Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe ^^Žjlp vojvodine kranjske. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi t Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. Urejuje Gustav Pire, družbeni ravnatelj. .Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gs». ačitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijstfc družbe kranjske dobivajo list brezplačno. lnserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi str a,- i 32 K, na '/2 ttrani 16 K, na '/4 strani In K in na >/s strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Obseg-: Krvava uš — Dva nova mehova za žveplanje trt. — Kako se prireja sirarska kisava. — Enketa za vinstvo v Novem Mestu. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — lnserati. Krvava uš. Skoraj povsodi razširjen in vender mnogim posestnikom sadnih vrtov še neznan mrčes je krvava ali volnata uš, (schizoneura lanigera), ktero zaradi prevelike škode, ki jo povzroča jablanam, lahko prištevamo največjim škod-ljivkam. Ako jo hočemo uspešno zatirati, moramo V J dodobrega poznati njen X _ S razvoj v različnih stopnjah in vedeti, kako živi in kako se množi. Krvava uš ima svoje ime od rdečega soka, ki se pokaže, če ktero zmeč- . it kamo. Živi navadno na 1 ' ^ jablanah, kjer je belovol- Vi„'„>•'* nata telesa lahko že od u daleč opaziti. Najraje pa so ob ranah debla ali vej (podoba 14. d) in tudi na zgornjih koreninah, med Podoba 10 Steblom in listjem (podoba Oplojena samica. 12. a) na mlajših mladikah, na rakavih mestih ali kjer so druge otekline, včasih tudi na listju, sploh pa na vsaki rani, kjer se sok živahneje pretaka. Podoba 10. nam kaže spodnjo stran jako povečane, dedno oplojene samice, ki se od drugih rastlinskih ušij razločuje le po svoji beli volni na zadku (podoba 10. &). Ta nastane vsled potenja ter jo izdaja po belih potezah, kjer sedi ves zarod, skupaj sesajoč. Narava tukaj, kakor povsodi, hoče zaceliti rane, zato dovaža napadenim delom, po ušeh več soka, sta-ničje pod skorjo ga ne more prebaviti, končno se razpoka in povzroči bole-/ ženske prikazni, kakor \ / otekline, izrastke ali grbe. \s*d r1 Na enoletnih mladikah se ^ tMf i nahajajo otekline, povzro- Vaa,čene po ti uši, nad očesi 4 ' jlJjs^ (podoba 13. «) in je treba Pr* obrezovanju dreves in J j}; v—-*f 1 pri rezanju cepičev zelo Jm11 1- Čeprav imajo uši rfWm. w- MPiA rilčke (podoba 10. c), da IMJ M V'\ morejo z njimi skorjo pre-ftKsSH) 1! bosti, vender se rajši na- '^Ivv&l selijo na mestu, kjer je deblo brez skorje, na pr. \yjreV na ranah, povzročenih od zajcev, toče, mraza, kakor -p j i tudi od obrezovanja ali lodoba ll. snaženja dreves i. t. d. Uši Krilata samica. zadržujejo rane, da se ne zacelijo, pospešujejo rast izrastkov, ki jim daj<5 pribežališča pred neugodnim vremenom. V teh pribežališčih žive sesajoč v umazanih, sivkastih kupih, pokrite s svojo volnato odejo, skrite našim očem. Ker se te in vse uši silno hitro plode, nam je umevna velika škoda, ki jo delajo. Posamezne v ugodnih skrivališčih prezimele ali iz jajčec in gnid izlezle samice dajo spomladi po 20 do 30 dedno oplojenih samic, ki v prihodnjih štirinajstih dneh zopet rode samice z enakimi lastnostmi. To se ponovi osem- do desetkrat vsako leto. Glede na njih zmožnost, da dajo že dedno oplojene žive mladiče samo ženskega spola, bi morale vsled takega pomnoževanja narasti do neverjetnega števila; vender je to k sreči odvisno tudi od drugih okoliščin. Tako na pr. ovira zelo toplo in suho vreme njih pomnoževanje. Avgusta in septembra meseca je po ušnih naselbinah tudi nekaj črnkastih, manj volnatih krilatih ušij (podoba 11.) ki v toplem vremenu letajo. Veter jih lahko zanese v daljne kraje. Krilate samice dajo mladiče obojega spola, brez rilčka. Ti se oplode ter neso jajčke, iz kterih se izležejo samice, dedno oplojene. Čeprav razmnoževanje te uši morda še ni popol- •/V noma jasno, vender Upf že to poznanje sad- 4 jarju pomaga do '^u pripomočkov, da T^^r- jih zatira. Pri zatiranju J se je obneslo na- r slednje postopanje: ^^ ki je povsodi naj- ^ kf IW[ boljši pripomoček W zoper nadležno go- Jf q lažen, je tudi tukaj jfcbigg|x najboljša. — Vsak kmet ve, kaj mu "-^Vjf je storiti, da osnaži W.? m ušivo živinče; od- VV^Si strani je od ne- j?J ušivih, češe in kr- tači je bolj vestno ter s tem brez vsakih drugih pripomočkov odstrani uši. Enako je pri rastlinskih ušeh; torej se mora drevje osnažiti stare skorje, odstranijo naj se vsa skrivališča, koder se varujejo mraza in pre-zimujejo, ogladi naj se deblo vseh grč, ki so nastale po ušeh ali iz drugih vzrokov, ter naj se zamažejo z voskom ali z mažo, o kteri bomo pozneje govorili. Mazanje jeseni z apnom, ki se rabi proti mahu, lišajem in raznim mrčesom, služi tudi tukaj dobro. Končno naj se ne pozabi drevju zadosti gnojiti ter mu dovažati snovij, v nadomstilo onih, ki jih izgublja vsled ušij, kajti le takrat se škoda pri drevju,, ktero so povzročile uši, zmanjša, ako se mu v zadostni hrani vrne izguba ter se bo moglo na ta način razvijati. 2. Star, izkušen pripomoček je ta, da uši zmečkamo s prsti. Kamor ne moremo s prsti, pridemo z majhnim, tankim lesom. Tudi čopič ali krtača se zato rabi; vender morata biti zmiraj mokra, da se uši ne raztrošajo po njih. 3. Odkar so se uši bolj razširile, nam ponujajo mnogo različnih pripomočkov za njih zatiranje, ki pa so pomogli le prodajalcem, ker so jim dovajali denar iz žepa sadjarjev. — Sicer so med temi sredstvi tudi dobra, kakor na pr. Nesslerjevo mrčesno trovilo, sesto-ječe iz 40 gr črnega (mazavega) mila, 50 gr amilovega Podoba 12. Enoletna mladika z naselbinami. alkohola, 50 gr virginskega izvlečka in 200 gr špirita na 1 liter vode. K tekočinam, ki se rabijo za zatiranje, zasluži petrolej odlično mesto ter se kakor vse druge tekočine maže s čopičem na mesta, kamor so se naselile uši. Zgodi naj se to pozimi, kadar se drevje snaži ali obrezuje, pa tudi spomladi, kadar zapazimo prve uši, kajti takrat pokončamo v eni uši tisočer zarod. Razširjanje tudi zelo ovira zatiranje tedaj, predno se pokažejo krilate uši. Vender bodi omenjeno, da se po petroleju uši sicer docela uničijo, da se pa uniči tudi dotični list ali mladika, ki sta bila namazana; zato se poraba petroleja priporoča samo na starejših delih dreves. Za drevesnice se priporoča, da jih prehodimo vsak teden ter sproti mečkamo uši, ki jih opazimo. 4. Brez škode za rane in nežne mladike, na kterih se nahajajo uši, služi to-le mazilo. Loj ali kakšna druga mast naj se segreje, da se raztopi, potem se primeša na 1 kg loja 30 d g tudi razpu-ščenega kolofonija, končno pa se pri-lije okoli 3/4Pe" troleja. To pa naj se zgodi med ved-nim mešanjem vse snovi, ki se potem ohlajena kot rjava maža s cunjo namaže na okužena mesta ter ta vsaj leto dnij varuje pied ušmi. 5. Velike, stare in zarastle rane naj se namažejo s 5 % raztopino bakrene galice, ki ne zatare samo uši, ampak varuje tudi Podoba 13. Otekline na enoletnih mladikah. Podoba 14. Naselbine na deblu in vejah. les pred trohnobo. 6. Kjer so okužena posamezna ali sploh visoko-debelna drevesa, tudi zelo basni, če se ta pomladijo; vender se morajo odstranjene veje sežgati, ostali deli drevesa popolnoma osnažiti in nastale rane zamazati. 7. Veje, mladike, celo posamezna, zelo okužena drevesa, posebno v drevesnicah, naj se previdno in popolnoma odstranijo ter naj se sežgo. Krvavo uš, ki je vsled svojega razširjenja toliko škode napravila ter marsikteremu sadjarju vzela up in veselje, moremo z navedenimi pripomočki toliko zatreti, da ne bode več pogubonosno vplivala na pridelek sadnih vrtov. Posebno tam, kjer goje sadno drevje in kjer se to lahko vrši sproti z dragimi deli, naj nikdo ne opušča storiti vse, kar mu je mogoče, da koristi drevju in splošnemu razvitku sadjarstva. Lešnik. Dva nova mehova za žveplanje trt. Vsled razširjajoče se plesnobe na grozdju bode v prihodnje, dokler bo razsajala ta bolezen, žveplanje redno opravilo vinogradnikovo, kakor je škropljenje. Žal, da bode to dalo vinogradniku nov, precej občuten strošek. Toda kdor bo hotel trgati, ta bo moral tudi žveplati. Za žveplanje imamo precej različnih mehov, in sicer majhne, cene, in večje, a tudi dražje. Dobri so ti kakor oni; kmetovalec pa, zlasti revnejši, ki mu gre bolj trdo za denar, gleda, da ceno izhaja, zato kupi navadno cenejši meh. Z majhnim mehom je pa delo težavno in zamudno. Že lansko leto nam je izkušnja pokazala, da so naši vinogradniki spoznali veliko prednost velikih mehov, čeprav so izdatno dražji. Z velikimi mehovi se dela laže in izdatno hitreje, kar je silno važno, kajti delavci so redki in dragi in vrhu tega neradi žveplajo, ker je to delo res neprijetno. Iz teh razlogov tudi mi v prvi vrsti priporočamo velike žveplalne priprave ter trdimo, da je bolje, ako trije ali štirje vinogradniki skupaj kupijo velik meh, kakor pa če ima vsak sam kak majhen meh. Danes imamo priliko naše vinogradnike seznaniti z dvema novima mehovoma, ki utegneta prav dobro i da se z vsakim pregibom vzvoda, bodisi gori ali doli, | naredi izredno močen tok, vsled česar ta meh neki dvakrat tako hitro dela kakor kak drug. Ta žveplalna priprava se razločuje tudi v tem od drugih, da je v brenti priprava za presevanje iz bolj redke mreže, vsled česar dohaja v pihalnik dvojna množina žvepla. Ta redka mreža pa tudi preprečuje, da se ne zamaši, kar se ne more trditi pri drugih sestavah, čeprav so v zvezi s sčetmi. Meh „dupleks" stane 30 K. Navedena mehova je dobiti pri tvrdki Ig. Heller na Dunaju, II./2., Praterstrasse 49. Kako se prireja sirarska kisava. Pri izdelavanju sira je tudi gledati na dobro ki-savo, ker je od nje zavisna kakavost prazne siratke, ki se rabi za sirišče, kakor tudi sirišče samo in pa Fodoba !■'>. služiti večjim posestnikom, pa tudi manjšim, če jih več skupaj naroči kterega. Meh z imenom ,,k or on a", kterega predočuje pod. 15., je znamenit zaradi tega, ker ima meh velikega premera, ki se posebno močno razširja in stiska. Vsled tega je tlačna sila zelo velika in žveplo se na veliko daljavo prav fino razpihuje. Brenta, ki se nosi na hrbtu, je iz železne ploščevine ter je stisnjene valjčne oblike. Meh je pritrjen na hrbtu brente. V brenti je priprava za presevanje žvepla, ki je premakljiva in se da prirediti za izpihavanje večjih ali manjših množin žvepla, in pa druga priprava za mešanje žvepla, ki je iz bodečega valjarja ki drobi sprijeto žveplo ter je dovaja k situ. Ta meh stane 28 K. Drugi meh je „dupleks" ter ga kaže podoba 16. Brenta tega mehu je tudi iz železne ploščevine, a je valjčne oblike. Meh je pritrjen pod brento ter je popolnoma zakrit in zato varen pred poškodovanjem. Tlačna sila mehu je zelo velika, zato se žveplo na veliko daljavo razpihuje. Cela priprava je take sestave, Podoba 16. dobro godenje (kipenje) sira. Za prirejanje kisave se jemlje prazna siratka, ki se dobi, če se iz polne siratke izloči skuta. Iz polne siratke se pa mora poprej izločiti še izvara (tolšča, presno maslo). Pri izvarjanju naj se ne rabi preveč kisave, približno le polovica tiste množine; kakor pri izločevanju, zato da se izloči le izvara brez skute. Za izločevanje skute iz polne siratke se ta segreje na 87 do 94° C, ter se na vsakih 100 l vzame 4 do 8 l kisave, in sicer z ozirom na večjo ali manjšo sposobnost siratke za izločevanje. Zlasti pozimi je za izločevanje vzeti dvakrat toliko kisave kakor poleti ob vročem vremenu. Če se potem, ko je k polni siratki primešana kisava, vsa zmes še segreje, potem se skuta bolje izloči in se dobi bolj čista prazna siratka, kakor če se ne segreje; v tem slučaju je tudi vzeti več kisave. Pri kuhanju naj pa siratka ne vre preveč, ker se zakrkla skuta tako laže na vrhu zbira, drugače po siratki preveč okolu drvi in, ko se shladi, se pa na dno vsede. Ako za izločevanje vzamemo preveč kisave, potem se v si-ratki vzbudi kipenje, ki jo naredi motno, a če vzamemo premalo kisave, ali če je ta premalo močna, potem se pa skuta ne izloči zadostno in prazna siratka ni dobra za prirejanje trpežne kisave. Za kisavo naj bodo vedno pripravljene kake 3 deže, in sicer z ozirom na množino mleka, ki se navadno siri. Kadar delamo novo kisavo, napolnimo dežo skoraj do vrha s čisto, prazno siratko ter dodenemo nekaj stare, močne kisave čistega okusa. Siratka v deži naj se kisa pri 18 do 24° C. Ob hladnem vremenu, ali če je kisava premalo močna, naj se deže dobro pokrijejo, da se kisajoča se siratka ne shladi; vender naj se nova segreta siratka ne pokrije prezgodaj, ker nad njo nastali par lahko povzroči slab okus kisavi. Če ima kisava premajhno moč, se ji more dodati dobrega vinskega kisa, nikakor pa ne kisa iz špirita (esence). Preveč kisa ni dobro, ker sicer sir lahko postane pregosto luknjičav. Nekteri sirarji vnamejo kisanje v siratki s kruhom, kar pa se ne priporoča, ker tako skisana siratka lahko dobi slab okus. Vsak dan je tisti del kisave, ki se porabi za iz-varjanje in izločevanje, nadomestiti s siratko. Če je kisava preveč kisla, ji je dodati tudi več, a ne pregorke siratke; če je pa premalo kisla, tedaj naj se ji doda manj, a toplejše siratke. V obče je dobro, kisavo nadomeščati z 38 do 50 0 C toplo siratko, da se ohrani primerna toplina, vsled česar se skuta rajši vleže na dno in kisava ostane čista. Kadar kisava postane premočna in ob enem motna, naj se pretoči ter loči od goščave na dnu. Če je goščava slabega okusa, torej pokvarjena, potem naj se deža iz-pari z vročo vodo ali s siratko, drugače pa zadostuje, dežo le z gorko vodo izplakniti, ker v kisli deži postane siratka hitreje kisla. Sluz in plesnoba, ki se naredita v deži, v kteri je hranjena kisava, naj se pridno odstranjujeta, ker v kisavi lahko povzročita gniloben okus. Enketa za vinstvo v Novem Mestu. (Dalje.) O 3. vprašanju: Lastnosti trte rupestris montikola glede tega, kako uspeva v raznih zemljah, kako rodi, kako se zraste s čepičem ter kdaj zori, je poročal dež. potovalni učitelj g. Fr. Gombač. Čeprav je bilo to vprašanje deloma zapopadeno in rešeno že v 2. vprašanju, vender smo smatrali za potrebno, da se o tem še posebej razmotriva, in sicer zato, ker se je v zadnjem času ponekod pričela neka posebna gonja proti rupestris montikoli in mržnja do nje. Raznesla se je namreč govorica, da na rupestris montikolo cepljene naše domače trte ne rode, da rupestris montikolo trtna uš napada, da cepitev slabo sprejme itd. Ta misel se je pri nekterih posestnikih, posebno na Vipavskem, tako vkoreninila, da res niso več hoteli to trto saditi, čeprav so imeli ugodno zemljo zanjo. Da bi mogel te trditve z gotovostjo ovreči, sem skozi celo leto na svojih potovanjih natančno opazoval vse lastnosti te trte; podal sem se tudi na Goriško in v Furlanijo ter na Štajersko, in sicer v kraje, kjer imajo že več let stare nasade, in na podlagi teh opazovanj moram reči, da vsa gori navedena sumničenja in trditve nimajo nikake podlage. Kar se tiče tega, kako ta trta uspeva v raznih zemljah, naj navedem to-le: Rupestris montikola je prav dobra in priporočljiva podloga za bolj suhe, peščene, apnene ali laporne zemlje in strme lege, kjer iz tega ali onega vzroka riparija portalis bledi in se slabo razvija. Rupestris montikola uspeva seveda tudi v drugih zemljah prav dobro, izvzemši težke ilovne in vlažne zemlje; v teh ostane majhna in dela le mnogo stranskih izrastkov in v vlažnih tleh kaj rada bledi. Isto je pripomniti glede njene rodovitnosti. Če rupestris montikola raste v njej prikladni zemlji, rodi na njo cepljena žlahtna trta istotako dobro; le v njej neprikladnih tleh je tudi pridelek mnogo manjši. Na to naj se torej ozir jemlje že pri sajenju. Zeleno cepljenje sprejme rupestris montikola tako, kakor druge podloge, suho cepljenje pa slabše od riparije. Dobra lastnost rupestris montikole je pa, da se ključi kaj radi okoreninijo. Opaža se pač, da nektere vrste, cepljene na rupestris montikolo, kaj rade blede, n. pr. italijanski rizling, zastavica, veltlinec (zadnji še posebno, če je cepljen na trto solonis). Italijanski rizling pa ima sploh to lastnost, toda navzlic temu ne zaostaja za drugimi trtami niti v rasti niti v rodovitnosti ; bolj občutljivi sta zastavica in veltlinec. Kar se pa tiče tega, kdaj rupestris montikola rodi, moram reči, da spada med pozno zoreče trte, zato se ne priporoča za mrzlejše kraje. Da ji podnebje ne ugaja, se vidi koj na zaostali rasti in na tem, ker les ne dozori popolnoma, dočim v prikladni zemlji in podnebju jako bujno raste, celo do 6 m visoko. Pl. Lenkh je pripomnil, da rupestris montikola na Raki in v okolici pač ne bledi, da pa ne kaže prav bujne rasti. Pripomnilo se je, da je temu najbrž vzrok že nekoliko mrzlejše podnebje — Razgovora so se udeležili: Dolenc, vitez Langer, pl. Lenkh, Skalickv, Wutscher ter poročevalec Gombač. Poročevalec je torej, opiraje se na vse tu navedene okolnosti, predlagal, naj se sklene priporočati, da se rupestris montikola še nadalje jemlje za podlogo v vseh onih krajih in zemljah, v kterih riparija portalis iz kteregakoli vzroka ne uspeva dobro, torej v jako apnenih ali suhih strmih legah; na ilovnih težkih in vlažnih zemljah ter v mrzlih bolj severnih krajih je sajenje montikole popolnoma opustiti. — Predlog je bil sprejet. 4. Vprašanje se je glasilo: o) Ali kaže uvesti prisilno pokončevanje raznih trtnili boleznij, posebno pa peronospore in grozdne plesnobe, in kako naj se to izvršil b) Kakšni uspehi so se dosegli, če so se po-končevalna (uničevalna) sredstva pravočasno rabila. Poročevalec Rihard Dolenc, vodja dež. kmetijske šole na Grmu pri Novem Mestu. Poročevalec je najprej obširno opisoval dosedanje uspehe s pokončevanjem peronospore z modro galico in grozdne plesnobe z žveplom. Rekel je, da sta ti sredstvi najboljši in najpriporočljivejši, kar jih sedaj imamo, ter da popolnoma uničita obe bolezni, pa le tedaj, če se pravočasno rabita. Z vsemi drugimi v ta namen rabljenimi sredstvi, kakor n. pr. z azurinom proti peronospori, s pepelom in ogljenim prahom proti grozdni plesnobi ter z mešanico galice in žvepla, s takozvano Nesslerjevo tekočino, se niso dosegli pravi uspehi. Škropljenje z modro galico se je že tako vkore-ninilo, da obveznega škropljenja pravzaprav ni treba uvajati; drugače je pa z žveplanjem. Splošno žveplanje se bo uvedlo šele tedaj, ko bodo posestniki primorani seči po tem sredstvu, kakor so bili primorani seči po modri galici. Ljudstvu je torej vedno in pri vsaki priliki treba predočevati, kakšna nevarnost preti vinski letini, ako se škropljenje in žveplanje opušča. Opisal je nadalje razne stroje, ki se in ki bi se mogli pri pokončevanju teh boleznij rabiti, kakor tudi način, kako ti sredstvi delujeta. Po njegovem mnenju uničuje žveplo glivico, ki povzroča grozdno plesnobo, s tem, da razvija ozon, in ne, kakor se sodi, s tem, da razvija žvepleno sokislino, kajti le-ta se razvija še-le pri 80° R. Za škropljenje naj se rabijo le dobrij čeprav nekoliko dražji stroji, za žveplanje pa zadostujejo za majhne posestnike majhni navadni mehovi ali tudi pri-proste žveplalne pušice. Poročevalčevi predlogi so se glasili: a) Ako se hoče pri škropljenju doseči povoljen uspeh, se mora žveplati prav zgodaj, predno se bolezen pokaže, torej kakor hitro trta razvije 4—5 listov ; stroj mora biti takšen, da prav fino škropi ali prši. b) Žveplati se mora tudi prav zgodaj, in sicer enkrat ali tudi dvakrat pred cvetjem in ekrat kmalu po cvetju, pozneje pa po potrebi, vedno pa le v lepem vremenu. Tudi tu se je posluževati dobrih priprav. Žveplo naj se kupuje od zanesljivih prodajalcev, najbolje od kmetijske družbe, ker ga ta lahko da kemično preiskati, dočim posameznik tega ne more storiti. c) Da bodo vsi vinogradniki na Kranjskem pravočasno in vsako leto škropili in žveplali, naj se uvede prisilno žveplanje in škropljenje. Tudi pri tem vprašanju se je razpletel dolgotrajen razgovor. Najprvo sta Gombač in Skalicky oporekala poročevalčevi trditvi, da se žveplena sokislina razvija šele pri 80° R; rekla sta, da so razni sloveči kemiki dokazali, da se razvija že pri 28°— 30° R in da ravno žveplena sokislina, ki se dela vsled pripekajočih solnčnih žarkov, umori glive, povzročujoče grozdno plesnobo. Istotako sta se izrekla proti porabi navadnih, pri-prostih strojev pri žveplanju, kajti danes se že dobe prav izvrstni nahrbtni mehovi, n. pr. pri Fr. Nechville ali Hellerju na Dunaju, ki jako fino in hitro delujejo, ter stanejo komaj po 20 kron. Strinjala sta se pa, kakor tudi večina udeležencev s poročevalčevim pred-' logom, da naj se uvede prisilno škropljenje in žveplanje, ker se to po nekod še sedaj zanemarja. Fr. vitez Langer se je pa izrekel proti vpeljavi prisilnega škropljenja in žveplanja, in to iz pravnega stališča, kajti ako se sklene tak zakon, potem se lahko dogodi, da tvrdke sklenejo poseben kartel med seboj, vsled česar se more cena za žveplo in galico tako zvišati, da bi mali posestnik takih stroškov ne zmogel in bi nastale slabe posledice. Ta predlog in pomislek se je upošteval, vsled česar so poročevalec in vsi drugi, ki so se prej za to izrekli, svoj predlog umaknili. Vilj. Rolirman je dostavil, naj se mesto vpeljave prisilnega škropljenja in žveplanja pomnoži po šolah itd. pouk in naj se rajši večkrat ob raznih prilikah razdele posebna, kratka navodila med posestnike. Sklenilo se je nadalje naprositi kmetijsko družbo, da naj v bodoče oddaja žveplo z vsaj 72 % Cliancel, da je da vsakikrat pri večjih naročitvah kemično preiskati in da oskrbi naročnikom-členom stroje za škropljenje in žveplanje, ki so priznano najboljši. Sprejeli so se poročevalčevi predlogi pod r) in b) z dodatki in pripomnjami gori navedenih gospodov. (Dalje prihodnjič) Vprašanja in odgovori. Vprašanje 18. Po listih se je bralo, da so na pošti nekaj podražili z novim letom, da uvedo na diugih straneh olajšave v prilog občinstvu zlasti na deželi, kjer se odpravi pristojbina na dostavljanje. Ali je to res, kajti naš poštar še vedno tirja pristojbine, in to precej visoke? (J S. v Sp. G.) Odgovor: Ees je tako, a to velja le tod, koder poslujejo cesarski poštni seli; koder pa teh selov še ni, pa poštar v kraju (v vasi, ne pa v občini), kjer je pošta ne sme zahtevati pristojbine za dostavljanje, zunaj vasi ali kraja pa 2 h od pisma in 1 h cd časnika. Poštna uprava pa povsod takoj ustrtza želji, nastaviti poštnega sela, in tudi pri Vas ga precej dobite, če se županstvo za to pobriga. Pištni sel nobenega n č ne stane in ne sme za dostavljanje nič zahtevati, ker je plačan od poštne uprave. Vprašanje 19. Ali je zmes vinskega žganja, soli, ^isa in mila res dobro mazilo za konjske noge, da ostanejo krepke in ne postanejo trde? Ali je kakšno drugo mazilo za konjske noge boljše? (F. K v Š) Odgovor: V to svrho se rabijo mazila, ki oživljajo mišice in bite. Med take reči spadata tudi kis in vinsko žganje, pomešana s soljo (francosko žganje) Milo nima tega učinka, a utegne pomagati, da se druga mazila bolj vdrgnejo v kožo, ker milo reztcpi strjeno tolščo v koži. Prepogosta raba mila bi utegnila rarediti kožo preobčutno, zato Vam svetujemo, predno noge namažete, izprati jih z vodo in semtertja tudi z milnico; mažite jih pa le z vinskim žganjem, ponušan m s scljo. če pridenete kisa, tudi ne škoduje. Konjske noge je na pr tuii dobro mazati z vinom, najbolje pa s konjskim flujidom. Vprašanje 20. Od lanskega leta mi je ostalo nekaj sodčekov piva, ki je sedaj motno in cikasto. Ali se da to pokvarjeno pivo na kak način popraviti in kako? (M. F v Z) Odgovor: Pivo morate justiti da se popolnoma skisa, ter je porabite za kis. Prilijte v sodčeke nekaj dobnga vinskega ki?a ttr naj sodi ne bodo popolnoma zaprti, da lahko zrak prihaja vanje, in pivo se kmalu popolnoma skisa in tudi očisti. Pazite pa, da ne pritisne gnilobno kipenje, ki bi pivo popolnoma pokvarilo Vprašanje 21. Kakšen vpliv ima mesna moka kot krma za živino, kje se dobi in po kakšni ceni? (M. H. T Št. P) Odgovor: Mesna moka je najmočnejše krmilo, ki je živina prav lahko prebavlja Mesna moka ima v sebi 72% beljakovin in 12°/0 tolšče, ter sta obe redilni snovi v tej moki v izredno veliki množini (96%) prebavni. To krmilo je zelo drago, a cena nam ni znana, kakor tudi ne tvrdka, ki jo prodaja, če Vam je pa kaj na nji ležeče, Vam jo družba rada priskrbi. Vprašanje 22. Lov naše podobčine se daje v zakup skupaj z lovom cele politične občine. Ali bi ne bilo mogože, dati lov podobčine posebej v zakup, da bi pnšla potem podobčina do dohodka, ki ga silno potrebuje v pokritje svojih potrebščin? (F. H. na R) Odgovor: Po zakonu se sme v zakup dajati le ves lov politične občine, ne pa katastralne občine. Pač pa ima Vaša podobčina pravico, zahtevati svoj delež na zakupnini, kajti § 8 cesarskega patenta iz 1 1849. veleva: Letni čisti dohodek občinam odk.izanega lova se mora koncem vsakega upravnega ali z kupnega leta razdeliti po obsegu zemljiškega posestva med vse zemljiške posestnike, na kterih zemljiškem posestvu, ležečem v občinskih mejah, občina zvršuje lov. Vprašanje 23. Kakšne sestave je bob, oziroma bo- bova moka, ker pri nas velja ta krma za zelo tečno. (I L. v Č.) Odgovor: Bob, kakor vse sočivje, je jako tečno krmilo ter ima vrhu tega v sebi veliko fo?forove Kisline in apna, kar ugodno vpliva na razvoj kostij. Bob sestoji iz 25% beljakovin iz l1/2°lo tolšče. Od teh snovij prebavi živina 85 do 90°/o. Opozarjati je pa, da žival tega krmila ne sme dobiti preveč, ker želodični sck more predelati le omejeno množino, drugače nastanejo razne bolezni v prebavilih V bobu so vrhu tega snovi, ki povzročijo zapiranje, zato je treba biti pazljivemu pri pok'adanju ter je strogo gledati na red in primerno množino. Vprašanje 24. Imam devet mesecev staro žrebico, ki je Že od rojstva počena ter je drugače zdrava. Kako jo je zdraviti? (I. M. na S) Odgovor: Ta bolezen, če se sedaj sploh še da ozdraviti, se odpravi le z operacijo, ktere pa nihče drug ne more zvršiti, kakor kak pravi živinozdravnik Vprašanje 25. Pri nas hočejo razdeliti pašnik in so že vložili prošnjo. Podpisali so se pa na prošnjo tudi taki, ki niso občani, temveč so le kupili pišne pravice, stanujejo pa v drugi cbčini. Ali so njih podpisi veljavni? (J. M. v S) Odgovor: Razdelitev pašnika ni občinska zadeva, temveč tistih, ki imajo pašne pravice, in sicer vse enako, če so občani Vaše občine ali ne. Njih podpisi so tako ali tako veljavni in so tudi merodajni. Vprašanje 26. Napraviti hočem vtč mešanca, pa nimam v to svrho potrebnega cestnega blata Ali bi to blato mogla nadomestovati kterakoli ilovna zemlja? (I R. v M.) Odgovor: Za mešanec je vse dobro, kar ima kolčkaj redilnih snovij v sebi ter istotako ilovna zemlja Da bi moralo biti v mešancu cestno blato, to ni nikjer predpisano. Opozarjamo Vas le na to, da ilovnat mešanec za težko zemljo v fizikalnem oziru ni dober, rahlo zemljo pa celo zboljša. Vprašanje 27. Pri nas rabijo čebelarji žveplo za moriteV čebel, kar se mi ne zdi dobro. Čul sem pa od starega čebelarja, da se dado čebele omotiti z dimom kresilne gobe; potem se pretresejo v drug panj ter se zopet ožive. Kaj je na tem resničnega? CI R v M.) Odgovor: Umnemu čebelarju ni treba ne tega ne onega Moritev čebel, kakor je pri nas še običajna, sploh ni potrebna. Da se čebele spravijo v drug panj, pa pravi čebelar ne potrebuje nikdkih posebnih sredstev, kajti ti .-ti, ki se čebel boj;, naj rajši čebelarjenje opusti. Priporočamo Vam, pristopiti k „Slov. čebelarskem društvu"; pri njem se naučite vsega potrebnega za rmno čebelarjenje. Vprašanje 28. Pri nas so pričeli saditi ameriško trto „otelo", ki necepljena rodi. Ali se ta trta zcperstavija trtni uši in ali je rodovitna? (I. R. v M) Odgovor: Trta „otelo" še slabše klubuje trtni uši kakor „izabela", sicer je pa zelo rodovitna, a njmo vino ima oni neprijetni duh in okus, kakor izabela, le ne v toliki meri. Vprašanje 29. Kaj mi je storiti z vinom iz grozdja, kterega sem prepozno žveplal ter ima sedaj vino vsled tega duh po žveplu, dasi sem ga že dvakrat pretočil? Vino tudi malo greni. (F. Ž na 0) Odgovor: Ne {omaga Vam nič, pretočiti ga bodete še morali, in sicer tako, da po možnosti močno pride v dotiko z zrakom, ter skoz kak bakren lij. Dobro je to vino potem pretečiti v nekoliko zažveplan sod. Greikoba kaže, da je vino bržkone že malo bclno, ker pa vina nismo videli in ne po- kusili, ne moremo izreči sodbe. Očistite vino predno je pretočite, morda to tudi pomore. Vprašanje 30. Imam leto staro žrebe, ki je bilo na paši udarjeno na nogo. Živinozdravnik je rano dobro zacelil, le na koži manjka sedaj dlake. S čim naj mažem, da zraste dlaka? (F. K, v S.) Odgovor: Ako so na dotičnem mestu dlačne čebulice, iz kterih raste dlaka, pokvarjene, potem ni nobene pomoči. Ako so pa te čebulice zdrave, potem dlaka zraste brez vsake maže in sneženje samo zadostuje. Vprašanje 31. Imam več mladih oleandrov, ki imajo na listju vse polno nekih rjavih UŠij. Ker oleandri nekaj hirajo, mislim da je to vzrok, zato prosim sveta, kako pre-ženem te uši? (E. J. v P ) Odgovor: Vaše oleandre napadajo neke vrste kaparji, kteri se odpravijo z drgnjenjem listja z ostro ščet|o, ki se po-maka v močno milnico ali v tobakovo vodo. Kaparji niso posebno škodljivi, in če Vaši oleandri hirajo, bo vzrok to, ker poleti nimajo dovolj solnčne lege, pozimi so pa morda hranjeni na pretoplem kraju Pozimi naj bodo oleandri v shrambi, ki je lahko temna in le toliko gorka, da v njej ne zmrzuje. Vprašanje 32. Imam precej veliko slame strešnice, ki je okajena od dima in je sajasta. Mislim jo letos pod-kopati v vinogradu, a sosedje mi odsvetujejo, češ da škoduje trtam. Ali je to res? (N. N. v N) Odgovor: Ni nobenega vzroka, da bi taka slama škodovala, saj še saje celo rabijo kot gnojilo in so jih že priporočali kot sredsevo proti trtni uši. Bolje pa venier storite, če to slamo razsekate ter jo podelate v mešanec. Pred porabo sajaste slame za nasteljo Vas pa odločno svarimo. Vprašanje 33. Ktere vrste jablan in hrušek bo družba oddajala to pomlad? (F. M. v Sp. S) Odgovor: Dmžba oddaja iz svoje drevesnice vse tiste vrste jablan in hrušek, ktere so razni izkušeni kranjski sadjarji sami, potem pri zborovanjih in v dogovoru s c. kr. po-mološkim društvom spoznali za priporočljive. Vrhu tega ima pa tudi nekaj domačih priljubljenih vrst, kakor gambovca, dolenjsko Viščenko, tepko i. t d. Izmed jablan Vam v prvi vrsti omenjamo angi. zlato parmeno, kaselsko, Blenheimovo, kanadsko, šampanjsko, karmelitsko, orleansko in veliko sivo francosko lejnete, tofelfek, rdeči štetiaec, Lu|ikenovo jabolko, Parkerjev peping i t. d. — Izmed hrušvk imamo hardisovko, dielovko, novo pojatuvovko, velizovko, zimsko gosposko, harde-pontovko, kleržefko, kongresovko, anžulemko, razne jesenske in zimske maslenke i t d. ter 6 vrst moštnic. Vprašanje 31. V lanski 4 številki „Kmetovalca" ste opisali več vrst mehov za Žveplanje trt. Kterega priporočate in ali jih bo družba oddajala ? (I Ž pri Sv. T) Odgovor: Ne more se trditi, da bi bil kleri popisanih in tudi drugih mehov, ki se prodajajo, slab. Vsak ima dobre pa tudi slabe strani. Čim cenejši je meh, tem manj je vreden in manj se z njim naredi. Mi odločno trdimo, da ni umno rabiti majhne mehove, ker je delo z njimi počasno in zamudno. Za 1 lia vinograda potrebujemo 4 delavce, ako ga hcčemo v enem dnevu pož.-eplati z majhnimi mehovi, ki se v roki diže, doeim z velkim mehom, ki je na hrbtu oprtan, more to delo opraviti v enem dnevu en delavec. Koliko časa in dela se torej prihrani! To je pa tudi silno važno, kajti uspeh je zavisen od pravočasnega žveplanja, in kdor ve, kako težko je zadeti ob našem deževnem pomladnem času pravi dan, ki se mora izkoiistiti, ta bo vedel ceniti meh, s kterim te delo hitro opravi. Mi torej ne z; metujemo malih mehov, ker se delo z njimi tudi lahko prav dobro zvrši, toda z ozirom na hitrost in ceno dela priporočamo velike mehove. Zadnji so res dražji, pa višji trošek meh sam v kratkem času povrne in vrhu tega morejo trije ali štirje gospodarji tak meh skupaj kupiti. — Naša družba letos še ne bo oddajala mehov, ker bi bilo težko najboljšega pogoditi, upamo pa, da bo to mogoče prihodnje leto. Vprašanje 35. Na podobah o vzgoji trte, izdanih od vinarskega učitelja Stieglerja v Mariboru tudi s slovenskim berilom, je popisana tudi ogerska vzgoja trt, ki se tudi za Štajersko priporoča. Pri tej vzgoji se reže na 2 — 3 čepe z 2 — 3 očesi in na en dolg locenj s 15 — 18 očesi, ki se na pomlad poživiči: Jaz sem to vzgojo poskusil ter se mi je dobro sponesla. Ali priporočate to vzgojo in ali ne bi trta s časom opešala, če bi jo vssko leto tako obrezovali? (I Ž. pri Sv T.) Odgovor: Ta vzgoja je prav dobra in se zlasti po Štajerskem zelo vpeljuje, tako na pr. z najboljšim uspehom na Bizeljskem Na ameriški podlogi cepljene trte tako ali podobno vzgojo kar naravnost zahtevajo, drugače se trta tako rekoč v svojem lastnem soku zaduši. Tako vzgajane trte močno rode, in gotovo opešajo, če se jim ne da zadosti gnoja, kar je pa vsekakor potrebno. Sicer naj pa nihče ne misli, da bo ameriški vinograd dolgo časa vzdržal, ako mu ne bo zadostno gnojil. Zadostno gnojenje pa ni tisto, ki je bilo dosedaj običajno, temveč mora biti nekterikrat močnejše. Do sedaj običajni ..pušlji" so kot gnoj „Blažev žegen"; dati moramo zadosti gnoja, ki ima v sebi dovolj dušika, fosforove kisline in kalija. Gospodarske novice. * Č. gg. udom c. kr. kmetijske družbe kranjske. Vsled znanega brezvestnega hujskanja z lažmi in obrekovanji ter vsled poziva, naj udje udnine nikar ne plačajo pred 15, januvarijem, smo mogli zapisnike udov spraviti šele sedaj v red in isto tako urediti razpošiljatev „Kmetovalca'-. To številko dobodo vsi udje, ki so dosedaj odrajtali udnino. — Na mnoga došla vprašanja, če je res, kar je poročal neki tukajšnji list, „da kmetje kar trumoma zapuščajo kmetijsko družbo", odgovarjamo naslednje: Vsled uprizorjene gonje proti družbi smo bili pripravljeni, da izgubimo najmanj tretjino udov, t j. 1500 do 2000. In kako se je v resnici zgodilo ? Vseh skupaj, ki so izrecno prijavili izstop ali še dosedaj niso plačali udnine (med kterimi bode pa še večina plačala), jih ni 200, torej število, ki je popolnoma redno, ker toliko jih povprečno vsako leto izstopi. Novih udov je pa sprejel glavni odbor za 1 1900 v sejah 7. decembra 1 1.. 4 januvarija t. 1. in 8. februvarija t. 1. ravno 349. Dotično poročilo je bilo torej lažnjivo kakor vse, s čemer se hujska proti družbi, in je le narobe res, kajti novi udje trumoma pristopajo. Prve številke „Kmetovalca" ktere smo več tiskali kakor lansko leto, nam je zmanjkalo in smo morali priskrbeti nov natis Kdor ne veruje naj vpraša v tiskarni, glede izstopivših udov so pa vsakemu na razpolago zapisniki v družbeni pisarni, in kar se tiče novih udov, jih pa lahko vsakdo v „Kmetovalcu" prešteje. * Rusko laneno seme, izvirno iz Rige, je ravnokar došlo v Ljubljano in se dobiva z zavojem vred po 30 vinarjev kilogram. * Semenski krompir bo družba kakor vsako leto oddajala tudi letos spomladi, in sicer vrste onejidovec, z borovec in križanec od ribničana in onejidovca po 7 kron 100 kg z vrečami vred. Oddajale se bodo le vreče po hO kg. — Družba bo pa tudi oddajala triglavana, in sicer v vrečah po 25 in 50 kg po 16 kron 100 kg. * Tomasova Žlindra/ kupljena 1. 1899., je družbi po-poluoma pošla, kar je zlasti zato obžalovati, ker bi se je bilo zadnji mesec gotovo še 20 vagonov oddalo. Z obžalovanjem pa moramo javiti čč. udom, da so kartelirane tvornice za Tomasovo žlindro s ceno tega gnojila silno poskočile in ne bomo več dobivali žlindre iz Trsta, temveč iz čeških Toplic, kar bo nas Kranjce še posebno zadelo, ker bomo morali plačevati izdatno voznino. Kadar dobimo novo žlindro, objavimo tudi ceno. Za gnojenje s fosforovo kislino žitu na pomlad pa priporočamo v to svrho i tako boljši kostni superfosfat. * Žveplo za trte je družba kupila v zvezi s c. kr. kmetijsko družbo goriško, in sicer prve vrste rafinirano, najfineje zmleto ter prasejano, in sicer z zajamčeno finostjo 7%2 o po Šanselu. To žveplo bo družba oddajala po 14 kron 100%, in sicer v vrečah po 50 kg. * Proti podraženju Tomasove žlindre, drugih fosfatov in umetnih gnojil sploh se je pričela akcija ter so bili v to svrho 3. t. m. zbrani na Dunaju zastopniki vseh deželnokul-turnih svetov in kmetijskih družb. Doseči se bo pa malo dalo, kajti tvornice so med seboj kartelirane in se dandanes na pr. Tomasove žlindre več potrebuje kakor se je naredi. * Semenski oves bo družba oddajala tudi to pomlad, in sicer po 16 kron 100 kg. Družba bo oddajala 4 vrste ovsa, in sicer; zeleni češki hribovski oves, dupavski oves, angleški (hopetovvn) oves in bavarski (sechsamter) oves. Ker imamo semenskega ovsa le nekaj vagonov, prosimo hitre naročitve, da ga v slučaju potrebe moremo še naknadno naročiti Za poznejšo ceno seveda ne moremo jamčiti. * Poučna predavanja o kmetijstvu v Novem Mestu bodeta imela v nedeljo, dne 3 in 11. marcija gg. Frančišek Grombač, deželni potovalni učitelj, ter Viljem Rohrman, pristav kmetijske šele na Grmu. — Posestnikom Dolenjske so taka predavanja že izza prejšnjih let dobro znana, zato upamo, da se jih bodo tudi letos pridno udeleževali. Poučevalo se bo o vinstvu, sadjarstvu, živinoreji, o zavarovalnicah iti. Pouk, ki bo v istih prostorih kakor je bil prejšnja leta, se prične ob 9. uri dopoldne. * Sa pogozdovanje Krasa. Da bode pogozdovanje slabih pašnikjv in nerodovitnega kranjskega kraškega sveta napredovalo, je c, kr, deželne vlada v Ljubljani na prošnjo komisije za pogozdovanje Krasa vojvodine Kranjske privolila, onim kraškim posestnikom, ki nameravajo svoja opust.ošena kraška tla pogozditi, gozdne sadike iz tukajšnjega c. kr. gozdnega vrta, dokler bode kaj zaloge, dajati brezplačno in samo proti povrnitvi stroškov za izkopavanje in zavijanje po 1 K za vsakih tisoč. To se naznanja s pristavkom da se imajo prošnje, v kteri mora biti zaznamovana davčna občina, parcelna številka in površina sveta, ki se namerava pogozditi, predložiti najdalje do 28. svečana t. 1. c. kr. okrajnemu glavarstvu v Postojni. Za dobro izvršene nasadbe podeli pogo-zdovalna komisija še posebna darila. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Seja glavnega odbora dne 8. februvarija 1900. Seji je predsedoval družbeni predsednik gosp. ces. svetnik I. M urnik, navzoči so pa bili: podpredsednik gosp. ravnatelj Povše in odborniki gg. grof Bar bo, Goli, baron Laz ar in i, Lenarčič, baron Lichtenberg, Pavlin, Rohrman, Šiška, W i t s c h 1, dr. pl. Wurzbach, Žirovnik in tajnik Pire. Vsled ukrepa v odborovi seji dne 7. aprila 1. 1899., da je družbo tako preosnovati, da dobi posredovanje kmetijskih potrebščin po kmetijskih podružnicah zakonsko obliko in da bo tem po- družnieam eventuvelno omogočeno, pridelke udov zadružnim potom spravljati v denar (glej .Kmetovalca« št. 7. iz 1. 1899. str. 56.), je družbeni tajnik vsled naročila v napominjani seji sestavil načrt k taki preosnovi družbe ter je nasvetoval: Pridržujoč sedanjo upravo in način delovanja družbe in podružnic, naj se spremene družba in podružnice v regi-strovane zadruge z omejenim poroštvom. Podružnice naj delujejo kakor dosedaj za pospeševanje kmetijstva v svojem okolišu, a naj delujejo vrhu tega kot nakupovalne in prodajalne zadruge, in sicer s strogo omejitvijo na gospodarske potrebščine, zlasti pa mora biti izključeno kolonijalno in manufaktnrsko blago, celo pa opojne pijače. — Glavna družba naj pa deluje istotako kakor dosedaj, a kot zadruga nuj bo zaveza ter prigledna oblast podružnic in strogo kmetijskih zadrug in društev, ki se prostovoljno priklopijo dražbi. — Sedanja družbena pravila naj se v svrlio take preosnove prilagode zahtevam zakona z dne 9. aprila leta 1873. ter naj se predlože prihodnjemu občnemu zboru družbe. Glavni odbor je bil soglasno v načelu za tako preosnovo ter je izvolil cdsek, sestoječ iz gg. predsednika Murnika, podpredsednika Povšeta, Lenarčiča, barona Lichtenberga m dr. pl. Wurz-bacba. Ta odsek naj ves načrt tako uredi, da bo podlaga podrobnemu posvetovanju prihodnje seje glavnega odbora. Družbeni tajnik je predlagal, naj se prične s snovanjem živinorejskih zadrug in zadrug za rejo bikov, razložil je potrebo in osnovo takih zadrug ter predložil pravila ter vse potrebne vzorce golic I in knjig za živinorejske zadruge (31 komadov) in zadruge za rejo bikov (19 komadov) po osnovi štajerskega deželnega odbora. Glavni odbor je soglasno sprejel ta predlog na podstavi toplega priporočila gosp cdbornika Lenarčiča, ki je predlagal osnovati istočasno, kjer treba, tudi konjerejske zadruge ter je izročil predloga posebnemu odseku v presojo in preračanje V ta odsek so bili izvoljeni gg.: Lenarčič, Pavlin in Rohrman. Gosp. odbornik Lenarčič je predlagal, da naj družba vse potrebno ukrene, da se po možnosti odstranijo za našo živinorejo, posebno za prašičjo rejo slabe posledice nove ogerske nagodbe, zlasti pa naj se dela na to, da se naša dežela, oziroma nje posamezni okraji za izvoz živme še le tedaj zaprejo, ko je okuženje uradno dognano. Gospod predlagatelj je svoj predlog utemeljil z različnimi dogodki, kako škodo trpe naši živinorejci in pa tudi trgovci. Predlog je bil soglasno sprejet. Gospod podpredsednik Povše je obširno poročal o stanju zadeve o ustanovitvi živinozdravnice v Ljubljani, kar je odbor vzel na znanje. Glavni odbor je pritrdil, da se za obnovljene semnje na Bledu določijo drugi dnevi. Za nove so bili sprejeti gg : Dim Frančišek, posestnik v Hudejah; Klavžar Josip, posestnik pri sv. Štefanu; Šuc Alojzij, oskrbnik na Governi pri Rifenbergu; Lojk Josip, posestnik v Črnicah; Fatur Matija ml., trgovec in posestnik v Zagorju; Krečič Frančišek, posestnik v Vrhpolju; Ljudska šola v Mariji Reki; Stare Ivan, posestnik v Srednjih Bitnjah; Bernik Frančišek, posestnikov sin v Žabnici; Hafner Peter, p. d. Grogec, posestnik v Žabnici; Pagon Jakob, posestnik in gostilničar v Novi Oselici; Frelih Ivan, posestnik in gostilničar na Sovodnju; Levstek Frančišek, posestnik na Brezju; Zebner Josip, c. kr. savski paznik, meščan in posestnik v Krškem; Hočevar Josip, vodja c. kr. pomožnih uradov v Ljubljani; Pungerčar Anton, posestnik v Pavlji Vasi; Majcen Ivan, posestnik v Vrheku; Orešič Josip, posestnik v Vodalah; Štancar Ignacij, posestnik vMladatičah; Flajs Frančišek, posestnik v Dolu; Pavli Alojzij, posestnik v Vrheku; Ambrožič Martin, posestnik v Žerjovinu; \Verli Frančišek, posestnik v Cerknici; Garvaz Ivan, posestnik in trgovec na Grosupljem; Šmuc Ivan, posestnikov sin v Medvedci; Sever Ivan, posestnik in krojač v Cvetrožu; Ančik Josip, lekarnar v Ribnici; Kljun Josip, posestnik v Bukovic;; Pirker Frančišek, trgovec in posestnik v Ribnici; Rus Frančišek, posestnik v Nemški Vasi; Lovšin Frančišek, posestnik vSušju; Bolha Ivan, posestnik v Hrovači; Lesar Matija, posestnik in mlinar v Gorenji Vasi; Kolar Frančišek, posestnik v Brezo-ici; Pristavec Ivan, posestnik in mlinar viški; Zajec Alojzij, posestnik in trgovec z vinom v Ljubljani; Einspieler Valentin, p. d. Sram-šičnik, posestnik v Stranjah; Kadunec Frančišek, posestnik na Selih; Spitzer Matija, p. d. Čemernjak, posestnik v Ovičah; Kline Frančišek, posestnik v Gaberčah; Korbar Mihael, c. kr. notar v Senožečah; Windspach David, oskrbnik pivovarne v Senožečah; Plevnik Frančišek, posestnik in gostilničar v Vevčah; Klemenčič Ivan, posestnik in trgovse v Trebelnem; Starič Ciril, posestnik v Malnih; Kordiš Anton, posestnik v Šegovi Vasi; Lavrinšek Frančišek, posestnik na Trški Gori; Judež Martin, posestnik na Novi Gori; Mavsar Martin, posestnik na Gori Sv. Lovrenca; Hercog Josip, posestnik v Volovniku; Grame Martin, posestnik v Vinivrhu; Mejač Anton, c. kr. sodni pristav v Ribnici; Sever Anton, posestnik v Hrašah: Žakelj Antou, posestnik v Hruševju; Vodopivec Ivan, posestnik v Hrašah; Smrdelj Anton, učitelj vOrebku; Uršu-linski samostan v Ljubljani; Vičič Josip, posestnik v Čeljah; Cvetan Ivan, posestnik v Smrju; Medved Anton, posestnik v Ja-neževem Brdu; Nadob Anton, posestnik v Janeževem Brdu; Piki Ivan, trgovec v Beršlinu; Burgar Ivan, posestnik v Šmihelu; Krebelj Anton, posestnik v Trnovem; Kirn Anton, posestnik v Topolcu; Švigelj Matija, posestnik v Borovnici; Švigelj Gašpar posestnik v Doljah; Mihelič FrančišeK, posestnik v Vinici; Pavla-kovič Ive, posestnik v Preloki; Blinec Frančišek, posestnik v Vinici; Juvanec Frančišek, učitelj v Vrhu; Pašnik Ferdinand, posestnik v Mariji Reki; Revčič Ivan, posestnik v Dolnjem Zem».nu; Mihačič Frančišek, posestnik v Brdicah; Fatur Josip, posestnik in gostilničar v Šembijah; Cesin Josip, posestnik v Harijah; Mižgur Anton, posestnik v Kosezah; Gregorčič Ignacij, posestnik v Go-milcah; Krivec Martin, posestnik vČešnjicah; Gustin Milan, učitelj na Jesenicah; Čop Blaž. posestnik na Koroški Beli; Peharec Josip, posestnik in u njar v Tržiču; Engelsberger Ivan, trgovec v Tržiču; Aljančič Blaž, posestnik v Hušči: Kovač Mihael, posestnik v Br-žani; Bec Alojzij, posestnik v Kamenci; Podlogar Alojzij, posestnik v Št Janžu; Potočin Ignacij, posestnik v Gaju; Flajs Ignacij, posestnik v Murencah; Skoporec Anton, posestnik na Branki; Pe-telinec Frančišek, posestnik v Cerovcu; Lužar Ivan, posestnik v Govem Dolu; Lamavšek Jarnej, posestnik v Orehovci; Majcen Alojzij, posestnik v Hinjah; Berce Vinko, učitelj v Št. Jan»u; Flajs Ignacij, posestnik v Češnjicah; Brekan Josip, posestnik na Gaberski Gori; Knez; Ignacij, posestnik v Koluderju; Jamšek Mihael, posestnik v Kamenci; Šinkovec Josip, posestnik v Steingrabu; Šali Alojzij, posestnik v Češči Vasi; Šali Andrej, posestnik v Češči Vasi; Kecelj Tomaž, posestnik v Nadgorici; Drešar Lorenc, posestnik na Ježi; Podboršek Ivan, posestnik na Ježi; Rotar Frančišek, posestnik v Podborštu; Koderman Mihael, posestnik v Nadgorici; Roje Hrabroslav, učitelj v Štjaku; Radaj Martin, kamnosek, gostilničar in posestnik v Cerini; Frece Martin, trgovec in posestnik na Bizelskem; grof Margberi Rudolf, c. kr. okrajni glavar v Ljubljani; Ponikvar Ivan, trgovec in posestnik v Št. Vidu; Gregorčič Frančišek, posestnik v Srednjem Laknicu; Grabnar Frančišek, posestnik v Cikavi; Zalašček Ivan, posestnik v Bištanju; Mrovlje Matija, posestnik v Rad m; Cesarja Franc-Josipa I. ljudska šola na Bledu, Cvajnar Ivan, posestnik v Preski; Jemec Frančišek, posestnik na Črnučah; Tomažič Ivan, posestnik v Janeževem Brdu; Klembas Frančišek, posestnik v Praprotnem; Škrlj Matevž, posestnik, v Mali Vasi in izvošček v Ljubljani; Kern Josip, posestnik in tesarski mojster na Klancu; Meteš Peter, posestnik in trgovec v Zagordacu; Panjan Peter, posestnik v Dragovanji Vasi; Sitar Andrej, posestnik v Šenčurju; Ziherl Katarina, posestnica in po-štarica v Šenčurju; Strus Anton, posestnik v Bitičah; Kokole Frančišek, posestnik v Logu; Barlič Anton, posestnik in gostilničar na Vačah; Poljšak Ferdo, premogarski uradnik v Zagorju; Miklavec Filip, posestnik v Arlici; Fabčič Frice, posestnik v Podgriču; Drabek Vencel, lesni trgovec v Dol. Logatcu; Mibevc Jakob, posestnik v Dol Logatcu; Lenarčič Ivan, posestnik v Čevici; Kobal Frančišek, posestnik v Čevici; Verbič Mihael, mesar v Dol. Logatcu; Leskovec Valentin, posestnik v Gor. Logatcu; Nagode Marija, posestnica v Gor. Logatcu: Oswald Ivan, posestnik v Gor. Logatcu; Furk Ivan, posestnik v Gor. Logatcu; Petek Marija, posestnica v Gor. Logatcu; Urbančič Ivan, posestnik v Gor. Loga'cu; Turk Frančišek, posestnik v Gor. Logatcu; Modic Andrej, posestnik v Gor. Logatcu; Gosar Matija, posestnik v Kalcah; Gruden Mihael, posestnik v Kalcah; Žigon Ana, posestnica v Gorenji Vasi; Plešnar Josipina, posestnica v Gor. Vasi; Nagode Jakob, posestnik v Gor. Vasi; Godina Ivan. posestnik v Gor. Vasi; Petkovšek Matevž, posestnik v Gor. Vasi; Pehani Rudolf, c. kr. davčni kontrolor in posestnik v Gor. Logatcu; Rus Josip, trgovec v Gor. Logatcu; premrov Matija, posestnik v Volikem Ubelskem; Tavčar Rudolf, posestnik v lvangradu; Jurhar Fran, trtničar v Tržišču; Kržmanec Ivan, posestnik in mlinar na Pšati; Burgar Mihael, posestnik v Imovci; Petrič Ivan, posestnik v Zadnikih; Dolnifar Ivan, posestnik in gostilničar v Hrastju; Mrak Anton, posestnik v Novi Oselici; Štupica Ivan, učitelj v Dražgošah; Papež Frančišek, posestnik v Krmelju; Kos Ivan, posestnik v Češnjicah; Žagar Josip, posestnik na Kalu; Marc Fortunat, posestuik na Planini; Trbižan Ivan, posestnik na Planini; Marc Frančišek, posestnik na Planini; Kobal Andrej, posestnik na Planini; Trbižan Filip, posestnik na Planini; Petrič Anton, posestnik na Planini; Kete Matej, posestnik v Dolenjah; Kobal Filip, posestnik na Planini; Pangerc Anton, posestnik na Planini: Božič Frančišek, posestnik na Planini; Što-kelj Frančišek, posestnik na Planini; Marc Ignacij, posestnik v Gaberju; Štrancar Anton, posestnik na Planini; Rešeta Anton, posestnik na Planini; Kobal Ljudevit, posestnik na Planini; Marc Matija, posestnik na Planini; Rešeta Filip, posestnik na Planini; Štefanič Ivan, posestnik in trgovec v Kvasici; Mihelič Ivan, posestnik v Deskovi Vasi; Pečaver Ivan, posestnik in župan v Stranski Vasi; Malnerič Martin, trgovec in posestnik v Črnomlju; Malnerič Valentin, posestnik in umetnik v Krupi; Pakiž Ivan, župan, v Sodražici; Perdan Jakob, trgovec in pekovski mojster v Sodražici; Bartol Jernej, posestnik in trgovec v Zamostecu; Levstek Jakob, posestnik v Globelji; Fajdiga Fran, c. kr. poštar in trgovec v Sodražici; Lapajne Josip, učitelj v Cerkljah; Praprotnik Slavoj, učitelj v Cerkljah; Verovšek Anton, vrtnar v Ljubljani, Žigon Frančišek, posestnik v Črnem Vrhu; Žerjav Gregor, posestnik v Kranjski Gori; Žerjav Lorenc, posestnik v Kranjski Gori; Miiller Ivan, posestnik in kovač v Kranjski Gori; Kos Gabrijel, posestnik in usnjar v Kranjski Gori; Remec Josip, posestnik in žagarski mojster na Primskovem; Novak Jakob, posestnik na Primskovem; dr. Treo Dragotin, odvetnik v Postojni; pl. Garzarolli Emil, posestnik v Postojni; Paternost Frančišek, posestnik v Postojni; Jenko Matej, učitelj v Dolih pri Litiji; Bohinjec Ivana, posestnica v Zgornji Lipnici; grofinja Ursini Blagay Matilda, grajščakinja v Boštanju; Jenko Matija, posestnik v Todražu; Rant Frančišek, učitelj na Jesenicah; Kordin Adolf, trgovec v Ljubljani; Strah Ivan, posestnik v Spodnji Zadobrovi; Papež Ivan, posestnik v Dolu; Penca Alojzij, posestnik v Gumbergu; Gros Frančišek, posestnik v Kokrici; Strniša Jurij, posestnik v Kokrici; Štros Frančišek, posestnik v Kokrici; Wieser Štefan, p. d. Bošt, posestnik v Bodnu; Rupar Ivan, posestnik in c kr. poštar v Sv. Križu; Pun-gerčar Ivan, posestnik v Malnah; Zajec Anton, posestnik na Bistrici; Podlogar Ivan, posestnik v Želimljah; Jemec Frančišek, posestnik v Ljubljani; dr. Kuhar Andrej, c kr. notar vŽužembregu; Dolenec Milan, c kr. sodn. pristav v Žužembregu; Podboj Josip, posestnik v Žužembregu; Hrovat Josip ml., posestnik in mesar v Žužembregu; Jelenec Stipko, šolski voditelj v Dvoru; Strmole Alojzij, c. kr. davčni priglednik v Žužembregu; Košiček Josip, posestnik in usnjar v Žužembregu; Košiček Alojzij, posestnik in usnjar v Žužembregu; Škrbe Anton, posestnik in svečar v Žužembregu; Vokač Josip, posestnik in trgovec v Jami; Šipelj Ivan, po- sestnik in župan v Šenčurju; Benedik Valentin, trgovec in gostilničar v Šmartnu; Strelec Alojzij, veleposestnik pri Sv. Marku; Japelj Andrej, posestnik v Studenem; Simčič Jakob, posestnik v Studenem; Firm Ignacij, premogarski uradnik v Zagorja; Glob-čonik Ivan, posestnik v Škocijanu; Marolt Josip, posestnik v Les-kovcu; dr. Furlan Josip, odvetnik v Ljubljani in posestnik v Mirkah; Uranič Jurij, posestnik na Pešati; Šket Vincencij, trgovec v Žužembtegu; Zamejcc Gregor, pekovski mojster in posestnik v Ljubljani; Spitznagel Peter, posestnik v Jelenji Vasi. Razglas, zadevajoč vsakoletno popolnjenje števila deželnih žrebcev z nakupom iz zasebne reje. Ker c. kr. kmetijsko ministerstvo želi primerno urediti popolnjenje števila žrebcev in nakupiti potrebnih žrebcev kolikor le mogoče doma, zato vabi vse, ki imajo konje, ter konjerejce, da naznanijo vsako leto vsaj do 30. aprila neposredno in pismeno c kr. kmetijskemu ministerstvu žrebce, ktere menijo prodati. Naznanjene žrebce na njili domu pregleda zastopnik žreb-čarske postaje, in sicer, ako le mogoče, tedaj, kadar se spuščajo, ter jih popiše glede na to, kako so rabni. Nakup zvrši potem od c. kr. kmetijskega ministerstva pooblaščeni zastopnik žrebčarske postaje z zastopi vred, kterim so izročene reči, ki se tičejo konjske reje v tisti deželi. Število na-kupljenih žrebcev je zavisno od potrebe, od njih plemena in od novcev, ki so na razpolago. Čigaver je naznanjeni žrebec, pa nikakor ni oviran, ukreniti z žrebcem, kar mu je drago, in ravno tako tudi kmetijsko ministerstvo ni zavezano naznanjenega žrebca kupiti, čeprav je žrebec popolnoma raben. Od kterega žrebca in od ktere kobile je žrebec, ki ga konje-rejec ponuja v nakup, je treba dokazati zakonito. Vsako naznanilo naj ima nastopno vsebino: Kakšni in kteri so žrebčevi roditelji, velikost, barvo, starost in ceno žrebčevo ter stednjič kraj, kjer je žrebca mogoče videti. Glede starosti je omeniti, da se bodo ozirali le na tiste žrebce, kteri so tedaj, kadar so naznanjeni, že tri leta stari, ako so žlahtnega plemena, ali pa vsaj dve leti, če so težkega in čistega mrzlokrvnega plemena. Na mlajše konje se nikakor ne bodo ozirali. Če kdo svojegi žrebca c. kr kmetijskemu ministerstvu priglasi pozneje, kakor je gori povedano, se bode njegova ponudba le tedaj upoštevala, če bi med pravočasno zglašenimi žrebci ne bilo mogoče dobiti zadostno število dobrih živalij. C. kr. kmetijsko ministerstvo. Št. 1185. Razglas. Z ozirom na sedanje stanje živinskih kug v tostranski državni polovici je kraljeva deželna vlada v Zagrebu z odredbo z dne 14. januvarija 1900., št. 1141., razglasila, da je prepovedano na Hrvaško in v Slavonijo uvažati nastopno živino: Iz Kranjske: 1.) Zaradi ovčjih koza ovce in koze h okraja Črnomelj: iz občine Obrh, in 2.) zaradi svinjske kuge prašiče iz okraja Litija: iz občine Žaljna: iz okraja Črnomelj: iz občin Loka, Tele vrh, Stari trg, Podzemelj, Radence in Črnomelj. To se daje na občno znanje. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 19 januvarija 1900. Št. 225. Razglas. C kr. poljedelsko ministerstvo je z razpisom z dne 28. decembra 1899. 1., št. 28.532., ukazalo, da se bode na Kranjskem V spuščalnih postajah Kučevje, Ribnica, Rakovnik, Kostanjevica, Št. Jernej, Škocijan, Cerklje, Studenec, Grosuplje, Horjul, Vrhnika. Selo in Veliki Gaber, od letošnje spuščalne dobe pričenši, spet pobirala spuščalna taksa za državne žrebce, postavljene v zgoraj navedenih postajah, in to po 1 gld. = 2 kroni od vsakega žrebca, v postajah Postojna, Koseze, Cerknica, Rodolfovo in Zužemperk pa ostane še nadalje brezplačno spuščanje. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 24. januvarija 1900. Št. 1853. Razglas. Na podstavi člena V. z nemško državo sklenjenega vora o živinskih kugah z dne 6. decembra 1891. 1. in točke o. k temu dogovoru spadajočega končnega zapisnika (drž. zak. št. 16. iz 1. 1892.) ministerstvo za notranje stvari dotlej, dokler se ne ukaže drugače, brezpogojno prepoveduje uvažati govejo živino v kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, iz nastopnega zapornega ozemlja nemške države, po kterem je razširjena pljučna kuga, in sicer: iz vladnega okraja Devin v kraljevini Pruski. Ta prepoved stopi na mesto one vsled razpisa ministerstva za notranje stvari z dne 14. septembra 1899. 1., št. 31.304., oziroma s tuuradnim razglasom ž dne 17. septembra le 99. leta štev. 14.136., izdane prepovedi To se razglaša na podstavi razpisa c. kr. ministerstva za notranje stvari z dne 25. januvarija 1900. 1., št 3081., s tem pri-stavkom, da se bodo prestopki te brezpogojne uvozne prepovedi kaznovali po državnem zakonu z dne 24. maja 1882. 1., št. 51., oziroma po § 46. občnega zakona o živinskih kugah in k temu zakonu izdanega izvršitvenega ukaza, drž. zak. št. 35. in 36. iz leta 18S0. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 29. januvarija 1900. Listnioa uredništva. TJ. P. v L. Kdaj so primernejše svinčene in kdaj železne cevi za vodovod, zavisi od mnogih okoliščin. Priporočamo Vam obrniti se za podrobna pojasnila na tvrdko Schneider & Verovšek v Ljubljani. F. S. v M. Če hočete žganju vzeti barvo, je morate prekuhati. A. B. v O. Novejše knjige o »Kletarstvu« kakor je ona dr. Vošnjaka, v slovenskem jeziku ni. A. T. v P. O ugodnem učinku krmljenja lanenih tropin se je prepričalo že na stotisoče kmetovalcev, in kar smo prijavili razprav o tej zadevi, so spisane na podstavi izkušenj. Pričnite torej brez skrbi krmiti ta močna krmila ter vedite, da so samo živinorejci ljubljanske okolice pri družbi naročili zadnje tri mesece blizu tri vagone oljnih tropin. I. TJ. na B. Kaj veleva dotični zakon pri Vas na Primorskem, nam ni znano; na Kranjskem morajo prispevati k popravi občinskih potov vsi, ki imajo posestva v občini, če tam stanujejo ali ne. T'. K. v SI. P. Za tako ograjo je bel trn prav primeren. Sadike belega trnja dobite pri W. Klenertu v Gradcu. J. T. na S. Na vsak način imate pravico dati brata, ki Vam dela neprilike, iz hiše, in če noče sprejeti svoje dote, jo pa izročite sodišču. J. L. v L. Dobre in cene travniške brane se dobivajo pri tvrdki J. Lorber & dr. v Žalcu pri Celju. J. S. v M. Če rafijevo ličje sami naročite, Vas tudi ne bo manj stalo. Gumijeve vezi se bodo letos dobivalo pri družbi. I. Z. na S. Sporočite nam, kaj imenujete rdeče žveplo, pa Vam odgovorimo na Vaše vprašanje. I. M. na S. Bukovo drevje se za take reči ne zmeni, če mu le tla prijajo. A. K. na B. Senokošni stroj, a starejše sestave, je videti na grajščini Fužine pod Ljubljano. Cene gospodarskim potrebščinam, ktere priskrbuje e. kr. kmetijska družba svojim udom. I. Semena. Seme štajerske detelje, domače, jamčeno brez predenice 1 kg Seme lucerne (nemške detelje), francosko, jamčeno brez predenice . . . > » Laneno seme, pravo rusko iz Rige.....» , Semenski krompir (z vre- čami vred) . . . 100kg Žitna semena: oves krkonoški . . > > zimska rež. triumfovka > » siva ajda, prava francoska .....» » II. Drevje. Visokodebelno in pritlično drevje, .jablane, hruške, češpije, breskve, marelice (gl. razgl. o oddaji drevja) 1 kos III. Močna krmila. Zmlete lanene tropine I i 100% Zmlete kokosove tro- 2. P'ne » Zmlete sezamove tro-|>3 J pine . . . . , Zmlete podzemeljsk. oreha tropine. . I > | > IV. Umetna gnojila. Tomasova žlindra, i 18®/. ■ • ■ o Kostna moka, brez- ^ klejna . -I«:?' Kostni superfosfat .1 vol Kajnit .... 40°/o na kalijeva sol Zmleta rogovina Vsa druga umetna gnojila po tržni ceni 100% I 100% 1» 1 kos V. Potrebščine za vinstvo. Bakrena galica (v poljubni množini)..... Žveplo, zmleto, 70—72") finosti, (v vrečah po 50 kg) Gumijeve vezi Trtne škropilnice . . . Mehovi za žveplanje VI. Orodja, stroji in druge priprave. Požiralnikove cevi ... 1 kos Kose (poleg svoječasne posebne objave) . . . » > Kmetijski stroji po izvirnih cenah z 20- 28°/0 popusta. Mlekarski s roji in mlekarske potrebščine po izvirnih cenah z 10—20% popusta. gld. kr. K 70 60 - i 15 3 50 35 75 20 20 70 70 .'0 30 31 ' 50 7 50 40—50 63 14 17 10 80—100 Opomnja: Cene smo navedli za sedaj v stari in v kronski veljavi. Vse navedene cene veljajo do preklica. Cene semenom objavimo, kadar pride čas oddaje. Naročila se sprejemajo le na tu navedene potrebščine, in je naročilom pridejati nekaj are. Ce ni drugače dogovorjeno, je prejeto blago precej plačati. Ob vsaki naročitvi nujno prosimo naznaniti zadnjo pošto in železniško postajo. V kolikor ni drugače določeno, priskrbuje družba gori navedene potrebščine le svojim udom. V slučaju prepira se naročnik podvrže sodišču v Ljubljani. METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c, kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire. družbeni ravnatelj. , K meto valeč" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani H2 K, na «/s strani 16 K, na V« strani In K in na semena «brez predenice«. Ker je ponujano seme dvakrat čisteno in le odbrano debelo seme, zadostuje polovica semena v primeri s drugim cenim a slabim semenom, zato je kupec tega semena na vsak način na dobičku. (4—3) Ravno tako oddajala bo pcdpisana družba pravo rusko laneno seme __kilogram po 30 vinarjev. Naročniki naj se za navedena semena takoj oglase pri podpisani družbi. Naročitvam je priložiti vsaj polovico zneska : naročeno blago kot aro. Naznaniti je natančno: naročnikovo bivališče, zadnjo pošto, oziroma železniško postaj = Manj kot 5 kg se po pošti ne razpošilja. Naročila je prijaviti: c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. za a j o. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxnxxxxxxxxxx«xxxxxxxxx C. kr. priv. občna zavarovalnica Assieuraeioni Generali v Trstu ustanovljena leta 1831 je največja domaČa (tuzemska) zavarovalnica, kajti zaklad družbe znaša več kot 153 milijonov kron avstr. velj. — Zavarovalnica je izplačala za škode, kar obstoji, do konec leta 1897 čez 633 milijonov kron avstr.-og1. velj. Družba zavaruje (13-3) 1. 2. za človeško življenje v vseh mogočih načinih. V teku leta 1899 je bilo vloženih 11408 ponudb za zavarovanje na življenje v zavarovalnem znesku K. 84,600.332'53, zoper požare pri vsakovrstnih posestvih in imetjih. — Občinam, cerkvam, samostanom, dobrodelnim zavodom jn graj-ščinam dovoljuje družba 20% popustka od čiste imovine. 3. zoper škode pri prevažanju na sohem in na vodi, 4. zoper poškodovanje zrcalnih oken in zrcal, 5. zoper telesne nezgode na račun: „Prve občne zavarovalnice zoper nezgode na Dunaju", 6. zoper škodo vsled toče na račun: „0gerske akcijske družbe z?, zavarovanja proti škodi po toči in za pozavarovanja". Glavni zastop za Kranjsko v Ljubljani, Gradišče št. 4 v Sevnikovi hiši. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxnxnxxxxxxxxxxxxxxxxx