.Primorski List"
izhaja vsaki i., 10., in SO„ dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n.
Posamezne številke se dobivajo v tabakarnak: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov.
1'
PRIMORSKI LIST
(§oučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem.
Vse xa vero, dom, cesarja l
L
Uredništvo in ipriniitri
mu je v Gorici, Nuaake ulice št. lo. — Nefram-kovana pisma «• ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravniitvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi.
Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič.
Lastnik: Konzorcij »Primorskega Lista“.
Tiska: Hilarijanska tiskarna.
„Solski dom .
Po resnem in treznem premišljevanju sklenili so goriški Slovenci, da se sezida v mestu „Solski dom". Da nam je tako zavetje za našo mladino v Gorici neobliodno potrebno, razvidi pač vsakdo, kdor količkaj pozna naše razmere v deželi. Kes je politično društvo „Sloga“ do sedaj skrbelo za svoje zavode, ki izvrstno uspevajo in doprinašajo že sedaj lepega sadu Slovencem v Gorici posebej, a v obče vsem goriškim Slovencem. Toda pomisliti je, da so vsi oni zavodi v poslopjih, ki niso slovenska, in pripeti se kaj lahko, da bi ostali danes ali jutri zavodi brez strehe. Gotovo je, da bode mesto prej ali slej primorano sprejeti slov. ljudsko šolo v svoje oskrbništvo, vender je pa treba pomisliti, da se to nikakor ne bo le zgodilo v oni meri, da bi bila vsa uaša mladina preskrbljena z ono dušno hrano, katero ponuja ljudska šola. Vsekako bode treba skrbeti še za mnogo take mladine, ki ne bode mogla obiskavati mestne šole, bodisi radi oddaljenosti bodisi radi drugih vzrokov. Toda pomisliti je dalje, da imamo tudi otroške vrte, obrtne šole za dečke in deklice, ter da se že sedaj kaže velika potreba ustanoviti šolo, v kateri bi se uzgajale vrle, in praktične in verne gospodinje za vso kronovino. Za vse to moramo pa skrbeti sami in v ta namen nam je neobliodno potreben „Šolski dom.“
Mnogokdo poreče, zakaj pa ne skrbi za vse to društvo Sloga". To je res da bi društvo lahko skrbelo. Mi pa kot srečnejšo pozdravljamo misel, ki je zmagala, naj se ustanovi posebno društvo, ki bode za vse to skrbelo. Odločilno za to je bilo gotovo merjenje, da je treba izpodmak-niti slovenskim zavodom prevračljivo politično podlago ter postaviti jih na temelj, ki je neodvisen od nestanovitnih političnih odnašajev. Da bi se „SlogaJ pregrešila v čemursibodi. razpustilo bi se lahko društvo in „Slogini" zavodi bi viseli v zraku. Za šolske zavode naj skrbi šolsko društvo, ki nema s politiko in političnim’ navzkrižnostmi nič posla. To je modro, to je prav. Društvo „Šolski dom“ prevzame tudi, ko hitro mogoče, vse šolske zadeve od političnega društva „Sloga“ ter bode neodvisno od označenega društva, skrbelo za vse slov. šole v Gorici.
Ukoreninila se je sem ter tja tudi misel, da ima društvo „Solski dom'* skri ven namen, spodrivati — vsaj na Goriškem — družbo Sv. Cirila in Metoda. To je povse neutemeljeno. Kakor je bila »»Sloga “ gled6 na šole vedno podredjena družbi Sv. Ciri a in Metoda ter je vedno
v	soglasji z imenovano družbo postopala, isti smoter ima tudi društvo „Solski dom“; tudi to bode le tako rekoč eksekutivni orfran imenovane družbe za Goriško. Toliko se nam vidi potrebno povedati o pravih namenih tega društva.
Rojaki! časi so za nas resni, žalostni. In bati se je. da nismo še izpili kupico grenkobe do dna; vender pa se bližamo vsekako prevratu, vedno bližja je ura, ko se bodo vremena tudi Slovencem na Primorskem zjasnila. V najhujših in najbritkejših časih polagali ste z občudovanja vredno požrtovaluostjo darove na žrtveuik domovine, skrbeli za pravo krščansko vzgojo naše mladine, ki bi se bila inače poizgubila v mlakah verskega in narodnega propada; hočemo H sedaj to sveto delo opustiti ? Nikakor ! Res, da tirjajo potrebe vedno večje požrtovalnosti • toda pokažimo, da so resni časi našli tudi resen narod I Uporabimo vsako priliko, da zbiramo za temelj krščanske omike in pravega napredka, štedimo pri malem in velikem ter znašajmo kakor marljiva mravlja prihranjene novce za našo sveto stvar, za našo mladino in bodočnost za „Šolski dom“ — in Bog bode z nami / —
Bistvo socijalizma.
Socijalizem je v bistvu židovski, brezverski. — Pravi socijalisti se kar nič ne skrivajo in priznavajo jamo, da je brezverstvo temelj njihovim naukom. Se vč, da tudi tega vedno sto-
riti ne morejo, ako	škodovati
lastni stvari, in zato ne kažejo socijalizma vedno takoršnega, kakoršen je. Ballerini, pravi v svoji knjigi ^Analiza socijalizma11 tako-le : „Kedar širijo socijalisti svoje nauke med kmetskim ljudstvom, kjer je še globoko utrjen verski čut, tedaj se iz taktičnih ozirov navidezno klanjajo Bogu in cerkvi in kažejo, da zainore v novem gospodarskem društvu še obstojati vera kot privatna stvar.“ Na vse mogoče načine se tedaj trudijo, da bi zakrili rogove veliki pošasti, da bi jo pokazali v odeji nedolžnega jagnjeta in preslepili nerazsodneže, da je človek res lahko socijalist in kristjan skupaj, ali vsaj veren človek, samo povse brezveren, samo brezveren ne. Res je, da se dobe tu pa tam ljudje, ki se dado zapeljati takim sofističnim zavijanjem socijalnih zapeljivcev in mislijo, da se lahko druži socijalizem s katolicizmom ; vendar moramo priznati, da se to dejanski nikakor ne da izvesti, kakor je... nemogoče častiti Kristusa in njegovo vero s klici: smrt duhovnikom ! — kar se dan na dan sliši iz nat socijalisfov ! in njih časnikov tudi slovenskih ! I!
Zaman se sklicujejo socijalisti na Jezusa Kristusa, na sv. evangelij, na prve kristjane, na sv. očete, katere bi sami kar najraje napravili socijaliatoin. Vse njihove izjave so pomanjkljive in nedostatne, in vsakdo jih lahko i brez Salamonove učenosti zvrže.
Papež Leo XIII. je v svoji okrožnici „Rerum novarum’1 obsodil socijalizem kot protikristjanski; kedar pa govori papež, tedaj mislim že mora zadostovati pravemu katoličanu !!
Toda. kaj hoče prav za prav soci-jalizem ? Kaj je njegovo bistvo, kaj so njegovi nauki, njegove težnje ?
Smatrati vero privatnim stvarem, to se pravi : uničiti katoliško vero. So-cijalizem hoče tedaj uničiti sv. kat. vero.
Ako je yera privatna stvar, tedaj je namreč cerkev, t. j. verska družba, povse privatna družba, kakor vsaka druga družba pevcev in igralcev. Kot taka družba nima torej cerkev nobene besede v ostalem družabnem življenju, nobene besede v državi. Vsi njeni nauki so potem le privame izjave posameznikov, in kakor je vsakemu slobodno, izraziti svoje mnenje o tem podjetju ali o onem društvu, tako bi smel vsakdo svobodno soditi i cerkev.
Vsak časnikar v socijalni državi bi smel reči tisoč ražžaljenj verski družbi kot taki, samo da bi pri tem ne žalil osebne časti posameznih udov. Država bi vse to dovolila. Ako bi nato kdo prišel in prosil državo pomoči proti takemu žaljenju, bi ga socijalna država zavrnila, češ, država nima v tem nikakega posla, vera je privatna stvar. V socijalni drža-
vi	bi branila postava osebno čast slednjega človeka, tudi capina, kajti poslednji bi se smel vsaj pritožiti, ako bi ga kdo s tem imenom žalil. Samo čast cerkve, kot družbe, bi bila brez pomoči in obrambe. Vsakdo bi jo smel zaničevati in pre klinjati, pri tem se pa v zagovor opirati na temeljno postavo socijalne države: vera je privatna stvar, t. j. pljuvajte vanjo, preklinjajte jo, kolikor vam drago, saj vam za to noben nič ne more.
Ako je vera privatna stvar, tedaj ne di država niti vinarja za sezidanje in krašenje cerkva, niti vinarja za vzdrževanje duhovnikov; kar so že večkrat mislili doseči socijalisti. In potem, kje naj bi se iskalo pomoči? Pri privatnih ljudeh? Saj i oni nimajo več ničesar. Cerkev in duhovščina naj torej pogine od glada!
Proglasiti cerkev privatnim stvarem, se tedaj pravi: oropati cerkev do zadnjega beliča.
Ako je vera privatna stvar, tedaj nima ona več nikake pravice, utikati se v javne šole. One morajo biti brezverne, v njih se ne sme govoriti o Bogu, v njih ne sme biti ni katekizma ni božjega razpela. Ni-li to grozno ? Vsak katoliški oče bo moral — hočeš, nočeš — podpirati 8& svojimi prispevki te brezverske
šole, katere edino pripoznava postava. Vest moža-katoličana je privatna stvar, država se torej ne more ozirati nanjo. Katoliških šol tak oče tudi ne more vz-državati, ker mu nedostaje močij in sredstev, in drugič, ker bi bilo zelo smešno, da si sme vsaka privatna družba graditi lastne šole.
„Vorwarts“, prvo glasilo nemških socijalistov pravi v št. 295. 1?;189.1^'!'' „Z izjavo: vera je privatna stvajl^sp našli . socijalisti sredstvo, katerim pu*st#fzmreti cerkev brez velikega hrupa.“
Vera naj bi tedaj izmrla! Toda kako ? S tem, da se jo proglasi privat- I nim stvarem. Tedaj bode izgubila svojo | čast in svoj ugled, vsakdo se ji bode 1 lahko rogal, ne da bi ga zato kdo ka-znil, izmreti bo morala, ker ji ne bo mogel nihče pomoči, ravnalo se bode ž njo kakor z njenim učenikom na Kalvariji : zgrudila se bode — zaničevana, oropana, umorjena.
S toli nedolžno izjavo pustč torej izmreti cerkev, kakor izmre Itščerba brez olja : tirajo jo iz parlamenta, iz za-konodajavstva, iz šole, in kakor staro železo naj bi končala v temotnem kotu.
Izjava „vera je privatna stvar“, je smrtna obsodba katoliške cerkve.
Ako je vera privalna stvar, tedaj nima ona nobene besede več glede spolnega zakona.
Zakon ne bode več pripoznan kot zakrament, ampak bode to, o čemer niti ni, da bi se govorilo. Družina, ki pride tem potom na svet, bo vzgojila obilo «tevilo ntiitusLavnih otrok, ti bodo zopet sestavljali mesta, in taka mesta — države. Evo vam posledice socijalistične .izjave: * Vera je privatna st.var“.
V	dokaz, da bode v socijalni državi res prišlo do tega, slede naj prizori iz 1. 1871.. katerim so bili vzrok vodje „comune“ v Parizu. Znano je, da so bili ti vodje — socijalisti. Komaj so zasedli svoje stolice, že so začeli pleniti cerkve in pregaujati katoličane. Vse cerkvene stavbe in samostane, vsa zemljišča in semenišča, vse so oropali do zadnjega beliča. Država je odvzela duhovščini vsako plačo, češ, da so to povsti nepotrebni stroški, socijalistična glasila so kar mrgolela žaljenj in kletvic proti katoliški cerkvi; mnoge cerkve so kar prestvorili v krčme, kjer so na svetih altarjih brezvestno igrali. Svete podobe so vrgli na ulice, propale ženske pa so stopale na stolice in bruhale v brezsramnih govorih svoj srd proti kristijanskemu zakonu. V bolnišnicah, sirotiščih in jetnišnicah je prenehalo vsako sveto opravilo, povsod je bil prepovedan vsak izraz verskega mišljenja. Iz šol so iztirali spovednike in svete podobe, odstranili so sploh vse, kar bi spominjalo vere.
Tak6 se je tedaj godilo v onem času, ko se je proglasila vera privatnim stvarem. In vsi ti pojavi se niso rodili kar hipoma, ampak so sledili logično iz socijalističuega principa: vera se smatraj privatnim stvarem.
Poslušajmo pa še nadalje, kako se i socijalisti sami izjavljajo o katoliški veri.
Svojega mišljenja, svojih teženj ne zakrivajo svetu, ampak jih proglašajo jasno in glasuo povsod v najbolj razširjenih glasilih, v najinnogobrojnejših društvih.
Takč je dejal Bebel, vodja socijalistov na Nemškem, 31. dec. 1. 1881. v polnoštevilnem nemškem parlamentu, da je socijalizem po naravi brezveren, t. j. da socijalizem ne more nikakor sprejeti trditve, da biva res jeden Bog v nebesih.
Njegov drug Litbknecht piše v socialističnem glasilu .Volkstaat* iz leta 1875. tak6-le: „Naša dolžnost je. da iz-rujemo vero v Boga, in to z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo ; in nihče ni vre-i den, da nosi ime socijalista, ako ne zatajuje Boga in ne uporablja svojih močij v razšiijevanje ideje, da ni Boga."
Nadalje pravi Liebknecht II. janua-rija 1. 1883.: „Kedar bodo gospodovali socijalisti, tedaj bode katoliška cerkev uvrščena med število legend.“
To so osebne izjave socijalistov, in na podlagi takih načel bi radi preosno-vali gospodarske razmere! Nikdar ne! Njihov namen je le jeden : posililo uničiti obstoječi družabni red, in ž njim torej uničiti tudi cerkev, ker ona sestavlja velik del v tem družabnem redu in ker je ona po božji odredbi — javna družba.
Gospodarski zistem socijalistov ni tedaj nič druzega kakor socijalua revolucija, ki hoče razdornim hrupom objeti ves svet, revolucija, ki hoče potreti v prah slednjo avktoriteto mož - prvakov države, cerkve in družine.
Dolžnost vsakega katoličana mora biti tedaj ta. da se bori do smrti v uničenje temeljnega gesla socijalizma : „vera je privatna stvar“, da brani dosmrtno resnice in pravice obstanka svete katoliške vere, kateri je izvor sam — Jezus Kristus !
Edo bode t soc. državi pil šampanjci \
Že pred leti je sprožil nek soc. list vprašaiije : „Bodo-li imeli v socijalistični državi šampanjca, in kdo ga bode. pil ?* Smešno se res zdi to vprašanje, ali ravno na takih konkretnih vzgledih se razvidi, kako globoko tiči socijalizem v utopiji.
V	soc. državi naj bi imeli vsi enake pravice do vsili pridelkov, kajti to spada vsekako k enakosti udov „rudeče“ države. Ali nekateri pridelki se ne dad6 proizvesti v toliki množici, ki bi zadostovala za vse. Zato nastane se ve vprašanje: Komu naj se oni izroči ? Omenjeni soc. list rešuje to vprašanje tako: „Bol-nikom v krepilo in odlikovanim v posebno nagrado11. Res, nič kaj napačen odgovor ! Toda, ako se bode postrezalo bolnikom s šampanjcem, se ni tedaj morda bati, da bi se oglasilo preveč bolnikov, ki bi se radi napajali s toli dragoceno pijačo ? Toda pustimo to. Ako naj dob6 odlikovanci v posebno nagrado šampanjca, zakaj naj bi se jim ne naklouilo drugih odlikovanj, kakor n. pr. redove, posebne časti, boljšo plačo ali druge priboljške ? To bi bilo pač premalenkostno, da bi se poplačalo odlikovance samo z enim požirom šampanjca. Iu dalje, kdo naj določi ali se je kdo res zadostno odlikoval, da bi se mogel prištevati k tem osrečencem ?
Torej, kakor razvidno, same zapreke. Toda ne glede na njihovo neiz-vedljivost, ne spadajo taka odlikovanja in nagrade nikakor k soc. temeljnim naukom. Tudi se ne zlagajo taka odlikovanja z Marksovo „vrednostno teorijo1*, po kateri ima vsako blago toliko menjavne vreduosti, kolikor dela se je uporabilo v njegovo dogotovljenje, in po kateri dobi vsak delavec toliko, kolikor dela je napravil. — Ono delo, ki ga je dal delavec državi v eni obliki, dobi nazaj v drugi. O odlikovanjih ni torej na podlagi teh načel nobenega govora. Vsak naj dobi od akupnih pridelkov toliko, kolikor dela je dogotovil, in sicer ne kot nagrado in odlikovanje, ampak kot določeno pravo. Ako bi se odlikovalo samo nekatere, tedaj bi bila poražena socijalna enakost in pojavila bi se nevošlji-vost, zavist in nezadovoljnost.
Tudi to je dokaz, kako so si „rudeči“ gospodje dosledni v svojih inukih, kako bogat je socijalizem na utopijskih in fantastičnih načelih !
Politični pregled.
Notranje dežele.
Državni proračun za leto 1898.
je predložil finančni minister ter poldrugo uro pojasnjeval in utemeljeval posamezne postavke. Skupin proračun potrebščine za 1. 1898, znaša 715,920.827 gld. Dohodki pa so proračunani na 719,900.282 gld. Ker za sedaj brez nagodbe z Oger-sko ni mogoče vpeljati konsumnega davka od žganja, piva in sladkorja, hoČ« vlada redne višje stroške pokriti s prevoznim davkom na železnicah. In sicer hoče zvišati tarife pri blagu za 5 in pri
osebnem prometu za 12 odstotkov. Zvišati hoče tudi sladkorni davek za 6 gld..
Grof Badeni se je po dvoboju zopet Spravil s cerkvijo. Prejel je sv. za-krartrente, ter bil oproščen izobčenja. S tem je izvršil svojo dolžnost kot katoličan. Je-li pa s tem ze vse popravljeno ? Je popravljeno pohujšanje, kattiro je dal načelnik vlade, ki je poklican varovati in 'ižpdlnjevati zakone ? Ne. Da-si mu je česar odpustil kazenske posledice, je dolžnost Badehija, da odstopi. Le tem načinom mu je mogoče popraviti podlož.ii-kom dano pohujšanje.
V	državne«! zboru je razsajanje in tulenje prejenjalo, ko so se obravnavali nujni predlogi glede podpor po ui-mali prizadetim krajem. Še slaboglasni Wolf je pretresljivim glasom slikal bedo nemških kmetov na Češkem. Takoj potem pa je zopet pričelo nagajanje.
Delovanje lirvatskega sabora je ustavljeno po cesarskem lastnoročnem pismu.
Rešitev jezikovnega vprašanja. Baron Dipauli in tovariši so predlagali, da naj se izvoli odsek 36 članov z naročilom, da predloži v svrho odprave jezikovnih naredeb zakon o jezikovnem vprašanju. Ob tem predlogu se najbrže razbije večina, ker mu Čehi in Poljaki zelo nasprotujejo.
Slovansko - krščanska zveza — večina — in vlada. Naša krščanska zveza je parlamentarni komisiji te dni podala nastopno izjavo:	„Mi	h »čemo
ustrajati v parlamentarni večini, s.»delovati pri ustanovljenju urejenih parlamentarnih odnošajev, nastopiti statuarno organizacijo desnice po načelih vzajemnosti, trdno pričakuje-, da nam večina pripomore praktični) izvesti v programu naše zveze izražene, načelu adresnega načrta nikakor ne nasprotne zahteve. Pripravljeni smo tudi podpirati vlado, toda le s tem pogojeni, ako je pripravljena vladati v smislu večine in ako glede najnujnejših potreb o 1 nas zastopanih narodov administrativnim potom brez odlaganja potrebno uk"K!i\ kar nas more prepričati, da ima v.a li trdno voljo, na vseh poljih javnegi življenja odstraniti sedanje nedostatke.u — Vse postopanje Badenijevo pa odločno kaže voljo v večino spraviti Lahe in liberalne veleposestnike. Ako se to zgodi in za Slovane na Primorskem ničesar ne stori, pot m našim zastopnikom preostane le pot opozicije. Mi smo prepričani, da poslanci združeni v zvezi stoie svoji* dolžnost. Zveza je po dr. Gregorčiču izrekla soglasno zaupanje načelniku, dr. Šušteršiču.
V im nje države
Ozir katoliških društev v Italiji
je izdal minister Rudi ni okrožnico na vse prefekte, v kateri jim naroča, naj z vso strogostjo zasledujejo državi nevarne" namene katoliških društev, ter naj postopajo s takimi društvi ravno tako, ka-
L 1 S T E K
Nekaj za vinotok,
(Iz zbirke resničnih prigodi) [»rof. B. Lisi, posnel Nekdo.)
Bilo je po zimi leta 1871.
Francoska vojska izgubljala je postojanko za postojanko. Narod, ki si je pod Napoleonom I. s posebnim ponosiiin prilaštoVal pridevek velikega n troda „Grande Načinu11, čutil je vsak dan bolj, da pod Napoleonom III. gme njegova slava in velikost, zato pa se je z obupno hrabrostjo boril proti *ovbižniku Nemcu.
V	nekein mestecu Alzacije je bival en regiment francoskih pvšcev. Ravnokar je bilo prišlo povelje odriniti na mejo v ogenj! Naudušenje je'bilo obupno. Vse, kar je le lezlo in mos^lo iti, š o je z vojaki; slasti moštvo ne je kftr brez izjeme drage volje uvrstilo mej vojake, da bi se 'Vojskovalo „za slavo-1 velikega naroda : pour la gloire de la ,/Gr tilde Na cion“. Le ta slava jim je bilo entidušno geslo.
*
V	meščanski hiši, ki je bila ptejš. dnž pogostila družbo odličniših Vbjkkov, vladala je istega dhe grobna tišina. V celi hiši ni bilo videti luči, le v kahifiji sedeli ste na ognjišču pri pojemajočem ognju dve osebi. Molčali sti ; le sem ter tfja kradli so Se^jima-£ltfbdki'8;ilm zdihljaji 'iz njunih src.
„Ubogi ofte“! Z'lihne mej glasnim jokom mlajša, kakih 12 let staro dekletce.
„Bog ga varuj in aftgelj valilh ga spremljaj", 'dostavila je blipaje ilrilga Ženu, stara že kakih 4.0 let, ki je služila že .skoraj ttftd polovico svojega življenja pri Duraud-bvih. In mala Roža je u služabnico le 'še bt>lj jokala.
kor z anarhističnimi. Lepa svoboda v svobodoljubni Italiji!
TEaTijafli so se naveličali Afrike. Prepustili so Angležem Kassalo in okolico. Najhitreje jim gre zelo trda -za denar, ter se boje, da se državnega zaklada ne loti jetika.
V	Španiji je odstopilo dosedanje ministerstvo. Vodja liberalcev, Sagasta, je sestavil novo liberalno ministerstvo.
Tuai grški ministri šo se skujali. Odstopili so, ker jim zbornica ni izrekla zaupanja. Kralj je poklical ravno nasprotnike v ministerstvo. Pogodbo z Turčijo odobriti bodo morali tudi ti, da se Grška reši turškega nasilja.
Dopisi.
Iz Kanala. Slišali smo zadnjič — ni davno od tega — da pe za Kanal in okraj ni storilo skozi celili trideset let prav nič. To je res, vse do pičice resnično. Ali pa veljajo take in jednake tožbe, če se Kanalci in drugi domači veljaki sami niso prav nič potrudili, da bi zagojzdili nebrižnost deželnega zbora z lastno skrbjo in brigo ?
Če je naš okraj res tako potreben pomoči in podpore, zakaj nismo že sami položili temelj poštene pomožne organizacije n. pr. z ustanovitvijo hranilnice in posbjilnice ? Li ni to sramotno, pritoževati se zaradi nebrižnosti družili, sami pa roke križem držati in ovirati ustanovitev posojilnice? In kje je bolj potrebna kmečka hranilnica in posojilnica, kakor ravno na Kanalskem ?
Pomagajte si sami, kmetje v kanalskem okraju in Bog in vaši poslanci bodo po svojem pripomogli. Najprej se prav nič ne zanašajte na tržane. Oni imajo svoje posebne koristi, ki so bolj denarne, kmečke koristi pa so delavske!
Kakor pa sta si denar in delo po zdaj vladajočem gospodarskem toku premo — nasprotna, tako se tudi naši tr-žani z malimi izjemami nikdar ne bodo iz srca ogrevali za delu (kmetu) prijazne ustanove, če bi se v tem oziru utegnilo ven'dar-le, kar pa ne verjamemo — kaj zgoditi, bo le kmečka krinka, na kapitalistični glavi. Mi smo pa za to, da se organiznjemo kakor prija naši kmečki naravi.
Ker smo kmetje v okraju v večini, bi bilo pričakovati, da nam pojde manjšina na roke. K temu je imel nagovarjati poslanec za trge dr. Tuma, kar pa žal ni storil, vsaj v Kanalu ne, ker je le predobro vedel, da se križajo zlasti v kanalskem 6 k raju koristi kmečkega in trško-kapitalističnega sloja.
Nič ne dene ; zadnji čas pa je, da se osnuje kmečka posojilnica in hranilnica po Reifeisnovem načinu. Za Boga! Saj vi, dithoVski razumniki usmilite se nas ! Pričakuje, da se skoro ustanovi taka posojilnica tudi pri nas in v nadi, da bo z novim letom jela že poslovati poklonim
Kar zaslišiti prodiren pisk, ki je tako skrivnostno odmeval ob tako žalnih trenotkih in v premrzli zimski noči mej pišem burje in naletanjem snega. Bilo pa je temno, kakor v rogu. Ženski nisti pričakovali nikogar.^
Oče, oziroma gdspodar pač ni mogel priti od svojega regimenta, kateremu se je bil pridružil iz ljubezni do domovine. „Bog ve, če še živi“, vskliknila je ob tej misli prebolestno mlada Roža.
Mati pa je počivala na pokopališču.
Pisk se je ponovil in še proiirneje udarjal na uho obema. Služabnica je šla in odprla okno, tema, strašna tema je oila; nikogar ni mogla zapažiti, le zdo-lej na ulici pred hišo slišala je šum, kakor da bi se bila pripetila neka nesreča.
„Kdo je ?“ upraša služabnica.
„Odprite, za Boga, odprite Marjeta. Ranjenca imamo, treba je hitro odpomoči, sicer bo po njem ; ambulanca pa je daleč, oprostite, da Vas nadlegujemo ; torej odprite !“ Služabnica in Roža sta spoznali glas vojaka in razumeli položenje, v katerem se je nahajal lanjenec.
Hitro gresti in odpreti vrata, pred seboj zazreti dva vojaka s tretjim — ranjencem.
„Moj Bog! Kam naj ga denemo11, praša Koža.
„0h, če je le mogoče, denite ga v kako gorko sobo“, odgovori vojak. Takoj nato se odpraviti obe ženski, ena da zakuri v sbbi, driiga pa, da pripravi posteljo. Vse je bilo uiejeno in pripravljeno kar po treilotno. Tudi obliže za rane je bila prinesla iz svoje spalnice služab niča Marjeta. Ranjenec je bil častnik. Ko je bilo ležišče »'pripravljeno, sta ga kar nkjrahleje 'položila na njo/ ter se takoj oa to poslovila, češ da sovražnik pritiska na Francoze- domačine in jih kliče dolžnost1 na bojišče.
se za kmečke koristi izvrstno se borečemu „Pr. L.“ :	N.	N.
Iz gor. Šum je bil in vrišč zadnje dni v naši vasi, da je bilo kaj posebnega. Naši mladeniči, vojaški novinci, so jemali slovo kar cel teden. Vsak dan zvfečer so prepevali pozno čez policijsko Uro in pred nosom našega s), županstva, ki pa je imelo kakor vselej z njimi potrpljenje, češ, „zdaj gredo, nazaj jih več ne bo!“ Mladenčem, vsaj nekaterim pa je bilo tega razsajanja že menda preveč; zato se jim je zdelo primerno ob slovesu od svojega gospoda „nunca“, le tega prositi odpuščenja, če so ga kaj motili itd. Gospod „nunc“ jim je seveda rad odpustil in jim dal mnogo prisrčnih opominov na pot. Dal Bog, da bi le kaj izdali. — Vredno pa je, kar je v izpričbo povedal jako nadarjen, pa tudi precej vzoren mladeneč: češ. da največa nesreča za mladino so krimarji-šnpani in podžupani, kateri mladini proti temu, da vse zapije in še „puf“ stori, marsikaj spregledajo in jo tako le pohujšujejo. Mladeneč je imel prav.
Če tudi se namreč še zmerom dobe krčmarji župani in županijski odborniki poštenjaki, vendar so taki le izjeme; praviloma so le kapitalistično nadahnjeni, skrbe za svoj žep, za postavo ali policijsko uro itd. se pa niti najmanje ne zmenijo. O, da bi spoznala vsa naša mladina da njih navidezni največi prijatelji krčmarji, so njih največi sovražniki ! O, da bi spoznali tudi starejši možaki, da župani in podžupani krčmarji — izjeme dovoljujemo — so kakor kozli vrtnarji!
Kedar pridemo do tega spoznanja, in tudi do del po tem spoznanju, izvršili bomo polovico svoje kršč. organizacije...
Proč s židi in njih poboČniki iz javnega državnega življenja — proč z brezvestnimi krčmarji iz javnega občinsko-upravnega življenja! To je in bodi naše geslo! —
Iz Vrtojbe. V nedeljo smo imeli v g. Vrtojbi zaupen shod pri g. županu Sklical nas je skupaj g. kapelan iz Šempetra. Zbralo se je precej veljakov naše pol-občine. G. kapelan je otvoril zbor in j* razjašnjeval pomen in namen Reifeis-novili denarnih zavodov. Povedal nam je da se je šempeterske posojilnice delokrog raztegnil tudi na Vrtojbo in da je to že postavno dovoljeno. Govoril je na-to skoraj celo uro in nam v živi besedi razložil Reifeisnove posojilnice in hranilnice. Mnogo smo sicer že prej brali v „Prim. L.“, ki prihaja k nam v Vrtojbo najmanj v dvajsetih iztisih; ali živa beseda ven-dar-le več izda in bolj prepriča, kakor pa mrtva črka. Nu, gospod kapelan nas je vse pregovoril, da smo se skoraj vsi prisotni zapisali v zadružništvo šempe-terske „kase“. Najbolj nam je dopadlo to, da se pri šempeterski hranilnici vrača, bodisi izposojilo proti poroštvu bodi proti vknjižbi — v malih zneskih
Koliko imajo trpeti kmetje in zlasti
Komaj sta to izrekla in stopila ven na prosto, se je začulo strašno gro-menje in pokanje topov. Vnelo se je bilo v tisti strašni noči mesarsko klanje. TJ-bogi ženski bili sti pri ranjencu kakor okameneli. „Ubogi oče“, „ubogi naši“ in „ubogi častnik" jim je vrelo iz njih globoko užaljenih duš.
Častnik pa je bil kakor mrtev. Iz globoke rane na glavi je neprenehoma tekla kri; robec, s katerim je imel obvezano čelo, je bil ves skozi in skozi okrvavljen ; na njem pa se je Sesedala skrknjena črno-inodra kri. Služabnica ni Vedela, kaj bi storila. Vsa iz sebe pogledovala je zdaj na bolnika, zdaj na trepetajočo deklico. Rada bi bila tekla tudi v tej tako strašni noči po zdravnika, ali zopet se je bala pustiti samo dekle tresočo se od groze in plakajoČo v obupu za očetovo življenje.
Slednjič se opogumi in pravi: „Ro-ža, oh lepo te prosim, nikar ne jokaj in ne obupaj. Očeta ti boste dobri Bog in Marija zopet pripeljala v tvoje naročje. Lepo te prosim, daj, zaupaj ; na, vzemi ta-le sveti rožni venec. Tvoja ranjka mama mi ga je bila prinesla iz Lurda. Vzemi ga in moli, prisrčno »noli za rešitev očeta pa za ozdravljenje tega ubogega častnika. Jaz pa grem in pokličem zdravnika. Nič se ne boj, Marija 1 urška bo steboj. Daj, tukaj ob vzglavji poklekni, da boš 'bolniku pokladala mrzle ovitke 'na vročo glavo. Tako ! zdaj pa le muli. Jezus in lurška Marija naj te obvarjejo !-‘ S temi besedami se je poslovila zvesta služabnica, mej potjo pa je molila, prisrčno — zaupno molila.
Roža pa je bila sama pri bolniku.
Ko še ni odmolila prve desbtinke žalostnega dela sV. rožnega venca, 'ozrla se je' na hropečega 'bolnika. Prt, kateri je bila ravno prej položila na njegovo
mali posestniki, ki so morda tudi tovarniški delavci, pri izposojanji denarja, ko zasebni posojilničarji navadno nikdar nočejo denarja sprejeti, če ni skopicana cela svota do zadnjega beliča !
Kaj se to pravi za ne-obrtnika in sploh za takega, ki mora petake Vstvar-jati sfe „šoldi“ in „flikami“, more umeti vsak razsoden mož. Prav oveselilo nas je, da šempeterska in zdaj tudi vrtojbauska „kasa“ sprejema tudi male zneske.
Da, tako je prav! Če se denar doma drži, da bi se kaj več nabralo, se večinoma drobi in razdrobi; s tem pa, da se sprejema tudi male zneske na račun dolga, se kmeta priganja k varčevanju, kar podpira tri vogle njegovega gospodarskega blagra.
Da pa ne bode kdo menil, da je g. kapelan poseben in oseben nasprotnik d. vrtojbanjcev, ker so bili zbrani sami gorenjci, povemo, da pri zdajnih razmerah v obeh Vrtojbah ni kazalo drugače.
Rekel pa ie na koncu, da želi in upa, da bode gospodarska organizacija zbližala obe Vrtojbi- in ju združila v krepko eno — lepo — veliko Vrtojbo.
V	prostem razgovoru smo prišli tudi na pokojnega nadškofa. G. kapelan je dejal, da ni bilo osebe na Primorskem, ki bi bila toli opravljana in podlo obrekovana, kakor oseba svetega pokojnika nadvladike. Opomnil je, da zlasti v nekih zadevah se slovensko občinstvo skoraj ne da prepričati v prilog nadvladiki. Še zmerom se govori in trosi, da, prepričani so prav mnogi, da pokojnik je prodal Slovence pri volitvah in je volil v veleposestvu, kar pa prav nič ni res, ker pokojnik niti v listini veleposestnikov ni in ni bil. Na to trditev prinesel je g. občinski tajnik imenik veleposestnikov volilcev, kjer pa niti na nadškofa niti nadškofijskega posestva ni bilo vpisanega.
Govorilo se je še marsikaj, zlasti o kmečki in sploh kršč. socijalni organizaciji delavskih stanov. Obče mnenje je bilo, da bi se morali vsako nedeljo prirejati taki podučili shodi, zdaj tu, zdaj tam. — Bog nam pošlji veliko delavcev ; mi kmetje smo poduka željni in potrebni.
Kaj novega po Slovenskem?
Na Kranjskem. Vstrelil se je po neprevidnosti gostač Fr. Pančur iz Kostanja nad Kamnikom. — V Tunjicah snujejo društvo skupne ■ pomoči oh nesrečah pri poslopjih in govedi. — Dne 10 okr. so posvetili cerkev Marije Device v Polju. --- V Križih pri Tržiču se je u-strelil podpolkovnik baron Rudt, ki je hodil tje na počitnice. — Na Jančah so blagoslovili prekrasno kapelico 1 urške M. B. — Strela je užgala poštno poslopje v Žužemberku. — V Drdski je zopet o-trok zažgal. Škode je okolu 2000 gld. —
V	sod je zlezel Franč. Šime v Orehku pri Novem mestu, pa ga ni bilo več na dan. Žena ga je našla mrtvega v sodu.
glavo Marjeta, je bil že napit krvi. Ranjenec je spreminjal barve; nakrat je ostal ves bled in upal, kakor mrlič..
Takrat se je Roža stresla in grozna zavest jo je motila v molitvi, zavest, da je prvikrat sama, v tako strašni noči, pri umirajočem... tujcu !
Tudi ona je obledela in tresla se, kakor šiba na vodi....
#
*	*
Groma top »v in pokanja pušk ni bilo več slišati. Mir in tišina, ki sta zavladala, delala sta položen je H ,že pri bolniku še tajniše in skrivnostniše. V sobici se ni čulo druzega, nego [mčasai udarci nihala pri stenski uri; hropenje umirajočega je pojemalo...,
„Moj Bog'1, vsklikne Riža „m dila bom ., da, molila boin k lurški M iriji“, in zopet se je zbrala in tim prisrčniše molila sv. rožni venec. Kedar je molila v „Češčena si Mariji" : „prosi za nas grešnike“, ozrla seje vsikdar na umirajočega ter zlivala Vše svoje srčne občutke v to prošnjo.
Zopet je položila nov prt pomočen v vodo na glavo ranjenčevo „Zdi se mi, da je kri jenjala teči“, dejala je sama sebi in zopet nadaljevala svojo molitev še gorečniše.
Kar je bolnik odprl oči ... „Ne ge-niti, za božjo voljo, ne geniti seH, prosila je Roža ranjenca, „Vaša rana je pregloboka in ravno je komaj malo ponehala, teči kri“.
„Žeja me“, prav jokajočim glasom pristavi ranjenec.
Hitro Vžanie Roža kozarec in steče po vodo. Došedši je vlije nekoliko v žlico 'iti''proseč bolnika, naj še Vendar ne gane, mu jo Vliva Skoraj po kapljici v žefje kopneča tlita....
S jtogMom, ki je ižražal odkrito
Zadušil se je v tropiuovih plinih. — 'Preč. g. -Itan Nagode, župnik v Trebnjem, je imenovan dekanom za trebanjsko dekanijo. — Po Gorenjskem je snežilo tudi v ravnini. — V Ljubljani se je vršila velika kolesarska slavnost.
Na Štajerskem. Začasnim profesorjem nravoslovja na mariborskem bogoslovju je imenovan prečastiti kan. dr. Jožef Pajek, zač. prof. modroslovja pa č. g. dr. Fr. Kovačič. — 'V Braslovčah je pogorel župnijski kozolec poln sena 'in slame. Zažgal je 5-letiii otrok igraje se s žveplenkami. — V Vel. Rodnah pri Slatini je pogorelo novo postavljeno poslopje Jan. Čonču. — Pi i Sv. Urbanu pri Kamnici padel je neki Kranjc s dreyesa ter drugi dan umrl. — Kača je vpičila 3-letnega otroka pri Sv. Urbanu. — 22. septembra sta pogorela v Litbergu pri Ormožu And. Vaupotič in sosed njegov Kokol. Ko je bil Vaupotič sosedu zažgal •obesil se je na podstrešju iu s svojo hišo vred zgorel.
Na Koroškem. Umrl je mil. gosp. prošt Ivan Ev. Marinič v Uobrlivesi. Bil je vzgleden duhovnik iu navdušen Slovenec. v-- V Kaplji popravljajo cerkev. -— V Žrelcu se je sama usmrtila 50-letna žena Brantner radi neozdravljive bolezni. — V Beljaku začne izhajati nov nemško-nacijonalen list z imenom „Siidosterrei-'chisclie Zeitung11. — Novo župnišče postavi verski zaklad v Podkloštru. — Bar. Schmidta slavno znani spomenik ob 'humberski cesti je nekdo poškodoval. Nemški listi vso krivdo brez dokazov z vračaj o na Slovence.
N ® ¥ I <3 S.
Gorica.
Imendan presv. cesarja praznoval se je v Gorici s svečano sv. mašo v stolnici.
Alojzijevišču na pomoč! Prosimo vse č. č. gospode, ki so kaj nabrali v na-ravinih pridelkih, da nam kmalu dopoš-Ijejo, druge pa, ki niso še brali, da se zavoda spomnijo. Alojzijevišče trpi letos pomanjkanje na pridelkih, katerih ima dežela v obilici na pr. krompir, fižol, tnr-šica itd.
Naučita ministerstvo je poklicalo na službovanje v istem našega rojaka gimn. profesorja na Dunaju, g. dr. Antona Primožiča.
Posl. Suklje je izstopil iz hSlovan-•ske krčšansko-narodno zveze11, ker ga niso hoteli voliti v proračunski odsek, mariveč so postavili za kandidata dr. Gregorčiča in dr. Kreka. Mogoče pa dvornemu svetniku ne diši odločnost naše zveze ter se boji opozicije. OjilOČU0 P a moralno obsojati rušit# v..c(j.ino5ti, ko so ravno., daj"razmere, nam Slovencem n^puiuguduiiie.
—Novr pmMftiTv 'oTclrfiKnega' sodišča g. Karol Defacis je dospel v Gorico.
Volitev v pridobninsko komisi*, jo. Okraj goriški je v IV razredu izvolil pravim udom komisije g. Mozetič Antona
in prisrčno hvaležnost, zahvalil se jej je bolnik.
Mej tem pa je prišla Marjeta z zdravnikom. Roža jame veselo praviti Marjeti, da je kri mej molitvijo sv. rožnega venca ponehala teči in da je kmalu na-to bolnik odprl oči ter prosil vode, s katero mu je tudi postregla.
Zdravnik se porogljivo nasmehne. l<o čuje da mala Roža zaustavljanje, kr-Votoka pripisuje svoji molitvi rožnega venca.
Gotovo bi se bil še posebej norčeval iz verne Rože. ker zdravnik je l>i 1 brezverec — da ni 'bolnik obrnil vse njegove pozornosti na se. Roža pa si o-pazke zdravnikove ni vzela n'ti najm uije k srcu; ampak tudi, ko je zdravnik bolnika preiskoval in obveza val, molila je prav zaupno kleče ob vznožji postelje ranjenca sv. rožni venec za ozdravljenje bolnikovo.
* *
Preteklo je od takrat sedem let. Roža je bila ravno v cvetni dobi svojega življenja. Zvršila je bila svoje učenie v samostanu in je sedaj prav veselo zado-Voljua živela ‘ob Strahi svojega prelju bega očeta. Bila je njegova Ijubefcen in tolažba, pa tudi sama ga je ljubila tudi še za mater, katero jej je bila Ugrabila ‘prezgodnja smrt..
Nekega dne, ko sta po kosilu oče in hčerka sedela v vrtni lopi in jej on v Vsej ljube/njivi skrbi razkrival, kar ga He težilo gled'e na njeno bodočnost, pride Marjeta iu naznani obisk, kakor je stalo ;iia vizitki.
Oče vzame v roko posetnico in bere: M. TrilU, topničarški častrtik.
Nepožnanec je 'sčVeda takoj dobil «loboden vstop in sprejeli sta ga dve Vdkriti in pošteni dftši.
„Gospod", začel je po kratkem od-taferu neznani častnik, „ravnokar je pre-
župana v Solkanu, in Makovec Ferdinanda, žagarja v Ajdovščini, namestnikom Saunig Mateja, župana v Biljah in Kon-jedic Andreja, župana detekhuiskega. V III ražfedu sta bila kot Ma 'izvoljena g. Šinigoj Miha. trgovec v Mirnu in Kovač Ignacij, trgoVec v Ajdovščini; kot namestnika Možetič Henrik, krčmar v Solkanu in Baudaž Jožef, trgovec v Gorenji vasi.
Imenovanja. Pisarniškim ravnateljem druge vrste je imenovan predstojnik pomožnih uradov g. Ferdinand Zigoi na okrožnem sodišču v Gorici in pisarniškim predstojnikom drugega razreda dosedanji pristav, Alojzij Gallo, ravno tam.
»Katoliškega Obzornika" 3. številka je izšla. Začela se je že razpo-šiljati-
V komisijo za odmerjenje pri-dobniiiskega davka sta bila iz 4 razreda v Gorici izvoljeni Anton Braidotti in Jakob Leban, namestnikoma pa Streinz Anton in Salvaterra Fioravante.
„Soča“ se prav po nepridnem zaganja v večino mlajše italijanske, primorske duhovščine, češ da ona v srcu odobruje „il XX Settembre“. Mi Rmo doslej še prepričani; da je to najmanje le prenagljena sodba.
Ker pa laška duhovščina „Sočo“ pozi vije, naj pride na dan z dok asi, upamo, da bo-to ,.Soča“ tudi storila.
Mi-le rečemo, da ^Amico11 list narodno najradikalniše italijanske duhovščine, piše zmerom tako „papalinsko“, da niti rimski kat. listi bolj ne morejo. Ker pa gre po kršč. morali vsakemu vera, dokler se ne dokaže nasprotno, mi sodimo da večina mlajše laške duhovščine nikakor ne odobruje kamoli navdušuje „il XX Se1tembre“.
Poskušen samomor. Ustrelil seje v nekem goriškem hotelu 19 letni častnik iz Gradca. Kroglja ranila mu je levo ramo.
Sod je pomečkal cestnega pometača Kumarja, ko je pomagal za neko krčmo v ulici na Grad valiti vino raz voz. Pomečkalo ga je na rokah in nogah, ter je sedaj v bolnišnici.
„Sentinella dol Friuli“ se je preselila iz Seitzove tiskarne v Obizzijevo. Splošno se je že mislilo, da jo odnose jesenska bnrja.
Vsled preobilo povžitega grozdja sta umrla v Gorici neki 11-letni deček in 53-letni trgovec Kavs.
Vinska kupčija je še dokaj živahna. Kupci, sosebno s Kranjskega, se kaj pridno oglašajo. Ker se je že več kupcev s Kranjskega pismeno obrnilo do nas, opozarjamo vse, ki imajo vino na prodaj, da uredništvu naznanijo svoje bivališče ter tudi množino vina za prodaj in ceno. Tako nam bode mogoče postreči obestransko.
Goriški trgovči z jestvinami so po zahtevanju svojih delavcev sklenili, da naj se zaprejo štacuue ob 8 uri zvečer
šlo sedem let, ko sem bil ranjenec vspre-jet in ozdravljen pri Vas".
„„Kaj, Vi““, vprašala je zvedavo
'ioža.
„I)a, gospica, in prav Vam sem se prišel danes zahvalit1*.
„„Oh, nikar n« zahvalujte mene; saj jaz sem trdno prepričana, da Vam je pomagala lurška Gospa ! Zahvalite torej njo !“ “
„Kaj pa da“, odgovori častnik, ves ginjen, „ali lurško Gospo ste nagnila k taki milosti le Vi s zaupno molitvijo! Oprostite, da Vam trdim da ravno Vaša priprosta pa tako zaupna molitev, katere sem se v tistih strašnih in premučnih trenotkih zavedal, mi je »prosila zdravja na telesu in na — duši. Vaša molitev me je pridobila za katoliško vero.
Vera, ki poraja v otroškem srcu tako zaupanje, kakor sem je videl pri Vas, ne mote biti napačna ! Da, katoliška vera, ki speši in širi molitev sv. rožnega venca, ki je meni zadobila čudežno dvojno ozdravljenje, je prava.
Zato se odslej hočem žrtvovati za njo. Danes odložim svojo častniško uniformo in ustopim v opatijo SoBmes in ravno zato pa se Vam še enkrat prav iz dna srca zahvaljujem za dvojno rešitev.
*
H* H*
Roža, ki je igrala glavno vlogo v tej resnični prigodbi, še živi. Njen soprog je imeniten trgovec v Parizu in preVidličen ud tamošAje družbe sv. Vincencija Pavlanskega.
Gospa Roža pa zbira okrog sebe vsak večer svojo družino in moli sveti rožni venec...
In mi, ki rtioVda nišmo Uko odlični po svojem rojstvu in poklicu, kakor oseb« v napominani resnični dogodbi, naj bi se sramovali sv. rožnega venca ? —
od 1. oktobra 1897 do 1, aprila in poleti pa ob 9 liri. Prodajalci tobaka so ozir tega vprašali c. k. financo in sedaj čakajo odgovora.
Prvi šheg smo v sredo opazili na vrhovih trnovskega gozda. Zato je tudi hlad postal občuten.
Ntijiie predloge stavili so posl. dr. Gregorčič za podporo Pogorelcem v Ravnali, posl. Spinčič za podporo pa naj-mah prizadeti Istri iu posl. Zaneti za podporo Furlaniji.
Tržaška zavarovalnica proti nezgodam. Namestu razpuščenega hačelni-‘Stva pri tem zavodu se vrši 6. novembra nova volitev načelništva in ražšodništva. Opozarjamo delavce, da tudi v tem oziru store svojo dolžnost. To bode le delavcem v korist.
Predlog za preskrbovanje delavcev za starost in onemoglost stavil je v rdrž. zboru vrli ljudski zastopnik dr. Krek. Kdor pozna bedo oštarelih in onemoglih delavcev,, mora le želeti, da bi ta predlog ne ostal glas vpijočega v puščavi.
Tombola v Gorici se je vršila v nedeljo. Kakor poroča „goriški budalo11, se je razprodalo več srečk od lani. No saj so pa tudi gospodje mnogo globokeje posegli v žep, ter posamezni nakupili na stotine srečk, ki so jih razdelili med Goričane. Mi jim nikakor nismo nevoščljivi.
Dva uradna odloka. C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici nam je poslalo v ijporabo ta-le odloka :
Visoko c. kr. finančno vodstvo v Trstu je z odlokom od dne 14. sept. 1897. št. 24197, v to, da bi zadostilo želji ob-dačencev z dežele brez škode uradnih opravkov, premenilo urnik tukajšnje c. kr. glavne davkarije tako, da od 1. oktobra 1897. naprej bodo uradne ure za mesece april do vštevno oktobra od 8 predpoldne do I popoldne in vrh tega ob delavnikih od 4 do G popoldne, in za mesece november do vštevno marca od 9 predpoldne do 1 popoldne in vrh tega ob delavnikih od 3 do 6 popoldne.
Njegova Vzvišenost gospod finančni minister je imenoval z odlokom dne 15. julija 1897. št. 26939 za predsednika pri -dobninske komisije II. razreda v prired-benem okraju in okraju trgovinske in obrtne zbornice „Goriška - Gradiška11 in isto tako za pridobninske komisije TIL in IV. razreda v priredbenih okrajih Gorica (mesto) in političnega okraja Gorica (dežela) c. kr. davčnega višjega nadzornika gospoda Ernesta Rovis-a in za njegovega namestnika c., kr. davčnega nadzornika gospoda .ložefa Terpina.
Iz Šempetra. Včeraj so nas na povratku s sv. Gore počastili nabrežin-ski pevci — Da so ti v cerkvenem petju izvežbani, o tem priča številna množica vernih romarjev včeraj na sv. Gori. Govorilo se je tam gori, kakor smo čuli, na sploh le o angeljskem petju; da pa je isti slavni zbor izvrstno izvežbani tudi še posebej v narodnem petju, morejo spričati številni Šempeterci in mnogo-brojui gostje iz Gorice, ki so se bili včeraj zbrali na Mervicevem vrtu. Na-brežinci so peli tako naravno-prisrčno in glasbeno-uglajeno, da lahko rečemo, vko-likor poznamo zborov na Goriškem, da tiče prvenstvo „nabrežinskenni“ !
Pač, izvrsten pevovodja mora biti g. Tanče. Mi iskreno čestitamo i njemu in vrlim pevcem.
Ti so pa tudi resnično možaki in tako priljudni iu omikani, da so se vsem nakrat prikupili. Mnogobrojno občinstvo jih je po vsaki pesmi odlikovalo s ploskanjem. Eden izmej pevcev je nabral menda do 15 gld. za ,Šolski dom*. Vesel je bil ta večer. Ob slovesu, so veljali giomoviti Sivijo nabrežinskim pevcem in gostom. Mi pa dostavljamo, da dokler bodo tako navdušeni mo&ji stali na braniku slovenske zemlje, da še ni vse izgubljeno niti v tržaški okolici !!
V Pervačini so slovesno blagoslovili novo šolsko poslopje.
V Renčali se je vršila v ponedeljek dne 4. t. m. volitev uovega županstva.
Županom je bil š vsklikom izvoljen dosedanji župan g. Rajm. Žnidarčič. Prvim podžupanom pa g. nadučitelj Anton baje s 17 glasovi (izmed 18).
Za Gradišče je izvoljen prvim podžupanom g. Ivan Kerševan.
Hranilnica in posojilnica v Biljah ima v štiri mesečnem obstanku prometa 2 1.738 gl. 16 kr. — Posodila je 45 felanom 43^5 gl. a. v.
Vzajemno podporno društvo zavarovanje, goveje Sivine v Biljah začelo je delovati. Društvu je pristopilo nad 100 članov. Pretekli teden poginili sta dve govedi, a društvo je zavarovancema Odplačalo zavarovano škodo. -Želeti je,
da se v kratkem ustanove enaka drrtštva v vseh občinah, katera naj stopijo v medsebojno zvezo.
V Bukovici, podružnici biljenski blagoslovili so včeraj altarno podobo sv. Lavrencija ter postavili nov križey: pot.
Č. g. Ivan Rojec, kurat v Biljah p’išel je tu\Ii, kakor drugi duhovniki v okolici, v ,.žehto“ židovskega „Čorrie-re“ja, seveda po poročilih krščenih zidov iz okolice.
Tvrdka: ,.Kravjek & Govno“. Vsem Slovencem po širnem Primorskem javljamo, da se nahaja v d. Vrtojbi pri Gorici najnovejša Ulfra-slovenska tvrdka Krav-jek in drugovi. Ta tvrdka »prejemlje vsakovrstna dela, posebno pa „malanje“ hiš, zlasti župnišč, vikarijšč, županij škili ,,por-tonov“ itd. itd. s Icravjekom.
Delo je prav trpežno. Kdor se hoče prepričati o naši trditvi, naj le pride pogledat na novo vikarijsko hišo v Vrtojbi.
Cena tildi ni židovska : za eden ali pa par litrov; more biti po dogovoru tudi manj.
Tvrdka pa vrši svoja podvzetja le po noči; najrajše tja proti ranemu jutru, ko vse spi. Hoče naDireč presenečati in iznenajati in išče v tem sVoje reklame.
Ne zabite torej, slavni goriški in primorski Slovenci ter Slo Vabi na tvrdko „ Kraojek in drUgovi“ v d. Vrtojbi pri Gorici. Kravjeka je prav obilo v 'zalogi in ker še nismo zavarovali svojih goved za slučaj nesreče, kakor so to trdili nekateri jezikavi časniki, bomo narbrže zavarovali „kravjek“.
Če bi nam namreč utegnila iti pod zlo goveja živina in bi prišli tako ob zalogo „kravjeka“, bomo v tem slučaju dobili umetnega proti poštenemu odfajtavanju zavarovalnine.
Korajža pa šnajd, pa nič Se ne bati!
Sadjarsko društvo v Tbminu je priredilo poučno predavanje v Volčah. Govorili so g. Klavžar o živinoreji iu sirarni-ci, domači učitelj g. Kenda o zanemarjam volčanski planini; in p. Vertovec o sad-jereji. Navzoči kmetovalci so s zanimanjem poslušali govore. Dal Bog obilo uspeha.
Zahvala. Glavni odbor slavnega c. kr. kmetijskega društva v Gorici dovolil je v seji 9. septembra t. 1. iz državne podpore 150 gl. v društvene namene, za kar se podpisano društvo najtopleje zahvaljuje Sadjarsko in vinarsko društvo.
V Kanalu, 6. Oktobra 1897.
M. Zega, predsednik.
V Šmihelu pri Šempasu y zlomila si je nogo 12-letna Leopolda Štrukelj, ko se je igrala z otroci. Prepeljali šo jo v bolnišnico.
Iz Kazelj na Krasu se nam piše : Mislili smo že, da bodemo letos god sv. Mihaela, našega patrona obhajali brez sv. maše in slovesnosti, ker nam je naš dobri kapelan umrl. A kmalu še nam je žalost spremenila v veselje. Preč. g. Jožef Kos, vikarij brestoviški, je prišel o-biskat sorodnike, ter nam opravil slovesno službo božjo — Nepozabljive nam ostanejo tudi njegove vzpodbudne besede. Hvala najsrčniša preč. g. Vikariju.
Št. Peterslca tombola za, Alojzijevišče. Zahvaljujemo se iskreho vrlemu društvu „Slovenška zveza11 v Št. Petru, posebno še njenemu načelniku bi. g. Jakončiču, č. g. kaplanu Knavsu in drugim sodelovalcem pri tomboli, da so Uatn s svojim 'trudom pridobili nepričakovano svoto 300 gl. S tem je društvo prav d6-bro zadostilo prvim besedam našega gesla:- Vse za vero! Zadostilo pa je tudi drugim besedam : Vse za dom in cesarja, ker je prav tako svoto poslalo prepotrebnim »Sloginim zavodom v Gorici !u
Alojzijeviščil so 'dalje poslali : Preč gg. dr. Jos. Pavlica 5 gld., Jos. 'Gergolet 6 gld.; Angela Černe, (tekle, 2 gl. 50 kr., bi. g. Howauski 50 kr. Vsem dobrotnikom kličemo: Hvala!
Goriška ljudska posojilnica, re-gistravaiio društvo z Omejeno zavezo" je v skupni seji ravnateljistva in nadzorstva z dne (5. tek. mesecu sklenilo, da sprejme osebno — dohodninski davek od branil na-«e, da šo vlagatelji prosti davkov ali doklad glede svojih hranilnih vlog iu da se bodo iste obrestovale 64 dne 1. jaiuiarija 1898 liaprej kakor da sedaj t. j, po 47a7o.
V Cervinjanu, ie umrl 74 letni kapelan č. g. Lenart Beri ni. Bil je 39 let v Červinjanu.
V Zdravačini je v sviloprejnici stroj nekemu delavcu zmel dva prsta na roku
Žalosten konec veselega popivanja. V neki krčmi bled Gradiško in ZivgrajMn je preteklo nedeljo popivala vesela družba. Vino j-im je vznemirila duhove in prišlo je d« prepira. Med prte*-tepom so s kozarci in steklenicami p6-Steno razbili glavo kmetu Antonu Bres-
saUUr Po slabj tovaršiji pač rada glava feoli,
Tombola v Korminu se je kaj
slabo obnesla. Prodali so le 1683 srečk;
Z vlakom pa je došlo celili — 5 gostov, Ta neuspeli jezi gotove kroge.
Deželno-zborska dopolnilna volitev za Červinjan-Tržič. „Unione“ je na shodu v Červinjanu postavila za kandidata conte Valentinis-a iz Tržiča.
Otvoritev železnice. Dne 17. t. m. se otvori železnična proga, ki veže furlansko železnico z italijansko pri San Giorgio di Nogaro. Vožnja v Benetke bode sedaj 2 uri krajša.
Službi zdravnikov. Občinski za-stop v Korminu je razpisal dve službi zdravnikov. Plači sti po 1000 ghi, in 200 gld. od delavskega društva. Prošnje je uložiti do 15. t. m. na municipiju v Korminu, kjer se izvedo podrobni pogoji. Ker je v sodnem okraju korminskem velik del prebivalstva slovenski, bi ta razpis utegnil zanimati tudi kakega slovenskega zdravnika.
Trst-Istra.
Višjim državnim pravnikom v Trstu je imenovan nadsvetnik Evgen Taddei.
Ravnateljem tržaške gimnazije je imenovan profesor, dr. A ojzij Peruta v Tridentu.
Odlikovanje. Presv. cesar je podelil redarstvenemu nadzorniku v Trstu g. Frančišku Mihelčiču sreberni križec za zasluge s krono in redarju Ivanu Čoku sreberni križec za zasluge.
Pri dopolnilni volitvi v obč. svet tržaške je bil v tretjem razredu izvoljen dr. Emil Fabiani. Pripada progresovi stranki, a je rojen na Krasu. Pač puro sangue !
Burja v Trstu je celi teden močno razsajala ter nadlegovala javni promet. Ladije vsled burje niso mogle v pristanišče.
jNovi ruski konzul. Nj. Veličanstvo e podelilo dovoljenje za opravljanje konzularnih poslov novemu ruskemu konzulu v Trstu, dvornemu svetniku Pavlu Meluikovu.
Samomor. V Trstu se je zastrupila 22-letna Karla Sizza s karbolovo kislino. Vzrok — je menda vedno isti.
Smrten padec. Čuvaj na pokopališču sv. Ane v Trstu padel je po stop-njicah svojega stanovanja. — Došedši zdravnik našel je Mianija že mrtvega. Hud udarec za družino.
Pazite na gobe V Trstu so nedavno nevarno' obolele 4 osebe, ker so zaužile strupenih gob. Tedaj pozor!
Razpisani štipendiji. Vlada je razpisala 4 štipendije za obisk kmetijskih Sol v Gorici in na Grmu za učence iz tržaške okolice.
Smrt vsled opeklin. Soproga notarja dr. Rummerja v Trstu je na šte-diluem ognjišču pripravljala pašto za mazanje parketa. Pašta seje vnela in ogenj je šinil po kuhinji. Gospej se je vnela o-bleka in hitro je bila opečena po vsem životu. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je ob strašnih bolečinah umrla.
To je vnebopijoče. Kakor poroča „Ed.“ je bil kmet Ivan Zovič-Grgica, v okraju pazinskem dolžan neki lahonski pijavki znesek 9 gld. 7 kr. Oderuh je toliko časa tožaril in navijal ubogega kmeta, da je dolg narasel na 90 gld. 3. kr. In takih slučajev je na stotine v Istri. Tako slovenski pari izsesavajo kri, v zahvalo pa jo še zasmehujejo.
Zmrznili so pretekli teden trije oglarji iz Kuteževega, fare Podgrajske v Istri. Ti pa so našli na pol otrple ter jih srečno oživili. Bog bodi milostljiv njihovim dušam.
Razpuščeno društvo. Tržaško namestništvo je razpustilo društvo socijal-nih demokratov: »Občno delavsko izobraževalno pravavarstveno društvo za Primorsko" ker je baje prekoračilo svoj delokrog.
V Spodnji Škofiji pri Kopru napadli so domačini s kamenjem družbo vozečo se iz Bertokov v Trst. Pripomniti moramo, da so v Škofiji sami Slovenci a zapeljani in zaslepljeni po italijanskih hujskačih. Pač lep sad italijanske kulture v Istri.
Ostanke slavnega slovenskega učenjaka Kopitarja prepeljejo z Dunaja V Ljubljano, kjer jih v torek ob 4. popoldne izroče rodni zemlji.
Parnik „Ika“, ki je ponesrečil v pristanišču na Reki, so že dvignili iz morja.
Milijoni, kjer bi jih treba ne bilo. Avstrijska vojna uprava je izdala za Kreto nič manj nego 3 milijone. In vendar še ni konec homatij na vzhodu. Ako pa za domače zadeve prosimo podpore, so vse b'agajne prazne.
Radi ražaljenja Nj. Veličanstva
je žendarmerija v Kopru vtaknila v lu-knijo tri absolviranje gimnazijce. Prepirali so se namreč s tremi učiteljiščniki ter v prepiru razžalili cesarja. „Senti* nella“ jih izgovarja, da so to storili v vinjenosti. Ja, ja, to je vražje, da ravno v vinu resnica, da človek govori, kar misli in čuti.
Češki „Narodui dom“ na Dunaju. Čehi nameravajo zgraditi svoj »Narodni dom“ na Dunaju in nabirajo pridno v ta namen doneskov.
Ob otvorjenjn hrvatske gimnazije v Zadru so demonstrovali Italijani na vse pretege. Tako rekoč v senci bajonetov se je moralo vršiti vpisovanje.
Starčevičev dom v Zagrebu pride na boben. Darov za ta dom se je nabralo 54.000 gld , stal je pa 113.000 gld. Preide skoraj gotovo v židovske roke. Nesloga je temu kriva.
Nemški šulverein, to zloglasno društvo, ki le preži na slovanske otroke ter jih ponemčuje, vedno bolj in bolj hira. Na občnem zboru dne 3. oktobra je blagajnik izjavil, da je 25.000 gld. manj dohodkov, kot prejšnje leto. Le urno navzdol !
Ali je vboštvo res krivo vsem zlom ? Socijalisti zmerom in trdovratno trde vedno 'le-tč, da je uboštvo vzrok vsega zla na svetu, ter da nam je v uboštvu iskati vira pregreham in zločinom, ki se porajajo v človeštvu. Se ve, da je povsč krivično. Evo vam vzgleda! Kajn je ubil Abela. Ga je morda ubil radi u-boštva? ... V dveh sta bila gospodarja vsega sveta ! . . . Dvoboji, ljudomori, samomori, detomori, tatvine, izdajstva in drugi zločini, se vrše morda samo radi uboštva, ali ne morda večkrat in skoraj vedno iz drugih vzrokov ? Kaj res ne poznamo več v sedanjem času ljubosumnosti, zavisti, sovraštva, poželenja in drugih človeških strastij? Kaj, bodo morda izginile strasti, ki se večkrat kar nič ne tičejo uboštva, iz socijalistične države? Nikakor! Žalnim srcem moramo priznati, da se bodo pokazale v prihodnjosti v še večji in pogubnejši moči.
Brezverstvo, verski indiferentizem, „misel svobodna, strasti . . ., to so pravi vzrok, poglavitni vzrok vseh človeških pregreh in zlodejstev. Kdor veruje v posmrtno življenje, kdor veruje v nebesa za dobre in pekel za hudobne, se ne bode nikdar spozabil do takih prestopkov, in naj si bo še tako nesrečen in še tako ubog! Ne! Pošteno uboštvo ni tako hudo, kakor se je slika, vsaj za verno, k Bogu stremeče ljudstvo ni uboštvo vzrok pregreh in posilne smrti!
Listnica nred : Popisa iz Trsta in Kanalskega priobčimo prihodnjič. Hvala lepa 1
pekovski mojster na Kornu v Gorici
zvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila zvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje
ti
„Janus
vzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaju ustanovljena 1. 1840.
Zavod zavaruje za slučaj smrti v najraznovrstniših kombinacijah ter sloni na podlagi vzajemnosti, vsled česar čisti letni dobiček pripade društvenikom.
V 56 letnem obstanku se je pri zarodu zavarovalo:
101 8no oseb s 130,760.000 gld. kapitala in 825.000 rente.
Članom in njih pravnim naslednikom se je izplačalo 18,400.000 gld.
Na premijah (bonus) se je povrnilo 1,994.000. gld.
Kot zavarovanje za slučaj dožive-, nja in smrti se posebno priporoča.
o.) zavarovanje glavnice, ki se ima izplačati po 20, 25, 30 ali več letih, ako zavarovanec še živi, ali pa povrnitev vseh vplačanih premij s 4% obresti, ako bi poprej umrli (Tarif II. H.).
b.) zavarovanje glavnice, ki se izplača kedar je zavarovanec dosegel dolo čeio starost, ali pa takoj po njegovi saarti (Tarif II. G.).
Osrednja pisarna je na Dunaju I.
Wipplingerstrasse 30 (Janushof).
Zastop za Primorsko in Kranjsko t Gorici, Via Ponte Isonzo.
Ed. JPavlin,
v Groi-ici
v Nunskih ulicah št. 10.
nasproti gostilne „Belega Zajca" usoja priporočiti preč. duhovščini 'in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic, bisernih vencov, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic.
Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje.
Vse po najnižjih cenah
Opozarjam tudi da tiskam črke na perilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela.
Vozniki v Gorici in z dežele, pozor!
Sedlar
Valentin Ferjančič
naznanja, da je odprl svojo
sedlarsko delavnico
v Gorici v Vrtni ulici v hiši grofa Thurna nasproti odprtemu sadnemu trgu.
V svoji delavnici prodaja vse potrebščine za zasebnike, voznike, jahalce, torbice, kovčege itd. izdeluje navadne in najfinejše vprege in oprave za jahanje.
Priporoča se toplo svojim rojakom in slavnemu občinstvu v Gorici in z dežele.
V GORICI *v Nunski ulici štev. 14-10.
$elika zaloga
šivalnih strojev in
dvokoles
raznih sistemov kakor tudi iz BOMBUSA.
Lastna mehanična delalnica za popravljanje
dvokoles in nikliranje.
(Anton (gon
klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
zastopnik tvrdke N. Schad Monakovo Vrtna ulica št. 24.
priporoča slavnemu občinstvu bicikle reno* miranih tovaren Diir-kopp in „Swift" Steyr-_ Specialiteta »Diana 21“, izvrsten stroj, leliak tek. Ti izdelki se ne strašijo nikake konkurence. Lastna kolesarska šola se nahaja v Dreherje-vem salonu.
Anton Kuštrin
v gosposki ulici št. 23, v hiši g. dr. Lisjaka,
priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: Kavo : Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko in druge. — Olja : Lucca, St. Angelo, Korfii, istersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkorja razne vrste. — Moko številko 0, 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Miljsveče prve in druge vrste namreč po l/» bila in od enega funta.
Razpošilja blago na vse kraje — Cena primerna. — Postrežba točna.
Zaloga dežnikov in solčnikoy.
C. kr. priv.	krojni aparati
krojaški mojster in trgovec v Gorici na Travniku h. št.. 22 nižej loterije.
Priporoča svojim rojakom na deželi in v mestu vsakovrstno manifakturno blago, gotovo perilo, dežnike, ovratnike, zavratnice itd. — Gotove možke obleke-za vsaki stan po najuovejši pariški modi-
Blago prodaja tudi na meter tako po ceni, da lahko posluži vsakaterega in sicer za možke obleke do 80 kr. naprej, za celo obleko (3-20 m.) od gld. 2.50' naprej.
Sprejema naročila tudi za izdelovanje raznih oblek ; odjemalcem blaga je prosto, si izgotoviti obieko tudi drugod.
ulica (Ajlorelli štev. 17.
Priporoča se prečastiti duhovščini za izgotovljenje cerkvenih posod in orodja po najnovejih uzorcih in najnižji ceni" kot: monštranc, kelihov, svečnikov, itd. itd. Stare reči popravim ter jih v ognju posre-brim in pozlatim. Da si za morejo tudi menj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se po želji preč. p. n. gospodov naročnikov stavijo prav ugodni plačilni pogoji.
Strelovode iz bakra v ognju pozlačene najboljše iznajdbe kakor tudi vsakovrstno enako popravo in pozlačenje priporočam po najnižjih cenah.
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine prosto.
srebrar v
Slovenska tvrdka ustanovljena 1. 1876.
J. Pipan & C. v Trstu
Via Valdii-ivo št- 1»
ima veliko zalogo in prodaja le na debelo
kavo, riž, južno sadje, olje vseh vrst za jedilo, za stroje, ribjo mast za strojarje itd.
Priporoča se trgovcem v Gorici in na deželi za obilne naročbe.