Poštnina plačana v gotovini.
Slo/emki
hmeljar
Prvi slovenski strokovni list za hmeljarstvo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din]20 —, za inozemstvo Din 50‘—; posamezna številka Din 2— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ul. 4, telefon 176
Leto VII	Celje, dne 15. maja 1936	Štev. 10
Ali bomo škropili?
Če bomo škropili, se vprašujejo hmeljarji. Pri lem mislijo seveda škropljenje proti peronospori. Na to vprašanje odgovor ni težak. Škropili bomo na vsak način, če bo potrebno, in to vsi vprek brez izjeme. Za škropljenje proti peronospori pa imamo dvoje sredstev: bakreno apno, o katerem smo zadnjič obširno pisali, in pa bakreno apneno brozgo. Za katero se bomo odločili?
Kdor hoče imeti enostavno delo, naj škropi z raztopino bakrenega apna. Na 100 litrov mehke vode raztopi 1 kg bakrenega apna (najbolje ga je obesiti v platneni vrečici v vodo in pustiti ter stiskati, dokler se docela ne raztopi), dobro premeša in škropivo je gotovo.
Kdor pa hoče izdati nekaj manj ter mu ni žal truda in dela, lahko škropi tudi z bakreno apneno brozgo, ki učinkuje zelo dobro, če je prav pripravljena. Kako pa jo pravilno pripravimo?
Pripraviti pravilno bakreno apneno brozgo sicer ni težko, vendar se cesto pripravi napačno in potem spali rastlino, ali pa ne učinkuje in tako škropljenje ne zaleže dosti. Za prvo škropljenje hmelja potrebujemo \% škropivo, katero napravimo pravilno takole:
V primerno čisto posodo, kad, sod ali podobno, odmerimo 50 litrov mehke vode (deževnice, rečnice ali potočnice, le v sili vodo iz vodnjaka), v katero obesimo čez noč v platneni vrečici 1 kg sijajno modre galice v velikih kristalih (zdrobljena v prah in izvetrana ni dobra ter se pozna po tem, da je že bolj svetle barve). V 12 do 24 urah se galica raztopi in tako dobimo v tej posodi čisto raztopino modre galice. Sedaj odmerimo v drugo posodo, ki drži vsaj 100 litrov, zopet 50 litrov mehke vode, vzamemo od te zopet v manjšo posodo nekaj
vode ter raztopimo v njej 1 kg svežega živega apna in dolijemo (od 50 litrov veliki posodi) toliko vode, da dobimo redko apneno kašo, katero dobro premešamo in vlijemo skozi sito nazaj v veliko posodo. Tako dobimo v tej posodi 50 litrov čistega apnenega mleka (ostanek kamenja in drobce apna na situ vržemo proč). Ako nimamo živega apna, vzamemo lahko tudi gašenega, vendar še enkrat toliko, torej 2 kg, ter ga na isti način raztopimo in precedimo skozi sito v apneno mleko. Nato raztopino galice počasi in v tankem curku vlivamo med stalnim mešanjem v apneno mleko v veliki posodi ter dobimo na ta način 100 litrov res učinkovite in čiste bakreno apnene brozge. Nikdar pa ne smemo vlivati apnenega mleka v raztopino galice, ker bi tedaj dobili le zasirjeno in slabo učinkovito brozgo. Pravilno napravljena brozga mora biti sijajno modra, nikakor pa ne zelenkasta ali vlečljiva. Tudi ne sme biti kisla, ker sicer požge rastline. Zato jo redno še preizkusimo s koščkom belega fenolfta-leinovega papirja (dobi sev drogeriji), ki v pravilno napravljeni in dobro premešani brozgi pordeči; ako ne, napravimo na opisani način še nekoliko
Zadnji čas je,
hmeljarji, da še pognoji vsak hmelju s 40% kalijevo soljo, kdor lega še ni storil. Na 1000 rastlin 70 kg na široko ali k vsaki 4 zvrhane jedilne žlice. — Kalij napravi rastlino odporno proti peronospori in da stalno gladkozeleno barvo pridelka.
HEROMAX-brizgalne,
motorne, prevozne in nahrbtne so najboljše. Zaloga: IVAN VIRANT, ŽALEC ==
apnenega mleka in ga med stalnim mešanjem dolivamo brozgi, dokler fenolftaleinov papir nalahno ne pordeči. Nikdar ne uporabljajmo brozge, dokler je nismo preizkusili s tem papirjem in ugotovili, da je dobra. Radi boljše lepljivosti primešamo nato na 100 litrov gotove brozge še 35 g kazeina (dobi se v drogeriji) in dobimo na ta način 100 litrov res učinkovite bakreno apnene brozge, ki ne bo mašila razpršil-nikov, ker je popolnoma čista, in bo učinkovala na rastlini trajno, ker je tudi dež ne bo lahko izpral, rastlini sami pa ne bo škodovala.
Tako in samo tako pripravljena brozga res učinkuje proti peronospori na hmelju, vinski trti in krompirju ter nekaterim boleznim sadnega drevja. Kdor pa meša apno in galico samo približno, ne bo imel uspeha, kajti če doda premalo apna, brozga ožge rastline, če ga pa da preveč, ne učinkuje proti bolezni. Zato pa jo moramo vedno preizkusiti s fenolftaleinovim papirjem, kakor opisano. Za hmelj manj kot 1 % brozga ne izda dosti, le za docela mlade in nežne rastline, še preden jih napeljemo na opore, uporabljamo iz previdnosti le 3/4% brozgo P/4 kg galice in 3/4 kg živega ali ll/2 kg gašenega apna).
Bakreno apnena brozga ohrani svojo učinkovitost le 24 ur in škropiti s starejšo je brezuspešno.
Dodavanje kislega mleka bakreno apneni brozgi več škoduje kakor pa koristi in učinkovitosti prav nič ne podaljša.
Vsako škropivo je treba dobro premešati, preden polnimo z njim škropilnice.
Kolikokrat pa bomo škropili? Kakor bo pač potrebno, vsekakor pa prvič ko bo hmelj 1 m visoko in nazadnje v kobule. Po potrebi pa bomo škropili med tem tudi še v cvet ter pred in po cvetu, kakor bo pač vreme naklonjeno bolj peronospori ali pa nam hmeljarjem. Škropimo vedno le z 1 % bakreno apneno brozgo ali 1 % raztopino bakrenega apna. Enemu kot drugemu škropivu je dodatek 35 g kazeina na 100 litrov vode zelo koristen, da se poveča lepljivost in tako škropivo bolje drži na listih.
V kobule se priporoča škropiti le z raztopino bakrenega apna, ker se škropljenje z bakreno apneno brozgo preveč pozna.
In s kakšno škropilnico bomo škropili? Vsaka je dobra, da le škropivo fino razprši. Rastlina mora po škropljenju izgledati, kakor nadahnjena od jutranje rose vsepovsod; nemarne plave pege do: kazujejo slabo škropljenje.
Na delo torej, hmeljarji! Prvič škropimo na vsak način zaščitno, pozneje bomo po potrebi, če se nam bo ponujala peronospora v goste. Pod nobenim pogojem ji letos ne pustimo, da nam skvari pridelek, ker bo pri vnovčenju blaga konkurenca težka.
Razno
Uvoz in izvoz hmelja v Franciji. V letu 1935 je uvozila Francija skupno 11.293 stotov hmelja, in sicer 8378 iz Češkoslovaške, 1871 iz Jugoslavije, 374 iz Poljske, 366 iz Nemčije, 52 iz Belgije in 252 iz raznih krajev; izvozila pa je skupno 7896 stotov, in sicer 4720 v Nemčijo, 1783 v Belgijo, 524 v Ameriko, 162 v češkoslovaško, 149 v Brazilijo, 148 v Alžir in 411 v razne kraje.
Nasadov ne bodo širili v ČSR in je menda okrajnim uradom že tudi izdan nalog, da ukrenejo vse potrebno, da se vsi nasadi, ki so nastali brez predhodnega dovoljenja, prisilno zopet uničijo. Tudi v Nemčiji grozijo nastopiti z vso strogostjo in bodo vse nasade, ki so nastali brez predhodnega dovoljenja, še zadnji čas pred obiranjem porezali in dotičnemu hmeljarju poleg tega naložili še občutno denarno kazen.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina:	Pri obili vlagi rastlina
sicer krepko odganja, vendar bi bilo potrebno bolj toplo vreme, ki bi pospešilo nadaljnji razvoj. Sicer pa je hmelj večinoma dosegel do opor, se že privezuje in deloma še naknadno gnoji. Rastlina je zdrava ter zaenkrat ni večje nevarnosti kake bolezni ali škodljivcev in tudi bolhači se doslej še niso pojavili v večjem številu. — V kupčiji je položaj nespremenjen, sicer pa je itak lanski pridelek skoro docela razprodan.
V o i v o d i n a : Pri razmeroma ugodnem vremenu rastlina dobro napreduje v razvoju. Bolezni in škodljivci se zaenkrat še niso pojavili v večji meri, le bolhači povzročajo v nekaterih nasadih že resne skrbi. — V kupčiji je zopet nekaj več zanimanja po nespremenjenih cenah.
Bakreno apno
proti peronospori
se dobi pri tvrdki IVAN VIRANT, ŽALEC
Češkoslovaška: Prva spomladanska dela v hmeljskih nasadih so po večini končana. Sicer se deloma še nateguje žica, vendar se je deloma hmelj tudi že pričel ovijati. Vreme je precej ugodno, razmeroma še precej toplo in tudi vlage ne primanjkuje. Semtertje se že pojavljajo v večji meri bolhači in so ponekod že morali pričeti z zatiranjem; tudi rilčkarji (Otiorrhynchus ligustici) se pojavljajo letos v večji meri. — Na tržišču je tendenca nadalje razmeroma precej čvrsta in živahna ter so tudi cene ostale v glavnem nespremenjene. Tako notira lanski žateški pridelek prejkoslej 37—46 din, Llštecki in Roudnicki 24—31 din ter. Dubski 13—16 din za kg. Znamkovanih je bilo dosedaj v Žatcu že nad
48.000	stotov lanskega pridelka. Sicer pa so zaloge v prvi roki v vseh okoliših že zelo pičle.
Nemčija: Na tržišču je s strani domačih pivo-varen razmeroma le malo zanimanja, četudi mnoge še niso dovolj krite. Tudi za izvoz je le bolj malo prometa in je prišlo do nekaj večjih zaključkov šele, ko so znižali ceno na 25 din za kg. Tako se pri razmeroma mirnem razpoloženju plačuje za domačo porabo za lanski Halleriau 71—73 din, tiersbruck in Wurtemberg 54 do 64 din ter Tettnang 84 — 87 din, za izvoz pa tlallertau 25—39 din, Hersbruck 28 din ter Aischgrund in Rhein-pfalz 25—33 din, za kg. Zaključna tendenca je nekoliko prijaznejša.
Francija: Na tržišču je le malo zanimanja in povpraševanja, vendar so cene ostale v glavnem nespremenjene. — Razvoj hmeljske rastline dobro napreduje in se zaenkrat tudi še ni bati kake bolezni ali škodljivcev v večjem obsegu.
P o 1 j s k a : Spomladanska dela v hmeliskih nasadih gredo pri razmeroma ugodnem vremenu dobro in hitro od rok. Rastlina je že pričela z vegetacijo ter odganja zdrave, čvrste in krepke poganjke. — Na tržišču je položaj nespremenjeno miren in je nekaj več zanimanja te za cenejše blago.
Belgija:	Razvoj hmeljske rastline še precej
dobro napreduje, vendar se je že pojavila peronospora, ki ogroža zlasti mlade nasade. — Tržišče je prejkoslej mirno, cene pa so ostale nominalno nespremenjene. Zanimanje za predprodajo letošnjega pridelka traja dalje.
Anglija: Vsa poročila izostala.
Amerika: Pri nominalno sicer nespremenjenih cenah je kupčija zelo mirna ter se išče le boljše in najboljše blago, dočim za slabše skoro sploh ni kupca. Tudi za inozemski žlahtni hmelj zaenkrat ni dosti zanimanja. Nekaj več povpraševanja je le v predprodaji za eno do dve in največ tri leta naprej.
Najvišje cene:
Nemčija (Tettnang).................................80	din
Češkoslovaška (Zateč)..............................46	din
Anglija (Golding)..................................39	din
Francija (alzaški).................................26	din
Jugoslavija (savinjski)............................17	din
Belgija (Alost)....................................16	din
Amerika (Oregon)...................................15	din
Poljska (Lublin)...................................14	din
Polyl>arIt
proti rdežemu pajku se dobi pri tvrdki IVAN VIRANT, ŽALEC
Sušilnico za hmeli,
rabljeno, a dobro ohranjeno, 16 m2, kupim takoj. Ponudbe na A. ŠRIBAR, Sv. Peter v Sav. dol.
V nevarnosti
je tvoj denar doma pred ognjem in tatovi! Nalagaj
denar v domače hranilnice! Zaupaj svoj denar
HRANILNICI DRAVSKE BANOVINE
(prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA) V CELJU, nasproti pošte.
Za hranilnico jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in davčno močjo.
Nove vloge so tahoj izplačljive.
ŠKROPLJENJE
vinske trte zahteva vso pozornost. Pri tem je kakovost modre galice najbolj važna. Kadar kupujete, zahtevajte zato modro galico, ki se proizvaja pod državnim nadozr-stvom, to je
MODRA GALICA „ZORKA“
fJi!ll!l!!lll!lll4lllllllll'll.ll:llilIlll!lilllill.l!lJ..I.I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I ITl I I I I I I I I I I I I I I n I I I I I I T 1 I I I I I I I I I I I I I I I . . . . . . . . .....
116 % apnena sečnina I .....40% sečnina
pomešana s pepelom, je najboljše dušičnato gnojilo za :	hmelj sploh in posebno	še za hmelj, ki slabo napreduje.
|	Sečnina prisili hmeljsko	rastlino, da bujno cvete, ko-
|	bule postanejo lepe, živozeleno-zlate barve z mnogo
*	lupulinain prijetno	ter izredno žlahtno aromo.
j	11 M E L J A R ) I !	Kakovostni hmelj se bo lahko
=	prodal, zato skrbite, da ga z napačnim gnojenjem ne poji	kvarite. UPORABLJAJTE IZMED DUŠIČNATIH GNO-
i	JIL sedaj za spomladansko gnojenje SAMO SEČNINO!
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje, Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi, lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Izdaja konzorcij »Slovenskega hmeljarja«, predstavnik Al. Mihelčič. Odgovorni urednik dipl. ing. Janko Dolinar. Tiska Mohorjeva tiskarna (Fr. Milavec). Vsi vCelji