*tfj
SondaJ*
PROSVETA

SpTEAB^
GLASILO slovenske narodne podporne jednote
rJTS l^T^^ J^rr^ir Chlctgo, mM torek, 17. aprila (April 17), 1934.
Urednlikl In upfavnilkl proa tort: 8M7 8. Lawndale Avo.
Offloo oí Publleation: 8667 South Lawndale Ara. Telephone. Rockwell 4804
SubaerlpUon $6.00 Yearly
STEV.—NUMBER 76
Komentarji
na m «r«"-
miz erija, kaj
r -wriikim malim ftrmar-^e krii Se «mirom je '¿«New dealer j i ga si-
tjo-tefa^^
postavijo pokonci, a
administracija
ie.
aofleveltova	.
„da pomagala farmarju, da
ekonomsko dvigne na noge ^ mu posojila, omejila je Ukcijo glavnih pridelkov, ne bo "preveč" tega blaga na n in naložila procesni davek pienično moko, svinjino, in tobak, s tem davkom plačuje nagrade farmarju, če rtovoljno omeji glavne pri-a
lamen vsega tega je, da se nejo cene pridelkom in da Mrju kaj ostane za njegov
ako mu bo ostalo? Kdo pa fiavni odjemalec farmskih elkov, živil, v mestih? Kdo 1 drugem koncu trga? elavec, delavske družine! 1 delavec na drugem koncu idi v škripcih; velika armada vcev je še vedno brez dela, e onih, ki še delajo ali ki s delo, se pa nočejo zvišati, li zmogli višje cene. io se vladi posreči, da dvig-farmarju cene, bo s tem u-la delavca, ki bo prisiljen ovati manj in farmar ne bo na bol jem.
oje že stara kontradikcija v riškem ekonomskem siste-pomagaš farmarju, udariš vca! Obema hkrati ne mo-pomagati.	j
meriški farmar pa ne pro-ra samo za domači trg, pro-ja tudi za svetovni trg. A-iika pšenica, bombaž, meso. k gre v vse dele sveta. Am-v drugih delih sveta tudi lucirajo — zlasti zdaj, ko io, da je Amerika omejila
0	produkcijo. Vse velike ve »e ženejo kakor blazne, >i nadomestile Ameriko in rinile svetovni trg. Kriza je »vaod, delovno ljudstvo ni-nikjer zaslužka in kupnih
1	in tako bo povsod "preveč" na trgu.
ivnotežja ni. Delavec ne » pokupiti, kar farmar pri-in farmar ne more poku-kar delavec izdela. Farmar elavec sta v pomanjkanju — redi pa stoji "previšno" blagor velikanska gora. arsikdo, ki nima same slame avi- ^ upravičeno vpraša: *'je to, da farmar in dela-vae pridelata in izdelata, »vet potrebuje, direktno ne »javata svojih pridelkov in
, ; K(1" t* med njima, ki
ito brani? *
^ njima je veliko krdelo — parazitov, ki oro-» armarja in delavca in dr-Wre»>Kine - farmarjev in
7V. l,r°dukt - ^se, za m čakajo kupca, čakajo J0: P« če med tem ves
JK,Be golote
in
go za trg, ne P ' To jo „rok,et.
Lnloapodarskegs alterna.
«-oparji -' kapital in poli-m,,i delavci ^ iZKoritMMjo oboj«, in „i,0. n* r«čun obojih, ne pr*tom ganili »"«"ničnega lw>ga
Awptmw for galling at special rato of po.tage provided fot in aeetion 1103, Act of Oct. 6, 1817, authoriaod on Juno 14, 1818.
EASTMANOV 2E LEZWCARSKI ZAKON
Osnutek daje delavcem popolno svobodo do organizacije in določa kazen za krditelje te pravice. Spore bi reševali slično ko med vojno
irr:
Washington. — Vladni železniški koordinator Joseph B. Eastman je kongresu te dni predložil osnutek za nov železni-čarski zakon,, ki daje delavcem popolno svobodo do organizacije, prepoveduje upravam negovanje in vzdrževanje kompa-nijskih unij ter določa nov sistem za izravnavanje delavskih sporov na železnicah.
Ta osnutek je izpopolnitev sedanjega železničarskega zakona iz leta 1926 in 1982; vsebuje smisel delavske točke 7a zakona za gospodarsko obnovo in raznih Eastmanovih odredb, nanašajočih se na kompanijske u-nije. Odseka obeh zbornic za meddržavno trgovino sta šla takoj na delo in odredila zaslišanje o osnutku.
Eastmanov osnutek daje vsem železničarskim delavcem absolutno svobodo do organizacije. Kompanijskih unij sicer ne prepoveduje direktno, praktično jih pa onemogoča. Upravam železnic, od najmanjšega bossa do najvišjega uradnika pa direktno prepoveduje vsako siljenje delavcev v organizacijo ali jim braniti to. Niti centa ne sme nobena družba, porabiti za vzdrževanje kakšne kompanijske u-nije. Priznane so le unije, ki so narodne po obsegu, to je le delavske.
Za vsako kršenje zakona je določena kazen od $1000 do $20,-000 ali šest mesecev zapora ali pa oboje. Družbe so odgovorne v tem pogledu za akcije vseh delovodij, od najnižjega "slamnatega bossa" do najvišjega. Eastman pravi, da se Često pripeti, da uprava zaključi nekaj, delovodje pa store nekaj popolnoma drugega, kar je često v navskrižju z navodili in stališčem uprave. Bossi so bili posebno agilni v kompanijskih u-nijah, ki zadnje čase cepajo druga za drugo na železnicah.
Med Eastmanovim osnutkom in originalnim Wagnerjevim predlogom proti kompanijske-mu unionizmu ni nobene bistvene razlike. Smoter obeh je enak. "Vidi se mi čudno, zakaj so podjetniki dvignili toliko krika proti mojemu načrtu, proti Eastmanovemu pa ni nobenega glasu", je komentiral senator Wagner. Pojasnilo tega "fenomena" je,* da so železničarji močno organizirani in imajo večji politični vpliv v Washing tonu, ker znajo biti aktivni v kampajah. Na drugi strani so delavci v openšaparskih industrijah brez vsake moči in vpliva.
Važne so tudi določbe za izravnavanje delavskih sporov Tudi v tem pogledu določa East manov osnutek nov sistem, ki sliči v dobršni meri sistemu, ki je bil v veljavi mçd vojno in »e je po Eastmenovem mnenju izkazal uspešnega.
.Sedanji zakon določa pokra jinske in sistemske komisije za izravnavanje sporov. Te prostovoljne komisije, v katerih sta |,n ¡obe stranki enako zastopani, ni-
m
Dollfuss bombardi ran z gnilimi ja-jci v Gradcu
Socialisti pobarvali cesto rdeče, po kateri se je vozil diktator
Gradec, Avstrija, 16. apr. — Dollfuss, ki je prišel včeraj v Gradec, da bo govoril na jav nem shodu, je bil sprejet s točo klopotcev in 300 korakov od njega je eksplodirala smrdeča bomba, ki je naredila tak smrad, da je vse bežalo.
Dollfuss je dospel z letalom z Dunaja, ko pa je na letališču zasedel avto, se je moral voziti po cesti, ki je bila rdeče pobarvana in na cesti so bili napisi "Dol s fašizmom, dol z ,Dollfus-som!" Tega čina so socialisti obdolženi.
Shod se je po bombardiranju z gnilimi jajci malo umiril in diktator je govoril, toda zveza za oddajanje govora po radiu je bila nekje pretrgana in Doll-fussa so slišali le na shodu. *
Delavska tajnloa upa aa izboljšanje
Prosperiteta je pa de daleč za oglom — vsaj za brezposelne
Washington. — <FP) — Temni oblaki depresije se počasi dvigajo, po mnenju delavske tajnice Frances Perkinsove in na horizontu se že kažejo "simptomi" izboljševanja. Te misli je povedala na konvenciji Rdečega križa.
Znaki izboljšanja so v naraščanju profitov in plač ter skrajšanju delovnika, je rekla Perkinsova. Je pa potreben še velik korak na polju uposlitve, predno bo prišlo do večjega iz» boljšanja.
Predno bo dosežena točka iz leta 1929, morajo težke industrije in. tovarne za opremo (durable goods) zvišati število uposlenih delavcev za 37% in industrije za konzumsko blago in potrebščine za 17%. Iz tega je razvidno, da je prosperiteta še daleč, daleč za oglom.
43 komunistov obsojenih v zapor na Poljskem
Lutsk, Poljska, 16. apr. — Pred tukajšnjim sodiščem je bilo obsojenih 43 ukrajinskih komunistov v zapor od treh do o-smih let zaradi protivladne propagande.
SLABI IZGLED) ZA ¡ODPRAVO
"suior
Največja ovira m zemljiški oderuhi in profitarji
Waahington. — (FP)—Vlad-ni projekti proti slumom in za gradnjo delavskih stanovanj ter podeksistenčnih farmarskih kolonij za brezposelne še vedno čakajo prilike, da postanejo kaj več ko načrti na papirju.
Notranji tajnik'Ickes pravi, da se povsod pojavijo zemljiški profitarji, kjerkoli zavohajo, da mudi vlada na nakup zemljišča. Vlado konfrontirajo s tako visokimi cenami, da je vsaka akcija izključena.
Ickes pravi, če ne bo šlo drugače, se bo poslužil pa pravice "eminent domaina", kar pomeni, da vladu vzame zemljo in določi "primerno" ceno. Ta cena bi bila v vseh slučajih dokaj višja kakor pa j a faktična vrednost zemljišča. In kljub temu, da ima notranji tajnik sto milijonov za gradnjo cenenih stanovanj, je ta akcija izključena,
Roosevélt se ne ogreva za Wagnerjev načrt
Troaklj Midan v Fraftoi)i!
Tri
mesece je bival tamkaj
neopažen
Pariz, 16. apr. Francoska policija je včeraj posetila neko osamljeno vilo v goščavi Fon-tainebleauja na robu Pariza in našla v nji Leona Trockija, ki je tamkaj bival nepoznan okrog tri mesece.
Policija je izvršila obisk, ko je bila informirana, da tam živi čuden človek, ki je vedno zaprt v vili, ima dva huda psa, ki ne pustita nikogar notri, dalje Ima stražo, ne prejema nobene pošte, toda vsako noč ga obišče neznani sel z motorciklom, ki mu ^prinese časopise In pisma.
Trockij je sprva tajil, kdo je, toda vodja policije ga je spoznal, nakar je mož priznal In povedal, da se je tamkaj skrival pred sovražniki, ki mu groze s smrtjo. Rekel je tudi, da
Določba t rlderteturnika mu tudi ne ugaja, priporočil pa bo še ta teden nov relifnl načrt pol* druge milijarde dolarjev. Kongres zaključen prihodnji meneč
baš zdaj organizira "četrto in-če se vlada ne poslužl " d"rugihternacionalo". Policija Je pre-
sredstev, ki bi ji omogočila zaseči zemljišča in le toliko plačati zanje kot je njih faktična vrednost.
Slične skušnje ima vlada tudi z načrti za podeksistenčne farmske kolonije, za kar je namenila 25 milijonov za začetek. Povsod naleti na zemljiške pro-fitarje, kar pomeni, da imajo tajne stike s kakim vladnim u-službencem ali uradnikom, ki jim lahko da "tip" ali informacijo.
"Od vsega začetka imamo o-
pravka z zemljiškimi špekulanti, ki pretaknejo nebo in zemljo
iskala stanovanje, a našla ni nič protifrancoskega, dobila pa je precej dokumentov, ki se tičejo sovjetske Rusije. Na Trocklje-vi pisalni mizi sta ležala dva nabita revolverja.
Policija je prejela od ministra notranjih zadev nalog, da Trockija izžene iz Francije. Kam gu izžene, ni znano. Izvedelo se je, da mu je francoska vlada še lani dovolila, da se lahko nastani na otoku Korslki.
112 let kadila Iz pipe
Savannah, Ga. — Dne 16. t. m. je v tukajšnji ubožnlci umr-v prizadevanju, da izvohujo, kje la Belle Rhynes, stara 123 let.
namerava vlada pričeti s projektom in jo prisiliti na plačevanje visoke cene, kur zanje pomeni velik profit," pravi Ickes.
»Samomor pred sodiščem v Franciji
Pariz, 16. apr. — Henri Ro-chette, notorični francoski špe-
Ko je bila stara U let, je začelu kaditi tobak iz pipe in kadila je nepretrgoma 112 let. Ženska Je bila uverjeria, da ji je baš to pomoglo do tako visoke starosti.
Rent ubitih v avtobusu
Elyrla, O. — V nedeljo popoldne je avtotruk treščil v avto-kulant in slepar, si je z britvijo j bus z 19 potniki, ki je bil na po-prerezal vrat v sodni dvorani ti iz IMttsburgha v Chicago. potem, ko ga je sodnik obsodil* Sest potnikov je bilo ubitih in na tri leta ječt^stočasno se je| 12 ranjenih. Med mrtvimi pot-ustrelil njegov^jrat na drugem niki je tudi neki Kristo Vasilje-
koncu PaHza.
vič iz Massilona, O.
Washington- D. C., 16. apr.— Predsednik Roosevelt je sinoči konferiral z voditelji demokratske večine v nitji kongresni zbornici in urglral jih je, naj se požurijo z delom in zaključijo zasedunje kongresa Čim prej mogoče. R a y n e y, predsednik zbornice, je rekel po konferenci, da bo zusedanje lahko zaključeno krog IG. maja.
Roosevelt je povedal zborničnim voditeljem, da ima pripravljen splošen rei if ni načrt, ki ga predloži kongresu ta teden; za izvajanje tega načrta bo kongres moral dovoliti nadaljnjo poldrugo milijardo dolarjev. Od načrtov, ki čakajo pred kongresom, je najnujnejši oni za reguliranje borz, je rekel predsednik, toda on hoče precej sprememb v tem zakonskem načrtu.
Roosevelt je tudi rekel, du mu je prav, če se Wagnerjev načrt — ki Ima odpraviti kompanijske unije in za stalno utrditi federalni razsodlščni delavski odbor — odloži na prihodnje leto, Povedal jo tudi, da nasprotuje Conneryjevemu načrtu za uvedbo 30-urnega delovnika; dalje nasprotuje vsem določbam, ki nameravajo ustunovltl-centralno monetarno (denarno) oblast.
"Falhar" Oaagblla aaza-
dovoljaa s Roosavaltom
? 11 «» ¡i
V svoji zadnji radloprldigl Je ožigosal "'regiment i ran Je Industrij In farm, kar hočeju Imeti komun lati"!
rt-
ho praktične, ker ne funkcioni-, rajo dobro. Pri več železniških temeljni j siaUmih jih sploh ni. Ustanov-ma,l|ljena tudi ni bila še nobena na-v rodna komisija kakor jih pred-1 viduje zakon.
In kolikor je bil ta sistem iz-i veden, se je pa izkazal neprak-potreben.itiCnega, k«r je prikladen le za ''»»ko <a*a, zavlačevanje in ne reševanje •porov. Sedaj pride komisija e,lahko do zaključka le, če se spo-
-avni in h ostaneta '""'ni delavec ;'r,,kl krizi, da jima !h<l"» potrebščin in '"la. día im Ik) na
ta grmpf»dar
r'*formiranj

*i*tema razumeta obe stranki, ki imata \olka ne enako število zantopnikov
J*' treba ubi
' ,i(raja izne-
zastopnikov. Po novem sistemu bi vse spore reševal National Hoard of < (satje na 1. »tr-nu
lantnlk železniških delnic In »nmdov U eai. ki hoče imeti redukcij« (Narisal Jerger.)	-
>*l*xsičarj«v. —
Detroit, Mich. — Župnik Charles E. Coughlln, radlopri-dlgar, Je v nedeljo v svojem zaključnem govoru povedal dovolj, iz česur se jasno razume, da ni zadovoljen z Hooaeveltovo administracijo, od katere Je pričakoval veliko več, Napadel Je "reglmentiranj« industrij in farm (NKA in AAA)", po čemur hrepene komunisti In mednarodni bankirji (I) Rekel Je, da Je Roosevelt sicer pod rta vil zlato rezervo, toda rezerva Je ostala pod kontrolo Wall Htree-ta In mednarodnih bankirjev!
Coughlln je tudi napadel Fletcher - Rayburimv zakonski načrt za reguliranje borznega trga in zahteval Je, da mora vlada odpraviti privatni bančni sistem ter ustanoviti federalno centralno banko s isnlružnica-mi v vsakem mestu, obenem pa podržaviti srebro, ki naj bo podlaga denarni valuti kakor Je zlato.
"Roosevelt bi bil lahko MoJ-fes, ki bi vodil Ameriko Iz pu-Wave — je rekel ¿upnik Coughlln — in 4. marca 1933 amo trdno upali, da l>o Mojzes, ampak zadnje menace se je nekaj /godilo in danes Kooaeyelt |h-gublja svoj prestiš in bati ne je, da se popolnoma izgubi v puščavi" . , ,
Coughlln je dejal, da njegov ideal je državni kapitalizem, ki ga ima "mllijonkrat rajši kakor Marksov socializem in komunizem".
Ml(«NN»e«ell ima prav, ne MuMHolini"
London, I«, apr. - - Tukajšnji Monday K*pre»« piše, da Je velika razlika med KoosevelU»-vim In Mussolinijevim programom za pobijanje depresij«. Musaolini znižuje (»lače in cen«, Roosevelt pa oPratno zvišuje cene in pla^e. Musaolini vodi Italijo v vedno večjo l»edo, dočim Koonevelt "vodi Ameriko' navzgor v "proaperiUto",
pftoaxlTA
PROÄV5** Glasovi iz naselbin
TUR ENLIGHTENMENT
wlanii o IM L A VT Ml M A IU>VINI»
Zanimiv« beležke iz raznih krajev
HmMIm> m Z4rute*a 4rtera Oaraa Oi-mrn-i ta««*» HM M UM. U— M *•< late. HM as tetrt Ma. «a Ch>«a®* la Claan
HM aaaalateU. h7»Me^late;aate» HMln HM.
taten I»il ■ rataa: tm Um Uattad «rta («aaaH Cktrae»! and Caaate HM H» F**' rataa»« and Cw>» H M W F«ar aaaaUMs HM H«
^AS.!lii»«ae
aartpta wtU aM
te ram«!
t»a adk • IMm i
PBOSVETA M^f S» UnMt Ara..
MKMBEB DT TM« ntDUUTW) PI
Domač drobiž
Avto zadušil članico
Cleveland. — Louise Japelj, roj. Androja. stara 31 let in doma iz Leobna na Štajerskem, je bila zadnje dni žrtev strupenih plinov, ki uhajajo. iz tekočega motorja. Njen mož jo je naše' mrtvo v garaži poleg avta. V Ameriki je bila 26 let in zapušča moil, dva otroka, starše, brata In dve sestri. Kila je članica društva št. 158 SNPJ.
Ment ni blagajnik
Calumet, Mich. — Joseph Wi-lss, slovenski kandidat za mestnega blagajnika, jc pri volitvah zmagal z veliko veČino glasov. To je že drugi slovenski blagajnik v Calumetu.
Operacija
Milwaukee. "— Frank Klop-cich. gostilničar, 2306 W. Locust st., «e je moral zadnje dni podvreči operaciji, katero je srečne pi estai. Klopcich je član SNPJ
Ve« 11 iz Calumcta
Calumet, Mich. — Math Ben člč in Peter Stimac, zadnji v South Raiigu, sta pred kratkim izgubila licenco za prodajanje o-pojil«- pijače. Oba sta bila obtožena nedostojnega obnašanja. — James Melobrajdič i/ Ahmceku je od pot o vit r"v" Washington, I) C., k ji r je kol izurjen kovač dobil službo na ladji, ki je last vla-de.
Novi grobovi
Cleveland. — Umrl Je Jos, O stamk, star 50 let in duma iz Skrjanče vasi na Dolenjskem. V Ameriki je bil 22 let in tu ne za pušča nobenih sorodnikov. — V mestni bolnišnici je umrl John Juretič, star 47 let in samec» doma i z Merčine pri Gorici na Pri-morskem. V Ameriki je bil 27 let in tu ni zapustil sorodnikov.
Umrla Je Frances Juh, roj Ran j ar, stara (16 let in doma iz St. Vida pri Zatičnl. V Ameriki je bila čez 10 let lu lu zapušča moža, «ina in štiri hčere.
Nov «rob v starini kuiju
Coverdal', Pa. — John Hole t lan društva št. 127 SNPJ, je prejel veut i/, stare domovine, da je v \ rh» h št. U, pošta Stopič« pri Novem mestu na Dolenjskim umrl njegov oče. Zapustil je tri sinove «'in ga doma, drugega v //«Iruženih državah in tretjega \ Argentini — ter omoženo hčer.
Ilillerlevri potegnili DoUfuaaov llat
Dunaj, 16. apr. — Glasilo Dollf iisHiiv f k rščansko social nt stranke "Weltblatt" je zadnji dni |»rit»l»eil iH'iM'm, ki se glasi, «In «»ni. ki so v februarski civil m \ « »j n i padli, niso umrl i zaman, kajti danes \lada mir \ Avstriji, toda začetne črke \*ak«' vrstil«- sestavljajo klic "llei Hitler" '. . . V uredništvu .niso pogruntali tega »kritega klica, dnkltr ni bil list ž«' v rokah či tateljev._
\ elike demonstracij \ Franciji
Pari*. 16. apr. — Včeraj so bile v v««č k«» st«» mestih Francije \ elike demonstracije državnih nameščencev proti \ladi zaradi x n i / mii t m |»laee. Na (l«*aet tisoči nameščencev je korakalo |m» u licah t rdečimi lastavami it med |tre|M*vavijem "Ipternaci onal«t". Nemirov ni bil«». Demonstracije «e ImmI.» nadaljeval« Grožnja generalu«- stavke je v « tlim večja._
■	a	«M»"
I Ičarnkl aorlall»ll ne obrnili «m!
Mosku
York, Anglija - Konvenciji angleške neodvisne tlelavski stranke (levičarsk socialisti) s 126 proti .14 g1x»u\t m skleni la- pietrgat t vse rarirovor« s tr In» international«» « katero »h* jMtgajala ta jirtdrufeiijf,
Smrtna kosa in drugo
tlvlngKton. lil.—Potrebno je,
da se včasi kdo oglasi it te naselbine. Čakal sem, da se kdo od tistih, ki imajo odgovorna mesta v društvih, oglasi, pa vsi molčijo. Morda mislijo, da bi greiili, če bi kdo izmed njih poslal dopis Prosveti. Kadar so volitve hočejo imeti vse stolčke, kadar pa je treba kaj poročati v javnosti, «o pa tiho.
Naše društvo "Bratje vai ta enega" je izgubilo že tri člane v tem letu. Umrli so Mary Pet-chi, Anton VVočko in Louia Sta-riha. Od zadfljih dveh se je edžn ubil, ko je padel h truka, drugega pa je zadel mrtvoud. Pri pogrebih je bila velika udeležba in pokazalo se je tudi, kako so nam društva potrebna. Priporočam rojakom, ki še niso pri nobenem društvu, da postanejo člani.
Kadio program čikaške federacije SNPJ se je tukaj dobro slišal. Glas br. Zaitza je bil tako razločen, kakor da bi tukaj govoril. Priporočam, da se še oglasite v radiu, ker je to velikega pomena za društva in jed-noto. Umestno bi bilo, ako bi meli tudi v tem okrožju tako proslavo enkrat poleti. O tem
Janeza, ker sami vzgajajo ljudi v, vraževerstvu. Ti krogi govore tudi o posebnem prostoru, kamor pridejo otroci, ki umro brez krsta in kjer trpe grozne bolečine/dokler jih starši z molitvijo ne rešijo.
Katoličani imajo tudi vice, kamor gredo mali grešniki po smrti in tudi te je treba rešiti trpljenja t molitvijo in denarjem. Dalje je treba moliti za verne duše in plačevati za nje maše. Maše in procesije se vrše pri tej ali oni cerkvi ta dež, ta srečo pri živini in proti toči in hudim uram. Katoličani imajo vsepolno takih in sličnih vraž in katoliška cerkev je kriva, da ljudje še danes verujejo v take neumnosti.
Katoliška cerkev ponižuje matere s tem, ker določa, da ik smejo 'zapustiti hiše toliko časa, dokler niso dovolj močne, da lahko gredo z detetom k maši, kjer se je treba očistiti "greha" ker so rodile. Čudno se mi zdi, zakaj se očetom ni treba očistiti. Ako gre mati prej iz hiše kakor k maši, tedaj Bog pošlje točo na dotično vas. Adamič bi o vražah, ki jih vzgaja katoliška cer: kev, napisal lahko še več brez vsakega pretiravanja.
Da ne bo kdo rekel, da pišem
drugi kaj napisal o Adamiče-, vem predavanju, ki ga je imel v Akronu 5. aprila, pa se nihče ne oglasi. Ljudem, ki so ga prišli poslušat, so ugajale Adamičeve besede. Njemu gre zasluga, da1 Slovence in druge Slovane ameriška javnost sedaj bolje pozna. Adamič je dejal, da nas javnost pozna kot "hunkije". Ta beseda ni lepa, kajti ljudje, ki se jih tako naziva, so skopali že veliko premoga in železne rude ter s svojim delom pripomogli, da se je Amerika razvila industrijsko.
Martin Klarič, 170.
so se že vršile razprave na dru-	_ ,
i! ;s	,iu t0i	0 vražah, naj omenim no-
štveni seji in mislim, da je taj-i .	...	. . . , .. ,,
* -»lir. - .„J.lnirJvico,	ki jo je prinesel tukajšnji
dnevnik na prvi strani. { Novi
"deal" je namreč padel v vodo,
društvi. Jaz sem o tem že govoril s tajnikom društva it Witta, II. in tajnico društva Špirit of St. Louia. Vsa društva od St. .ouisa do Lincolna in od Paname do Bellvilla, kakih 25 po številu, naj bi se tdružila za proslavo, ki naj bi se vršila v oko-ici Stauntona ali kje drugje. Na tako proslavo bi lahko dobili govornika in slabega vremena se nam ne bi bilo treba bati, ker imamo vsakovrstne prostore na razpolago.
Apeliram na vsa društva v tej eknlici, da delajo na to, da se deja uresniči. Vsi' to se lahko vrši v juliju ali v avgustu, potovanja se pa tudi ni tr^ba bati, ter SC v treh urah lahko daleč pride.
J. Widmur, fC.
plavi orel je obtičal v gnezdu, NRA posluje perfektno, delavstvo je organizirano in zadovoljno, ker je dobilo tiste lepe palače, ki so mu bile obljubljene, zato so mestni očetje sklenili, dati na stran vsoto $150,000 za "monkey shine". Kakor jc znano, imamo tu v Detroitu "izšolano" opico z imenom Joe Mendi in tej opici bodo mestni očetje zgradili gledališče v Zo-ologičnem parku, denur pa bodo dobili za to stvar iz fonda PWA. Pa naj še kdo reče, da naša pamet ni svetla, kakor je rekel F. Česen v igri.	-»
Mary liernick, 121.
Seja vzhodnoohijske federacije
Be Ha ire, O. — Uradno se naznanja, da se vrfti seja vzhodno-ohijske in W. Va. federacije društev SNPJ 22. aprila ob 2. popoldne v Elm Grovu, W. Va., v bližini sobrata Johna Peter-nela, Box 106.
Ta seja je važna, kej* bomo razpravljali o vprašanju; kdaj in kje bo naša federacija proslavila tridesetletnico SNPJ. Ker nismo mogli dobiti Louisa Adamiča kakor smo želeli, ga bomo skušali dobiti na proslavo 30-letnice. On bo ofbiskal našo naselbino proti koncu pomladi, če mu bo le mogoče, vsaj tako je obljubil.
Dolžnost vseh društev SNPJ v tej okolici je, da se tavtamejo in pošljejo svoje zastopnike na sejo, da ukrenemo vse potrebno za proslavo tridesetletnice naše organizacije. Bratje, vaša kooperacija je potrebna v vseh ozirih, zato storite svojo dolžnost in udeležite se seje 22. aprila vsi brez izjeme.
Louia Pavlinich, tajnik. .
—r«terau<4 Pletorra
Lawrence Dennis, časnikar, ki poskučaMbiti vodja ameriflkih fašistov.
vsej priliki Še ne bo tako kmalu stopil, ker je treba poleg vprašanja brzine rešiti še nešteto drugih problemov, ki jih postavljajo takšna potovanja. Toda po stra tosferi bodo ljudje potovali i masah že v nekoliko letih in za tedaj je dobro vedeti, da vzdrži človeško telo vsako poljubno hitrost, samo da ve kako naj pri de do nje brez nevarnosti za svoje zdravje in življenje.
Zajol v grmovju
Velika literarna afera v aodobn Rusiji
Nftvaraili brzia ii
Kakâne hitrosti prenese človeško telo? — Vprašanje prometa v stratosferi
V sedanji dobi naraščajočih brzin so si strokovnjaki in nestrokovnjaki že čcsfc) zastavili vprašanje, katero najvišjo brzino človsški organizem še sploh zdrži.
Campbell je dosegel s svojim dirkalnim avtom v Daytona Bea-chu 438.7 km na uro. Italijan Agello je lansko leto s povodnim
Vraže verstvo in Adamič !>etroit, Mich. — Cirkvenjaki so silno jeze, ker je pisatelj Adamič v svoji knjigi opisal tudi razne vraže naših ljudi v Jugoslaviji. Povedati je treba, da bi Adamič lahko napisal celo tnjigo, ako bi hotel opisati vse vraže, v katere preprosto ljudstvo veruje v zvezi z rojstvi, porokami in smrtjo. Ker sem bila še mlada, ko sem zapustila svojo rodno grudo, se nisem posebno zanimala za take stvari, vendar lahko naštejem precej vraž, ki se jih še sedaj po dolgih letih spominjam.
Delavska zmaga v Akronu Akron, O. — Akron Transpor-tution Co je n. aprila poüpUa-	rekord
la pogodbo > voditelj «ntralno: ^ ^ na uro v obch ,me. delavske unije !» "Uala Plaio h , „ fc fc
t r uvoniti Tu vluvkii	tri	. '	...	....
delavcem. Tu stavka že tri tedne krog 700 strojnikov in mehanikov in upajo, da bodo v kratkem zmagali. Prav tako stavkajo že tri tedne delavci v Barbertonu v tovarni vžigalic.
Administracija civilnih del je pridela odpuščati delavce. Samo V okraju Summit je izgubilo zaslužek 18,000 delavcev. Pravijo, da jih bodo 1400 ponovno u-poslili, vsi drugi pa bodo morali spet iti na reliefno listo, če ne bodo dobili dela kje drugje, kar pa je dvomljivo. Tukajšnji to-
se dete rodi, mu vraževerni I ju dje potisnejo rožni venec v roči ce. Ako je dete deček in ga pri me, bo postal duhovnik, če je de-
Naj začnem pri rojstvu. Koivarnarji se že sedaj izgovarjajo, da imajo več delavcev nego jih potrebujejo. Pri upoštevanju pridejo v poštev lo mladi in močni delavci, stare pa povsod klica |w nuna. Novorojencu da-vodrivajo. Tako se bo pač go-jejo v roke tudi denar, in če gabilo, dokler ln> vladal kapitalist isne, bo bogat.	izem.
Ce ob ,h,roki dežuje, je to zna-! Tu*?j*nje	u .
menje, da I »o zakonski par ne-!»0 »*tvW n«Jfw*i|ko ,)<,,je oh?H srečen in da se bo v hiši poto-' ov<lt ? "c	^
čilo mnogo solza. Ako je le,.o,ji	n
solni no vreme, bosta takonki K? ^ ^ ljudtJe, ?dll0
srečna; če sneži, Inista bogata.| Pri porisanih ceremonijah tudi pazijo, na kateri strani sveče bolj gorijo. Ako gorijo bolj J na strani neveste, Ik| dalj živela ko ženin In obratno;
Ko človek umrje, se mora treslo zakriti in ura takoj ustavi-' ti, ker drugače bo moral mrlič hoditi na*Mj uro navijat. Ako mrlič na mrtvaškem odru odpre oko, je to znamenje, da bo še nekdo «hI s«>rodnikov umrl. Ko ne-j sejo mrtvega na (mkopališče, poslušajo kateri |von bo zadnji zn» pel. Ako /M|ioJc veliki »vci», bo prihodnji mrlir odrasla oseba; če da srednji tvon /adnji glas, telim umre mladenič ali mladenka, če pa mali tvon tapoje tad-n j 11, 11 ijajrc. oUok. K a da r umrje dojenček, se mu mora prrko ustnic pokiJUtl v materinem mleku namočena krpica, da ne bo hi»dU nazaj jh» mleko.
It tega ar ud., da so v ar vriše v tveti s katoliško vero. tato «r pt katoliški kr«Hli ne hi smeli j
reliefni listi, ker ni dela dovolj za vse. Vprašanje je, kdaj s' i s »do delavci zdramili in se organizirali v svoji stranki, v kateri je edina rešitev.
nje, ki so trajale rekoliko minut. Ali bi človek lahko zdržal takšne brzine dolgo časa?
Na to vprašanje nam odgovarjajo dejstva iz narave in eksperimenti. Znano nam je, da se zemeljska krogla v našem pasu vrti okoli svoje osi z enakomerno brzino 1200 km na uro. Nihče med nami jc ne občuti, čeprav ustreza sekundni brzini .'160 m in je torej prilično dvakrat večja od najhitrejšega poleta, ki ga je Človek doslej zmogel. Človek bi pa prenesel ne samo te, ampak tudi vsako drugo brzino. Pogoj je le ta, da bi ne naraščala ali zastajala prehitro, kajti naš organizem reagira močno le na prehitro pospešitev ali zastaja-nje.
Natančni poskusi so pokazali, I da prenese človek le pospešitve, kavčuka J k j inHHaj0 kvečjemu 30 m na sekundo. Kar je vič, je njegovemu zdrav ju in življenju odločno ne-, varno. Ce pa narašča brzina v mejah, ki jih organizem zdrži, tedaj si lahko privoščimo še takšno hitrost, ne da bi nam kaj Škodovalo.
To je zc'o razveseljiv rezultat znanstvenega raziskovanja, kaj-
Pričakoval sem, , da bo krio.tf daje nam"jamstvo.'da ni n. nr.
Z4i |H»lcte v sv tov no prostornino, ki so mogoči le na podlagi ogromnih brzin, v tem oziru no-b«»ne zapreke. Ce bi tako ne bilo lbi bili vsi sodobni napori, da se ustvari raketno Malo za i*oie-
Pred tremi leti je v Moskvi izšel roman "Zajci v grmovju Knjiga je zbudila veliko pozor nost. Kot pisec je signiral Jakob Gansburg. Cim je knjiga prišla
v promet, je avtor zaslovel širom Rusije. Vsi so videli v njem zvezdnika na nebu ruskega slov stva in založba "Federacija", k je natisnila knjigo, je plačala avtorju visok honorar. Preskr bela mu je tudi udobno stanovanje v Moskvi, živila kakor se spodobi za znamenitega dušev nega delavca, in fre polletno bi vanje v letovišču.
Gansburg je vse to rad spre jel. Slednjič je sedel k mizi in napisal novo knjigo. Ko pa jc de 'o izšlo, so sc oglasili kritiki, da ¡a Gansburg prepisal cela poglavja iz romanov, že davno po zabljstiega predrevolucionurne ga pisatelja Ljubiču-Koščurova Gansburga so pozvali na odgovor. Pet dni jc moral poslušat očitke in dajati odgovor na vpra šanja tovarišev pisateljev. Sled njič so ga razkrinkali kot lite rarnega pustolovca, ki si je do volil igro brez primere.
Nikoli v svojem življenju ni b Gansburg pisatelj, čeprav je iz dajal v letih revolucije v Kov rovu list "Zarja", kjer je napisa nekro'og pesniku Neverovu Gansburg je namreč popolnom nepismen človek. Sedem let se je potikal po Rusiji, prekupčeval lesom in ižvojeval tajinstven spor s komisariatom za notranjo zadeve, slednjič pa se mu je posvetilo v glavi, da mora "ustvarjati kulturne dobrine". Sreča mu je bila zvest*!- V neki koči, popolnoma odtujeni človeški civili zaciji, je naletel na propadlega bedi izročenega starega pisatelja Ljubiča-Koščurova, ki je izjavi da je pripravljen za nekaj šile žganja, malo konjskega mesa ter nekaj rubljev nagrade napisat» Gansburgu roman. Tako so na stali "Zajci v grmovju".
Ko je bila knjiga natisnjena, je bil Gansburg ves v gloriji. Tri leta se je šopiril s perjem obubožanega, od nikogar priznavane-ga pisatelja. Pri naslednji knjigi, ki jo je hotel po zgledu prve izrabiti za lastno reklamo, pa mu je izpodletelo. Ljubič-Koščurov ni mogel dohajati Gansburgovih zahtev. In ker mu je odpovedala domišljija, je kratkomalo segel po svojih nekdanjih delih ter si
TOREK. 17 AJ bo'ki
sme zopet stvaritelji, j:J delati."	WonjM
O Gansburgu pa so nj 6an razne neprijetna je prosil za sprejem v 3 sko združenje, je izpoJl no polo v razpredelnici h J z besedo: "Bilektrisf 3 vprašuje, kako je bilo . človeka, ki je z eno >aa0" izpričal svoje nespj sprejeti med pisatelje' v. je mogel "bilektrist" sateljsko društvo kakor u grmovju? Kritik OuJ pravi: "Kako se je ZRodilo sedemdesetletni starec po n u napisal roman, ki n i javnost sprejela kot mladostno delo? Zdi se, da tudi v ruski literaturi vn merilo, ki napravlja vse bitve revolucije problema!
Na wfoonsiiiski ni trebijo sotiiUsi
V enem letu je odslovili i ga socialističnega proftt
Madison, Wis. — R08s ner, pomožni profesor v p škem departments jo že čitelj, ki je bil od lanske di odpuščen z wisconsinski vne univerze radi social aktivnosti.
Pri zadnjih municipal! litvah je bil profesor 8 kampanjski direktor, po v< je bil pa obveščen od pred ka departments profesor) mona, da njegova služb« godba ne bo obnovljena hod nje leto.
Lansko leto je vodstvo i ze odslovilo štiri social pomožne profesorje — Powella, inštruktorja and ki je 1933 kandidiral zi mana; Delosa Otis, pro zgodovine, ki je kandk nadzornika; A. H. Tutleja nega člana stranke in E.! norja, profesorja kemije organizator strank:?), ka je bila univerza pripravlji novno dati službo le, "če tite ves čas raziskavam."
Proti tej reakcionarni Je okrajni odbor stranke vodstvu univerze protest t c rem pravi, da je univer tega izgubila tudi več odličnih profesorjev. Si j c ta univerza slovela šir žele za najliberalncjao I cijo, zadnje !eto, odkar šli na krmilo državn? vfa mokrati, je pa zapihal dr veter.
izposodil iz njih cela poglavja tr v vesoljnoat, zaman. Treba je j Tako se je nepoštenje razgalilo | omisliti, da potrebujemo brzino pred jav nostjo. Pokazalo se je
kakšnih 13 km na sekundo, če se hočemo oprostiti jeklene spone
da v Rusiji še živijo ljudje, ki poznajo staro literaturo terene
j L ¿nesli « katero nas je zemlja, dovolijo pri pisovati novih knjig
prikovala nase. A tudi 13 km na I sekundo bo zdržalo človeško telo.
it že itdanih romanov. Gansburg je moral na sramotni oder. Ob-
•amo da se bo polagoma priprav -1 aojen je bil na dve leti ječe, Lju Ijalo nanjo, to j« z enakomerno blč-Koščurov p« je prejel 5000 puspešitv'jo 20 m ns sekundo. S J rubljev. ki jih je založba še dol-
11
Jame* Far lev. poštni tajnik.
i« liti na Adamiča, ki )« lapinai katerem praitjn poAlni
resnic«, y smrti svHijega stri ajsčenrl. da je "aiabàé k« Hooter."
«» n
takšno pospešitvijo bi ži minutah (frsegli navedeno trebno br/ino.
• Preden pa bomo t raketami poskusili <>tU#u*t na druge planum Im slo ti izsledki m«*W-nanosti koristili ta bodoči brzi promet med kontinenti v stratosferi. Na luno človek po
Demonstracije lastnikov | lih bondov
Chicago. — Zadnjo sob poldne je bila po Michigi niji čudna parada. K"« 7500 lastnikov propadlil tih hipotek", ki so iijpM ku krize milijone dolu bondih velikih stanovanji komercialnih poslopij. Ni napise z zahtevo, da « ozre tudi nanje. Neki j starec je nosil napi«: 1 set let sem hranil in in' $30,000, danes sem pa ^ ta." Neka ženska j»; P« zastavo, sestavljeno ii P lih bondov.
ftole ta treniranje sorirf
organizator^
Chicago. - Za prM letje ima socialistična «tfl
načrtu 12 piM"'*1 u
ranje socialističnih orf# jev, pravi Clarence Sen* nik stranke. Vršile^«
liforniji.Coloradu.rnnn*
Michiganu. MissourlJM. Carolini. Ok lah orni, J« niji. West Virginij ii« nu. Pouk bo trajal H'« hrana in šolnina bo tna-$7 do $10 na oseb«.
Prerok \ oliva iw«w * bitk»
Zion City, III- -liva, glavar tuk.J*^" sko-katoliške in teokratične n*«» *
je tadnje dni
letih volilno njegovi kandidat u ao propadi» in didati ns •fo^vW«
ai
M
—CS J
Detroit. — w ' je podveh d nf^ "' ^
nete
govala pisatelju in so ga slavno-I*»-1 stno priznali za pisatelja "Zaj-, cev v grmovju."
"Literaturnaja Gazeta", ki. poroča o tej literarni slepariji pile:'dečkov i.jubič-Kf»š< urov doživlja drugo podala i» mladost. Ves«»| Je kakor otrok pUč. Slav ka K In ne ve. kako bi se zahvalil lju-'»o jo fantje dem. da se je smel vrniti v drut- rani deta*
ki ra*» ■pfiriMPi
ni ■ ai* &


F. SOSVETA
Vesti iz Jugoslavije
(Urinu	Jagsslevlla.)
fOVM
rekord
V SMUS-
kih skokih
prireditev, na Ut« smučarji a skoki l^rov dosegli svetovni re
«nI ___
r punici je športni klub "Ili-/Si veliko smuiko ska-to o kateri so že pred dobijo trdili, da bo največja *Z v Evropi in da bodo ¡rtskakači lahko postavil)
BJ€J svetovne rekorde
In
ii 25. marca je bila orga-tan« skakalna prireditev, na L, so povabili skupino norve-, gmuških mojstrov in naj-|e slovenske skakače. ^pelo je devet norveških fcrjev, med njimi brata Si-md in Birger Ruud, znana z kih evropskih smuških prire-v ie ko so se na skakalnici ili. je postalo očitno, da bodo skakalnice izvršeni res sko-kakršnih svet še ni videl in Kdo padli tir rekordi, kakršni dosegla niti Evropa niti irika doslej. "Norveški moj-io skočili po 80 in 85 metrov, ali so skoke z nad 90 metri.
(udje so strmeli. Videli ska-i, ki skačejo po 50 metrov, iko nekaj vrtoglavega, da mi zastaja dih. In ti Norve-hočejo skakati na priredit-id 50 metrov!
ida besedo so držali! Na pri-\x'\ 26. t. m. je največji skok al 92 metrov. Nekdo od Nor-nov je skočil celo 95 metrov., pri skoku na sneg padel, s rje bil skok po predpisih po-jen. Toda oba skoka sta bi-ikaj nezaslišanega in svetov-fcielni rekord je bil potolčen recej. (Tekmovanje Norve-r ni bilo oficijelno, zato tudi rekord ni oficielen.) Takš-skokov ni napravil še nihče skakalnica v Planici.je zgra-tako, da so taki skoki nw Torej ni bila nikaka pre-a hvala graditeljev, ki so i, da take skakalnice ni ni-nasvetu! Izid tekmovan-i nedeljo ja dokazal resnič-te trditve. Vcj evropski bo pisa! o teh grozo zbuja-skokih, ko so norveški moj »kakali z višine, ki presega o l.ubljansK ga .gradu ali sa "nebotičnika".
»teh uspehih jc ostrmela tu-ita javnost, ki sc za sport mirna.
«litik" in slepar Stamenko
ki «e je moral zagovarjati sodiščem v 1'ožarevcu zara-fparij, je bil obsojen na 6
Kakor smo poročali, ► svojih zvezah z močno poli-j stranki» pred leti avanzira' ■rajnika okrajnega sodišče Jrovcu, a je tamkaj vsa zad-W'ta poneverjal denar na de-Nekoč so kh že ovadili — mnogimi leti — a ministri m »tränke, ki ji je bil pravcati nasilni priganjač, «c '"vo »davili j,, Stamenko-j* [Hineverjal denar dalje, "«•«aj me fee i ho Ka vendar-Hirali m j,, prod sodniki pri •jojo krivdo in priznal tudi ® blagajniške knjige vrgel v ) bi bila kontrola onemo-nra M« l»a je, da ni jema' man«* politike no • izdati prej, ka->7, , j u "«P™* In je
L^f*	pa je
11 Vedno trdil, (la
n,XX' iZ(lHti' Ko
Franjo Zrinjski je bil obsojen na smrt na vešalih in na trajno izgubo državljanskih pravic, Tor mo Kermen na dosmrtno ječo, Stevo Pizeta na smrt, Mijo Kele-men na leto dni zapora in (Marko Krobot na 6 mesecev zapora. Glavni obsojenci pa niso v zaporu, marveč so bili obsojeni v odsotnosti, ker so po umoru zbežali v inozemstvo. Vsi obsojenci so pripadali oz. še pripadajo Paveli-čevi organizaciji "Ustaš" ter sc dobili zapoved in orožje iz ino-zemstva. Poleg umora Neudor-ferja so bili obtoženi tudi polaganja peklenskih strojev na železnico.
. Koliko je tiska v Ljubljani. —
Lani je izhajalo v Ljubljani 70 periodičnih publikacij. Izhajali so trije dnevniki, 80 tednikov in 87 mesečnikov! Mala Slovenija dobi torej že iz Ljubljane dovolj tiskanega papirja. In koliko se tiska še v drugih mestih in trgih!
Vlomilci z avtom. — V Ma-kolah so pred kratkim vlomilci vdrli ponoči v Konzumno prodajalno ter odnesli iz nje mnogo blaga na svoj avto, s katerim so pobegnili, ko so se prebudili stanovalci hiše. Policija je odkrila na neki šipi odtise prstov. To so preiskali ter ugotovili, da so to odtisi roke znane tatice Katice Cvrljinove, ki so jo takoj aretirali. Nekaj Časa je tajila, nato pa priznala ter izdala svoje pajdaše : 32-letnega brezposelnega

morali iz raTnih vas/prv pel java-, KöHVÖlICija S0C¡alÍ$tÍCIie
ti s čolnom k cerkvi v Starem tr gu. Voda je pri Golobini še ved-no nad 10 metrov visoka. Okrog 900 hektarjev doline je pod vodo, vode je kakih 30 milijonov kubičnih metrov. Kakih 14 dn< se bo odtekala skozi razne požiralnike, a če pride spet dež — vreme je bliže dežju ko solncu— bo trajala povoden j še del j. Glavni požiralnik Goloblno, ki spaja Loško dolino s cerkniškim jeze-rom pod Golo gorico. 2e nad 70 let se trudijo Ložani, da bi Go-lobino razširili v precej velik predor. 2e po yeliki poplavi 1872. leta so razni strokovnjaki sestavilf načrte. Odobriti bi jih morali v Beljaku, a so jih tamkaj zavrnili. Zdaj zavračajo po-dobne zahteve v Beogradu, Laža-ni pa trpijo vsako pomlad in vsako jesen. Stroški regulacije bi znašali 950,000 Din, škode pa napravijo povodnji vsako leto za najmanj tn milijon. Lani jeseni je napravila škode za poidugi milijon, zdaj bo ¿koda spet velika, pa ni mogoče najti tistih 900 ¿"J1' ' „ tisočakov, da bi prihranili kme-|CUUVe\ "ttJ lom vsako leto milijonsko lkJkoncwtw* do. Davke pa jim nalagajo, da so kar črni.
Umrl socialist dr. Košanin. — V Beogradu je umrl beograjski univ. profesor dr. Nedeljko Ko-šanin, ki je bil naravoslovec. Bil je med ustanovniki srbske 'socialistične stranke, ki jo je ustanovil s pokojnim, v vojni padlim pivim srbskim socialistom Tuco-vičem in Svetozarjem Markovi-čem. Slovel je kot najboljši,srbski botanik ter je dosegel velik ugled z raziskovanjem rastlinstva Južne Srbije (Makedonije).
:taktiki v unijah nuj sc člani posvetujejo in nastopajo skupno, i Resolucija poudarja potrebo in-
---¡dustrialnega unionizmu; razvija
Nominirala je kandidate za je- naj se pod okriljem Ameriške senske volitve; glavni Man bo ¡delavski- federacije in neodvisno premeščen v Springfield. — če bi slednja insistirala. da se Sklep o unijah	J morajo nove tovarniške ali fede-
- w	rnlne unije razkosati po strokah
Staunton. iii. — (Izvirno.) — Dalje obsoja tudi "bizniški unio-Letne konvencije.„soclalistlčne 'nitem" in s kapitalističnim du*
ključ, pomočnika Stanka Frfoljo NJ'eS°V0 veliko znanstveno delo
J:. .	. J "lT1rtt.n Tiitnn	i«
n t	t>0 že izdal i-
k '".i* r*b|j*v moje uso-' y moral nositi de-
" h,»fajne. Oboo»
u 6 l«'t jeie.
V i ju bi j an i upoko-raéunski svetnik
»(•«Utarji na
22-letnega brezposelnega dslav-ca Otmarja Cagrana, 20-letnega brezposelnega Ernesta Skrabla in 39-letnega krošnjarja Petra Vujčiča. Počasi so vsi aretiran-ci priznali razne vlome: vlomili so v Jurčičevo trgovino v Ma-kolah ter odnesli za 4000 Din blaga, vlomili so v trgovino Kon-zumnega društva ter odnesli blaga za 30,000 Din, vlomili so v Ajgnerjcvo trafiko v Mariboru, kjer so odnesli za 1700 Din raznega blaga. Izvršili so gotoVo tudi druge vlom o. Blago* so prodajali krošnjarjem in so zarad' tega imeli enega dalmatinskega krošnjarja v svoji družini. Zi\ prevažanje b'aga In fc:g so imeli tudi svoj avto in razpolagali So z modernim vlomilskim orodjem. Značilno in olajševalno za vlomilce je vsekakor — vsaj v očeh pametnega javnega mnenja J-dejstvo, da so vsi vlomilci razen enega brezposelni delavci, ki se niso znali preživljati drugače kakor s tem, da so jemali tam, kjer je kaj bilo.,
"Italijanske ječe ho higijenlč-ne'*. — Tako vsaj trdi inž. Frah-jo Dedek iz Ljubljane. Poročali smo, da so ga pred 7 meseci a-retirali italijanski karabinijerji. ko se je Čez italijansko ozemlje peljal v svojem avtu na Sušak kjer gradi velike carinarnice. Lani poleti, ko se je vozil prav take na Sušak, je fotografiral italijanske vojake z vojaško kuhinjo. Ko se je peljal drugič po tem (17. septembra) spet na Sušak so ga v Italiji aretirali pod sumom, da je vohunil za Jugoslavijo ter zaradi tega na svoji poti fotografiral kraje in vojake. Aretirali so tudi šoferja Beštra ki pa je bil čez nekaj mesecev izpuščen, medtem ko je ostal Dedek še dalje v zaporih v Kopru. Najprej je bil v tržaških zaporih. Preiskava proti njemu je bila pred kratkim zaključena, dokazalo se je, da predstavljajo fotografski posnetki zgradbe carinarnice na Sušaku. In 23. marca je s tržaškim brzovlakom inženir Dedek prišel spet domov v Ljubljano. V pogovoru z žurnalistl je pohvalil italijanske ječarje in sodnike, češ, da so lej)0 ravnal5 z njim. Pohvalil pa je tudi ječo v kateri je bil zaprt, Češ, da s< lepe in higijenične. In tako hvalo fašističnim ječsm je ljubljan-( ski "Slovenski Narod" kajpada j objavil. Sicer pa — inž. Dedek je podjetnik, ima denar, In s takimi ljudmi postopajo povsod bolj prizanesljivo ... In tudi ne bi bilo trgovsko dobro, ds bi da1 kakšne izjave proti italijanskim ječam. Značilno pa je, da se najde list. ki tako hvalnico faiistlč-Dne 2| nim ^ečam objavi! ("Ce ti prija Me v Keo Pojdi tja in ostani tam!" bi kd* IV, v prf>; rekel.)
nn i*,. 900 ha p< d vodo. — \ 'e ka/e 'rs Neti« j da voda v Uiški do'im do vrliko: Hrvaška.1 noinih praznikov ne bo upadla
Flora Južne Srbije" je ostale doslej še v rokopisu. V socialistični strunki se že dalj Časa pred razpustitvijo stranke ni u-dejstvoval, ves je bil zaposlen s svojim znanstvenim delom nR u-niverzi.
stranke drŽave Illinois se je ude ležilo 55 delegatov, ki so napravili več važnih zaključkov. Konvencija se je vršila prošlo soboto in nedeljo v tem mestu. Največjo delegacijo so imeli progre-slv ni rudarji. V soboto večer so se vršili masni shodi v Gillesplju Stauntonu in Barnesboru.
Konvencija je nominirala dva kandidata za kongresnika "at large" in za tri državne uradnike. Posamezni okraji nominira-jo svoje kandidate za državno zbornico in za zvezne kongresni-ke. Vsi kandiduti morajo biti nominirani s p-tičijo. Konvencija je odobrila priporočilo ekse-se državhu stranka na kampanjo v tistih distriktih, kjer so izgledi najboljši. Posebno dobri izgledi so v 21. kongresnem distriktu, kjer kandidira D. Anderson iz Divernona.
Po sklepu konvencije bo glavni stan premeščen iz Chicaga v Springfield. Večina je smatrala, da bo to dalo gibanju novega razmaha v srednjem in južnem delu Illinoisa.
Največja debata je bila o resoluciji, ki določa socialistične smernice napram strokovnim linijam. Manjšina je bila antago-ljističnu napram Ameriški delav
hom prežete unijake voditelje. Članom nalaga, naj v unijah nastopajo proti raketirstvii. kjer obstoji, za demokracijo in pošteno vodstvo.
Nova.eksekutiva šteje 11 članov — štiri iz Chicaga in aedem iz "down stata" (od Slovencev je v eksekutivi Donald Lotrich ki jc poleg A. Gardnu zastopal klub št. 1 JSZ). Konvencije se je udeležilo tudi mnogo članov kot opazovalci.
da je na vsem svetu 2 in pol milijona slepcev med njimi jih je največ v Kgiptu;
da je ruska vlada odlikovala slovitega akademiku prof. Pavlova z redom in avtomobilom um riškega tipa Lincoln;
da imajo v llolywoodu akademijo za filmsko stroko;
da je v Stolnem Beligradu na Madžarskem neka < piloptlčna ženska napravila v sobi grmado Iz pohištva, polila les s petrolejem in planila v ogenj, ki ^o je oglodal do zoglenelih kosti;
ski federaciji, češ, da je preveč Kopijo. Kuj so vam pa dali do
Gostija na Škotskem
Slišal senj, da si bil na Škotski m povabljen k neki rodbini na
konservativna in nedostopna do "radikalizacije".
Sprejeta resolucija nalaga Članom stranke, naj bodo aktivni v unijah in pri organiziranju delavcev ter delujejo za razširjen-
brega ?
— Vse, kar je kdo hotel. Gospodar je postavil v jedilnici avtomatični bife in zadostovalo j« da si vrgel denar v avtomat, pa si dobil, kar ti je srce poželelo.
Zki kzniOakski zakon.
(Nftdsljevanj* i 1. «Ireni.)
Adjustment, ki bi imel 36 članov — polovico unijskih in polovico od želtBiiiških uprav. Vsaka stranka bi plačevala s\»je zastopnike. National Bourd of Adjustment bi se delil na štiri odseke. Trije odseki po deset članov vsaki bi delovali v pod-rejenili strokah. V tu namen so grupirani vsi železniški delavci in uradniški uslužbenci v tri skupine, Odsek šestih članov bi bil pa nekako — "peto kolo": deloval bi tam, kjer bi bilo treba.
Poleg tega bi bila vrhovna o-blast National Mediatlon Board treh članov, katere bi imenoval predsednik Združenih držav. Ril bi najvišja prliivna in posredovalna Inštanca. Njegova naloga bi tudi bila, da bi imeuo-val nepristranskega razsodnika za nižjo inštanco, to je za katerikoli odsek National Board of Adjustnicnt. To bi storil le v slučaju, če bi se odsek sam ne mogel zedinitl na razsodnika, ki bi imel odločilno liesodo.
Eastman pravi, du nI nobenega vzroka, zakaj naj bi ta sistem gladko ne funkcioniral In naglo reševal sporne zadeve. Tudi so ne bo mogel izogniti nobeni pritožbi, kakor se na primer sedaj često zgodi, _
Sličen zakonski osnutek so izdelale tudi ieleziiičarske unije, ampak so gu umaknile, ker so zadovoljne z Kastmunovini o-snutkom.
Uprave železnic so proti narodnim odborom za izravnuva-nje sporov jn zahtevajo pokrajinske svete, ker mislijo, da bi jih laglje manipulirale.
Pravica do stavke Je zavarovana na sličen način kakor določa sedanji železničarski zakon.
J" na Kraau .fo*tilniča» Jbljanski bolni-•:lf|lk v pokoju n Marija Jane-n' Alojzija Ko-'•*n«z Kobilica, trgovec Mi-
mini-
LUCKIE8 SO VEDNO PHIJA/NE VAttktU ORLU
f*t imbiee eu aeorsvljeae moto í#	,,rr'	z*»n «s
• n-dtijili l»»l"» — nsimitrjirae, n#jHi.!|	I »'ik«	4tU	m
<4u»iirga (<4>eke. In	ll'l	I wiai m »Hnn e »>»♦> »»»ili ptUuitt
loseleC ra tšUHa gHe	I »kUr	«rt«
Sini« j* «4r«fla, ¿vrata, H»"
"It's toasted" s, u"
J l.urkir» mi f rtino ¡trijnxw rai**mu grlu
fyu OkuA
Samo Srednji
1 «
EIOIXV&l!
'"'in i
M. Kranjec:
USODA TINČA RAŠČANA

In že je zajokala. Gledal Jo je hladno, brez čuvstva. Samo premišljal je: ali zopet laže, ali res joče, in ali naj bi jo prosil odpuičenja, ali pa nahrulil. Pa je samo zamahnil z roko, ae okrenil in šel. Geta pa nI bila kakor Tinč, da bi eno atvar dolgo premišljala. Bila je zgovor-^na in vesela. Hodila je po aobi, po vrtu, kjer je bilo kaj dela, govorila je s sosedami, slišali ho jo peti, smejati ae; povsod je je bilo dovolj. Tinč pa je vedno, kadar ae je zasmejala, ali kadar je pela, premišljal zopet in zopet: kako lepo laže. Ve, da jo slišim in me hoče tako navezati nase. A jaz jo zaničujem . . .
• • , •
£e je minila poroka. Bila je velika stvar, sorodnikov se je kar trlo. Tinč je postal nekoliko ponosen, ko je videl zbrano tolikšno množico ln za ta dan je pozabil na sovraštvo do Gete. Saj pa lahko! Kako se vam je ta ženska napravila! Res, imela je svojih osem in trideset let. Toda bila je ženska, da jo je bilo veselje pogledati. Ni bila nikaka bleda, osemnajstlet-na nevesta, ki jo vedno obhaja slabost. Tmč ni spregledal, kako so jo oči vseh mož požirale, bil je ljubosumen in ponosen. Nerad jo je komu prepustil za ples.
,Jn bil je ves teden dober. Pozabil je na prejšnje razpoloženje, delal si je celo očitke, da je bil krivičen. Bilo je mnogo novih drobnarij, ki so ga navezale nase. Geta ni bila ženska, ki ne bi znala marsičesa povedati. Razvadila ga j« kakor otroka in on se je igral z njo. Nadevala sta si razna imena, imena nežnih živali in lepih rastlin in smatrala to za veliko iznajdljivost. Pripovedovala sta si svoje življenje od prvih spominov do zadnjih časov, iznašla mnogo lepih laži)in se smejala, ali pa sta si nagajala. Potlej zopet iznesla stvar o otroku, kaj vse bo treba napraviti. Silila ga je, da bi delal zibel. Sama pa je otroku šivala srajčke.
"Kaj ti praviš?" je vprašal, "ali bo fant ali deklica?", _
"Mislim, da bo fant," je odgovorila. "Naša mati so nas rodili sedem, prvih šest je bilo fantov, jaz edina sem bila dekle."
"Če bo fant, tedaj mu dam ime Martin kakor sem jaz.
' "Jaz tudi tako mislim."
Jesenskega dela je bilo veliko, a vse lažje je bilo zdaj, ko Tinč ni bil sam. Tudi težake je dobil. Zakaj, Geta je vedela, kako se mora ravnati s sosedi, da bodo prišli pomagat. Tudi Draš je prihajal pogosteje in z njim žena. Kaj pa, Kata in Geta sta se razumeli, in Draš je bil ob tem srečen. Toda Tmč ni bil Draš iji je ves čas sumil. Oni sta se razumeli, to je res. Saj sta obe enaki, in Draš je tak možak, ki se da voditi. Toda Tinč mora biti neprestano na straži, da ga kdo ne zmoti. In ko je Draš n«*koč dejal ves ravnodušen proti Tinču:
"No, ali ni prijetneje, kot je bilo preje?"
"Kako misliš — preje?"
"Ko si bil še sam7"
Tedaj je Tinč nekaj zapiomljal in nazadnje dejal:
"Da, docela te je žena prevzela, ves ginjen si, kadar govoriš o njej."
"Saj tudi tebi ugaja," je menil Draš, "le povedati nočeš. Vedno boš tajil in lagal."
Tinč pa je samo zamahnil z roko. šele čez čas je rekel:
"Misliš, da sem navdušen? Da, tako misliš. Pa ti povem, da se motiš. Oženil sem se, to je vse. Ali to je bilo samo radi tega, da vidim, kaj je to. Človek mora vse preizkusiti, dotlej ne ve nič, kako je."
Tako s«* je bahal pred svojim prijateljem.
V svoji duši pu se je že zdavnaj udal. Kaj pa naj bi bil surov do žene? Koliko pametnega mu je povedala, naavetovala. Delala je za tri tuje ljudi, skrbna je bila, da bolj ni bilo mogoče. Pri vsem pa ni nikdar pozabila nanj. Bilo je med njima veliko prijaznih besed, naivnih, veliko dobrlkanja, veliko ljubimkanja, vse, kar je zavajalo Tinča. Tako sta preživela zimo ko sta proti koncu dobila otroka. Dekletce je bilo. Bog pomagaj, kaj pa hočemo. Nisem kriv ne jaz ne ona, je mislil Tinč, in to povedal ženi. Itila mu je hvaležna za to. Ta otrok je bil nekaj |>osebnega /.a njegovo hišo. On ni bil - vajen otndkega vpitja, ne vseh tistih malenkostnih skrbi, ki jih je treba imeti s tako drob-njadjo. Zato je /. veliko naivnostjo opravljal marsikaj, kar je bilo v zvezi z njegovim otro-kom. Z dva tedna starim se je |>ogovarjal. prav mirno pogovarjal, in zdelo se mu je, da se mu otrok smehlja. Tekel je ženi povedat. Da, docela se je |>ootro<MI
Spomladi se je s|a»mnil «vojih velikih načrtov. In nekega dne je prišel * niimi k ženi.
"Kaj meniš," je rekel. Kakšne jablane bi
nasadil ?"
Kaj pa, ona je že pozabila na tisti veliki njegov načrt. Rekla je docela mirno:
"Mislim, da bi različne nasadil. Saj veš, o-troci imajo radi, če so vedno kakšna jabolka pri hiši. Nekaj prav zgodnjih, nekaj kasnejših in nekaj zimskih. Dobro pa je tudi, če se nareže kak krhelj, saj veš, pozimi so dobri. Ce pa bo prostora, pa zasadi kakšno hruško. Tudi hruške so dobre."
"Tako?" je pomomljal in skoraj zardel. "Nisem tako mislil."
"Ne? Kaj pa si mislil?"
"Mislil sem, da bi preoral zemljo in nasadil kvečjemu dve tri vrste jablan."
"Ni se smejala. Dejala je resno: "Saj res, pozabila sem docela na tvoje načrte."
To ga je potolažilo.
"Treba je, da se dokončno pomeniva o tem. Vse je treba dobro premisliti: koliko ljudi bomo potrebovali, koliko bodo drevesca stala, predvsem pa, kako bomo ta leta živeli. Saj veš: jablane ne bodo rodite (kar prvo leto. Sele čez deset let lahko misliš na to, da kaj prodaš, na dobiček pa šele po kakih petnajstih letih. Treba pa se je tudi ozreti po svetu, kakšna jabolka najbolj gredo, in kakšna jim je zdaj cena."
To ga je užalostilo. Že je hdtel iti, pa je vendar poslušal do konca.
"Naj tako ostane za letos," je rekla. "Do je- • seni pa se lahko pomeniva in tedaj začneva.— Mislila sem, da bi zdaj kupil dva telička. Ce se spomnim vašega očeta, še bolj pa vašega deda, kakšno živino so oni imeli in koliko so vsako leto dobili zanjo — eh moj bog, saj zdaj ni več takih gospodarjev. Vsa vas je letela gledat, kako so gnali bika na sejem. In še preden so ga privedli na sejmski prostor, že so tiščali kupci od vseh strani in že so ga prodali."
"Da," je pritrdil Tinč in oči so mu zagorele. "Živino so oni znali gojiti."
"Da, to so lahko. Koliko zrnja so pa oni pridelali vsako leto! Koruznjaki so bili še v juniju polni koruze. Pšenice je bilo pri hiši, da so vsako nedeljo pekli pogače, dvojne pogače."
"Da, to je res."
"Ampak, bili so gospodar, znali so obdelovati zemljo. Danes pa ljulje pozabljajo na to. Vse gre po svetu za denarjem. Ne rečem za revne, ki nimajo ničesar, ali zdaj tudi bogati odhajajo. Doma pa otroci delajo, dokler še ti ne odidejo. Pa velike načrte delajo. Nazadnje jim pa žene zapravijo, zato, ker se ne znajo pravočasno vrniti. Kje pa so zdaj tisti bogatci, ki so bili nekoč v vasi? Ni jih več."
"Da," je pritrdil. "Ali ne boj se! Ne misli, da jaz ne bi znal. Boš videla, kaj vse bom počel. Vem, kako je treba in kaj."
• • •
te nekaj let je od tega, Geta je rodila že tri otroke. Tinčev dom se je preuredil. Obilo življenja je v njem: Tinč sam je moder in pameten možak. Dolge brke nosi, da ga otroci lahko cukajo za nje. Klobuk je raztrgan kakor navadno nosijo skopi kmetje, zakaj Tinč je postal skop. Z Drašem zdaj veliko modrujeta. *
Ali pridejo trenotki, ko Tinča potegne iz tega vsakdanjega kroga. .Spomni se nečesa in odide v gorice, v svojo klet. In če se tedaj kdo ustavi pri njem, tedaj ga napaja. Nazadnje pa mu razlaga.
"Da, kmet sem, ali zdaj bi bil že lahko gospod. Imel sem načrte, da bi mi prinesli bogastvo in slavo. Pa oboje je šlo."
"Kam je šlo, Tinč?"
"K vragu — fuč je."
"In zakaj je fuč?"
"Zakaj? Oženil sem se."
Kaj pa, oni se smeje, ampak Tinč vse to resno misli. In še pomisli, da je neumno ljudem vse povrdati. ljudje ne morejo razumeti takih stvari. Da, vse je Slo, ker je prišla k njemu žena, ženska. Ni bila neumna ženska, razumela je svoje načrte in njegove, ampak pre-varila ga je, ker ae je zbala, da drugače ne bi prišla k njemu. In ves teden po takem premišljevanju ne verjame ženski niti besede, temveč vedno misli na to, kako mu Geta laže. Pa saj je to neumnost, po dobrem tednu, ki je strašno dolgočasen in moreč za vso hišo, se zopet uda. uda se malenkostim, ki mu jih pravi žena. in «V je prej sovražil svojega prijatelja Draša, ki niti ne more samostojno misliti, se zdaj zopet |M»m« nkujeta. Veliki nafrti so sicer fuč, si rečeta, ampak, saj so bili neumni. In skoro bi Ao verjela besedam.
KONEC.
Primorski vilajet
Izvirno poročilo. — Poroča P. K
V Jugoslaviji bi.«a nad 7<V ÍWH) primorskih beguncev. Združeni so v Zvest emigrantskih društev, ki izdaja njihovo tedensko glasilo "Istru" m m- sicer močho udejstvujejo \ p rot i fašistov «IH propagandi Ostsll i*-»eljenci pa so raatr državah «veta.
Položaj delavstvn jr vlh oslrih še slabti. IV statistiki je bilo dne 11KU «amo v tržaški
obratov in tovarn v Trstu in na deželi: vse je mrtvo. Oni delav-
prištejemo k tem še brez.|>oselne is ostalih treh pokrajin in tiste,
ki jih uradi ne vodijo v evidenci |ci, ki so toliko srečni, da delajo se število poveča na približno po dvs-trl dni na teden, zaslu-80,000 oseb brez dela ln za«luž-; žljo po 15 lir na dan. pa tudi ka. Odstotek brezposelnih je manj. Delavke v velikih to-zHo visok, če ga primerjamo z bačnih tovarnah imajo n. pr. 8 odstotkom vseh brezposelnih V —0 lir dnevno, nekateri težaki Italiji (Italija ima 40 milijonov i po 10—12 lir, kvalificirani de-prebivalcev: 1.000,000 brncp». lavci največ 24 lir. Se sramotilnih. Primorska 1,000.000 pre- nejše so plače v južni Italiji. V bivalcev: SO,000 brezposelnih, okolici Rima sem zadel ns zidar-ni po vseh Prišteti |>a moramo k milijonu je, ki so gsrsli 10 ur dnevno za i bresi»oselnlh v Italiji one de- 10 lir, |>om»žni delavci celo sa-goto lavce. ki niso vpisani v sindika-jmo 7 lir. Opoldne so si privo uradnikih in jih uradi ne vodijo v sta- ščili kos kruha in čebule, ssj 1 s\gu«ta tistiki brezposelnih. V tem slu- drugega In več si itak niso pokrajini I Čaju «e srveds N zviša). igli. V Kalshrijh in po Siciliji .lO.nziJ brraposelnth, med kate- Industrijska podjetja večino-, pa "množijo delavci nar >dn„ r* je bilo v devetih mesecih rsr- ¡ ma počivajo. Kamnolomi v Na- bogastvo" «a borno nl«¿„ d«lj*»nh lir SÍ0.Q0U |hmIjMire. Ce'breiini. večji del industrijskih60 do 6 za 12-urno delo
lir
Zanimivo je pri vsem tem, da je fašistična vlada predlagala v Ženevi 40-urni tednik, dočim noče poznati doma niti 8-urnega delavnika.
Edina gospodarska panoga v Italiji, ki je ni zadela splošna kriza, je oboroževalna industrija. Tovarna Ansaldo v Genovi, tvomlca orožja v Terni, Fiat v Milanu in druge delajo nepretrgoma, noč in dan. Tudi v teh tovarnah je 8-urni delavni dan samo še spomin na stare čase, ki se "ne bodo več povrnili in na katere je potreba pozabiti", kakor se fašistovsko časopisje tako rado izraža.
Vzdolž jugoslovenske meje, od Trbiža do Reke, pa grmijo mine po noči in po dnevi, kopljejo se rovi, kaverne, utrdbe, gradijo se vojašnice, skladišča, ceste, m i naj o se mostovi. Vse za ohranitev miru. Jul. Krajina se zdi nepristranskemu opazovalcu velikanska vojašnica, v kateri vse vre in se pripravlja na neizbežen pohod proti sovražniku.
Pri teh delih so zaposleni samo Italijani iz starih pokrajin. Omenil sem že na red bo, ki prepoveduje zaposlitev domačinov. Ti delavci živijo "kot nekaki in-terniranci. Ne smejo se ganiti iz taborišča, tem manj eftopiti v stike z domačim prebivalstvom, dokler niso odpuščeni iz dela. V bojazni, da ne <bi izdali tajnosti, jih stražijo karabinerji, dokler ne odidejo domov v svoje kraje.
Znano je, da je fašizem odpustil iz službe vse državne, deželne in občinske nameščence slovanskega porekla, ali pa jih je poslal v južne kraje države. Dostop v javne službe je odtedaj onemogočen primorskim Jugoslovanom, v privatnih podjetjih, v kolikor še katero obratuje, jih pa spodriva doseljenec-tujec.
Dela ni več, kruha ni več. Pač pa je vedno odprta ječa in pot v njo je široka. Vohunov in o-vaduhov je polno, policijskih agentov bo kmalu več ko prebivalstva. Res mora človek obupati, če ni krepkih živcev.
Komur je znano, na kako vi soko stopnjo se je razvilo kulturno in društveno življenje med Primorci pred vojno in pozna tudi današnji kulturni položaj tega zatiranega ljudstva, temu se predoči v vsej sramotni luči kulturni škandal, ki ga je zagrešil fašizem nad prebivalstvom Jul. Krajine. Takega postopanja niso deležni niti črnci v Afriki, kaj šele kulturen evropski narod.
Pred vojno in tudi še par let po vojni je i mete vsaka večja primorska vas svoj diletantski oder, svoj pevski zbor, knjižnico ali čitalnico. Prosvetna, izobraževalna društva so se širila in cvetela po vsej deželi, ustanavljala so se telovadna društva, socialne ustanove, gospodarske zadruge itd.
Na stotine knjig so razposlale razne založbe letno med narod, skoro vsaka družina je bila naročena na politični tednik ali dnevnik, strokovni časopisi in poljudno-znanstvene knjige ao imele med preprostim ljudstvom nubroj čitateljev, predavatelji pa vnete poslušalce.
Danes vsega tega ni več. Fašizem je pometel z društvi in zadrugami, ustavil je časopise in izdajanje knjig, razrušil je društvene domove. Društveno premoženje je prešlo na roparski način v njegove roke. Danes ne sme primorska mladina niti zajeti v svojem jeziku. Ce hoče izraziti svoja čustva v lepi slovenski ali hrvatski pesmi, se izpostavlja preganjanju in ječi.
Od ponosne kulturne in soci-i alno gospodarske stavbe, ki si ¡jo zgradili primorski Jugoslova-| ni tekom desetletij, je ostalo samo razdejano in izropano no-! gor išče.
Kakšno nadomestilo pa je dal fašizem Primorcem za vse. kar i jim je odvzel?
&»la. v kateri je poverjena i vzgoja otrok človeku, ki jih ne razume — in otroci isto ne razumejo — vzgaja analfabete, ki ne poznajo ne svojega, ne italijanskega jezika. Pač se deca nami "Giovinezzo" in drugih fašistovskih himen in prigodnic.j ne razumevajoč pomena in vsebine istih. Nauči se, da je Itn« lij« lepa in velika, katero bog ljubi bolj kot druge zemlje in druga ljudstva. Zato ji ji- po-•lal odrvšenika Ducea, ki jo je
John LeSnjak , John) Pred
»■ssa
^o vekje ae na£u
to sporoči, ali pa naj £« vi. na naslov: Jakob , So. Utica St WU
__U
Mwrtri Ptcturw.
Leonid Tolokonski, prvi sovjetski generalni konzul v Združenih državah, ki se je nastanil v New Yorku.
rešil velike nevarnosti, v katero so jo potisnili njeni zunanji in notranji sovražniki, ki jih je vsegamogočni Duce premagal in uničil. Uči se, da so vsi drugi narodi, predvsem pa Jugoslovani, ničvredni, hudobni, barbarski. Skratka: učijo se in vzgajajo primorski otroci v sovraštvu do vseh in do vsega, predvsem pa do lastne krvi, v mlada srca jim vcepljajo seme italijanskega šoVinističnega nacionalizma in z njim združenega barbarstva.
Vendar uspehov ni tolikšnih, kot jih je pričakovala fašistična Italija. Kri ni voda! Ko otroci odrastejo in se prične razvijati v njih duh kritike, spoznajo, da so jih v šoli varali. Ost noža, ki je bila naperjena proti njim, se obrne proti zatiralcem. Spoznanje rodi upor.
(Konec prihodnjič.)
V salami ni bacilov
— Cujte, kaj ne morejo biti bacili tudi v salami?
HWI6EUP,
Wiikl Slovead, .t.* slovensko Angleika ul,?.'' Kajedalci
Zakon Biofenezije..........
Pster Malaventura v'kaL^! Jimmie Higgioa ""N
Hrbtenies, igra .......
Med brsti, Igra.
Denar in naročilo poiljiu m
prosveta
2657 8. Lawndale An
SLOVENSKA NARODNA PORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacij« posebno list Prosveta ta ter potrebno agitacij« društev in članstva io u gando svojih idej. Niki ne za propagando druS pornih organizacij. V J ganlzacija ima obitajio glasilo. Torej agitatoriiai ln naznanila drugih po^ organizacij in njih društi se ne pošiljajo listu Pr*
Ali ste že naročili Pi to ali Mladinski listu prijatelju ali sorodni! domovino? To je edii trajne vrednosti, ki | raal denar lahko po svojcem v domovina
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po sklepa 10. redne konvencije se lahko nsroéi na Hat Prav* iteje eden. dva, tri, štiri sli pet članov is ene druiine k eni naroéaU Prosveta stene is vse enako, ta ČIsm sli nečlane $6.00 is ca« Mm nino. Ker ps člani fte plačajo pri aaesmeatu $1.20 za tednik, m jia iteje k naročnini. Torej aedaj ni vzroka, reči, da ie lint predrti a 8. N. P. J. Liat Prosveta Je vsšs lastnina in gotovo le v vaaU M kdo. ki bi rad čitel list vsak dan. Cena lista Prosveta Je:
Za Cicero is Oiictfo j«....
1	tednik in..............
2	tednika in.........
S tednike in.........
4	tednike In.........
5	tednikov in........
Zs Zdrui. države In Kanado $6.00
1	tednik ln............... 4.80
2	tednika in................ S.6«
2 tednike In............... 2.40
4	tednike in................ 1.20
5	tednikov in............... nič
Za Evropo Je............$9.00
Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja al Order v pisma In si naročite Prosveto. liat. ki je vaša lastnina.
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ¿ha sli Če se presoli proč od družine in bo sahteval aam avoj liat moral tinti član iz dotične družine, ki Je teko akupno naročena u i Proaveto, to takoj naznaniti upravništvu liata, in. obenem doplačatll vaoto listu Prosveta. Ako tega n« store, tedaj mora d p ravnil* latum za to vaoto naročniku.
PROSVETA, SNPJ, 2657 So. Lavvndale A ve., Ckicai«, II
Priloženo poiiljara naročnino za list Prosveto v»oto $.........-
1) Ima..................................................................................il, dr uit v»
Vaalov ........................................................................................................
Ustavite tednik in ga pripiiite k moji naročnini od al«WH drniine:
I)«—.....................................................................................čl. druitva it—-
S>......................................................................................čl. druitva
O.........................................................................................Čl. druitva
5)
Meato ...............
Vov naročnik..,
.....Čl. druitva
Država ........................—
•—Star naročnik............-
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajocaj
Tiska vabila za veselice ln shode, vizitnice. _ knjige, koledarje, letake Itd. v ilovenskem. hn«» slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku tH
VODSTVO TISKARNE APBIJRA NA A N. P. Jn DA TISKOVINK W V SVOJI TISKARNI
Vea pojasnila daje vMatv® tleknr^ Cene imerna, ualjako 4a)o pr»* rT,u
Ulite po Informacij, ae aaafc*
S. N. P. J. PRINTER'
¿S57-59 So. Uwndsk A"*" Telefon Rsei««fl 4994 \
nt