Še tak lisjak se nazadnje ujame V aredč se je začela sodna obrav- nava obtoženega Lea Laknerja, up- ravnika gostinskega podjetja »Pla- ninka« na Ljubnem, ki je kot odgo- vorna oseba gospodarske organizaci- je zlorabil zaupanje in položaj ter si proti pravno pridobil premoženj- sko korist. Obtožnica mu očita, da je v imenu podjetja nabavljal pri trgovskem podjetju »Merkator« iz Ljubljane ve- like količine raznega špecerijskega blaga v skupni nabavni vrednosti preko 4,700.000 dinarjev, katerega je nato v podjetju mimo evidence pro- dajal na svoj račun, s čimer je ustva- ril dobiček v vrednosti 1,500.000 di- narjev. Ravno tako je na svoj račun dobavil več kot 9.000 litrov vina od celjske podružnice »Slovenija vino« in privatnikov na imena raznih kup- cev. Vso to količino je nato mimo evidence prodajal in ustvaril dobi- ček več kot 900 tisoč dinarjev. Svoje nepošteno poslovanje je opravljal vse' od 1957. leta, ko je prevzel v upravljanje točilnico. Prakticiral je, da je takoj po preje- tem blagu, ki mu ga je nakazalo ljubljansko trgovsko podjetje »Mer- kator« na podlagi faktur, le-te uni- čeval, prejeto blago pa prodal in po- ravnal fakture. Obtožnica mu očita 73 faktur, ki jih je uničil. Pri pre- gledu kopij faktur pri podjetju »Merkator« je bilo ugotovljeno, da so uničene fakture glasile na več kot 4,700,000 dinarjev. Obdolženec svojo krivdo deloma priznava in navaja, da je prvo fak- turo v zvezi z inkriminirano nabavo in prodajo blaga poravnal z lastnim denarjem, nadaljnje fakture pa je baje poravnal z doseženim izkupič- kom, ki ga je ustvaril s prodajo špecerijskega blaga in vina mimo evidence Gostišča »Planinka« Ljub- no. Takoj po nabavi špecerijskega blaga je prispelo blago razdelil in določil katere količine bo plačal z gotovino in katere evidentiral. Bla- go plačano z gotovino je nato pose- bej vskladiščeval v kleti, fakture pa uničeval. Obtoženi Leo Lenker svo- jo krivdo zanika in svoje nepošteno poslovanje utemeljuje z dejstvom, da gostišče ni imelo dovolj velikih skla- dov za nabavo večjih količin, da iz- kupiček ni koristil zase. temveč je iz njega nakupoval potrebno opre- mo, plačeval pomožno gostilniško moč in urejeval gostišče. Tudi drugi dan razprave je obtoženi Leo Lakner zanikal in zmanjševal svojo krivdo. Vse njegovo malomunio in nepošteao poslo- vanje je dobilo pravo sliko šele po poročilu Izvedenca. Do izida lista sodba še ni bila izrečena, zato bomo o tem poročali prihodnjič. Prometna kronika V zadnjem tednu je bilo na našem področju zelo malo prometnih nesreč. Namreč le ena, ki je omembe vredna. Pozna se, da so vozniki spravili vozila v garaže na zimsko spanje. Obenem pa so tudi vozniki zaradi slabega stanja cest zelo previdni in ne vozijo hitro. Upamo, da bo tako vedno! AVTOMOBIL V AVTOBUS V ponedeljek se je pripetila v Slo- venskih Konjicah manjša prometna nesreča. Iz dvorišča podjetja Konus je pripeljal na glavno cesto vprežni voz Franc Pučnik. Ravno tedaj pa je iz smeri Celja pripeljal avtobus, ki ga je vozil šofer Ivan Ajd. Ker je na cesti opazil vprego, je začel močno zavirati. Za njim je v prekratki raz- dalji vozil osebni avto MB 59-02 voz- nik Albert Felicijan in se je zaletel v zadnji del avtobusa. Pri tem je na- stalo na osebnem avtomobilu za pri- bližno 200 tisoč dinarjev škode. TRAM V DIMNIKU SE JE VNEL V soboto je začelo goreti tudi na Osnovni šoli v Vitanju. Skozi dimnik na podstrešju je bil namreč speljan tram. Ta se je vnel in začelo je go- reti. Požar so takoj opazili in tudi sami pogasili. Toda vseeno je pogo- reli okrog 20. kvadratnih metrov stropa na podstrešju. Škoda je pri- bližno 100 tisoč dinarjev. POGORELA JE ZIDANICA V torek je v Gruščah pri Dramljah nastal iz še nepojasnjenih vzrokov požar, med katerim je pogorela streha na zidanici, ki je last Alojza Kajba. Z letnega občnega zbora celjske podružnice združenja šoferjev in avto- mehanikov POZOR - NIMAŠ PREDNOSTI! Današnji sestavek smo posvetili de- javnosti podružnice združenja šofer- jev in avtomehanikov občinske skup- ščine Celje za leto 1963. Ta organizacija deluje že več kot 10 let in ima sedaj že 310 članov. Osnovne naloge organizacije so: stro- kovna vzgoja, preventivna dejavnost v prometu, tovarištvo na cesti in skrb za tehnično zaščito osebja, ki je za- posleno v prometni stroki. Nekatere akcije, ki so bile izvedene letos so dokazale, da je združenje opravičilo svoj obstoj. Spomladansko testiranje, povezano s strokovnimi predavanji, je voznike motornih vozil pritegnilo v velikem številu. Rezultati pa so pokazali, da imajo poklicni šo- ferji odlično znanje. Spomladi so or- ganizirali akcijo »Prometni znaki — činitelji varnega prometa«, ki je tudi zelo uspela, saj je v povorki sodelo- valo nad 30 motornih vozil članov združenja. V zvezni akciji »Zavarujmo otroka v prometu«, je celjska podružnica iz- vedla več predavanj združenih s pred- vajanjem filmov o prometu., Teh pre- davanj se je udeležilo nad 1700 šolo- obveznih otrok. V decembru so organizirali priredi- tev »Pokaži kaj znaš o prometu«. Ekipa, ki je zmagala, je dobila od po- družnice lepo nagrado. Konec decembra pa je imela po- družnica svoj letni občni zbor. Ugo- tovili so, da je velika ovira pri delu, pomanjkanje prostora. Podružnica namreč sploh nima svojih lastnih prostorov. S tem in še z drugimi pro- blemi se bo v bodoče ukvarjal novo- izvoljeni 11-članski odbor. Ugotovili so še, da je na celjskem področju evidentiranih 734 poklicnih voznikov motornih vozil. Od teh pa jih je manj kot polovica včlanjenih v organizacijo. Zato bi bilo zaželjeno, da bi se čimveč šoferjev vključilo v to svojo organizacijo. Okrajna komisija za varnost prometa CELJE Od >0. 12. do 5. 1. 1%4 se je rodilo 37 dečkov in 29 deklic. POROČILI SO SE: LEOPOLD PECKO, delavec iz Ložnice in MARIJA POTOČNIK, delavka iz Slatine v Rožni dolini. DIMITRIJ JO'?EF CFRNE. d i nI. ine. kemije iz Celja in ZORA BROD- NTK uslužbenka iz Zidanega mosta. IVAN AVGUSTTNCIČ. ključavničar in SILVA CO- KAN, šivilja, oba iz Celja. RADE RADOJ- CTC, oficir in DANICA TOMIC, gospodinja. lTMRM SO: Nikolaj PAVLIC, soboslikar iz Stor (21 let). Mile TRSIC, novinar iz Celja (M let). Ivan ROZMAN, upokojenec iz Podčetrtka (f>6 let). Ana ČEHOVIN, upokojenka iz Hu- de jame (71 let). Alojz PAVLIN, upokojenec iz Celja (f>1 let)'. Stanislav SLATTNSF.K. otrok !z Slatine (7 mesecev). Jurij KOTNIK, unokojenec iz, Velenja (65 let). Bernard WLTAVSKY, upokojenec iz Celja (74 let). Zofija STAMOL, osebna upokojenka iz Petrove (77 let). Ana JERETIN, upoko- jenka iz Celja (74 let). LAŠKO POROČILI SO SE: TOMSE Jože, zidar iz Trbovelj in JAGER Ivana, delavka iz Radeč. MARLNC Vilijem, delavec iz Radeč in HOČEVAR Marina, de- lavka iz Goreljc. POTRPIN Anton, delavec iz Rorovaka in ZUPAN Stanislava, naraeš- čenka iz Jagnjenice. CEC Franc, delavec iz Jelovega in NOVAK Mihaela, delavka iz Starega dvora. SEVŠEK Avguštin, kmetova- lec iz Dobovice in ZUPAN Jožefa, kmetoval- ka iz Kala pri Šentjanžu. CUCEK Ivan, avtoelektričar iz Gorice pri Dnbju in Ljud- mila 5TAUT, poljedelka iz Paneč. JEREB Vincen, zidar iz Lahovnega in HRASTNIK Vida, poljedelka iz Polane, UMRLA JE KNEZ Amalija rojena VREČ- KO (68 let) gospodinja, iz Gozdeca. Rodila se je ena deklica. ŽALEC Rojen je bfl 1 deček. POROČILI SO SE: KOMERICKI Jože, ključavničar iz Pet- rovč in TURNŠEK Ana, prodajalka iz Za- loške Gorice. PODLIP.MK Franc, mesar iz Studenc in KUNDII1 Ivana, delavka iz Li- povca, Šmarje pri Jelšah. UMRLI SO: TRNOLSEK Adolf, (24 let) rudar iz Kal. BRINOVEC Ivan, (78 let), preužitkar iz Vranskega. KLANČNIK .Marija, (80 let4, kmetovalka iz Polzele. SLOKAN Marija, iGO let), upokojenka iz Sp. Gorč. ROBIČ Rozu- lija, (75 let) socialna ppdpiranka iz Polze- le. KALISNIK Martin, (79 let). Pomočniki in svetovalci V novem letu smo se spomnili tudi miličnikov-prometnikov ki dan za dnem urejajo promet in pazijo, da bo vožnja po naših cestah čimbolj varna, še vedno je precej ljudi, ki jih gledajo z nepravičnimi očmi, in vidijo v njih vse kaj drugega, kot to kar so v resnici — garači, ki jih ne ustavi ne slabo vreme, ne druge ovire na mestu, kadar jih ljudje potrebujejo. Zato preberite ta zapis, da boste skoz reporterjeve oči videli vsaj delček njihovega dela in naporov, ki jih morajo prenašati na naših cestah. »Nekaj mi diši, kot bi se mi motor pre- več grel. Pa nič ne vidim.« Franček mu je posvetil z baterijo in mu pomagal poiskati napako. In kaj je bilo. V Agroservisu so mu ta dan dali v hladilnik »antifris«. Pri tem so slabo pritrdili vijak in voda je curljala iz hladilnika. Pozno je že bilo. Vračali smo se iz Laške- ga proti Celju. Mimo nas je pripeljal tovor- ni avto in šofer nT zasenčil luči. Malo je manjkalo in zavozili bi s ceste. Orbnili smo in zapeljali za njim. Ko ga je Milutin ustavil je takoj, »zavohal«, da bo tukaj verjetno kakšna kapljica alkohola preveč. »Alkotest« je pokazal, da je v resnici po- pil precej alkohola. Da. tudi zaudarjalo mu je iA ust kot kakemu staremu pijancu. »Koliko pa ste popili?« ga vpraša. »Popio sam dva gemišta (vino H si- fonom) i jednu pivn» pravi šofer, ki je vo- zil prašiče iz Varaždina v Laško. Žalostno so krulili prašiči, ko je moral šofer obrniti in voziti za nami do bolnice, kjer ,so mu odvzeli kri. Po odvzemu pa je moral počivati do jutra, ko je lahko odpeljal avto s pujski, ki so do tedaj lepo čakali v garaži. Toda samo do Laškega, potem je moral pustiti vozniš- ko dovoljenje na postaji LM, dokler sodnik za prekrške ne določi o kazni. Delavni dan obeh dežurnih miličnikov se je podaljšal do pol dveh zjutraj, ko so bile opravljene vse formalnosti okrog odvzema krvi in nastanitve prašičev, da ne bi za- mrznili na mrazu. In obenem z njuno se je končala tudi moja turneja ter sem se lahko doma pošteno ogrel v topli sobi. Stipe Mraz. Živo srebro se je spustilo na — 1C. Pekoč mraz. ki ga veter pripiha v sleherni kotiček telesa, neusmiljeno žge. Oblačno in megleno rebo pa obeta, da bo še snežilo. Ulice so živahne in ljudje hite v raznih smereh ... Ura je trinajst. Na postaji I.M me mi- ličnika Franc i.ajner in Milutin Novokmet že čakata. Vsedemo se v belo plavi FIAT 1100 iu turneja se prične. Določen nam je bil odsek ceste proti Ve- lenju, zvečer pa proti Laškemu. Gotovi bi morali biti ob triindvajseti uri. t>o Velenja se ni zgodilo nič posebnega. Le cesta je bila precej slaba, slabo spluže- na. Kako je bilo že pred dnevi? Sneg. Prvi sneg. Otroško veselje. Po str- mini nad cesto sankarji. Mnogo jih je. Ot- roci so prišli na svoj račun. »Dajmo! Kdo bo prvi na cesti?!« Sedaj je Jožek prvi. Toda tudi Janezek noče zaosta- jati. Pokazal jim bo, kaj vse on zna. Pože- ne se v dolino. On ne bo prisankal samo do ceste. Celo preko nje se bo pognal. Preko škarpe na drugi strani pa bo skočil. Ko pa pride do ceste . . . Žalostno je potem opazoval druge otroke, ko so se sankali. On, s svojo okorno nogo v mavcu, se ni mogel veseliti skupaj z nji- mi. Toda bila je še sreča, da je imel avto snežne gume in da so zavore prijele. Dru- gačp bi bilo še huje. Šoštanj. Na klancu se triletni fantek san- ka. S težavo vleče sanke spet do roba nad cesto, od koder se nato spusti. Prav do ce- ste tečejo sanke po gladkem snegu. Ko smo se. pripeljali mimo, je ravno vle- kel sanke proti vrhu. Iz beloplavega avto- mobila je izstopil miličnik Franček, ga pri- jel za roko in odpeljal proti domači hiši. Mati je ravno pospravljala, — Tovarišica, pazite na otroka. Sankal se je na cesti. Lahko bi ga avto povozil. — Kaj boste sedaj še otrokop dajali kazni. Pustite jih pri iniru. Tudi otrok se mora sankati. Pravkar sem ga poslala ven. Le kako more biti mati tako kratkovidna? Ko smo se vračali proti Celju smo opazili ob poti tovornjak. Šofer se je sklanjal nail motorjem. Franček je stopil k njemu in ga vprašal, kaj je narobe. K PRIMERU POKLICNEGA HUMANIZMA V »Celjskem tedniku« je bil v 1. števil- ki objavljen članek pod naslovom »Pri- mer poklicnega humanizma«. Ker se v članku posplošeno meče slaba luč na moralno etični lik zdravnika, je podružnica SZD v Celju nezadovoljna in se vsi člani počutijo prizadete. Menimo, da bi se pisec (pa tudi ured- ništvo), moral zavzeti za objektivno pri- kazovanje resnice ter se izogniti posplo- ševanju, kajti številni zdravniki v celj- skem okraju imajo avtomobile in z nji- mi opravljajo tudi svojo poklicno dejav- nost. Če bi bilo v članku navedeno ime zdravnika, hi luč, kakršno članek meče, padla na storilca, kajti tudi zdravniško društvo nehumani odnos posameznika ob- soja, saj se zavzema in izvaja načela eti- ke zdravstvenih delavcev, ki so bila pred nedavnim sprejeta^na Zvezi zdrav- niških društev v Beogradu in ki velja kot osnovni zakon za vse zdravstvene de- lavce v pogledu moralno etečnih obvez- nosti. Podružnica zdravniškega društva je pri- pravljena proučiti dogodek, ter je že do- sedaj podvzela določene korake. V ko- likor se bomo prepričali, da so navedbe v članku točne ,bomo zoper zdravnika sprožili postopek in ga predali častnemu razsodišču pri Slovenskem zdravniškem društvu. Dejanje, kakršno je opisano, namreč iz moralno etičnih vidikov obsojamo vsi, kot člani društva in menimo, da ni prav, če se obdolženca ne imenuje poimenično, ker se počutimo pri posploševanju priza- dete, ker opravljamo enak poklic kot obdolženi. Z nekonkretnim obveščanjem javnosti ter s posploševanjem in prikritim roga- njem moralno etičnim načelom, ki s p v zdravstveni službi vsaj toliko pomemb- na kot pozitivna zakonodaja, se izpodko- pava ugled zdravstvenih delavcev in vliva nezaupanje do njihovega dela ter se jih po nepotrebnem izpostavlja sutnniče- njem, katerih prav gotovo ne zaslužijo. To pa pomeni tudi družbeno škodo. Odbor podružnice zdravniškega društva v Celju DODATEK UREDNIŠTVA Zal nam je, da v članku Primer poklic- nega humanizma, ki je bil objavljen v zad- nji številki, nismo objavili tudi imena. Toda razlog je opravičljiv — nismo ga namreč vedeli. Izvor informacij pa je potrdil, da gre za istega voznika, dr. Uroša Vizjaka, o katerem je pisalo Delo z dne 16. decemb- ra lani. O zadevi bomo še pisali, ko bo do kraja raziskana. REPA, ZELJE IN FIŽOL - NAJBOLJ ISKANI PRIDELKI V debel plišast plašč in rja- vo volneno ruto zavita ženi- ca je zadovoljno plosknila z rokaimi. \ »Saj ni čudno!« mi je dejal tržni nadzornik, tovariš Mur- ko. »V manj kot pol ure je jirodala dve polni vedri kisle repe. To pa je v teh dneh lep us,peh, saj mnogi prodajalci ure in ure čakajo na kupce. In neredkokdaj se primeri, da Asev vrnejo domov z vsem, kar kar so prinesli prodajat. Po- zimi so pač repa, zelje in fi- žal najbolj iskani pridelki«. Tako je torej v teh dneh na celjski tržnici. Slaba preskr- ba, slabo povpraševanje in srednje cene. Zdaj je s tržni- ce izginila še solata, tako da kaj posehnega res ne more- mo kupiti. Krompir je še ved- no po 45 do 48 dinarjev, kislo zelje po 80 do 100, kisla repa ,po 80, fižol pa po 200 ,do 310 dinarjev kilogram. Ohrovt so pretekli teden prodajali po 80 do 100 dinarjev, špinaoo j>o 160, cvetačo ipo 220 in glav- iipito zelje po 45 do 100 dinar- jev kilogram. Morda vas za- nimajo še cene sadja. Jabol- ka bi v teh dneh lahko kupili za 70 in 100 dinarjev, hruške za 200, suhe slive 250 in 320 pomaranče so po 290, limone pa po 260 dinarjev kilogram. Na tržnici je bilo tudi nekaj orehovih jederc po 1000 do 1100 dinarjev in orehov v lu- pinah po 300 dinarjev. Jajca so prodajali po 37 do 45 dinarjev, perutnino pa po 700 do 1500 — samo srečen tisti, ki jo je dobil! Državni sekretariat za Narodno obrambo — Personalna uprava razpisuje za leto 1964 NATEČAJ za sprejem gojencev v sledeče vojne šole: Rok za vložitev prošenj preko organa za narodno obrambo občinske skupščine je do 10. februarja 1964. leta. Tam dobijo kandidati tudi vse ostale informacije v zvezi z natečajem in šolanjem v na- vedenih vojnih šolah.