POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI enim samim gumbom cela Evropa PHILIPS RADIO RADIO LJUBLJANA iTu STR IRAN. T E D NI K Z A R A D I O F O N I J O || A 8. januarja NAROČNINA: ČETRTLETNO 30 DIN, POLLETNO 55 DIN, CELOLETNO 100 DIN U V 7A INOZEMSTVO: ČETRTLETNO 40 DIN, POLLETNO 75 DIN. CELOLETNO 140 DIN W mm 14. januarja MADRID ' Uradnih poročil o madridski konferenci sicer še nimamo, vendar hočemo podati svojim bralcem zaenkrat. vsaj to, kar se bere tu ali tam kot droban odmev njenega dela. Madridska konferenca k svojim sejam ni pripustila časnikarjev. V prav zato se razširja po svetovnem radijskem tisku toliko netočnih novic o njenih uspehih in neuspehih. Zato bomo tudi mi pri poročanju skrajno previdni. Zakaj niso delegati na tej konferenci hoteli imeti medse zastopnikov tiska? Pravili so, da zato ne, ker da je značaj te konference bil tehnične, ne pa politične narave. In vendar danes vsak amater ve, da je vprašanje valovnili dolžin predvsem političnega, ne pa tehničnega značaja! Kakšna pa je bila ta konferenca ? Bila je pravi mednarodni radijski parlament. Udeležilo se gaje okrog 600 odposlancev iz vsega sveta. Lahko se reče, da je od teh samo 200 resnično delalo, ostali so molčali in kimali. Saj je povsod tako. Tisti, ki so delali, niso imeli ravno lahkega posla. Prav pa so imeli tisti, ki so pisali, da od te konference nikar ne pričakujmo prida uspehov. Pa jih res nismo. Komisije, ki so se bavile z vpra-v šanjem valovnih dolžin, so imele blizu 100 sej. Gre za to, da bi radiofonija dobila nekoliko več prostora v etru. Mornarica in aero-nautika pa se nista dali pregovoriti. - da bi se nekoliko umaknili. In tako Jeto tako pereče vprašanje odloženo za novo konferenco, ki naj bi se vršila letos junija v Švici. In še se bo ta konferenca bavila samo z evropskim valovnimi dolžinami, ne pa z dolžinami za Azijo in Ameriko. Dotlej se bo prerivanje po etru nadaljevalo. No, saj so se 29. novembra dogovorili za zaključek, ki seje vršil ■8. decembra. In šele 2. decembra so se zedinili za uradni jezik, ki se je določil tako-le: francoščina in angleščina. Zaman je pledirala Argentinija za španščino. Sprejet je sov jetski kompromisni in začasni predlog glede porazdelitve valovnih dolžin, kot ga je že objavil naš list. Po njem naj bi služilo območje od 2000 do 1035 m radiofoniji. od 1053 do 952 m pomorskim oddajam, od 952 do 882 m letalstvu in radiogoniometriji. od 882 do 714 ni spet radiofoniji in od 585 do 545 m spet letalstvu. To velja do sklepov nove konference v letošnjem letu. Nadalje tudi drži. kakor smo že poročali, da se omeji gradnja oddajnih postaj velikank z določbo, da sme znašati oddajna jakost največ 100 oz. 150 kW. In sicer smejo oddajati postaje z valom nad 1000 m največ s 150 k\V, postaje z valom nad 1000 m pa največ s 100 kW. Postajam : Praga. Dunaj. Pariz, Tou-louse, Rennes in Leipzig, ki že obratujejo ali se "grade, se dovoli jakost 120 kW. Amaterji-oddajniki (to je lastniki zasebnih oddajnih postaj) so z uspehom konference — menda edini — zadovoljni. Ostalo je namreč pri vvashingtonskem dogovoru iz leta 1927. Območje 40 m in 20 m-skih valov, kakor tudi 5 m in 10 m-skih valov jim ostane. Dobili pa so še območji 3500 do 4000 in 1715 do 2000 kc, kar pa jim dodeli vsaka država po svoji uvidevnosti. Mednarodno sankcijo je stvar torej dobila. Pri nas seveda amaterjev skoraj da nimamo, zato nas to toliko ne zanima. Od ostalih določb naj še omenimo, da je konferenca združila določbe pariškega (1925) in vvashing-tonskega (1927) dogovora v naziv „konvencije o telekomunikacijah". In še so določili, da se bo vršila prihodnja konferenca za telekomunikacije v Kairi leta 1937... Srečno pot! To je prilično vse. kar dozdaj vemo o uspehih treh mesecev. Ko dobimo kaj uradnega, bomo o tem seveda našim bralcem brž poročali. Dostavimo naj seveda takoj, da izpremembe gornjih podatkov iz že navedenih razlogov ne bodo izključene... N. K. KAŠA KUKAVICA Nedelja: Operetna ura (salonski kvintet) ob 11. Koncert pevskega kvinteta ob 15."30 Vombergar, ..Voda", ljudska igra (Trnovsko prosvetno društvo) ob 16.30. Kompozicijski klavirski koncert Mihovilu Logarja ob 20. Wagner, ..Tannhiiuser". opera na ploščah, ob 20.50. Ponedeljek: Wagnerjeva ura (salonski kvintet ob 17.50. Prenos iz Zagreba ob 20. Torek: \ alčkovu ura (salonski kvintet ob 17.30. Prenos simfoničnega koncerta z Dunaja ob '20. Salonski kvintet ob 22.15. Sreda: Ura ruske glasbe (salonski kvintet) ob 18. Gerbičev večer (prenos iz Uniona) ob 20. Cajkovskij. Šesta simfonija (na ploščah) ob 21.15. Četrtek: Mozartova ura (salonski kvintet) ob 17.30. Prenos iz Ljubljanske opere: Ilatze. ..Adel in Mara" ob 20. Petek: Jugoslovanska glasba (salonski kvintet) ob 17.30. Prenos iz Beograda ob 20. Sobota: Večer ruske glasbe (Assejeva. Popova, salonski kvintet) ob 20. Ohcetna godba Magistrov ob 22.15. PROSVETNI RADIO Domača predavanja Nedelja: Gozdarstvo (ing. Novak) ob 7.30. Nasveti za kmetovalca ob 8. Versko predavanje ob 9. Elektrotehnika (dr. Vidmar) ob 10. Ali bo kmalu kaj bolje v našem gospodarstvu? (Erce) ob 10.30. Živinoreja (ing. Venko in ing. Jelačin) ob 15. Ponedeljek: Zdravstvena ura: Pijanec pred sodiščem (po zapiskih Fr. Milčinskega) ob 19.30. Torek: Ženeva in Ziirich (dr. Breznik) ob 19. Sorica (dr. Andrejka) 19.30. Sreda: Otroški kotiček (M. Komanova) ob 17.30. Literarna ura: Jarc, ..Novo mesto" ob 19.50. Četrtek: Važnost osredja za razvoj (prof. Pengov) ob 19, Petek: Zemljepis slovenskih pokrajin (dr. Capuder) ob 19.30. Zdravstveno vprašanje (dr. Malka Simec) ob 19.30. Sobota: Poglavje iz sociologije (dr. Gosar) ob 19. Iz zgodovine filozofije (dr. Veber) ob 1930. Tuja predavanja Ponedeljek: ljudje in živali 13.30. Dunai. Torek: ^ena v javnem življenju 13.20. Berlin. 0 Nezgoda pri ženskem športu 16.00. Dunaj. 0 Karakter in usoda 18.40. Dunaj. 0 Ali smo se v zadnjih letih približali Arktidi? 14.03. Bero-miinster. Sreda: Civilizacija in kultura 18.30. Beromiinster. 0 Valter Mittelholzer predava o svojem zadnjem afriškem poletu 19.13. Beromiinster. Četrtek: Tehnika v letu 1932 17.30. Berlin. 0 Prebivalci gora v zimi 16.23. Dunaj. 0 Lepota in nevarnost tehnike 18.30. Košice. Petek: Izdelava diapozitivov 13.20. Dunaj. Scbii>ta: Skrivnosti iz življenja rib 19.30. Dunaj. 0 Akustični fenomeni 18.00. Suisse Romande, JEZIKOVNI TEČAJI Srbohrvaščina Ponedeljek 19.00. Ljubljana. Nemščina Torek 18.30. Ljubljana. Francoščina Petek 19.00. Ljubljana. Ponedeljek 18.30. Poznanj. Torek 18.03. Dunaj. Torek 19.13. Budapest. Sobota 13.33. Dunaj. Angleščina Sobota. 18.30, Ljubljana. Ponedeljek 18.53. Dunaj. Torek 18.30. Suisse Romande. Četrtek 19.03. Brno. Italijanščina Četrtek 18.30. Ljubljana. Četrtek 18.33, Suisse Romande. Stiiščina Sreda 19.00. Ljubljana. Esperanto Ponedeljek 18.30. Ljubljana. Četrtek 18.20. Suisse Romande. Angleščina Poučuje ga. Orthaber. 13. (thireteenth) Lesson. Relative Pronouns-oziralni zaimki. Who. W h a t, Whic h, That. As. Who se nanaša na osebe; which na živali in nežive stvari: that na osebe in na stvari; what se uporablja, če se beseda, na katero se nanaša what, izpusti, in pomeni that vvhich. -Na pr.: \Vhat 1 liave in my liand is not mine but yours. What you told me yesterday. is not trne. Who lahko stoji za he who. Who steals my purse, steals trash. As se uporablja relativno po besedah such-takšen in same- isti.-Na pr, These apples are verv good; ymi niav eat sucli as are lipe. Thes men are not the same as I hoped for. Opomba: Sestavljene Demonstrative in Relative Pronouns se tvorijo na ta način, tla se pritakne končnica -ever in -soever: na pr.: vvhoever-kdorkoli, whi-chever-karkoli. vvhatever.-karkoli. vvho-soever-kdorkoli, vvhatsoever-karkoli. Thev laugli best who laugh last. A gentleman who vvas going. The vvoman whom I saw, was niy aunt. What cannot be cured, must be endured. Teli me what you want. Do at once, what you are re-šolved to do. I thank you most heartilv for the letter vvhich you liad the kindness to address me. The step vvhich vou have taken. vvill lead to important consequen-ces. The companv of plavers to vvhich Shakespeare belonged. used to travel about. The earth is not the onlv hod v that moves round the sun. Tliis vvas the moment tliat our general had vvaited for. Ali that you do. do with your inight. jlverything that.. . nothing that... t h? first 'that . . . the last that ... It vvas thought. that. vvhoever died on a crusade. vvhatever might have been his former lite. vvas su e to go to heaven. V omejujočih oziralnih stavkih lahko oziralni zaimek v četrtem sklonu izpade. It vvas a cruel religion thev tauglit. The Angles drove out the verv people thev had coine to defend. 1 le keeps the oar he rovved vvith. OPERE, OPERETE IN DRAME Nedelja: Operni prenos20.00Bucarest. 0 Princesa iz Trapezunta. kom. opereta 19.30 Berlin. Ponedeljek: Operni prenos 20.20 Bari.0 Moderna Eva, opereta 20.00 Varšav a.0 \Verther. opera 20.00 Suise Romande. Torek: Operni prenos iz narodnega gledališča 20.00 Bratislava. 0 Stambul-ska roža, opereta 20.30 Milano. 0 Operni prenos 20.10 Barcelona. 0 Operni prenos 21.05 Barcelona. Sreda: Operetni prenos 20.00 Budapest. Cežrtek: Operni prenos 19.30 Budapest. 0 Operni prenos 19.40 Bucarest. 0 Zapravljivec. čarobna pravljica 20.30 Berlin. Sobota: Operetni prenos 20.45 Palermo. KONCERTI Nedelja: Simfonični konc. 21.00. Praga. 0 Simfonični koncert 11.30. Dunaj. Pester koncert 20.30. Bari. 0 Konc. cerkvenega zbora 20.00. Beograd. Ponedeljek: Richard Strauss-ov konc. 20.30. Praga. 0 Produkcija gojencev brnskega konservatorija 20.13. Brno. 0 Orkestralni koncert 22.00. Milano. Komorna glasba 20.43, Palermo. 0 Jugoslovanski koncert 20.00. Zagreb. 0 Večerni konc. 20.00, Beromiinster. Torek: Pester koncert 20.30. Bari. 0 Violinski koncert 20.43, Rim. 0 Simfonični koncert 20.00. Bucarest. 0 Orkestralni koncert 20.03, Dunaj. 0 Orkestralni koncert 19.10. Berlin. 0 Simfonični koncert 20.00. Zagreb. 0 Orkestralni koncert 20.03, Dunaj. Sreda: Komora glasba 20.30, Bari. 0 Pester koncert 20.43, Palermo. 0 Simfonični koncert 20.20, Pariz. 0 Violinski koncert 20.00. Beograd. 0 Ev-sler-jeve kompozicije 19.35, Dunaj. 0 Jugoslovanska glasba 20.00, Zagreb. Četrtek : Slovanske melodije 19.20. Praga. 0 Razvoj klavirske sonate 19.30. Praga. 0 Kvartet 10.23, Bari 0 Operetna glasba 21.10, Dunaj 0 Simf. koncert 20.43. Rim. 0 Lahka glasba 20.43, Palermo. Petek: Prenos evropskega koncerta iz Tu l ina 21.00, v se večje evropske po-snije Gledališki koncert 20.30, Bari. 0 Mendelssohnove kompozicije 20.00. Beograd. 0 Prenos koncerta varšavske Filharmonije 20.13, Varšava. 0 Pester koncert 20.43, Rim. 0 Simf. koncert 20.43. Palermo. Sobota: Večerni koncert 20.30. Bari. 0 Jugoslovanski koncert 20.10. Beograd. Večerni koncert 20.00. Beromiinster. 0 Kvartet ..Bohetne" 20.13. Dunaj. Vsebina oper Hatze: Adel in Mara. — V začetku marca 1. 1574 je neki mladi in lep Turek, komaj 18 le tstar, krasno in bogato oblečen na njihov način, pošteno imovit prišel na trg v Split in prinesel voska, meda in dišečih vod. Turki so ga imenovali Adel. Naše žene so rade kupovale pri njem. Njegovi so mu zavidali, a naši so ga zelo vzljubili. Nekoč, ko je prišel Adel. so prišli tudi Vorničevi na trg in z njimi dve prelepi in prekrasni sestri Ivanica in Marija, obedve zelo okusno oblečeni, polni zlata in nakita, ker je bila Vor-ničeva hiša dobro bogata. Tu sta Adel in Marija. ki je bila še mlada, prav malo nad 14 let, zagledala in od tedaj umirala eden za druzega. Ampak mladenka je imela svojce in bala se je Boga in Device, kajti Adel je bil Turek. Jokala je in nič ni govorila, samo k sestri se je privila, a fant je od takrat vedno lazil okrog njih hiše. Kadar so se spet pokazali Vorničevi na trgu, pa je priše Itudi on in kadar so se mu približale sestrice, je zapel slovansko pesem, ki je sledeče pomenila: »Zagleda se Turčin u našu golobicu. aJ sam určin. Lice joj je biielije od moiega voska a ljepše od ruža što sam ociedio.« Kadar ie pel, so z nasmeškom govorili Turki: »Ašik je«: zaljubljen je. On je to slišal in odšel. A Marija je jokala, oče in brat na so jo izpraševali. kaj ii je? Ona ni mogla povedati od same žalosti in vzdihovanja. Radi tega prične druga sestra na vso moč prositi očeta in brate, da se vrneio domov, da ne vzbudijo preveč pozornosti in da se izognejo hrupu, doma pa bosta ona in Marija vse povedali. Takoj so odšli: a ko so zvedeli kaj je. so navalili na deklico, da mora v samostan in • da ne sme niti misliti, da se vrne. Hišo jim ie omadeževala, ki je b>la dofedaj vedno poštena in vzorna. 7elo spoštovani duhovnik in gospod Damjan Tuni6. hišni duhovnik. je nrignvarjal in svetoval očetu in bratom toliko čnsa. da so se naposled odločili, da poide deklica v samostan in da ostpne tam dve leti. dokler se ne pozabi ta sramoto. Tn ona ie šla in sestra z nio. ker nista mop*li živeti hre-7 drusre. V samostanu je Mara zbolela: a ko je to zvedel Adel. ie nekeea večera vrgel s rmščico pismo skozi zamreženo okno. v katerem ie govoril: »Ako ozdraviš i tvoii te hndu htieli meni dopustiti, hoču da se pokrstim i tvoiega zakona da budem.« Med tem je mladenka hirala in umrla. Pokopana je v samostanu, a književnik in filozof Bogtulija ji je zapel v slovanskem jeziku : »Razbolje se naša grlica, u koje je bilo prekrasno perie. od liute rane: dodje lovac iz dalek ezemlje in rani je: Biedina Mara«. Sestra Ivanica ni šla več iz samostana: postala je nuna za vse življenje. Tannhauser (Wagnerl. — Tannhauser se ie naveličal radosti Venerine gore. Nerada pusti Venera viteza na pot. vendar zmaga klic oresvete Device moč nognnske boginje. Tannhauser si želi. da bi delal pokoro za svoie grehe. Ne mara več ostati v krogu prejšnjih tovarišev, pri deželam grofu thtirinškem in nri pevcih -wartburš'dh. Ko r>a izve, da ga liubi Elizabeta, nečakinja deželnega grofa Hermana, se odloči, da ostane. Pri tekmovalnem petju pa, v katerem je predmet onevanja ljubezen, darilo za zmago pa roka Elizabetina. se da nremagati, da poie o grešni ljubezni v Venerini gori. Samo Eliza.bet.ini nrošnii se posreči. da reši grešnika nred meči razjarjenih mož. Deželni grof ukaže Tannhauseriu. naj roma v Rim in naj izve iz papeževih ust božjo sodbo. Papež mu pove: »Kakor ta palica v moji roki ne bo več ozelenela. tako se ti ne moreš rešiti vročine pekla.« Strt se Tannhauser vrne domov. V obupnem uporu se hoče zateči spet ][ Veneri. Ime »Elizabeta« ga zadrži. In sedaj opazi mrtvaški sprevod: Elizabeta je umrla zanj. Njena molitev, naj bi smela žrtvovati lastno življenje kot žrtev za njegovo krivdo je dosegla uslišanje. Umirajoč se zgrudi' Tannhauser ob njeni krsti. Romarji, ki se vračajo iz Rima, pa prinašajo sporočilo, da je papeževa palica ozelenela. Faust (Ch. Gounod). — Faust je na tem, da konča svoje življenje. Marjetičina slika, ki mu jo Mefisto o pravem času pokaže, ga pripravi do tega. da sklene s hudičem pogodbo Mefisto mora resnemu, žalostnemu Učenjaku vrniti mladost in ga pomlajenega povesti k Marjetici. Faust jo snubi. Dragocena darila, vpliv sosede in hudičeve umet-nije dopolnijo, česar Faust sam ne zmore. Tako Faust zapelje Marjetico, katere brat je bil odšel v vojno. Ko pa se ji brat Valentin vrne izve sramoto. A v dvoboju s Faustom pade Faust zapusti Marjetico, ki je umorila svojega otroka in sedaj umira od strašnega kesanja. V blodnjah noči na Kleku se spomni Faust svoje nekdanje ljubice. Napol zblaznela čaka Marjetica usmrtitve. Faust jo poskuša rešiti, a ona se brani bega v Mefistovi druščini. Umrla bo, a njena duša je rešena. Mojstri pevci (Wagner). — Mali Walter pl Stolzing se je zaljubil v Evo. hčer zlatarja Pognerja. Vendar je Eva tistemu določena za nevesto, kateremu bo sama pri prihodnjih tekmah v petju priznala prvo darilo. Zato se trudi Stolzing, da bi bil sprejet v vrste mojstrov pevcev. Vendar pred cehom ne uspe. Tako sklene, da bo z Evo ušel. Hans Sachs pa, ki sta mu bila všeč vitez in njegovo petje in ki ljubi Evo z od-povedujočo se ljubeznijo starosti, prepreči beg zato pa nauči viteza, da spravi pesem v pravo umetno obliko. In tako zmaga Stolzing pri tekmah v petju pred cehom in pred ljudstvom in si pridobi Evino roko. NA DOMAČEM VALU Koncerti salonskega kvinteta Ta teden nam bo naš salonski kvintet priredil spet lepo vrsto po določenih vidikih izbranih koncertov. — V nedeljo bomo slišali dopoldne operetno uro. posvečeno Kalmanovim operetam. — V ponedljek popoldne nam bo nudil Wagnerjevo uro. — Za torek popoldne nam pripravlja valčkovo uro. —Za sredo popoldne nam obeta uro ruske glasbe. — V četrtek popoldne bomo slišali Mozartovo uro. — V petek popoldne bo odigral koncert jugoslovanske glasbe. — Pestrost za kraiko dobo enega tedna je dovolj velika. Ali pa ima kdo še kakšen predlog? Vombergar: „Voda" Vombergar je stopil iz zatišja na dnevno pozornico. Njegova ljudska komedija „Vod a" je uspela ne le na neka- terih ljudskih odrih po deželi, ampak tudi v ljubljanski drami. Ena izmed najboljših predstav na ljudskem odru je tista v Trnovem. In to bomo slišali v nedeljo popoldne iz našega studia. Nastopili bodo igralci trnovskega prosvetnega društva. Zlasti na deželi bodo tej oddaji z velikim užitkom sledili. Zanimanja je po tolikšnem pisanju našega dnevnega časopisja med najširšimi krogi menda dovolj. Koncerti ruske glasbe Ta teden bomo slišali kar tri koncerte ruske glasbe. Prvega nam bo priredil naš salonski kvintet v sredo popoldne. Uvrstil je v svoj spored skladbe Čajkovskega. Musorgskega, Borodina, Ru-binsteina in Rahmaninova. Zvečer istega dne pa bomo „slišali na ploščah Čajkovskega slavno Šesto simfonijo. Za soboto zvečer pa nam naš radio obeta pravi večer ruske glasbe, na katerem bosta nastopili ge. Assejeva in Popova, prva z ruskimi ciganskimi romancami, druga s samospevi Glijeru. Rahmaninova in drugih. Tretji del koncerta bo izpolnil salonski kvintet, ki bo izvajal skladbe ruskih skladateljev. Wagnerje>a ura V nedeljo zvečer bomo na ploščah slišali Wagnerjevo opero ,,Tannhauser", v ponedeljek popoldne pa nam bo naš salonski kvintet priredil Wagnerjevo uro. — Richard Wagner (1815—188?) je eden najznamenitejših nemških novejših skladateljev. S svojim odporom proti francoski in laški operi in svojo težnjo po ustvaritvi nemške nacionalne opere je zares uresničil nov operni stil. ki se močno oslanja na pravo dramo in glasbeno spremljavo govorjene besede. Najznamenitejše so njegove opere, ki jih je ustvaril na podlagi stare germanske bajke („Der Ring der Nibelungen,,). Gerbičev večer V okviru večerov domačih skladateljev, ki jih prireja Prosvetna zveza v Ljubljani, bomo slišali to sredo kot prenos iz Uniona Gerbičev večer. Fran Ger-bič se je rodil 1840 v Cerknici, umrl pa je 191? v Ljubljani. Kot absolvent učiteljišča je sprva učiteljeva!, potem pa je odšel v Prago na konservatorij, kjer je študiral predvsem solopetje, zraven pa tudi kompozicijo in klavir. Po dovršenih študijah je bil kot junaški tenor angažiran na praškem Narodnem Divadlu. Pel je tudi v Zagrebu, Ulmu in Lvovu, dokler ni prišel v Ljubljano, kjer se je udejstvoval kot profesor solopetja na Glasbeni Matici in deloval tudi v Dramatičnem društvu ter Čitalnici. V s 1 o~ vensko gledališče je uvedel opero. in to je ena največjih njegovih zaslug. Do svoje smrti pa je tudi vodil in izpolnjeval šolo Glasbene Matice ljubljanske. Zapustil je več nego 70 skladb, med njimi tudi opero ..Kres". Mozartova ura V četrtek popoldne nam bo naš salonski kvintet nudil uro Mozartovih skladb. — Wolfgang Amadeus Mozart (1756— 1791) je že kot deček kazal izredne glasbene talente ter se kmalu razvil v enega najgenialnejših nemških skladateljev klasične dobe. Po bivanju v Salzburgu seje na Dunaju začela doba ustvarjanja velikih mojstrskih oper (Idomeneo 1781, Beg iz Serajla 1781, Figarova svatba 1785, Don Giovanni 1787. Cosi Jantatie 1790, Čarobna piščal 1791). Ustvarjal je mrzlično kakor v zavesti svoje zgodnje smrti. Zapustil je ogromno glasbeno delo, ki pa kljub naglemu ustvarjanju ne kaže pomanjkljivosti, marveč učinkuje kot zaključena, mojstrska celota. Od Mozarta imamo 20 oper. > oratorije, 15 maš. 47 arij in pesmi, 57 zborov in še polno drugih skladb. Josip Hatze Skladatelj opere „Adel in Mara", ki jo bomo slišali ta četrtek v prenosu iz ljubljanske opere, seje rodil 1879 v Splitu. Študije je dovršil v Pessaru pri slavnem laškem skladatelju Mascagni-ju. Sedaj je profesor petja na srednji Obilni šoli v Splitu. Njegovo glasbeno delo je precejšnje. Očituje pa v melodiji zunanje znake srbohrvatske narodne glasbe, v tehniki skladanja in v muzikalni vsebini se nam kaže kot naslednik Mascagnijevega veri-zma. V ostalem je konservativen, za hrvatsko glasbo pomenja njegov nastop korak naprej k artizmu. ■ Nova zvezna postaja Madjarske v Nyiregyhaza je pričela s svojimi oddajami na valu 267 m s 6.7 kW oddajne energije. Oddaja budimpeštanski program od 15.45 dalje. V Franciji jo zelo dobro slišijo. IS Ohcetna godba Magistrov Veseli pustni čas se bliža. Oznanjajo nam ga na sporedu našega radia Magistri s svojo ohcetno godbo izpod Šmarne gore. Veliko naših poslušalcev jih je že težko čakalo. No. to soboto prihajajo, dasi nekoliko kasno zvečer. Pa bo morda marsikdo počakal in vztrajal, da jih zasliši! KRITIKA Koncerti ljubljanske radlo-postaje V tednu od zadnjega poročila se je naša postaja omejila predvsem na prenose. Tako smo bili dvakrat navezani na spored beograjske postaje, enkrat zagrebške in enkrat dunajske, ki nam je predajala visoko kvaliteten vijolinski koncert Vaše Prihoda. V našem študiju pa je nastopil Ronnv-jazz s sodelovanjem pevskega kvarteta, pevkaThierry-Kavčnikova. vijolinistka Fanika Brandlova in dva komorna pevska ensembla na sveti večer. O jazz-glasbi ne bomo govorili. Ta ima sicer lahko z vidika čisto muzikalnih do-mislekov marsikaj dobrega na sebi, vendar po svojem stremljenju ne zasleduje čiste umetnosti. Gre ji predvsem za salonsko plesno izživljanje, prepojeno več ali manj z erotičnimi momenti na povsem naturalistični podlagi. Marsikomu je sicer lahko zlasti v gotovih razpoloženjih prav dobrodošla, toda radi svoje šablonske enostavnosti in neproblematičnosti ne nudi povoda za resnejša razmotrivanja. Pevka ga. Thierry-Kavčnikova je nastopila z zelo pestrim sporedom. Poleg nekaj Straussovih in Hatzerjevih pesmi je zapela več arij iz različnih oper različnih komponistov. O takih pevskih spo-redih in o njih stilni urejenosti, ki je še posebno pri tako pestrih in pogostih solističnih nastopih v radiu nujna, sem že T E H IV I K A Kondenzator Sestavni del katerega vidimo v vsakem radio aparatu v najrazličnejših oblikah je kondenzator. Najvažnejša fizikalna lastnost kondenzatorja je njegova kapaciteta. Po defeniciji je kapaciteta kondenzatorja razmerje mea množino elektrenine Q, ki jo spravimo na kondenzator pritisnjeno napetostjo U. Q C = U Če merimo množino elektrenine Q v Conlombih in pritisnjeno napetost v voltih dobimo kapaciteto v faradih. (1 Con-lomb je ona množina elektrenine, ki preteče v 1 sekundi skozi prerez žice, če znaša jakost toka 1 amper.) Številično je kapaciteta enaka množini elektrenine, katero sprejme kondenzator, če pritisnemo nanj napetost 1 volta, kajti za U = 1 dobimo: C = Q. Praktična enota kapacitete farad je zelo velika in ni pripravna za račun. Zato raje računamo z miljonskim delom farada: mikrofarad (m F) = 10.6 Farad. Za manjše kondenzatorje je tudi ta enota še prevelika. Zato uporabljamo v takih slučajih eletrostatično enoto 1 cm. Pri tem je 1 F = 9.10H cm. Za preračunavanje bo dobro služila sledeča tabela: 1 Farad = 9.10H cm 1 mikrofarad = 9.105 cm 0,1 ., = 9.104 = 90.000 cm 0,01 .. = 9.103 ~ 9.000 cm 0,001 „ = 9.102 = 900 cm 0,0001 „ = 9.10 = 90 cm obratno pa je 1 cm = 1,11.1012 Farad = 1,11.10.6 mikrofarad 100 cm = 0.0001 mikrofarad '250 cm = 0,0003 500 cm = 0.0006 800 cm = 0.0009 1000 cm = 0.0012 Kapaciteta kondenzatorja je odvisna od njegove oblike, od odstoja posameznih plošč, in od materijala, ki je med ploščami, od dielektrika. Za kondenzator s ploščami dobimo za kapaciteto vrednost r _ g(M-l) F(cm») 4n.9.10H ' d (cm) *arad ali ako računamo v centimetrih C * (M-l) cin pri tem pomeni: pisal. Omenjeni program je tedaj s tega vidika zopet negativen. Izvajanje samo pa je dokazovalo mnog o pevske rutine in smiselnega in poglobljenega predavanja. Isti večer je nastopila tudi vijolinistka Fanika Brandlova. Igrala je dve sonati in sicer Beethovnovo in Straussovo. Oba komponista sta tipična Nemca, prvi predstavnik romantike, ki je prav v nemškem narodu dosegla najvišji razvoj, drugi pa iz nje izvirajoče postromantike in impresijonizma, verni Wagnerjev naslednik. Vijolinistka je z izdelano tehniko in lepo interpretacijo obeh skladb podala pravilno in plastično sliko te glasbe. Spored svetega večera pravzaprav ni mogoče šteti k koncertom. Kajti po svoji snovi tudi nima strogo glasbenega ozadja, temveč je tu predvsem zato. da pripomore in povzdigne k čim lepšem in in-timnejšem razpoloženju tega večera, ki je v svoji tradicijonalnosti poln lepih skrivnosti. Omenim naj le, da sta oba pevska ensembla, tako Operni kvartet (ga. Gjun-gjenac, ga. Spanova. g. Gostič in g. Janko) kot tudi Komorni pevski zbor dostojno in občutenjsko dojeto predvajala skladbe. Vse pesmi so imele izkjučno slovensko prigodno obiležje, od Riharja, Vavkna, llladnika. do Sattnerja, Kimovca in Premrla. Tudi citraški tercet je po svoje pripomogel k imenovanemu cilju. \.U. 4 n d F ploščino ene ploskve v cm2, d razstoj posameznih plošč v cm, m število vseh vseh plošč in ^ dielektrično konstanto. Dielektrična konstanta 5 je za vsako snov drugačna in znaša za: steklo: 6—10 kavčuk: 2—3 sljuda: 4—8 papir: 1,6—2,6 porcelan: 4—5 olje: 2—3 zrak: 1 parafin; 1,6—2,6 Iz zgornje formule vidimo, da je kapaciteta kondenzatorja tem večja, čim večja je ploščina posameznih oblog kondenzatorja, čim manjši je odstoj obeh plošč in s tem debelina dielektrika, in čim večja je dielektrična konstanta. Kot primer za računanje kapacitete ploščatega kondenzatorja bomo vzeli kondenzator s 6 ploščicami po 2 cm2 površine: med oblogami se nahaja po ena ploščica iz sljude debeline 0.1 111111 7. dielektrično konstanto 3 = 6 Kapaciteta C 6 (6-1) ^- = 477,4cm=0.00053MF 4n Ako povečamo ploščino oblog, se poveča kapaciteta kondenzatorja. Pri pre-sejalnih verigah za omrežne aparate pa rabimo fiksne kondenzatorje precej velike kapacitete, do 8 mF. Jasno je. da bi tak kondenzator zavzemal zelo veliko prostora, ako bi ga zgradili iz debelih &lošč z zračnim dielektrikom. Papirnati ločni kondenzatorji predstavljajo poleg elektrolitičnih idealno rešitev za gradnjo takih kondenzatorjev, ki imajo pri majhni razsežnosti čim večjo kapaciteto. Za kovinske obloge uporabljamo tanke trake iz aluminija, debeline približno 10 m (t M = 1 Mikron = 0,001 mm). Kot dielektrik uporabljamo zelo tanek papir. (Dalje). B Oddajna družba N. B. C. v združenih državah organizira natečaj radijskih oper. Prva nagrada bo znašala 10.000 dolariev. ■ Tvorničarji sestavnih delov radijskih aparatov v Angliji so se združili in hočejo standardizirati svoje izdelke. B Baje je neki laški vojni invalid Donadio iznašel nov način zgradnje detektorja, ki da je z njim mogoče sprejemati postaje v okrožju 2000 km. Mesečno plačevanje takse Poštna uprava in uprava naše postaje sta 29. dec. pret. 1. sklenili dogovorno, da se naj počenši s 1. aprilom t. 1. pobira taksa za radijske aparate mesečno ali četrtletno. Pobiranje takse bo slejko-prej vršila poštna uprava po svojih uslužbencih, stroške za tiskovine nosi postaja. Ta dogovor se je odposlal pristojnemu ministrstvu v odobrenje. O podrobnostih novega načina plačevanja bomo obvestili svoje bralce čim bo dogovor stopil v veljavo. ZA BOLJŠO VOLJO Strašen doživljaj Ne vem. ali ste tudi takšni, kakršen sem jaz . .. Nad vse rad se namreč napravim domačega in kadar poslušam radio, se zleknem kolikor moči udobno na blazine svojega divana. Pri tem pa si pripravim na mizico v najbližji soseščini še steklenico žlahtnega domačega. Od časa do časa si poišeem drugo postajo, zakaj izbirčen sem. In tako daleč se dam celo zavesti, da zapojem ali zažvižgam, kadar nanese, z godbo iz zvočnika pesmico ali popevko, ki sta mi znani. Tako se udeležujem koncertov. Zakaj živahne narave sem, ki ne strpi mirna in hladna pred umetniškimi pojavi. In tudi ne zamudim, da od časa do časa ne bi izpraznil kozarčka. To vzdržuje dobro voljo. Oni večer sem se takole mirno in nemoteno sprehajal od postaje do postaje in sem celo z lastnim glasom ojačil pesem iz »Viktorije in njenega huzarja". ko je nenadoma nekdo potrkal na vrata. Mislil sem. da je postrežnica. ki da prihaja pripravit posteljo, in sem zato nemarno zinil: .,Naprej!" Pa ni bila postrežnica, ampak zelo izbrano oblečen siar gospod, ki je bil vrhu lega srdit. .,Vandal!'" je vzkliknil in pokazal s prstom name. Stekel sem tisti hip h knjižni omari in brž polistal v leksikonu za besedo „vandal". In sem bral tole: „Vandal: kdor uničuje umetnosti ali znanstvene spomenike". Lahko si mislite, da brez ugovora nisem mogel sprejeti take neprijazne oznake. „VandaI! Jaz!" sem dejal z dostojun-stvenostjo brez primere. In brž nato: ..Kakšen spomenik sem vendar uničil ..Ali. kaj.. ." Stari gospod je nadaljeval: ..Ne gre za spomenike. Ne obručujmo stvari drugam. Gre za radio. Stanujem na dvorišču, v istem nadstropju kakor vi. vam nasproti. Skozi svoje okno sem se lahko prepričal, da posedujete radio aparat. Lahko sem tudi ugotovil, ko sem videl vašo mirnost, dejal bom celo. vašo bahaško domišljanje. da ste radio amater. Vi, pa radio amater! Ubogi bedak! Dajte, da se smejem! Saj to se vendar pravi, gospod, da ne poznate osnovnih pojmov radia !" ..Vendarle, gospod .. ..Molčite!... Vsaj osem dni vas že opazujem, gospod. Vi ste sramota našega okraja. Da imam hčer, godno za poroko, bi vam jo brez usmiljenja odrekel, pa je. hvala Bogu. nimam ... Če bi me na cesli pozdravili, bi storil, kot da vas ne poznam . . . Slavni junak!" Pričela se meje polaščati nestrpnost. Tem bolj me je žalilo vedenje tega gospoda. ker se ni bil niti odkril in mi je govoril s klobukom na glavi. Nadaljeval je: „ Vsa ko jutro skočite iz postelje, se umijete, oblečete pižamo in poslušate radio". „Kako puk". „V takšni obleki?" „Zakaj pa ne?" ..To se pravi, da se vedete kot ne-otesanec! Kakšen škandal! Dobro vzgojen človek si obleče oškrobljeno belo srajco in črno obleko, preden se dotakne svojega aparata!" ,,Ampak .. ." (Konec prih.) Vsak teden druga T^Hi J I Glas iz zvočnika: želimo lahko, lahko noč... Stok: Ooo, ti lahko govoriš, ti! In vam B Ladje so na morju slišale postajo llilversum v oddaljenosti 5000 km. Postaja v Trierju. ki bo oddajala frankfurtski program, bo dograjena spomladi. £3 Nova berlinska postaja bo o veliki noči pričela s poskusnimi oddajami. Dela zelo naglo napredujejo. Oba lesena antenska stolpa bosta 150 m visoka. 83 Romunski radio je sklenil razširiti število kmetijskih oddaj v svojem programu. Tudi naš radio se v zadnjem času lahko postavi s kur odličnim sporedom kmetijskega radia! ■ Novi športni stadion v Rimu, ki so ga nazvali „Forum Mussolini" ima kompletno aparaturo z mogočnimi zvočniki. Uporabili ga bodo tudi za uprizarjanje oper na prostem. ■ Z letošnjim januarjem bodo najboljše oddaje angleških postaj snemali na plošče in jih spravili v letalih sproti v Avstralijo, da jih bodo oddajale ondotne postaje. ES Nova postaja v Nangkingu je pričela z oddajami novembra lanskega leta. Od 8. januarja SPOREDI do 14. januarja Pri naslovih Dostaj znači prvo število na levi valovno dolžino v metrih, drugo v kilociklih; število na desni znači energijo oddajne postaje v anteni izraženo v kilovatih IVedelja H. januarja 576/521 Ljubljana 5.27 kW 7.30 Gozdarstvo (ing;. NovaK) 8.00 Nasveti za kmetovalce 8.15 Gimnastika (M. Dobov-šek 8.45 Poročila 9.00 Versko predavanje 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve 10.00 Elektrotehnika (dr. Vidmar) 10.30 Ali bo kmalu kaj bolje v našem gospodarstvu? (F. Erce) 11.00 Salonski kvintet: II. Operetna ura: Kalman6-ve operete Vojodinja iz Cikaga, Ba-jadera 12.00 Čas, poročila, plošče (po želji poslušalcev) 15.00 Živinoreja (Ing. Venko, ing. Jelačin) 15.30 Pevski kvintet: Vigred približa se (Ma^ rolt) Solnčece (Ferjančič) Vabilo (Gerbič) Deklica mila (Gerbič) Spomin (Ferjančič) Kosa (Gašparič) Dekle med rožami (Pav-Cič) šumi potok (Mirk) Luna sije (Hajdrih) Pod noč (Svetek ) Jutro (Mirk) Polonica (Adamič) 16.15 Plošče 16.30 Ljudska igra: Voda (Vombergar), igralci Trnovskega prosvetnega društva 20.00 Kompozicijski klavirski koncert Mihovila Logara, prof. Muzičke škole iz Beograda: Dve japanske priče, Tango, Tango-berceuse, Se-redada, Pastorale e burlesce Muzika za moju bebu, suita: a) Serenada, b) Muzika za jazz, c) Zlat na ribica, d) Uspavanka za moju bebu Album za mladež: Sona-tina, Minuetto con triste-zze, Minuetto con umore, Vesna suita: a) Ba-šta, b) Vrapče, c) Jezero, d) Sunce zalazi 20.30 Wagner: Tannhauser — opera (plošče) 22.30 Čas, poročila, lahka glasba 23.00 Napoved programa za naslednji dan 259/1157 Leipzig 2 kW 6.15 Gimnastika — 6.35 Koncert — 8.00 Kmetijstvo — 8.30 Orgle — 10.45 Boj za Mont Everest — 12.00 Opoldanski koncert — 14.35 Narodne melodije — 15.00 Igra — 16.30 Melodije ob spremljavi simfoničnega orkestra — 17.15 Koncert — 18.30 Iz fonetičnega laboratorija — 19.30 Predavanje — 20.15 Simfonični koncert — 22.15 Poročila, nato plesna glasba 264/1137 Mor. Ostrava 11.2 kW 11.00 Brno — 12.00 Praga — 16.00 Brno — 17.30 Praga — 19.00 Praga — 20.00 Varietetni večer — 21.00 Praga 269.4/1112 Bari 20 kW 11.30 Nabožna glasba — 13.10 Lahka glasba — 17.30 Plošče — 20.30 Pester koncert: 1. Filippucci: Potovanje po Perziji — fantazija; 2. Verdi: Ernarzi — fantazija; 3. To-sti: Addio; 4. Frontini: Simfonična predigra; 5. Zanella: Erigura; 6. Massenet: Thais; 7. Leoncavallo: Pagliaci — fantazija; 8. Monton; La pagoda fiorita — overtura; 9. Massenet: Manon; 10. Ponchielli: Gioconda; 11. Amadei: Suite cam-pestre; 12. Accorinti: Fanciulla bruna — 22.30 Lahka glasba 276/1085 Konigsberg 60 kW 6.35 Koncert — 9.00 Evangelska slovesnost,— 12.00 Vesela matenea — 14.00 Mladinska ura — 15.30 Zborovno petje — 16.00 Popoldanski koncert — 17.30 Steklo nekdaj in sedaj — 18.00 Klavir — 18.30 Neka jveselja — 19.00 »Ariadna na Nakosu« drama; G. Baida — 20.00 Langenberg — 22.00 Poročila, nato plesna glasba 279/1076 Bratislava 13.5 kW 11.00 Brno — 12.00 Praga 17.00 Brno 19.55 Odlomki iz oper — 20.40 Plošče — 21.00 Praga 294/1022 Košice 2.6 kW 10.30 Praga — 11.00 Brno — 12.00 Brno — 17.30 Prenos iz Ušhoroda — 19.00 Praga — 20.00 Moravska Ostrava — 21.00 Praga 307/977 Zagreb 0.75 kW 11.00 Služba božja — 11.30 Plošče — 17.00 Ciganska glasba — 20.00 operetni večer radio orkestra, sodeluje Blanka Hudoba, pri klavirju Josip Decsy. V odmorih bereta VI. Kovačič in VI. Vlaisavljev lastna lirična dela 325/923 Breslau 1.5 kW 6.35 Koncert — 8.15 Plošče — 10.00 Katoliška slovesnost — 12.00 Vesela matineja — 14.00 Poročila — 14.30 Lovstvo in njen pomen za nemški narod — 15.15 Otroška ura — 15.45 Zabavna glasba — 18.25 Klavir — 18.55 šlezijska zimska pomoč — 19.05 Kultura molka — 19.30 Lirika — 20.00 Vojaška go-dba — 22.40 Berlin 331/905 Milano 7 kW Torino - Genova - Trst -Firence Turino — Genova — Trst — Firen 9.55 Bogoslužje — 13.00 Pester koncert — 15.30 Plošče -- 19.20 Plošče _ 20.00 Plošče — 20.30 Operni prenos — Poročila 335/896 Poznanj 1.35 kW 13.05 Plošče — 16.25 Plošče — 17.00 Popoldanski koncert — 18.00 Solistovski koncert — 19.25 Gledališki večer — 20.00 Varšava — 22.15 Varšava 342/878 Brno 32 kW 11.00 Dopoldanski koncert — 12.00 Praga — 16.00 Koncert radio orkestra — 17.30 Praga — 20.00 Moravska Ostrava — 21.00 Praga 349/860 Barcelona 7.5 kW 17.30 Operni prenos — 21.00 Plošče — 22.45 Večerni koncert 356/843 London Region. 50 kW 16.00 Koncert gledališkega orkestra — 16.55 Koncert B. B. C. — 18.00 Violinski koncert — 21.00 Večerni koncert 361/832 Stuttgart 60 kW 6.35 Koncert — 8.15 Gimnastika — 8.45 Kvartet — 10.00 Vijolinske sonate — 10.30 Evangeljska slovesnost — 11.20 Kvintet v F-duru — 12.00 Leipzig — 13.00 Rokodelska ura — 13.25 Plošče — 14.00 Pihala — 15.00 Mladinska ura — 16.00 Popoldanski koncert — 18.15 Harmonika — 18.35 Pesništvo — 19.30 Plošče — 20.30 Langenberg — 22.30 T. Etzel — 22.50 Berlin 385/779 Toulouse 8 kW 15.45 Popevke — 16.20 Filmska glasba — 16.30 Plesna glasba — 17.20 Melodije — 17.45 Pestra glasba — 18.15 Operna glasba — 18.45 Simfonični koncert — 20.15 Operni fragmenti — 21.00 Italijanske romance — 21.45 Filmska glasba — 22.00 Havajske kitare — 22.30 Angleška glasba — 23.00 Maroška poljudna glasba 394/761 Bucarest 12 kW 10.30 Nabožno petje — 11.00 Opoldanski koncert — 12.00 Plošče — 13.00 Plošče — 17.00 Lahka ru-munska glasba — 18.25 Večerni koncert — 19.00 Radio univerza 19.40 Plošče — 20.00 Operni prenos 404/743 Suisse Romande 25 kW 10.00 Bogoslužje — 11.00 Plošče. 12.40 Plošče — 15.30 Prenos iz Pariza — 18.00 Plošče — 19.30 Plošče — 19.40 Radio kronika — 20.00 Igra — 20.45 Vokalni koncert — 22.00 Poročila 409/734 Katovice 12 kW 12.10 Varšava — 16.25 Plošče — 16.45 Varšava — 19.00 Poročila — 19.25 Varšava — 23.00 Plesna glasba 419/716 Berlin 1.5 kW 11.30 Zabavna matineja — 15.00 Orkestralni koncert — 19.30 Princesa iz Trapecunta, koncertna opereta v treh dejanjih, gl. J. Offen-bach, tekstWintter in Trefen 430/697 Beograd 2.5 kW 12.30 Slovanska glasba — 15.00 Ciganska glasba — 16.00 Koncert godbe kraljeve garde — 19.00 Koncert radio orkestra — Jenko: Dji-do. overtura; Brdil: Iz naših krajev, potpuri; Koštal: Tonka, češka polka; Koštal: Ruski ples; Rebikoff: Romanca brez besed; Nebdal: Poljska kri, operetna fantazija — 20.00 Cerkveni zbor cerkve sv. Save poje pravoslavne božične pesmi — 21.30 Poročila, plo-šče — 22.20 Preno sglasbe iz hotela Balkan 441/680 Rim 50 kW 10.58 Bogoslužje — 12.30 Radio orkester — 13.30 Lahka glasba — 16.15 Pestra glasba — 20.45 »Kapitan Fracassa — komedija 472/635 Langenberg 60 kW 7.00 Koral — 7.05 Koncert — 8.30 Italijanska zabava — 9.05 Evangeljska slovesnost — 11.15 Otvoritev razstave — 12.25 Misijonsko poročilo — 13.00 Opoldanski koncert — 14.50 šah — 15.45 ženska literatura — 16.30 Leipzig — 17.15 Vojaška godba — 18.30 Mesta ob Reni in Westfalski — 19.00 Za kra-te kčas — 19.45 Šport — 20.00 Mojstri svojega poklica — 20.30 W. Busch, k 25 letnici njegove smrti — 22.30 Berlin 489/614 Praga 120 kW 7 30 Prenos konc. iz Karlovih Varov 1010 Delavska ura — 11.00 Brno — 12.35 Koncert godbe narodne garde — 16.00 Brno — 17.45 Plo-gje _ 18.00 Nemška oddaja — 19.00 Koncert — 20.00 Moravska Ostrava — 21.00 Simfonični koncert — 22.20 Plošče 517/580 Dunaj 15 kW 8.00 Jutranji koncert — 10.30 Godalni kvartet — 11.30 Simfonični koncert — 12.45 Zabavni koncert _ 15 30 Klavirske variacije — 17.00 Popoldanski koncert — 19.20 Koncert Clavdia Arzana — 20.00 Igra — 21.45 Plesna glasba 525/571 Palermo 3 kW 10 40 Nabožna glasba — 13.00 Pestra glasba — 1. Denza: Fumco-liz-Funicola — koračnica; 2. Leopold' Flora — valček; 3. Leopold: Parisiano: 4. May: Dve ažurni očesi — 17.30 Kvartet — 20.20 Plošče _ 21.00 Prenos iz gledališča 533/563 Munchen 1.5 kW MUNCHEN . 10 00 Orgle — 11.00 Balade in rapsodije J. Brahms — 12.00 Leipzig — 13.15 Kmetijstvo — 13.35 Koncert — 14.30 šah — 15.15 Koncert — 15.40 Otroška ura — 16.35 Koncert — 17.30 Igra — 18.45 Melodije — 19.10 Glasba govora; predavanje s ploščami — 19.40 Večerni koncert — 21.15 Poročila — 21.35 Smuk! — 22.45 Langenberg 550/545 Budapest 18.5 kW 11.00 Religiozna glasba — 12.00 Opoldanski koncert — 14.00 Plošče — 16.30 Koncert vojaške godbe — 18 00 Večerni koncert — 19.10 Igra — 21.15 Ciganska glasba — 22.30 Pestra glasba 1412/213 Varšava 120 kW 12.15 Opoldanski koncert — 14.20 Plošče — 15.00 Poljske pesmi — 16.25 Plošče — 17.00 Popoldanski koncert — 18.00 Plesna glasba — 20.00 :Poljudni koncert — 21.30 Pesmi in arije — 23.00 Plesna glasba 1445/207.50 Pariz 15 kW _ Eiffel-ov stolp_ 13.00 Koncert orkestra »Rex« — 17.45—19.20 Poročila — 19.30 Radio koncert 1554/193 Dawentry 5xx 30 kW 17.15 Popoldanski koncert — 19.30 Bogoslužje — 20.55 Nabožna glasba — 22.05 Komorna glasba Ponedeljek 9. januarja 576/521 Ljubljana 5.27 kW 12.15 12.45 13.00 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 22.00 22.30 Plošče Dnevne vesti Čas, plošče, borza Salonski kvintet: Wag-nerjeva ura: Fantazija Wagnerjevih del — Rienzi, zadnji tribun, — Lohengrin — List iz spominske knjige — Sanje Esperanto (g. Kozlev- čar) Srbohrvaščina (dr. M. Rupel) Zdravstvena ura: Pijanec pred sodiščem, po zapiskih Prana Milčinskega (P. Puher) Prenos iz Zagreba čas, poročila, plošče Napoved programa za naslednji dan 259/1157 Leipzig 2 kW 6.15 Gimnastika — 6.35 Koncert — 12.00 Plošče — 13.15 Plošče — 14.00 Filmska poročila — 15.10 ženska ura — 16.00 Popoldanski koncert — 18.00 Pedagoška ura — 18.30 1000 letnica nemškega pesništva — 18.50 J. R. Wagner — 19.05 Ogrožen Danzig — 19.35 Mandoline — 21.20 Pester večer 264/1137 Mor. Ostrava 11.2 kW 10.00 Koncert — 11.00 Plošče — 11.55 Praga — 12.30 Koncert radio orkestra — 17.50 Plošče — 19.00 Praga — 21.00 Lahka glasba — 22.00 Praga 269.4/1112 Bari 20 kW 13.10 Lahka glasba — 17.30 Plošče — 20.30 Operni prenos — II Faba-rro — opera; Gianni Schicchi — opera 276/1085 Konigsberg 60 kW 6.00 Gimnastika — 8.30 Gimnastika za žene — 11.30 Koncert — 12.05 Plošče — 16.00 Autorska ura — 16.30 Popoldanski koncert — 17.30 Literarna ura — 17.50 Predavanje — 18.25 Predavanje — 19.00 Melodije in arije — 19.30 Angleščina — 20.05 Orleanska deklica — 21.10 Komorna glasba — 22.00 Poročila 279/1076 Bratislava 13.5 kW 11.05 Plošče — 11.55 Praga — 12.30 Moravska Ostrava — 16.10 Koncert radio orkestra — 17.20 Plošče — 19.00 Praga — 21.00 Moravska Ostrava — 22.00 Praga 294/1022 Košice 2.6 kW 11.30 Plošče — 12.30 Moravska Ostrava — 16.10 Koncert radi oorke-stra — 17.10 češke moderne melodije — 17.35 Klavirske točke — 18.15 Plošče — 20.15 Ivan Stodola: Ciganka, igra — 22.00 Praga 307/977 Zagreb 0.75 kW 12.30 Plošče — 17.00 Delni prenos iz zvočnega filma — 20.00 Jugoslo- vanski večer. Sodil ij-5jo: Marta Griff-Pospišil, članica zagrebškega narodnega gledališča (alt) in zagrebški kvartet Zaje: I. stavek iz god. kvarteta; Zaje: Večerna pesem; Gotovac: Deklica in mesec; Baranovič: Andante iz god. kvarteta; Milojevič: Jesenska elegija; Bersa: Vseh duš dan; Konjovič: Večerna pesem; Konjovič: Rapso-dico iz god. kvarteta — 20.45 Sonate za klavir — 21.25 Pesmi in operetne arije — 22.10 Plesna glasba 325/923 Breslau 1.5 kW 6.15 Berlin — 6.35 Koncert — 9.10 šolska ura — 11.30 Koncert — 13.05 Plošče — 14.05 Plošče — 15.40 Literarna ura — 16.20 Zabavna glasba 17.30 Predavanje — 18.00, Iz duševnega življenja — 18.20 Angleščina — 19.00 Ka mz abiturijenti — 19.30 Kmetijska poročila, nato prenos iz Berlina — 20.00 ^Zgubljeni sin«, balada — 21.05 Igra — 22.35 Vožnje v snegu 331/905 Milano 7 kW Torino - Genova - Trst -Firence 11.15 Pester koncert — 12.30 Plošče — 13.00 Radio orkester — 13.30 Plošče — 17.10 Plošče — 17.30 Kvartet — 19.20 Plošče — 20.00 Plošče — 20.30 Komorna gasba — 21.20 Komedija — 22.00 Orkestralni koncert 1. Rossini: A' asselio di Corinto; 2. Albeniz: Mahaguena; 3. Catalani: Loreey — predigra; 4. Lecocq: I. Fantoccini, suita: 5. Pedrolbo: Krivda in kazen — fantazija; 6. Suppe: Lepa Galatea — overtura — 23.00 Poročila 335/896 Poznanj 1.35 kW 13.05 Plošče — 17.00 Varšava — 18.30 Francoščina — 19.30 Igra — 20.00 »Moderna Eva« opereta — 22.00 časovna napoved, poročila 342/878 Brno 32 kW 11.00 Plošče — 11.55 Praga — 16.10 Bratislava — 17.10 Plošče — 17.40 Glasba za mladino — 19.25 Ruske pesmi — 20.15 Produkcija gojencev konservativcev v Brnu — 21.00 Moravska Ostrava 349/860 Barcelona 7.5 kW 18.00 Trio — 19.00 Plošče — 21.15 Večerni koncert — 22.00 Poetsko muzikalni večer — 22.30 Radio orkester — 23.00 Večerni koncert — 23.15 Prenos plesne glasbe 356/843 London Region. 50 kW 16.00 Dawentry — 17.00 Radio orkester — 21.00 Promenadni koncert — 23.30 Plesna glasba 361/832 Stuttgart 60 kW 6.15 Gimnastika — 7.20 Plošče — 10.10 švedske melodije — 10.40 Melodije — 12.00 Munchen — 13.30 Langenberg — 14.00 Plošče — 14.30 španščina — 15.00 Angleščina — 17.00 Zabavna glasba — 18.50 Angleščina — 19.30 Kolorantne pevke — Plošče — 20.05 J. Brahms: koncert — 21.05 Igra — 22.00 Orgle — 22.30 Prenos šestdnevnih dirk —22.50 šah — 23.15 Mttnchen 385/779 Toulouse 8 kW 17.20 Popevke — 17.45 Plesna glasba — 18.30 Operni fragmenti — 18.45 Simfonični koncert — 20.15 Koncert vojaške godbe — 20.45 Harmonike — 21.00 Mozartov koncert — 22.30 Poljudna maroška glasba — 23.30 Vokalni koncert — 0.05 Koncert vojaške godbe — 0.15 Lahka glasba 394/761 Bucarest 12 kW 12.00 Plošče — 13.00 Plošče — 17.00 Rumunska glasba — 18.25 Lahka glasba — 19.00 Radio univerza — 19.40 Plošče — 20.00 Komorna glasba — 20.45 Radio kvartet — 21.15 Ruska vokalna in instrumentalna glasba 404/743 Suisse Romande 25 kW 12.40 Plošče — 15.30 Radio kvintet 16.20 Radio kvintet — 18.30 Nemška ura — 19.00 Radio kronika — 19.30 Kmetijska ura — 20.00 »Wer-ther«-opera — 22.00 Poročila 409/734 Katovice 12 kW 12.10 Plošče — 15.35 Lahka glasba — 16.25 Varšava — 19.05 Poročila — 19.30 Varšava — 23.35 Plesna glasba 419/716 Berlin 1.5 kW 11.30 Koncert — 14.00 Plošče — 16.30 Nova zabavna glasba — 19.15 Zabavna glasba — 20.00 Izgubljeni sin, balada za radio tekst: Max Herman-Weisse; glasba: Kari Sczuka — 22.00 Vesti, plesna glasba — 24.00 Orkestralni koncert 430/697 Beograd 2.5 kW 12.05 Konc. radio orkestra — 15.30 Arkadije Terzin igra narodne melodije na harmoniko — 16.30 Plošče — 20.00 Prenos iz Zagreba — 21.20 Plšče — 21.40 Vesti, ciganska godba 441/680 Rim 50 kW 12.30 Plošče — 13.00 Radio sekstet — 17.30 Kvartet — 20.00 Plošče — 20.45 Lahka glasba 472/635 Langenberg 60 kW 6.45 Gimnastika — 7.05 Koncert — 10.15 Ura za brezposelne — 11.20 Plošče — 12.00 MUnchen — 13.00 Opoldanski koncert — 15.50 Otroška ura — 16.20 Mladinska ura — 17.00 Koncert — 18.05 Novi nemški romani — 18.25 ženska ura — 19.00 Država in gospodarstvo — 19.30 Socijalno politična vprašanja — 20,00 Collegium musicum — 22.10 Poročila — 22.30 Poročila o šestdnevnih dirkah — 22.45 London: pihala 489/614 Praga 120 kW 11.00 Plošče — 12.10 Plošče — 12.30 Moravska Ostrava — 16.10 Bratislava 17.50 Plošče — 19.05 Brno — 20.30 Melodije Riharda Straussa — 21.00 Moravska Ostrava 517/580 Dunaj 15 kW 11.00 Opoldanski koncert — 13.10 Plošče — 15.30 Ljudje in živali — 17.00 Popoldanski koncert — 18.05 Gothe in Delacroix — 18.55 Angleščina — 20.00 Zvoki iz starega Dunaja. Vodi Fred Krempl. Nastopijo: Berta Kiurina (sopran), Albert Feller (tenor) pri klavirju Fried-rich Klapper. Orkester ljudske opere; Josip Lanner: Overtura k čarobni pravljici: Der Preis einer Lebensstunde; J. Strauss: Pod-oknica; iz zbirke različnih družabnih plesov za karneval: MUller: Ernst und Tandelei: I. štiri me-nueti, II. osem kotillonov; Bin-der: Overtura k Tannhauserjevi Parodiji; Konradin Kreutzer: Plesni kom. iz čarobne pravljice: Za-pravljivec: J. Strauss: Klange aus der Raimundzeit: Philipp Far-bach: Hurrah, marš — 22.15 Plesna glasba 525/571 Palermo 3 kW 13.00 Kvartet — 17.30 Plošče — 20.20 Plošče — 20.45 Komorna glasbo : 1. M Schiavo — De Grego-rio — suita v antičnem stilu za pianino: 2. Duparc: Chanon triste; 3. Bocherini: Sonata v g- molu za violončelo; 4. Mussorgsky: Canti della morte — Izbrana glasba 533/563 Munchen 1.5 kW 6.45 Gimnastika — 12.00 Opoldanski koncert — 13.15 Plošče — 16.05 Koncert — 16.40 Klavir — 17.00 Koncert — 18.15 Šport — 19.05 Dežela nemškega pesništva — 19.25 Trio-koncert — 20.05 »Prodana nevesta«, opera v treh dejanjih — Smetana — 22.45 Koncert 550/545 Budapest 18.5 kW 9.15 Radio koncert — 12.05 Opoldanski koncert' — 17.00 Ciganska glasba — 18.30 Plošče — 19.40 Popoldanski koncert — 21.00 Poročila — Ciganska glasba 1412/213 Varšava 120 kW 12.10 Plošče — 15.50 Plošče — 17.00 Solistovski koncert — 18.00 Lahka glasba — 20.00 »Moderna Eva« opereta — 22.15 Plesna glasba — 23.00 Plesna glasba 1445/207.50 Pariz 15 kW _Eiffel-ov stolp _ 12.30 Radio kvintet — 13.00—19.20 Poročila — 19.30 Operetni program — 20.30 Fantazije 1554/193 Dawentry 5xx 30 kW 16.00 Komorna glasba — 17.00 Radio rkester — 21.00 Igra — 22.00 Violončelo — 23.00 Serenadni koncert — 24.00 Plesna glasba Torek 10. januarja 576/521 Ljubljana 5.27 kW 12.15 Radio kvartet 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, Radio kvartet, borza 17.30 Salonski kvintet: Valč-kova ura: Stambulska roža (Fall) Pomladno jutro (Naef) Valček Kadetov (Lin-ke) Toledo valček (Schme-ling) Nad vse RAD ONE < in sicer: Štirielektronski ..RADIOM: MIDGET SUPER" z vdelanim elektrodinamičnim zvočnikom, za valove 200 do 2000 m Din 6.200 Šestelektronski „RADI0NE UNIVERZALNI SUPER" z automatienim regulator« jem fadinga, elektrodina-mičnim zvočnikom, za vse valove od 15 do 2000 m Din 9.000 Oba aparata za vse napetosti izmeničnega toka. ('''*(%&(*'(&'&('&'*'&('&&(&'&&(''&&&%)'''&&&&&&&(&''&&((&()%+*))+%**)*+%%+%%***+*%%++))*%)))++*))*%++)&&%*%#%%$%%%%$%##&&&$$