Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemSi nedelj in praznikov. 4 Glas Naroda List Slovenskih delavcev v c>4meriki The first Slovenje Daily m the United States. Issued every* day except Sundays and Holidays. ^ —---:-^ tSUBFOK PISARNE: 1279 RECTOR. Snteeed as Secend-Olaae Matter, September, 21, 1903, at the Peat Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 EEC70* NO. 150. — ŠTEV. 150. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 26, 1908. — V PETEK, 26. ROŽNIKA, 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVL Gospodarski položaj. Neznatne place. PREMOG ARJI, KI DELAJO V ROVTH KINGSTON COAL CO., NAMERAVAJO ŠTRAJ-K A T I. Na jugu bodo te dni zaprli vBe tovarne ki izdelujejo bombaž. UGODNO POROČILO IZ PENN. -o- Wilkesbarre, Pa., 25. junija. Kingston Coal Co. ueče na nikak način povišati svojim premogarjem njihovo plačo in radi tega so včeraj pričeli premogarji te družbe s štrajkom. Premogarji izjavljajo, da z ono pla-Č , kojo dobivajo, ne morejo več izhajati. Uradniki družbe trdijo, da izvršujejo vso one pogoje, za ktere so se napram premogarjem zavezali. Charlotte, X. C., 25. junija. Tovarnarji, ki so člani zveze Southern Hard Yarn Am., »o sklenili, da bodo svoje tovarn ne zaprli, dokler se trgovišče, oziroma sedanja kriza ne poboljša. To pomenja, da bodo vse tovarne te vrste na jugu za nedoločen čas zaprte in da bode na stotine delavcev moralo počivati. Pittsburgh, Penn., 25. junija. Vesti, ktere prihajajo iz Pittsburga so vedno take, da morajo biti oni delavci, ko j i jim verujejo, nad vse veseli. Tako &e je včeraj popoludne pričelo zatrjevati, da bodo železnice v zapad-nej Penuf-vlvaniji tekom tega tedna rabile nad 5000 novih delavcev, in da prihajajo dan za dnevom semkaj poročila, \>led kterih potrebujejo železnice vedno večje število delavcev. Nadalje se tukaj tudi trdi, da bodo železnice dale izdelati mnogo novih k komotiv in vagonov, kajti promet se baje vsaki dan množi in razmere postajajo vedno bolj normalne. Vse te vesti so pa tako negotove, da se delavci ne morejo na nje ozirati. Pri tem se je dalo le toliko dognati, da je Buffalo, Rochester & Pittsburgh včeraj najela začasno 800 delavcev in da je naročila gradnjo 150 novih loko motiv. NE PIJTE HIGHBALL IN LEDE NO VODO. Tako se glasi nasvet vladinega kemi ka Wiley a za dobo poletja. Vladini glavni kemik dr. Wiley na znanja, da zboli vsako poletje na tisoče ljudi, ker jim ni znano, kaj naj jedo in pijo. Kedor hoče ostati zdrav, nmj poviije četrtino manj jedi, kakor običajno. Posebno se je treba izogibati mesne hrane. Najboljša hrana za poletje je sadje, vendar ga je pa treba skuhati, predno se ga poviije, da se tako uničijo bakterije, ktere se drže sadja. Najbolj se je pa treba izogibati alkoholičnim pijačam, aristokratičnemu šampanjcu, coektailu in bighballu, dočim tudi plebejsko pivo za sedaj ni priporočaj- Tudi ledena voda je ikodlji-vif in k tem pijačam spada naravno tudi soda-voda zajedno s sladoledom. Nijedna pijača in nijedna jed ne sme imeti manj nego 60 stopinj toplote. Kedor se ravna po tem receptu in ki se preveč ne vadi na prostem ter ki je vedno vesel, ostane tudi v sedanjih tropičnih dnevih, oziroma v pas-jej dobi, zdrav. Bankarji, ki imajo čisto vest, se nimajo vročine bati, dočim morajo oni, ki sprejemajo denar, ki ga pa zapravijo, mesto, da bi poslali v staro domovino, nepopisno "ivicati", o čemur nam najbolj dokazuj« nek newyorfiki banlcar, ki je snan tudi našim slovenskim in dragim slovanskim čitateljem. Katastrofa na morju._ 85 ljudi utonilo. PARNIK LARACHE SE JE OB OBREŽJU ŠPANSKE POTOPIL, KER JE ZAVOZIL NA PEČINE. Od stoinpetdeset ljudi, se jih je le kacih šestdeset rešilo. NA POTU V MUROS. Južne republike. 'Diference s Venezuelo. & DIPLOMATICS! ZASTOPNIK VENEZUELE ŠE NI DOBIL NALOG NAJ O STAVI WASHINGTON. Kljub temu je pa pričakovati, da bode v kratkem ostavil naše glavno .mesto. NIZOZEMSKA IN VENEZUELA. Cena vožnja. One 3. Julija odpluje parnik Laura Austro-Americana pToge Is New * Trft Ur stane do Trsta La Co runa, Španska, 25. junija. Španski parnik Larache, ki je bil na poti iz Buenos Ayres na Špansko, je blizo M uro ^ a zavozil na pečine in se razbil. Med ljudmi, ki so bili na parniku je nastala silna-panika. Na njem je bilo 97 potnikov in 54 mornarjev. Vsi so se skušali rešiti v rešilnih čolnih, toda rešilo se je na ta način le 47 ljudi. Podrobnosti o katastrofi za sedaj še ni mogoče dobiti. Med utopljenci je tudi 17 žensk. V Muros se je izkrcalo iz rešilnih čolnov 17 potnikov. Dva rešenca sta kasneje umrla. V Lonu se je izkrcalo 15 ljudi. Parnik se je potopil tekom 8 minut m rešitev je bila skoraj nemogoča, ker je bilo morje zelo valovito. La Co runa, Španska, 2G. junija. kW Washington, 25. junija. Tukajšnji diplomatieni zastopnik republike Venezuele, seiior Velose-Goiticoa, prišel je včeraj v državni oddelek, kjer se je dalj časa posvetoval z nadomestnim državnim tajnikom Adeejem, kteri pa kasneje ni hotel povedati, o čem sta se posvetovala. Senor Velose izjavlja, da on ne bode ostavil Zjed. držav, dasiravno je poslanik Zjed. držav ostavil Venezuelo. Naš poslanik je odpotoval iz Venezuele vsled naloga naše vlade in v uradnih krogih se zatrjuje, da pomenja to, da ja naša vlada prenehala vsako diploma-tično poslovanje z Venezuelo. Velose se je medtem več dni mudil v New Yorku in se je vrnil v Washington šele včeraj dopoludne, ne da bi vedel, kaj se je vse zgodilo v Venezueli v času njegove odsotnosti. O odpozva-nju našega poslanika ni preje vedel, dokler ni tega čital v časopisju. Zadnja poštna poročila iz Venezuele so datirana z 12. junijem in v teh ni ničesar, kar bi bilo vznemirljivo. Tam je vladal popolni mir in v poročilih, ko j a je dobil poslanik, se kuga v La Guavri niti ne omenja. London. 25. junija. Iz Haaga na Nizozemskem se poroča, da bode nizozemska vlada zahtevala od Venezuele denarno odškodnino, ker je Venezuela zaplenila par nizozemskih ladij. Havana. Cuba, 25. junija. Šolska ladija španske vojne mornarice. Nautilus je dospela v tukajšnjo luko in ta ladija je prva, ki je last španske vlade, da je prišla po špansko-ame-riškej vojni na Cubo. Ladija je tro-jamborna jadranka. Španci, kakor tudi Cubanci so prihod ladije z veseljem pozdravili. Španske goste so že več tednov v Havani pričakovali in vse se je pripravilo da se jih lepo pogosti. Ako bi prišla ladija preje v Havano, bi bil sprejem gotovo še lepši, toda radi dolgega čakanja, se je navdušenje ljudstva dokaj ohladilo. Oblasti so razobesile španske zastave, kar se je zgodilo tudi na vseh trdnjavah. za 10.35 za 20.40 za 40.80 za 102.00 1500 ZAMORCEV NA BEGU. V Texasu je tamošnje belo prebivalstvo s silo pregnalo zaqiorce iz treh countyjev. Galveston, Texas, 25. junija. Položaj v countyju Sabine, ki je nastal radi linčanja šestih zamorcev in u-mora dveh belih, je postal neznosljiv in osoda zamorcev, živečih v county-jih Sabine, Newton in San Augustine, je sedaj že določena. Beli so namreč sklenili, da se zamorci iz imenovanih krajev prepode v bližnjo Louisiano, ali pa v druge 'kraje Te-zasa. Zamorce, kteri so se protivili izgonu, so jednostavno bičali in jih potem pregnali. Milica in državni ran-gerji ničesar ne opravijo proti množici, kajti večina zamorcev se je uda-la pozivu belih in so že pričeli deželo ostavljati, da se na ta način izognejo smrti. Iz Sabine countyja so pregnali tudi deset belih, ki so kritikovali nastop belih proti zamorcem. Dosedaj je ostavilo državo nad 1500 zamorcev. NA NOVEM PARNIKU ROTTER-DAMU. Največje udobnosti za potnike vseh treh razredov. Nedavno smo poročali, da je dospel v našo luko novi parnik Holland America Line, imenom Rotterdam, ki je četrti parnik tega imena, in včeraj smo imeli priliko natančno si ogledati prekrasni in velikanski parnik, ki odpluje na svoje prvo potovanje v Evropo dne 1. julija 1908. Novi parnik spada k največjim la-dijam na svetu, kajti nosi 24,170 ton, dočim znaša njego displacement 37,190 ton. Glede komodnosti za potnike moramo pa odkrito priznati, da nadkriljuje vse ostale parnike, kar jih pluje med New Yorkom in Evropo. Parnik ima dva stroja, kterih vsaki ima po 14,000 konjskih sil, tako, da vozi izredno hitro in varno, kajti za varnost potnikov je na novem parniku najbolj skrbljeno, ker je opremljen s podmorskimi signali, tako, da je tudi v najgostejšej megli na parniku mogoče vedeti, od ktere strani se približuje kak parnik in da je katastrofa na ta način izključena. Samoumevno je tudi, da imajo na parniku brezžični brzojav in tudi svoj list, ki izhaja vsaki dan in prinaša najvažnejše novice iz vsega sveta. Kabine za potnike prvega kakor tudi druzega razreda so prekrasno opremljene, toda tudi za potnike medkrovja so na novem parniku na razpolago lepe sobice, v kterih je prostora za dve do pet osob. Najlepši prostor na parniku je gotovo jedilna dvorana, v kterej je 500 sedežev, porazdeljenih krog malih okroglih miz razne velikosti. Ta prostor je okrašen z belo barvo in zlatom ter krasnimi slikami. Tudi sprejemna dvorana je prekrasna in o-premljena s pohištvom iz španskega mahagonija; strop je rumen in pozlačen ter okrašen s slikami, ki predstavljajo razne kraje na Nizozemskem. Prekrasna je tudi takozvana palmova dvorana, opremljena s pohištvom iz dobe Ludovika XVI., kar velja tudi o knjižnici, kadilnih dvoranah in družili prostorih. Krasna je tudi dokaj velika veranda s pro-menadnimi krovi, kterih jeden je zgrajen tako, da se lahko zapre. Opremljen je z velikimi okni, kakor-šni so na hišah, tako, da je Jtukaj lahko šetati tudi v največjej zimi. Pri gradnji tega parnika se je pa pred vsem jemalo v poštev udobnost potnikov tretjega razreda ali med-krovja. Potniki medkrovja imajo na razpolago dve veliki jedilni dvorani, ki merita 6230 štirijaških čevljev in kterih vsaka ima po 581 sedežev. Lepe so tudi kajite v modkrovju, ktere so opremljene tako, da se v njih potuje ravno tako, kakor v drugem razredu. Potniki medkrovja imajo na razpolago tudi velik del promenadnega krova. Da je hrana na parnikih Holland America Line izvrstna, je našim rojakom že itak znano, kajti mnogo jih je že potovalo s parniki te družbe. Kakor rečeno, odpluje parnik Rotterdam v Evropo dne 1. julija in bode rabil za prevoz šest dni. Potniške listke je dobiti pri tvrdki Fr. Sakser Co., 109 Greenwich St., New York, ki je oficijelna zastopnica imenovane parobrodne družbe. Položaj v Perziji. Mir v Teheranu. PERZIJSKI ŠAH JE BAJE SKLENIL, DA BODE SVOJE NASPROTNIKE PO-MILOSTIL. Sedaj obžaluje, da je bil prisiljen z silo razgnati poslance. RUSIJA POSREDUJE. POZOR! V zalogi "Glaa Naroda" je uUa podučna knjižica, ki obeega 64 strani j, z naslovom: Kako ee jflrtMt ameriški državljan7 Ker je knjižica jako potrebna in koristna, naj jo takoj naroči vsak rojak. Stane samo 5 centov, ktere pošljite v poštnih Frank Sakser O*, 109 Greenwich St., New York, N. T. -O—T- KOLERA NA FILIPINIH. Na otoku Luzonu se epidemija najbolj razširja. Manila, 25. junija. Med zvezinim vojaštvom v taboru Gregg je pričela gospodariti kolera. Trije vojaki in jeden civilist so dosedaj umrli. Poročnik Jones od 1. polka zvezine konjiče je danes zbolel za kolero. Tudi nek poročnik filipinskih scoutov je zbolel. Ves tabor je sedaj pod karanteno. V pokrajini Pangasinan na Luzonu se je kolera zelo razširila in samo tekom zadnjih 24 ur se je pripetilo tamkaj 83 slučajev te bolezni, dočim je v istem času umrlo 00 ljudi aa kolero. Premogov parnik Caesar, ki je last vojne mornarice Zjed. držav, je dospel semkaj. Nakrean je a podvodnimi torp^dovkami, ki eo za tukajšnjo luko. Teheran, 2G. junija. Šah je včeraj zvečer sprejel v avdijenco mnogo uglednih domačinov in poslancev, kterim je obljubil, da bode vse one, ki so bili v parlamentu prijeti po njegovem vojaštvu, pomilostil. dasiravno so ti poslanci njega skoraj neprestano napadali. Pomiloščeni bodo nadalje tudi člani političnih klubov. Šah trdi. da so nemire izzvali poslanci sami, ki so bili prvi. ki so streljali na njegove kozake, in obžaluje. da je moral proti parlamentu nastopiti z silo, toda bivša ustavna vlada je napravila take razmere, da drugače sploh ni bilo mogoče nastopiti. Paris, 20. junija. Iz Teherana se brzojavlja, da je bilo v dvodnevnem boju v imenovanem mestu ubitih 154 vojakov in 300 druzih ljudi. Šah je sedaj izdal proklamacijo. z ktero je odredil nove volitve, ki se bodo vršile po preteku treh mesecev. Zajedno je pozval tudi prebivalstvo, naj izvoli zmožne poslance. Teheran, 2G. junija. Nemiri in ple-nitve se tukaj še vedno vrše. Sicer vlada sedaj v mestu večji red in mir, nego je vladal v torek in sredo, vendar je pa pričakovati vsaki čas novih nemirov. Šah je imenoval ruskega polkovnika njegovih kozakov gover-nerjem v Teheranu. Finančni minister Sani el Dovje, poslanec Sadi Heret in parlamentarni tajnik Mukber el Muelk, so s svojimi rodbinami pribežali v tukajšnje italijansko poslaništvo. Šah je ukazal, da se mora vsaki dan na jedno hišo streljati. Streljalo se bode na hiše njegovih nasprotnikov, kterih imenik ima on. Po streljanju bodo častniki izročili dotično hišo vojakom v svrho plenitve. Vojaki si smejo prilastiti celo ključavnice in zid. Premožni ljudje žive v neprestanem strahu, da ne bode vojaštvo njihove hiše napadlo. Delavci sedaj odvažajo razvaline parlamenta. V angleško poslaništvo je pribežalo mnogo poslancev. Predsednik državnega zbora je sedaj pod francoskim varstvom. Nekteri poslanci so iskali pribežališče tudi v nemškem poslaništvu, toda Nemci jim tega niso hoteli dovoliti. Poslanca Ibrahim Rihana so vojaki ubili. Bazarji so sedaj na povelje oblasti odprti, kajti šah je zapretil, da bode dal na vsako trgovino, ki bode zaprta, streljati. Evropejci se zgražajo nad barbar-svtom, ktero se je vršilo pred njihovimi očmi, dasiravno se njim ni nič žalega zgodilo. Tabris, 26. junija. Krvavi boji, ki so se pričeli včeraj v tukajšnjem mestu imed reformerji in revolucionarji, so trajali vso noč. Revolueijo-narji so bili pri tem poraženi in so morali ostaviti svoja najvažnejša mesta. Na obeh straneh je več sto ljudi ubitih in ranjenih. Generalni go-verner je odpotoval v Tiflis, Rusija. Petrograd, 25. junija. Nov. Vrem-ja objavlja brzojav svojega dopisnika iz Urumije, kteri je poslal svoje poročilo po posebnem selu v Julfo o i kjer je prišlo potem dalje po brzo-javu semkaj. Poročevalec javlja, da so se misijonarji, kakor tudi ruski in angleški konzul zavzeli za kristijane v okolici Urumije, kjer so v nepresta-nej nevarnosti radi divjih Kurdov. Priredili so tudi akupno posvetovanje, kojemu so prisostvovali vodje Kurdov, toda kaj deflnitivnega ee ni sklenilo. Mesto Urumija je polno begunov in v mestu bode kmalo zmanjkalo jeetvin. Kurdje so postavili'svoje tabore krog vsega mesta. Petrograd, 26. junija. Ruski posla nti v Teheranu javlja, da sedaj vlada v imenovanem mestu mir in da js on (podanik) posredoval med mi in šalpai v prid Iz Avstro-Ogrske. Izgredi v Gradcu. V GRADCU NA ŠTAJERSKEM JE PRIŠLO DO BOJA MED NAPREDNIMI IN NAZADNJAŠKIMI DIJAKL Napredni dijaki so razguali katoliške dijake društva Carolina. POSREDOVANJE VOJAŠTVA. Dunaj, 20. junija. Iz Gradca na Štajerskem se poroča, da je prišlo tamkaj do velikih dijaških izgredov, ktere so zakrivili katoliški dijaki, ki so večino dijaštva, koje je napredno, izzivali s tem, da so priredili pod vodstvom društva Carolina komers. Člane imenovanega društva je napredno dijaštvo že nedavno, kakor smo poročali napadlo in tedaj je prišlo do krvavih pretepov med dijaki in kmeti, ki so prišli nazadnjaškim dijakom :ia pomoč. Napredni dijaki brez razlike narodnosti so sklenili storiti konec izzivanju in so radi tega skupno pozvali katoličane naj se razidejo. Tega pa izzvači niso hoteli storiti in tako so jih zvečer napadli. Napredni dijaki so dobili pomoč tudi od dijakov iz Monakova, kteri se mude na obisku v Gradcu. Tako je prišlo kmalo do splošnega pretepa, kteri je nadkrilil vse dosedanje pretepe, kar jih je priredilo tukajšnje dijaštvo. Policija ni zamogla proti dijakom ničesar opraviti. Kot orožje so dijaki rabili vrčke, palice in stole. Policija je bila končno prisiljena pozvati vojaštvo na pomoč. Toda dijaki so se umaknili vojakom šele po tem, ko so jih vojaki napadli z bajo neti. Mnogo dijakov je bilo ranjenih. V Avstriji vlada splošno ogorčenje proti klerikalnim dijakom. -o- KAZNOVAN PRETEPAČ SVOJE ŽENE. Deset žensk je Zieglerja položilo na stol in ga preteplo. Herman Ziegler, ki stanuje v hiši 318 iztočna 99. ulica v New Yorku, je pri harlemskem sodišču prostodušno priznal, da raje stoji nego sedi, kajti sedenje mu provzroča nepopis ne bolečine. Njegova žena ga je namreč s pomočjo desetih drugih žensk po njegovem sedalu tako pre tepla, da ga ves nežni del telesa peče in da se mora vsaki dan mazati z vazclinom in drugimi hladilnimi žavbami. Ko je to pripovedoval sodniku, so se v očeh vseh navzočih pojavile solze — radi smeha, ki je postajal vedno večji, ko je kasneje pripovedoval tudi posameznosti imenovane sedalne procedure. Njegova žena je sodniku povedala, da se je pred osmimi meseci naveličala biti vdova in radi tega je sklenila z imenovanim Zieglerjem ustanoviti nov dom in kasneje tudi novo rodbino. Njen novi mož je imel pa le malo razuma za rodbinsko srečo, kajti večino svojega prostega časa je potratil s tem, da se je v kakem sa-loonu napil in prišel domov z večjim ali manjšim mačkom. Od svoje poroke nadalje še ni bil 24 ur trezen in o tem je vedela vsa hiša, v kterej je stanoval. Končno je pričel tudi svojo ženo pretepati in to je vzrok, da so vse ženske v hiši sklenile, da ga in corpore kaznujejo, kar so tudi storile. Pred vsem so imele v stanovanju Zieglerjeve vojni svet, pri kte-rem je bilo sklenjeno, da se vrši kazen pod vodstvom njegove lastne žene. Ko je prišel zopet pijan domov in pričel pretepati svojo ženo, so o-stale ženske prišle v njegovo stanovanje, ga položile preko stola in potem se je pričelo pretepanje po sedalu. Mesto biča so rabile gumijevo cev, kakoršnje so v rabi pri plinovih pečeh. Službo krvnika je oskrbela njegova žena, ki je toliko časa tolkla po njegovem južnem tečaju, da so jo pričele roke boleti. Ker je potem, ko je kasen prestal, svojej ženi grozil, da jo bode kaznoval, eo ga dale oetale ženske sspreti. Sodniku je Ziegler obljubi], da ne bode veš pretepal svojo ftene, in to mu je sodnik tudi verjeL Vsled tega je zamogel oditi s svojo slabšo polovico Razne novosti iz inozemstva. BOMBE V ITALIJANSKIH C2R-K V AH; VELIKO RAZBURJENJE, TODA N I K A K E N E S B. E 6 E. M a at ameriškega trnsta za jeklo, Chas. Schwab bode na Španskem ustanovi], trust. l. USTAJA V SE-'TEGALU. Turin, Italija. 26. junija. V tukajšnjih cerkvah se je tekom zadnjih, dveh dni pripet:' dvakratni napad z bombami. Vsled t-^ira . po vsem m«?sr,u zavladalo velikmsk .zbtujen;^ lisi ravno pri napač.i r. bil :ihče ;>•>..-kodovan. Predvčerr,'njim se ri glavnim oltarjem cerkve sv. Ivaua. razletela bomba in fi.-^r baš mel iua-šo. Med ljudmi ^ vladala par.lki in vse je božajo in cerkve. T : i. z cerkvi Marije tolarnic-j -e .,<■ pr.:> • -la razstrelba bombe. Madrid, 25. junija. Tukaj zj-.r-ju je. da bode ameriški mama t .'-ek;* Charles Schwab v kraikem r.a .Šp,ij-skem ustanovil tru?r za jeklo. V » svrho pride kmaio v Madrid, in "r»i»* tukaj ustanovil tovarno, v ktere; bodo izdeloval: okleni za mornar; Španija bode namreč sedaj svojo uni čeno mornarico zopet zgradila. Paris. 25. junija. Od zapadnega obrežja Afrike se poroča, da so pričeli Arabci v franrotkej koloniji Senegal z vstajo proii francoskemu gospodstvu. To so storili vsled t*gm» ker se je med njimi že dalj Časa agi-tiralo za ustajo. Agitatorji so prišli iz Maroka. Ko'onijalni minister j« dobil poročilo, vsled kterega so Arabci nedavno napadli dve francoske vojaške koloni, ki imata izdatne izgube. Zasebno se iz Dakerja poroča, da as bili francoski porazi izdatno večji, nego se uradoma poroča in da sta Ijili obe koloni uničeni. Licenzovano pijančevanje. Spokane. Wash.. 25. junija. N«»k tukajšnji politik si domišlja, da je rešil problem temperenee. Repubk-kanska stranka države je namreč sklenila, da bode temperenčno gibanje podpirala, dočim trdijo demokra-tje. da bodo skrbeli za to; da bode temperenea zmagala. E. E. Hali. ki kandidira za neko mesto, je pa pn>-našel, da je tukaj na tisoče volileev, kteri ne marajo niti za takozv&aa Local Option, niti za prohibicijo. Tem državljanom je Hali predložil načrt, glasom kterega naj vsak možki m vsaka ženska, ki ljubi dobro kapljico, pri oblastih izposluje takozvaoe licenco za pijančevanje, za ktero mora mestu plačati gotovo pristojbino. Gostilničarji naj potem ne plačujejo niti najmanjšega gostilniškega davka, vendar se jih pa mora prisiliti, da prodajajo opojne pijače le onim ljudem, ki imajo licence, oziroma u-radno dovoljenje za pijančevanje. Na takem uradnem dovoljenju mora biti fotografija dotičnega, ki sme pijaa-čevati, tako, da bodo ta dovoljenja slična certifikatom onih avstrijskih uradnikov, ki se na račun davkoplačevalcev vozijo za znižano ceno po avstrijskih železnicah. V slučaju pa, da se kak licenzovan pijanec preveč opije, se mu dovoljenje za vedno odvzame in razveljavi, nakar bode prisiljen piti vodo. Hali je prepričan, da je na ta način rešil temper^nčni problem. Lakote umrla. Chicago, HL, 23. junija. V Zionu je včeraj umrla Mrs. Mary Thompee-nova, ker se je 41 dni postila, da M na ta način ozdravela, od raka, kterega je imela že reS mesecev. Poet jej jc priporočila neka verska dražba, ki ima v Zion City mnogo privržencev, h kterim je tudi ona podobni izrastek jej je zrastel so prsih, toda ona ni Ha k nijednem zdravniku in je pričakovala od m* litve in pobofnoeti ozdravljenja. Njena bolesen j« poete jala od dne do dne alabša, vendar ae ps nihče ni za to, da bi jej izposlffval pomoč, tako, da js končno vsled in lsfcots "GLAS NARODA" (Slovenk Daily.) Owned and published by the flLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK 8AKSER, President VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Tresenrer. Place of Boaineee of the corporation and addressee of above officers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York Oity, N- Y. Za leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 „ pol leta.........1.50 „ leto sa mesto New York . . , 4.00 M pol leta za mesto New York . 2.00 „ Evropo za vse leto.....4.50 „ „ pol leta .... . 2.50 „ „ „ četrt leta .... 1.75 v Evropo pošiljamo sknpno tri številke. fe je pa vsa krivda zvračala nanj, ker se kriza, ki je bila itak neizogibna, pripetila baš v dobi njegovega predsedovanja. Pokojnega predsednika Clevelanda bodo šele v kasnejšej dobi vedeli ceniti. kajti v njem odsevajo vsi oni značaji, ktere je bilo opažati pri vseh druzih pokojnih predsednikih naše republike. Vse naše ljudstvo žaljuje ob grobu moža, kterega vsak Američan spoštuje, kajti pokojnik je bil pravi ti-pus Američana, kakoršnjih je v se-danjej dobi neprestane borbe za obstanek in lova za bogastvom vedno njanj in kteri so v našem javnem življenju skoraj že izumrli. Uvedenje električne moči na alpskih železnicah. V avstrijskem železniškem mini-sterstvu se marljivo nadaljujejo pripravljalna dela za uvedenje elektrike na alpskih železnicah. Kakor prvi del alpskih železnic, na kterem se uvede električni obrat, je določena proga Trst-Optina, kjer se bodo opazovali uspehi električne moči izlasti t ozirOin na mnoge tunele na tej progi. Preganjanje slovanskih društev v Budimpešti. Okrajne oblast ti i je v Budimpešti so prejele od ministra za notranje atvari nalog, da izvršijo hišne preiskave pri raznih budimpeštanskih slovanskih društvih. To so oblast-■ije tudi storile — a niso našle nič Mamljivega. Nič ne de. Kadar Madjari hočejo imeli sovražnikov ogrske države in iadajic. niso nikoli v zadregi; Če ne morejo nič najti, pa — jn>dtaknejo. Slovak ljubi svoj rod in svojo grudo, je Madjarom že to dovolj, da konstruirajo dokaz o — panslaviz-mn! C« Slovak peva nabožne pesmi v svojem jeziku, je dal že s tem Madjarom podlago za motenje vere itd. itd. In ako sedaj prirejajo preiskave po slovanskih druitvih, smemo biti pripravljeni na to, da bodemo čitali nekega dne, da so razkrila novo veliko panslsviatično zaroto. Brezposelnost in umrljivost. > Naše časopisje je te dni pričelo na vse mogoče načine razmotrivati navidezna protislovja, ktera uvidimo, ako opazujemo na jednej strani veliko brezposelnost in bedo, in na druge j umrljivost v našem mestu, ktera baje še nikoli ni bila tako majhna, kakor baš sedaj, ko smo sredi krize in pomanjkanja. Medtem, ko se je vse to nedavno trdilo le z ozirom na stari New York, prihajajo na dan sedaj jednaka statistična poročila tudi na mestni del Brooklyn. Vsled vsega tega pa nastane uganjka, ktere rešitev je na prvi pogled skoraj nemogoča. Jed-nake pojave so se prikazale že večkrat tudi v Evropi, toda tam se je vedno dognalo, da se jc umrljivost med brezposelnimi delavci vedno pomanjšala tedaj, ko je bila brezposelnost šele v prvem stadiju. V tej dobi so namreč delavci zamogli skrbeti za počitek in izboljšanje zdravja, dasiravno je bil način njihovega življenja radi krize, oziroma brezposelnosti slabši, nego prej, ko so še delali. Baš tako je sedaj tudi pri nas, dasiravno sedaj ne moremo več govoriti, da smo še v prvej dobi brezposelnosti, kajti delavci, ki so brez dela, so svoje prihranjene novce že porabili in tako smo sedaj sredi bede, ktera sili na desettisoče delavcev, da si poslabšajo svoje razmere. Vsled tega je hrana delavcev sla-bejša in zdravje mora tudi slabejše postati. Kakor hitro se pa to zgodi, potem postane tudi umrljivost večja, nego je bila dosedanja. Razun tega pa zamoremo še na druge načine odgovoriti na navedeno utranjko. Predvsem zamoremo trditi, da olicijelne navedbe niso pravilne, kajti umrljivost se pri nas računa po številu ljudi, kterili pravo število ni nikdar natančno znano, kajti to število se le ceni. Ako se pa sedaj ta cenitev vrši po starem načinu, oziroma, da pomnoževanje cenijo tako, kakor preje, ne da bi odšteli one ii-| soče. ki so se vsled krize izselili, potem dobimo za rezultat povsem dru-ire številke, kajti prebivalstvo našega mesta, v kolikor pridejo v poštev delavski sloji, se je pomanjšalo in ne povečalo. Goriške ceste v državnih časih. Korist dobrih cest se je vedno pri-poznavala; mnogo truda in stroškov je pa v prejšnjih časih provzročalo ljudstvu njih vzdrževanje, ki je moralo na njih tlačaniti noč in dan. Da bi se to vreme uavalilo enakomerno na vse prebivalstvo in ne le na ol> cestah ležeče vasi, izdal je dne •Jfi. marca leta 1782 predsednik goriškega glavarstva Henrik grof Auers-perg poseben odlok, po kterem se je izročilo vzdrževanje cest v obsegu glavarstva na vse občine v razmerju njih števila stanovalcev in vozne živine. Po tem odloku je morala vsaka občina dobro paziti na to, da je v pravem Času popravljala njej odločeni del ceste po navodilih deželnega in ženirja in cestnega nadzornika, Za posipanje moralo je biti ob cesti vedno določeno število kupov grušča; cestni jarki in prehodi so morali biti vedno čisti, da je voda lahko odtekala; premostitve jarkov morali so vzdrževati posestniki dotič-uih obcestnih zemljišč. Nadzorniki so bili dolžni poročati mesečno okrajnemu inženirju o stanju njih nadzorstvu izročenih cest. Da bi ti pa pridno nadzorovali ceste, se je določilo, kterim kaznim bi zapadle občine radi zanemarjanja od-kazanega jim dela ceste. Nadzorniki se ne smejo dati podkupiti po načelnikih občin, da bi pri robotanju komu v to obvezanemu spregledali; ako se dogodi kaj tacega, odpusti se dotič-riik nemudoma iz službe. V slučaju, da kaka občina iz kte-regakoli tehtnega vzroka ne more poslati svojih ljudij v roboto, mora se ta okolnost nemudoma naznaniti gla-varstvenemu inženirju, kteri potem dogovorno z glavarstvom ukrene vse potrebno, da se cesta popravi na tro-ške dotične občine, ktere župan mora biti med popravljanjem navzoč- Robot na cestah se ni opravljalo za časa obrezovanja trt, namreč od 24. februarja do 19. marca; ob času setve, to je od 24. aprila do 15. maja; ob košnji, in sieer od 15. junija do 24. julija; ob trgatvi in jesenski setvi, od 7. septembra do 11. novembra. Na tlako se je moralo poSiljati le močne in zdrave možke; ženske in otroci so bili izključeni, ker delajo le površno, slabo in počasno, kar je vse le na škodo občine, ker potrebuje za popravo ceste več časa. Na cesto in v jarke se ne sme metati nesnage, kraj ©est in jarkov se ne sme nasaditi drevja; kdor ae pre- greši proti temu, bode kaznovan z globo dveh goldinarjev. Ako odnese ali docela izpere voda kak del ceste, se poruši kak most, ali se dogodi na cesti kaka druga posebna nesreča, ki ovira promet, mora se zapreka odstraniti v najkrajšem času, pri čemer morajo priti dotični občini vse druge pomagati. Da se pozna, ktero dolgost ceste morajo posamične občine vzdrževati, napraviti mora vsaka na lastne stroške štiri čevlje visok in jeden čevelj širok kamenit štirivogelnik z vklesanim imenom občine ter ga postaviti na kraj, kjer se začenja njej odka-zani del ceste. Cestno omrežje se je med občine tako-le razdelilo: Cesta iz Ajdovščine do mestnih vrat je dolga 1300° sežnjev, od teh se od kaže 8S občini Slivje, 332 Razdrtemu, ] 487 Žabi j am, 88 Ajdovščini, 386 Šmarjem, 1264 Štanjelu, 473 Lo-kavcu, 1506 Zgornjemu in 876 Dolnjemu ltihenbergu, 2206 Sv. Križu, 1156 Šempasu, 177 Loki, 509 Kron-bergu, 631 Ravnici, 368 Šempetru, 230 Gornji in 177 Dolenji Vrtojbi, 246 Bykovici, 246 Dornbergu, 281 Pr-vačini in 177 Gradišču. Od goriškega mosta na Placuti do gradiščanske meje blizu Majnice je 4800 sežnjev, ktere se razdeli na občino Grgar z 877 sežnji, Solkan 720, Cingrof 97, Vedrijan 176, Podsabotin z Podsenico 194, Gorenje Cerovo 136, Pevma in Št. Maver 58, Števerjan 331, Medana 194, Vipolže 97, Koza-na 176, Klevnik 19, Dolenje 97, Al-bana 39, Kojsko 398, Šmartno, Ime-nje, Gunjače, Vrhovlje in Bretje 352, Dobrovo, Drnovik, Biljana in Salim-bergo 17G, Sarsina, Velidol, Miščice in Za potek 58, Fojana, Kožarna, Xeblo in Barbana 116, Kožbana, Pod-poznik, Brezovič, Brizu in Siapnik 156, Nosno, Bela in Pristava 97, Viš-njevik, Slavče in Gradno 58 in Krasno 78 sežnjev. Cesta iz Gradiške do benečanske meje pri Palmi meri 9500 sežnjev, ti se izroče občini Villanova s 1054 sežnji. Moši 721, Romansu 1665, Versi .V>5, Jalmiku 721, Nogaredu 500, Višku 776, Joannizu 886, Ajellu 996, Cravlju 776 in S. Vitu 831 sežnjev. Iz Gradiške do Ogleja je 7800 sežnjev, od teh dobi občina Farra 660, Hrama 1100. Frata 260, Villesse 660, Topogliano 770, Ruda 990, S. Nicolo di Ruda 285, Villavicentina 880, Fiu-micello 2090 sežnjev. Beneška okolic« Campolongo je po mejni pogodbi obvezana vzdržavati polovico ceste od Stradona pri Rudi do znamenja na meji. Iz Gorice je na tržaški cesti do kranjske meje 3850 sežnjev; od teh mora vzdržavati občina Miren 475, Štandrež 350, Studenec 25, Bilje 325, Renče 775, Sovodnje 350, Peč 175, Rupa 300, Orehovi je 125, Kostanjevica 450, Temnica 400, Užica 300 sežnjev. Iz Zagraja do kranjske meje pri Doberdobu ob tamošnjem jezeru je 4330 sežnjev ceste, občina Zagraj jih mora vzdržavati 602, Rubije, Pete-jan in Usje 482, Zdravščina 602, Sv. Martin na Krasu 1202 in Doberdob 1442. Trgovska cesta od znamenja pri Ločniku v Kormin je dolga 5460 sež njev; za nje vzdržavanje je določena občina Ločnik s 780, Podgora s 528, S. Lorenzo di Mossa z Moraro s 322, Corona s 160, Capriva z 275, Mariano s 345, Medea s 548, Chio-pris z 230, Russir s 115, Spessa z 90 in Kormin s 1815 sežnji. X. Slovenska šola v Aleksandriji (v Afriki) je dobila z Dunaja 1250 kron državne podpore za prvo leto. V prihodnje pa dobi vsako leto 250 kron. Jubilejni dar Prage. Tz Prage poročajo, da se mestnemu svetu predloži predlog, da pokloni mesto Praga v dobrodelne svrhe en milijon kron kakor jubilejni dar. Eazpečevalci ponarejenega denarja aretirani. V Osjeku so bili aretirani mašinist neke tamošnje tvornice imenom Teodor Hirtenweider, njegova soproga in dva sokrivca, ki so v veliki množini razpečavali ponarejene komade po 1 in 5 kron. Dve novi vseučilišči na Irskem. Londonska spodnja zbornica je sprejela zakonski načrt, s kterim se predlaga ustanovitev dVeh novih vseučilišč na Trškem. Za predlog je glasovalo 352, proti pa 38 poslancev. NAZNANILO. Članom društva sv. Barbare postaja št. 8 v Johnstownu, Pa., se naznanja tem potom, da se prične redna mesečna seja ob 9. uri dopoludne mesto popoludne. To pa radi tega, ker priredi popoludne društvo sv. Cirila in Metoda St. 16 svoj piknik. Z bratskim pozdravom Pred nevihto* Novela. Ruski spisal Ivan Turgenjev. IV. Ko se je bila podala Helena v svojo sobo, vsedla se je k oknu in je upirala glavo ob dlan. Imela je o taki priliki navado, da je rada govorila sama s seboj. V spominu si je vzbujala misli in počutke celega dne in jih je presojevala. Jlelena je bila dopolnila dvajseto leto. Bila je visoke postave, rujavih las in v lice blede barve. Velike, modre oči so gledale izpod pravilno izbočenih obrvi jasno med svet. Nos in čelo sta tvorila ravno črto, ustnici sta bili ozki, brada skoraj preveč koničasta. Gosti lasje so se vili okoli Linežno izklesanega vratu", kakor bi rekel SSubin. V celi njeni postavi kakor tudi v celem kretanju se je kazalo nekaj ognjevitega in vendar tudi nekaj plahega; v njenem živem, trdnem pogledu, v njenem smehu, kateri se je videl kakor prisiljen, v njenem mirnem in vendar mnogokrat spreminjajočem se glasu je bilo nekaj električnega, nekaj naglega, nemirnega, kar ni dopadalo vsakomur in bi se temu ali onemu zdelo celo zoprno. Imela je line roke, tenke prste in malo nožico; hoja njena je bila hitra, telo nekoliko nagnjeno naprej. Njen značaj se je bil čudno izpre-minjal. Najprej je častila posebno očeta, zatem strastno ljubila mater; naposled pa se ji je duša ohladila do obeh in posebno do očeta. V zadnjem času je ravnala z materjo kakor s kako bolnico in njen oče, kteri se je prej vedno hvalil z njo, kakor s kakim čudežnim otrokom, jel se je nje bati. Slabost jo je razburjala, neumnost jezila in laži ni mogla odpustiti. Kakor liitro je kdo pri njej izgubil spoštovanje, kmalo — da, še prekmalu je storila obsodbo nad njim in ni ga poznala več. Vsi utisi so se ji globoko vtisnili v dušo in niso se nikdar več izbrisali. Helena ni imela nobene prijateljice. Nobeni izmed mladih deklic, ki so obiskavale domačo hišo, se ni pridružila in tudi vpliv starišev je bil že od nekdaj slab. Vzrastla je skoraj v popolni neodvislosti. Živela je po svoji volji, in sicer kakor samo-tarica. V samotarnem življenju ji je pešala ognjevita duša; liki drobnemu ptičku v ptičnici je živela v dan, čeprav ni bilo za njo v istini ne ječe, ne ograje. Nihče ji ni delal ovir, nihče se ji ni ustavljal. Sama sebi je živela v muko; mnogokrat se je prigodilo, da ni razumela samo sebe in takrat se je ustrašila sama sebe. Vse, kar jo je obdajalo, zdelo se ji je nezapopadljivo. "Živimo brez ljubezni." — "Toda kaj ljubiti?" vprašala je sama sebe. Take misli so jo strahovito mučile. Ko je bila stara osemnajst let, spravila jo je bila huda mrzlica skoraj v grob. Dolgo je potrebovala, pred-no se je zopet okrepila in dobila zopet inoči, ktere ji je bila celo oma-la bolezen. Sčasom so izginili vsi znaki prestanih bolečin, a vendar so še stariši njene "posebnosti" vedno pripisovali tej bolezni. Na večer tega dneva, kterega se začenja naša povest, sedela je Helena dalje časa pri oknu, kakor je bila njena navada. Mislila je mnogo o Brzenjevu in o pogovoru, koje-ga je. imela z njim. Mladi mož jo je zanimal; občudovala je pri njem njegovo pošteno stremljenje in pa toploto njegovih čuvstev. Prej še ni bil nikdar tako govoril z njo; izraz njegovega obraza in smehljaja se je bil globoko vtisnil v spomin. Tudi ona se je smehljala in je postajala še bolj zamišljena. Začela je gledati pri odprtem oknu ven v noč. Dolgo je opazovala temno obnebje; nakrat si otrese lase z obraza, razširi roke proti nebu in ne vedoč, čemu je storila kaj tacega, povesi jih zopet ni zdol; potem se vrže pred posteljo na kolena, zagrebe glavo v blazino in čeprav se je hotela mojstrovati in si krotiti razburjenost, vendar so ji nehote tekle debele solze. Drugega dne se je Brzeujev vrnil v Moskvo. Hotel je na pošti sprejeti denar, kupiti si več knjig in poiskati jednega izmed prijateljev z imenom Inzarov, da ga ta spremi za par dni na deželo. Imel je precej truda, predno je mogel najti prijatelja. In žarov je bil spremenil stanovanje in je stanoval v drugem mestnem delu pri nekem krojaču. Tamkaj je imel veliko, zeleno slikano sobo s tremi okni in v sobi mizo, posteljo, stol, mali in z usnjem prevlečeni divan in veliko, ob strop pritrjeno ptiinico, v kteri je bil prej nekdaj slavček. Inzarov je šel prijatelju do vrat nasproti. Ni mu rekel: "Ah, vi ste l", tudi ne: "Ktero naključje vas je privedlo k menit" in tndi ne: "Kako se vam godit" Ponudil mu j ejedini stol, ki je bil v sobi, nun Mji "Tukaj najdete mnogo nereda", rekel je in pokazal na kopo knjig in listov, ki so ležali razmetani po tleh. "Nisem še imel časa spraviti jih v red." Inzarov je govoril ruski jezik spretno in čisto, naglaševal je celo' nektere besede prav dobro, toda njegov sicer ne neprijeten izgovor je kazal, da ni Rus. Da je tujec — bil je Bolgar — poznalo se mu je posebno po zunanjosti. Bil je mož kakih petindvajsetih let, suh in miši-čast; prsi so bile nekoliko upadle, roke pa koščene. Slok nos, modro-črni lasje, nizko čelo in male, globoko ležeče oči z medlim, a ne praznim pogledom so narejali, da je izgledal čudno. Kadar se je smejal, pokazali sta se med ozkimi in trdimi ustnicami dve vrsti belih zob. '' Čemu ste zapustili svoje staro stanovanje?" vpraša ga Brzenjev. "Ta soba tukaj ni tako draga in je veliko bližje univerzi." "Res je. A zdaj imamo počitnice; čemu ostajate v mestu? Morali bi iti ven na deželo." Inzarov ne odgovori prijatelju nič in mu samo ponudi pipo: "Oprostite, ali uimam ne cigaret in ne smodk." Brzenjev vzame pipo. "Na deželi sem si vzel v najem hišo. Ni velika, ne draga, a lagotno opravljena. V prvem nadstropju imam sobo, ktero rabim za-se." Inzarov zopet nič ne reče in Brze njev je v zadregi. Izpuši torej nekaj oblakov v zrak in začne zopet: "Mi slil sem si, če bi na primer prijatelja — če bi našel koga — kteri bi — Vi na primer — imel veselje — kte-reniu bi ugajalo stanovati pri meni — v prvem nadstropju — bilo bi prijetno — " Inzarov upre svoje male oči v go vornika. — "Ponujate mi, naj bi šel z vami na deželo?" vpraša po kratkem molku. . "Da, imam zgoraj prosto sobo." "Hvaležen sem vam, Andrej Petrovič; toda moja sredstva, mislim, bi mi ne dovolila —" "Česa bi ne dovolila?" " Bivanje na deželi. Dvojna najemnina bi bila preveč za-me." "Toda jaz —" seže mu Brzenjev v besedo in umolkne. "Vi ne bi imeli nobenega plačila. Plačevali bi le najemniuo tega stanovanja in najemnina, kakor ste prej rekli, je ma la. Zunaj bi midva jedla lahko tudi skupaj." Inzarov premišljuje in molči. "Pridite vsaj včasih na obisk", reče Brzenjev, kteri je bil vsled prijateljeve malobesednosti že celo zmeden. "Dva koraka od mojega stanovanja prebiva neka družina, s ktero bi vas rad seznanil. Tamkaj je zanimivo mlado dekle. Njo bi morali poznati! Tudi si spoznavali jednega mojih najboljših prijateljev, mladega in nadarjenega umetnika, kteri bi vam gotovo dopadal. Prepričan sem, da imam prav. Ne delajte izgovorov in obiščite me; ali pa naredite bolje in preselite se celo k meni. Hočeva skupaj čitati, skupaj delati. Pečam se z zgodovino in z modroslovjem, kar vas bode zanimalo; tudi knjižnico imam dobro preskrbljeno." Inzanov vstane in se začne sprehajati po sobi. "Dovolite, da vprašam: koliko plačate?" "Sto rubljev." "In koliko sob imate?" "Pet." "Tedaj se lahko na vsako sobo računi po dvajset srebrnih ruljev." "Dvajset rubljev — pa saj vam rečem, soba, ktero vam ponujam, mi je celo nepotrebna in je prazna." "Vrjamem, da je tako; toda poslušajte me", zavrne Inzarov s trdnim in neprisiljenim glasom. "Vašo ponudbo sprejmem, a samo pogojno, ako namreč plačam. Dvajset rubljev lahko dam in dam jih tem lož je, ker si jih po vašem izreku prihranim na drugi strani." "Brez dvombe, toda osramočen sem —" "Takšni so moji pogoji, Andrej Petrovič.'' "Kakor se vam poljubi. Pa reči moram, da ste ošaben trdovratne?.!" Mlada moža sta se kmalo dogovorila, kdaj se ima vršiti preseljevanje. Inzarov se pokliče hišnega gospodarja in mu naznani, da bode šel na deželo, a da hoče obdržati staro stanovanje; tudi mu je priporočal, naj pazi na pohištvo. Brzenjev pa zapusti prijatelja, zadovoljen, da je dosegel uspeh s svojim prigovarjanjem in se poda domov. Slovensko katoliško Ivan TeftiJ. 115 Virginia Ave., Johnstown, Pa. pa se je v sedel na mizin rob. podp. društvo C? svete Barbare "D Iščem brata FILIPA WOLOŠEK. Star je 43 let in doma iz Št. Martina pri Slovenem gradcu. Služil je svoječasno pri 27. lovskemn bataljonu v Beljaku. Pred petimi leti delal je v Zagorju. Kdor izmed rojakov ve zanj, naj blagovoli naznaniti bratu: Anthony Wolo-šek, Box 53, Lehigh, Iowa. (26-29—6) *a 25JedlnJene drtave Severne Amerike. Sedež; Forest City, Pa. Inkorporlrsno dno 31. januarja I902 v driavi PemwylvanW, -O—O- ODBORNTKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kana. L tajnik: IVAN TELBAN, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. _ 1 NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornegs odbora, Forest City, Cfc KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, »09 Braddock Avenue, Bral* dock, Pa. FRAN SUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIYNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kan«. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj Be pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box MV, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Nizlce cene! Vse parobrodne družbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo. Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich Street, NEW YORK CITY. 6104 St. Clair Ave., N. E., CLEVELAND, O. Rojaki, naročajte se na "CHm Naroda*" aajrotjl te naj omvj SMESNICE. Moderne služabnice. Gospodinja: "No, vaša spričevala so pa kaj slaba!" Kuharica: "No, tudi vas mi niso posebno dobro priporočili I'' Opravičenje. Žena: "Sedaj si prišel domov, ko ne moreš več stati na nogah?" Mož: "I seveda, sedaj se hočem vendar enkrat vleči." Zadovoljen. Fabrikant vina (pokušaje vino): "To ti je vince!... To vino naj mi skuša ponarediti mati narava!" Izgubljeno zaupanje. "Krivo sem prisegel, a pravdo sem vzlie temu izgubil; povrhu so me pa še zaprli! In potem naj ima še človek kako zaupanje do sodnijel" Potrpežljiva. Marjana: "Vedno se sliši, kako smo ženske nepotrpežljive. A jaz čakam že 18 let na enega samega moža!" POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake in rojakinje po širni Ameriki, posebno one v Clevelandu, O. Na zdar! New York, 25. rožnika, 1908. Anton Zupane. Kje je KAROL KOVAČIČt Doma je iz Mokronoga in biva nekje v Sheboyganu, Wis. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Albinu Gač-nik, R. F. D. 3, Johnstown, Pa. (26-27—6) Kje je LOUIS ROZMAN t Pred jed-nim letom je bil v Arizoni. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da ga mi blagovoli naznaniti, mu bodem zelo hvaležen. George MnchiS, Gold Prince Mine, Animas Forks, Colo. DOLENJSKI CVIČEK V Aim — RIKL — Veselo naznanilo prijatelj pristna dolenjske kapljic. TvHka C. Butcher, 56 Warren St., New York, je importirala --rdeče dolenjsko in belu vipavska vino — —• in je prodaja na drobno in debelo po celi Ameriki v posodah in steklenicah. Toč. iu 4 -»strežba Zmerne cena. Cviček je s Trške gore naJ Krškem. Naročila sprejema: ^RANK P-T ORŠT^, 217 East 22r._ Si New Y.rk, N.T. Išče se MLADO SLOVENKO za pomočnico gospodinji v kuhinji. Plača od $20 do $25 na mesec. Natančnosti je zvedeti pri: John Karn, 1803 S. Washington St., Butte, Mont. (25-27—6) OQLAS. Slovencem in farmerjem naznanjava, da sva dobila iz Gornje-Štajer-skega večjo količino kos iz najboljfie-ga jekla. Iste razpošiljava po $1.80 komad proti plačilu ali pa proti povzetju. Manj kot 3 kose se ne pošilja. Kdor naroči 5 kos, pošljeva iste poštnine prosto. Naročila naj se pošiljajo na: Frank Korče, * 6202 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio, ali pa A. Hoferle, 7403 Denison Avenue, S. W., Cleveland, Ohio. (10-6—10-7) Navodila, NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom ▼ Rock Spring* Wyo., in okolici naznanjamo, da Je sa tamošnje mesto in okraj nal pooblaščeni zastopnik Mr. A. JUSTIN, P. O. Bok 663, Rock Spring* Wyo., ▼ded i«nr pnni posle prav tepk priporočamo. Frank Sakaer Company. kako se doseže morfija starost« Neobhodno potrebna knjiga, kdor želi biti in ostati zdrav. Spisal dr. Jnrij Simonič. V zalogi je samo 2« iztisov. Cana 40c. Pišite in pofiljite poštne znamke na Frank Sakser Co. I0§ Oreeawlcb Street, NEW VORJC JOHN VBNZUL, IM7 E. «2a« Street, N. E, Ckvekat OH Izdelovalec fcraajskih in aemikih harmonik. Delo napravim na zahtevan je narotal-kov. Cene so primerno obke, a dela trpeino in dobro. Tri vrstni od lil do $4*. Plošče so is najbo Hleva dnks. It-delujem tudi plošfe is aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim te od $46 do $80. M t' # JUgO! slova nska Katol. Jednota. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: predsednik: FRAN MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad- IVAN GERM, iock. Pa. ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, HI. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, HL porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J. 2000 K ukradenih, z drugim denarjem je pa poplačala dolgove. Dognalo se je, da je mati Marije Lukman, Terezija Kopša, ukradla Vučinovi 2000 K, ktere je zakopala njena hči Lucija f Lukman v kleti. Pri tem je orožništvo poizvedelo, da je Vučira novembra 1907 ukradla svojemu očimu Rieserju v Cmureku liranilnično knjižico z vlogo 2087 K. Zaradi svote 2140 K je stala Vučina že pred porotniki, a bila vkljub priznani krivdi oproščena, hranilnično knjižico z svoto 2087 K je pa njen mož vrnil lastniku. Obsojena je bila Vučina na 18 mesecev ječe, Kopša na 15, Lucija Lukman pa na 6 mesecv. Marija Lukman je bila oproščena. Detomor. Dne 7. junija je potegnil strojevodja tovarne Iv. pl. Pengga v Torlu truplo novorojene deklice iz tamošnjega potoka. Po zdravniškem mnenju je bilo truplo le nekoliko ur v vodi. Orožniki po poizvedbi zaprli neko delavko na kmetiji Buclisengut, ker je na sumu, da je storila ta zloč čin; dotičnica je iz Ogrskega. Ustrelil se je na vlaku iz Celovca v Solnograd profesor Eb. Fugger, kteri je nekaj časa poučeval tudi na mariborski realki. — Zaradi nesrečne ljubezni se je ustrelila v Eggenbergu pri Gradcu 181etna delavka Jožefina Jure. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, I1L Krajevna družtva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavoega tajnika: GEORGE L. BROZICfl, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pofiiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICIIAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA1 Poštarica obsojena. Poštarica Marija Mach v Erdeviku na Hrvaškem je bil ji zaradi poneverjenja 10.000 kron državnega denarja obsojena v šest let težke ječe. Iz drugega nadstropja je padel v Zagrebu železniški premikač Vladko Rebeček. Dobil je take notranje poškodbe, da najbrž ne bo okrevaL BALKANSKE NOVICE. Veleizdajska zarota v Črni gori. Cetinje, 12. junija. Zagovornik glavnega zarotnika Rajkoviča je poudarjal, da je njegov klijent izročil bombe policiji ter sploh izdal načrt zarotnikov, zato zahteva, naj ga sodišče oprosti. Tudi zagovorniki ostalih zarotnikov so navajali olajšujoče okol-nosti ter prosili za oprostitev ali pa vsaj milostne kazni. Zag vorniki govore že tretji dan. Italija prerokuje vojno z Avstrijo. Rim, 12. junija. V parlamentu razpravljajo o novih železnicah. Poslanec Felissent je zahteval, naj se pri tem misli v prvi vrsti tia obrambo deželne meje proti Avstriji ter se dogradite dve progi do meje. Govornik se je skliceval na to, da ima Avstrija za slučaj vojne šest železniških zvez Itaiija pa le tri. Kaj pomagajo utrdbe, ako ni mogoče pravočasno prispeti z vojaštvom do njih. Govornik Težko rami je posestniški sin A. je izjavil> da se mora Italija pri \ edemk v St. Pavlu fanta Žaubija. • viti> da bo z mirnQ vestjo 2rJa y ^ Sprla sta se in Vedenik je konečno do£nost. Ministrski predsednik Gio-udanl tovariša z lato od plota. Žau-(litti. «Sanjate z odprtimi 0gmi » _ brja so prepeljali v celjsko bolnišnico Felissent. «In vij „ospod ministrski in je malo upanja, da okreva. j predsednikj sanjate' z zaprtimi očmi. Obesil se je v Poljšici pri Podnartu Mislite resno in vestno? zakaj bližajo se težki časi, ne sanjajte ne z odprti-' mi ne z zaprtimi očmi.'' Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Umrl je Anton Miiller, po?estuik in gostilničar pri kolodvoru v Novem mestu, \ bolnici usmiljenih bratov v Kandiji dni 1U. junija ob j»ol 10. uri zvečer, v starosti 59 let. Bolehal je dalj č„sa na želodčni bolezni, vsled ktere je podvrgel težki operaciji. V deželno bolnico v Ljubljani so pripeljal". ISIeino Jožefo KovaeiČevo iz Mirne peči, kteri je doma padla petrolejka iz roke. Kovačičeva je dobila po životu hude opekline. Nevarna igrača. 11. junija se je dijak Anton Luschitzky v svojem stanovanju na Mestnem trgu igral z neko strelno kapico, ktero je nekje našel in brskal z jekleno iglo. Kapica se je vžgala in eksplodirala. Lusehitz-kemu je pri tem odtrgalo prvi člen desnetra kazalca, druge prste pa mu je osmodilo. Poklicali so takoj zdravnika, da mu je ustavil kri in ga obve-zeL Hud mož. Na binkoštni ponedeljek se ga je bil 1S66 leta v Ljubljani rojeni in v IŠko loko pristojni delavec Jožef Nachtigal tako nasrkal, da ni vedel, kje se ga glava drži. Ko je nje- ŠTAJERSKE NOVICE, »rova žena uvidela, da ima opraviti ® • • _„ .,"]„ >o pri njej napravili hišno preiskavo. so dobili 3 ponarejene goldinarje. Kdo denar izdeluje, se še ni dalo dognati. ondotni gostilničar. Vzrok samomora ni znan. Utopljenko so potegnili iz Mure pri Cmureku. Truplo je brez prstov na nogah in rokah. Moralo je biti več mesecev v vodi. Dve nemški posestvi prešli v slovenske roke. V Oriuožu je kupil hišo pok. mizarja Windischa g. Fr. Han-želič star. iz Ilardeka. Vuhredu ob Dravi je pa kupil Urmovo posestvo vrl narodnjak gosp. Peter Mravljak, veleposestnikov sin pri Sv. Antonu na Pohorju. S tem je prešlo glavno gnezdo in shajališče ondotnih liajlov-cev v slovenske roke. HRVATSKE NOVICE. Strašna toča, debela kakor kurja jnjc-a, je na binkoštno nedeljo v okolici Topuska in gline na Hrvaškem vse uničila. Prebijala je strehe na hišah. Poskusen samomor profesorja. V O soku se je profesor realne gimnazije Želimir Korač zastrupil, potem si pa prerezal žile na obeh rokah. Mislijo, da se ostane pri življenju. las, ker so vse rimljanke bile črno-laske. In hrepeneč po spremembi so hotele vse Rimljanke imeti plave lase; začele so si pokrivati glave s pla-vimi lasuljami, toda ta nepraktični poskus se je kmalu omrzii matron am in deklicam. S pomočjo kemije so kmaln zvedele na sto načinov, kako si morejo barvati lase svetlo. Izmed po-mad in barvil v ta namen je najzanimivejša barva, ki so jo izdelovale iz krokarjevih jajec in z zasmrajeni-mi pijavkami, ki so jih pustile 60 dni gniti v nekem črnem vinu. Ta maža se je prodajala za suho zlato. Bene-čanke v 16. stoletju so zopet uvedle v modo plave lase. Barvo so si kuhale iz nekega mila iz Damaska in iz korenin. S to mažo je bilo treba barvati lase vsak dan, potem pa držati raz-pletene lase cele štiri ure na solncu. In elegantne Benečanke so rade prenašale vse te muke na ljubo modi. vanja. Ob dveh ponoči je začel namreč razbijati po stanovanju; šipe, tudi pohištvo je šlo toliko časa v "fnn-že", da so sostanovalci poklicali policijo. Ko stopi mož postave v stanovanje, jo že dobi z litrsko steklenico po glavi, a k sreči pri tem ni zadobil i ZuPanži?a posebne poškodbe. Nato je bil Nach-ti-al preobvladan in odpeljan v za- navah ie Pa Hrastnik pričala po kri-pozneje pa izročen deželnem so- vcjn Pa tudi tožitelj Florijan ločena Ivana Hrastnik sta živela v nravnostjo nedopustnem razmerju, o čemer je nekaj vedel Lovrenc Župančič in pravil o tem okrog. Kacjan je tožil, ta pa je nastopil dukaz resnice. Pri dolgotrajnih obrav- RAZNOTERQSTI. Goljufija na debelo. V Kodanju na Danskem je ustavil odvetnik Pešard svoja plačila. Ima fiOO.OOO K dolga. Pešard je šel sam na policijo in povedal, da je napravil za 600.000 Kraz-nih goljufij. Seveda so ga zaprli. Razvoj čebelarstva. Največji čebelar na svetu je Hari^on iz Kalifornija v Ameriki, kteri ima 6000 panjev. Dobiva iz njih na leto okoli 100 tisoč kilogramov medu. Na Grškem štejejo 30.000 panjev, na Danskem 80.000, največ pa jih ima v Evropi Avstro-Ogrska, namreč okoli poldrugi milijon. Panji dajejo skupno okr^g 21 milijonov kg medu. O barvanju las. Umetnost barvanja las je bila že v starem Egiptu, posebno pa pri Rimljanih v velikej veljavi Ko je cesar i>o zmagi nad Gali pripeljal v Rim plavolase hčerke germanskih prašum, so rimske lepotice obstrmcle nad to nenavadno barvo Poslusaj Slovenski Narod Kaj Profesor Dr. Y. Sbordone od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE POVE I <3 3 por, di&ču. PRIMORSKE NOVICE. Smrten pad z biciklja. Kovaški vajenec Josip Rajkovič iz Polja se je peljal v Labin, da bi obiskal sorod- ! nike. Na strmi cesti pri Laboriki je 1 padel s kolesa tako nesrečno, da je obležal. Čez več ur so ga šele našli in prenesli v bolnišnico. Prijet tat. V Trstu so prijeli 24- : letneera delavca Mihaela Petriča. rav- i n« ko je v nekem stanovanja vlomil v omaro in ukradel zlatnino in obleko iz »je. Kap je zadela ▼ Trstu 29let^ega nosilca premoga Mihaela Juriševiča, ' ; ie bil takoj mrtev. Btrela je v Kobaridu v Bergmanovo hišo. Raznesla je par zidov, druge nesreče pa ni napravila. K sreči ni bilo nobenega človeka takrat v hiši. Sto 1st stara ienika. V Krminu na Goriškem živi Elizabeta Zorzut, ki je atara *to let. Kljub revščini, ki jo je trpela, je ženska Še vedno krepka in oprmvlja domača dela. Polar. V Lonjeru pri Trstu je izbruhnil požar v hiši Lucije Dolenc in uničil 50 kvadratnih metrov strehe, ga udnSili. Skoda je Kacjan in njegov sin Franc. Obsojeni so bili: Hrastnik na 10 tednov, Florjan Kacjan na tri, Franc pa na dva meseca ječe. Zaradi hudodelstva n en ravnosti, nčinjenega na lOletni deklici v Nara- ] plem na Štajerskem, je bil pred ma-1 riborskim sodiščem obsojen 171etni kočarjev sin Ivan Podlipnik na šest mesecev težke ječe. Požar je uničil v Rog. Slatini hišo | in gospodarsko poslopje posestniku Florijan« Korezu. Ravnatelj zdravilišča dr. Mulli je nabral za ponesrečenega med gosti večjo svoto. Tatvina hranil, knjižic. Pred mari--kim porotnim sodiščem so stale 271 etna omožena posestnica Ada Vu-*"ina. IGletna Marija Lukman, njena 211etna sestra Lucija Lukman in njih mati 46Ietna Terezija Kopša, vse iz Brega pri Ptuju. Obtožene so bile tatvine hranilnienih knjižic oziroma soudeležbe na tej tatvini. Ada Vučina je koncem leta 1907. ukradla svojemu stricu gostilničarju Ivanu Savcu na Bodel gradu hranilnično knjižico z vlogo 5500 K in dala potem po svoji služkinji Mariji Lukman dvigniti ▼ ptujski hranilnici vso svoto, ki je z 1 obrestmi vred znašala 5686 K 72 v. j Ko so tatvini prišli na sled, so našli Tri tatici le Še 2982 K 65 v. o osta- ' lem znesku je pa trdila, da ji je bilo * Želim tukaj povedati tekoliko besetf, katere so od največjo? važnosti za Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega posameznega kateri je prišel v to deželo, da si Z delom prihrani nekoliko dena rja, kar se tiče tudi mene, ker se za to stvar bolj zanimam neg za kaj druzega. Zato raj si ne predstavljajte te besede mrtvi m} črkam, lahko veste to Vam govori profesor od , UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE. To kar on govori, stori z premislekom in je samo v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v Zje~ dinjenih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira. v ^f f # *T 1 I Že dalj časa se opazuje, da je CMOVenSKl INarOa! potrebno, da se tukaj v Zjedi- njenih državah ustanovi en zavod, kateri bode v resnici našim bolnim rojakom y pomoč, kateri so daleč v tej deželi v nesreči in bolezni prepuščeni drugim tujim zdravnikim,kateri se za nas malo brigajo in jim je vse jedno ako smo zdravi ali bolni, in kateri vse obetajo mnogo več, nego so sposobni storiti. ZARADI TEGA SEM PRIŠEL SEM, DA POMAGAM ONIM, SLOVENCEM KATERI SO BOLNI. Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na tisoče in tisoče bolnikov, kar mnogi pravijo. Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, ali jaz sem srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem sprejel v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma izdravil z mojimi zdravili, katera za vsakega bolnika posebno pripravim tako, da vsakega popolnoma in v kratkem času ozdravim. ^ TAKO SLOVENSKI NAROD VEČ TI OBETA NEGO MORE, a kdor več obeta ta laže. Jaz sem tukaj, da pomagam Slovencem, ter sem popolnoma uveijen, da moj trud ne bode zastonj in se nadejam, da bodem v kratkem času svoja moč pokazal, da ozdravim v kratkem času več bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, kateri se po časopisih samo hvalijo. BOLEZNI plttča, ledice, jetra, maternica, nos, uši, želodec, očesna sušica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koza, kostobol, nezmožen za spolno občevanje in v_ v_ _ VSE TAJNE M0ZKE IN ŽENSKE BOLEZNI ZDRAVIM HITRO Z NAJNOVEJŠIM NAČINOM. Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad 81., eden največjih hotelov v mestu. Xa čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega domr napravljenega vina in dobre smo dke. Na razpolago imam čez 25 urejenih aob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake n* stanovanje. — Evropejtk« kuhinja l Za obilen poset se priporočam udani Božo Oojaovlč, Johnstom, Pa. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Clevelandu, Ohio, in okolici naznanjamo, da je Mr. MATEVŽ PEČJAK iz Clevelanda, O., pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda", vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo. Frank Sakser Co. - ........ A A Zastonj! Zastonj! Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini IMPORTIRANI TOBAK la cigarete in pipo ali cigare, kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite takoj zastonj naSega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, da se prepričate o finoti istega. Vsi ljudje morajo naš tobak poskusiti, da se prepričajo, da je najboljši in najcenejši. Pišite takoj na; ADR1A TOBACCO CO. 1265-67 Broadway, Naw York. "VT'y'f 'nymy^pwy » igi ^ Pozor Roiaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo a. plešaste in golobradce, od katerega v < tednih lepi lasje, brki in brada popo) noma zrastejo, cena $2.50! Potne noge kurje očesa, bradovice in ozeblino Van v 3 dneh popolnoma ozdravim za 7Gc da ie to resnica se jamči $500. Pri na ročbi blagovolite denarje po Post Monc* Order pošiljati. Jakob Wabcic, R. O. Box 69 JU^VfcJUAND, orno Na koga se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mo. goče že zastonj trosili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cenjeni gospod doktor! Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobM popolno zdravje, nad katerim sen bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsein rojakom po širni Ameriki. S s poslovanjem ostajein Vaja hvaležni. Franc Steklassa 3UX St. Clair Ave. N. E. Cleveland, O. Frank Polh jto MidSant Ave. Rockdalle. Ilt Veleceniem gospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker >te mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vaui iskreno zahvaljujem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomagajo. Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ottaneui hvaležni priatelj Jakob Likar Box 041 West Newton, Pa ( Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-Rmu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : f | j COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th STREET, 4 NEW YqRK, Nc Y Zdravju najprimernejša pijača Je «£»«$» LB1SV PIVO ktero je varjeno iz najboljšega iHiporti.ta.oega češkega hmeia Kadi trga naj n*kdo ne zamudi poskusiti ga v «vajo "-asmo korist, kakor tudi v ko !j4> svoje družine, svojih prijateljev Ui drugih. Leisy pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v »seo Dolj^-i gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oeo Travnikar-ju 6102 5. cUlr ^ kteri Vam dragevolje vse poja&n; THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVBUAND, O. If Ji AVSTRO=AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) Najprrpravnejša in najcenejša parobrodna Črta m Slovence in Hrvate Novi parnik n« dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO Cane vožnih listkov Iz NEW TORKA za lil. razred s« to* V k spodaj navedeni nori parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brsojav: ALIOS, LiATJBA, MARTHA WASHINGTON, ] | ARGENTINA. Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj si bode za svit ali zdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako kakoi bi pisali svojemu bratu, Vaše pismo jaz lastnoročno prejmem, mesecih majn-n JnniJ« se bodeta nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jaz Vam bodem odgovoril m Vamfr .«»^«11*1*11 brodoijn prt- svetoval. s i ii.yv.5sA . ,;> . ... ... .■■' .. . , . . .v - • • . .. l-aiaSSS^^uL:.1«'^.- V L V padišahovej senci Spisal Karo! May; za "Glas Naroda" priredil L. P. PRVA KNJ1QA. — F>0 PUŠČAVI, (Nadaljevanje.)' Možje 8 slikovito obleko in sijajnim orožjem stoje pred tempelnom. Ženske pa v svilnatih oblačilih in z razpletenimi lasmi, v kterih opazim muogw pi-anib cvetlic. Njih cela so bila s srebrnimi ali zlatimi novci skoro popolnoma pokrita, okoli vratu pa jim vise dolge verižice polne biserov in rezanih kauenčkov. Pred menoj je stal mož iz Sindšarja, pod drevesnim deblom. Koža mu je bila temnorujava, obleka pa čista in bela. Z bodečim pogledom je motril okolico in vedno stresal z glavo. Imel je sicer priprosto orožje, toda njegova postava je kazala, da ga zna dobro uporabiti. Poleg njega stoji majhna ženska ob ognju, kjer se kuha riž, in okoli ognja skačeta dva pol naga mladiča, ki sta pa že imela nože za pasom. Nadalje vid ni može, žen-ke in otroke iz Šejkana, iz Sirije, iz Hadšilo in Midiad; iz Hejsteran in Semsata, iz Mardina in Nisibina, iz pokrajin Kendali in Doln.an.ikana. iz Kokana in Kočialiana, da celo od Delmagum-gumu'.a. Stari in n.'.adi, vsi so bili čisto oblečeni. Nekteri so svoje turbane okra- i z nojevimi peresi, drugi pa so komaj prikrivali svojo nagoto; vsi so pa bili oboroženi. Občevali mod seboj kot bratje in sestre; podajali so si reke, se objen ali in poljubovali; nobena ženska ali deklica ni skrivala sv oje era obraza pn »1 tujcem — vsi so bili člani velike družine, ki se je sella na tem prostoru. Strel zadoni, in kmalu opazim, kako se ljudje v velikih gručah pomikajo proti grobu svetnika. ''Kaj delajo na njegovem grobu?" vprašam Ali Beja. "Vitak gre po >\oj kos mesa od zaklanih živalij." "Ali jih kdo nadzoruje?" "Da. Deleže dobijo samo siromaki." "Ali ne dobijo duhovni ničesar od zaklanih živalij?" "Ne od teh bikov; toda zadnji dan praznika zakoljejo nekoliko živine, ki pa mora biti p polnoma bela, in njih meso pripada samo duhovnom. '' "Ali vasi duhovni lahko grešijo?" "Zakaj ae? Saj x> vendar ljudje." "Tudi piri, svetniki?" "Tudi." "In mir šejk kan?" "Gotovo." "Veruješ, da je grešil tudi veliki svetnik Sejk Adi?" "Tudi on je bil jrrešnik, ker ni bil Bog." "Ali puhate svoje grehe na vaših dušah?" "Ne, temveč odstranimo jih." "Kako?" "S simboli čisto>ti, z ognjem in vodo. Znano ti je, da smo se že včeraj kopali in umivali. Pri tem pripoznamo svoje grehe in obljubimo se* poboljšati; na ta na<"in preitiejo grehi v vodo. Tn danes zvečer boš videl, da čistimo naše duše tudi z ognjem." "Torej veruješ, da duša ne umrje s telesom?" "Kako more umreti, ker je od Boga." "JV-kaži mi, če ne verujem." "Ti - -ališ! Ali ne stoji v vašem svetem pismu: In vdahnil mu je dušo v telo?" "Dobro! Če duša ue umrje, kje pa ostane po smrti?" "Zrak zopet vd>ha&, ko si ga izdahnil. Tudi božja napa gre zopet k njemu nazaj, je očiščena grehov, — Toda podajva se na pot!" "Kako daleč je do Kalami?" ^ ^ p "Štiri ure ježe." Spodaj so stali naši konji pripravljeni. Zajahava in brez spremstva zapustiva dolino. Pot je vodila pa strmi gori, in ko pridemo na vrhunec, zapazim pred seboj temno gozdovje % mnogimi dolinami. V teh krajih prebivajo Misuri Kurdje, h kterim pripadajo tudi Badinan Knrdje. Po pobočju gore zapazim »eč vasij, kterih hiše pa so bile zapuščene. Tuintam sva morala pregaziti majhen potoček, ki je gnal svoje valove proti Gomsl reki, ki se steka v reko Gazir ali Bumadus, ki žene svoje vodovje proti reki Zab, in slednja v Tigris. Hiše so bile obraščene z vinskimi trtami; kjer je svet pripuščal in ni bilo gozdov, zapazim tudi večje nasade, kjer uspeva koruza in volna. Olivnih, granatnih, figovih, orehovih in breskovih dreves je bilo povsod v izobilici. SreT-ala nisva žive duše, ker vsi Džesidi so se zbrali v dolini Šejk Aii Jahala sva že dobri dve uri, ko začujeva glas, ki naju pokliče. Iz gozda stopi mož. Bil je Kurd. Nosil je zelo široke, zgoraj proste hlače, in gole noge so mu tičale v usnjenih čevljih. Okoli telesa je imel samo srajco, rezano na štiri konce. Za pasom mu je tičal nož, puške pa ni imel. "Ni, vro'1 kjer — dober dan!" nas pozdravi. "Kam jaha Ali Bej, hrabri zapovednik Džesidov?" "Hode t'avešket — Bog te čuvaj!" odvrne Ali Bej. "Ali me poznaš? Kterega rodu si?" "Badinam sem, gospod!" "Iz Kaloni?" "Da, iz Kalahoni, kakor mi imenujemo kraj." "Ali še prebivate v svojih hišah?" "Ne. Preselili smo se v svoje koče." "Ki so tu v bližini?" "Kdo ti je povedal?" "Če gre vojnik daleč od svojega stanovanja, vzame s seboj puško. Ti je pa nimaš pri sebi!" "Uganil si. S kom hočeš govoriti?" "S tvojim glavarjem." "Razsedlaj in sledi mi!" Stopimo raz konje in jih vzamemo za uzde. Kurd nas pelje v gozd, kjer zapazim v le.-ovju nekake šance, za kterimi je bilo postavljenih vse-polno malih kočic; v tej barikadi je bila majhna luknja, kjer se je najbrž dospelo v notranjost. Med drevjem se je podilo na stotine otrok, dočim so možki in ženske popravljali šance in jih utrjevali. Na eni največjih koč je sedel mož. Bil je plavar, ki se je vsedel na to vzvišeno mesto, da bolj nadzoruje delo. Ko zagleda mojega spremljevalca, skoči navzdol in nam hiti nasproti. "Kjer ati; hode dauleta ta macen b'ket. — dobrodošel; Bog pomnoži tvoje bogatstvo!'' Po teh besedah mu poda roko in pomigne neki ženi, ki razprostre preprogo, na ktero se vsedemo. Mene niti ne pogleda. Džesid bi bil bolj ulju-den. Ista žena. ki je bila najbrž poglavarjeva soproga, nam prinese tri pipe, izrezane iz surovega lesa pomarančnega drevesa, in mala deklica postavi pred nas skledo z grozdjem in medom. Poglavar izvleče izza pasa svojo mošnjo za tobak in jo postavi pred Ali Beja. "Taklif b'ela k'narek, au, bein ma batal — kar po domače naredi, ker se poznamo!" reče. Pri tem zgrabi s svojimi umazanimi rokami v med, si ga natlači polno roko in nese v usta. Bej si nabaše pipo in prižge d uhan. "Povej mi, če vlada prijateljstvo med menoj in teboj!" se začne sva. "Med menoj in teboj vlada prijateljstvo," glasi se priprost odgovor. "Tudi med mojimi in tvojimi ljudmi T" "Tudi med njimi." "Ali bi me prosil za pomoč, če pride k tebi sovražnik, da te napadef" "Če sem preslab, da ga premagam, tedaj bi te naprosil pomoči." "In ali bi tudi meni pomagal, če bi te naprosil f" "Če tvoj sovražnik ni moj prijatelj, tedaj ti ne odrafiem pomoči." "Ali je mosuMri governor tvoj prijatelj?" "On je moj sovražnik; on je sovražnik vseh prostih Kurdov. On je iar, ki ropa naše bede in prodaja naše hfere." / OMfrirfk.) Cenik: knjig, katere se dobe v zalogi 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN. V- MOUTVENIKL DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Baraga,) platno, rudeča obreza 75c., broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano v slono-kost $1.50, fino vezano v usnje .«2.00, vezano v jlatno 75c. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, - Šagrin, zlata obreza 90c. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50c. OTROŠKA POBOŽNOST, 25e. RAJSKI GLASOVI, 40c. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80c., fino vezano $1.75. SRCE JEZUSOVO, vez. 60c. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00. VRTEC NEBEŠKI, platno 70c., slonokost i mit. $1.50. UČNE KNJIGE. ABETEDN1K NEMŠKI, vezan 20c. AHNOV NEMŠKO - ANGLEŠKI TOLMAČ, 50c. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c. ČETRTO BERILO, 40c. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, 90c. EVANGELIJ vezan 50c. POVELICANA, 20c. GRUNDR1SS DER SLOVENJ- v KNEZ ČRNI JURIJ, 20c. KOSI ZLATE JAGODE, 50c. KRALJICA DRAGA, 20c. KRIŠTOF KOLUMB, 20e. KRVNA OSVETA, 15c. LAŽNJIVI KLJUKEC, 20c. MAKSIMILIJAN I., cet ar mehikan- ski, 20c. MALA PESMARICA, 30c. MALI VITEZ, 3 zvezki skupaj $2.25. MALI VSEZNALEC, 20c. MARIJA, IIČI POLKOVA, 20«. MARJETICA, 50c. MATERINA ŽRTEV, 50c. MATI BOŽJA Z BLEDA, 10c. MIKLOVA ZALA, 30c. MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20c. MLADI SAMOTAR, 15c. MLINARJEV JANEZ, 40c. MRTVI GOSTAČ, 20c. MUČENIKI, A. Aškerc, eleganfc»o vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25c. NAJDENČEK, 20c. NA PRERIJI, 20c. NARODNE PESMI, ŽirovniK, 3 zvezki, vez., vsak po 60c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki vsaki ix> 20c. NASELJENCI, 20c. NASELNIKOVA IIČI, 20c. NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vsak 20c. NEDOLŽNOST PREGAJANA IN S CHEN SPE A CHE, vezan $1/25. HRVATSKO - ANGLEŠKI razGOVORI. veliki 40c, mali 30c. KATEKIZEM mali 15c., veliki 40c. NAVODILO za spisovanje RAZNIH PISEM, nevez. 75c. PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. PRVA NEMŠKA VADNICA, 35c. ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40c. SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI Janežie-Bartel, fino vezan $3.00. SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežie Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40c. SLOVENSKA KUHARICA, Plei weiss, $1.80. SPRETNA KUHARICA, brosiro ono 80c. spisovnik ljubavnih in ZSr nitovanjskih pisem asa. voscilni listi 20e. zbirka ljubavnih in SNUHHx- nih pisem 30e. zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih sol 30c. ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE. aladin s čarobno svetilni- co 10e. andrej hofer 20c. avstrijski junaki, vez. 90e., nevez. 70e. belgrajski biser 15c. beneška vedeževalka 20e. ložični darovi, 15c. bucek v strahu, 35c. BURSKA vojska 30c. cerkvica na skali, 15c. cesar fran josip, 20c. cesarica elizabeta, 15e. ciganova osveta, 20c. cvetina borograjska, 20c. cvetke, 20c. čas je zlato, 20c. dama s kameljami, $1.00. darinka, mala CRN OGORKA, DETELJICA, življenje treh kranjskih bratov, francoskih VOjakoV, 20«. doma in na tujem, 20c. dve čudopolni pravljici, 20c UNO LETO MED INDIJANCI, 20e. ERAZEM PREDJAMBKI, 15c. ERI, 20c. BVSTAHIJA, 15c. FABIOLA, 60c. GENERAL LAUDON, 25c-GEORiGE STEPHENSON, oče ieles- nic, 40c. godčevski katekizem, 20* golobček in kanarček, 15c. GOZDOVNIK, 2 zvezka skupaj 70c. GROF RADECEJ, 20®. HIRLANDA, 20c. IVAN RESNICOLJUB, 20e. IZ AN AMI, mala Japonka, 20e. IZDAJALCA DOMOVINE, 20e. IZGUBLJENA SREČA, 20e. IZIDOR, pobožni kmet, 20e. IZLET V CARIGRAD, 40c. JAROMIL, 20e. ___i__ jurčičevi spisi, 11 umetno vezano, vsak zvezek $100. KAKO JE IZGINIL GOZD, 90s. KAKO POSTANEMO STARI, 40a. KAR BOG STORI JE VBE PRAV, 40c. OPOMBA. VvoBIn Ja pcfloBtl Že všteta. NEZGODA NA PALAVANU, 20c. NIKOLAJ ZRINJSKI, 20c. OB TIHIH VEČERIH, 70c. OP> ZORI, 70c. ODKRITJE AMERIKE, 40c. PAVLIHA, 2Uc. POSLEDNJI MOIIIKANEC, 20c. PRAVLJICE (Majar,) 20c. PRED NEVIHTO, 20c. PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30. PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30c. PRINC EVGEN, 20c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki, po 20c. PRST BOŽJI, 15c. REPOŠTEV, 20c. R1NALDO RINALDINI, 30c. ROBINSON, broširan, 60c. RODBINSKA SREČA, 40c. RODBINA POL AN EŠKIH, 3 zvezki $2.50. ROPARSKO ŽIVLJENJE, 20c. RUSKO-JAPONSKA VOJSKA, 5 zvezkov za 75c. SANJSKE KNJIGE, velike, 30a. SENTLIA, lie. SITA, mala Hindostanka, 20c. SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30c. SLOVENSKI SALJIVEC, 3 zvezka, po 20e. 4 5 SPISJE, 15c. SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20c. SREČOLOVEC, 20c. STANLEY V AFRIKI, 20c. STEZOSLEDEC, 20c. STOLETNA PRATIKA, 60c. STO PRIPOVEDK, 20c. STRELEC, 20c. STRIC TOMOVA KOČA, 60c. SVETA NOČ, 15c. ŠALJIVI JAKA, 2 zvezka, vsak po 20e. ŠALJIVI SLOVENEC, 75c. ŠTIRI POVESTI, 20c. TEGETHOF, slavni admiral, 20c. TIUN LING, 20c. TIMOTEJ IN FILOMENA, 20c. TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov, $6.50. TRI POVESSTI GROFA TOLSTO^ JA, 40c. V DELU JE REŠITEV, 20c. VENČEK PRIPOVESTI, 20c. V GORSKEM ZAKOTJU, 20e. VOHUN, 80c. VRTOMIROV PRSTAN, 20e. V ZARJI MLADOSTI, 20e. WINNETOU, rdeči gentleman, tri zvezki $1.00. ZLATA VAS, 25e ZLATOROG, $1.2! ZMAJ IZ BOSNE, 60c. Z OGNJEM IN MEČEM, $2.50. ŽALOST IN VESELJE, 45c. ZEMLJEVIDI. ZEMLJEVID A VST RJO - OGRSKE veliki 25c., mali lOe. ZEMLJEVID EVROPE, 25c. ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali 10c. ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DRŽAV, 25e. RAZGLEDNICE. Kranjska narodna noša, ljubljanska in drugih mest na Kranjskem, newyorske in raznih mest Amerike, s evetlioami in humoristiine po 3e., ducat 30c. Razne svete podobe, komad Ga. dn- eat 30c. Ave Maria, 10c. Album mesta New Trak s slikami mesta 40c. bodbft ▼ Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZOPARNIKI francoske družbe t severonemskega Lloyda in Hamburg-ameriške proge, kteri odplujejo iz New Yorka v Evropo kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA LORRAINE odpluje dne 2. julija ob 10. uri dopol. LA TOURAINE odpluje dne 9. julija ob 10. uri dop. LA PROVENCE odpluje dne 23. julija ob 10. uri dop. LA TOURAINE odpluje dne 30. julija ob 10. uri dop. ' LA SAVOIE odpluje dne 6. avg. ob 10. uri dopol. LA LORRAINE odpluje dne 20. avg. ob 10. uri dop. LA TOURAINE odpluje dne 27. avg. ob 10. uri dop. LA SAVOIE odpluje dne 3. sept. ob 10. uri dop. V BREMEN (severonemški Lloyd): KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje v torek dne 30. junija. KRONPRINZESS1N CECILIE odpluje v torek dnfc 7. julija. KRONPRINZ WILHELM odpluje v torek dne 14. julija. KAISER WILHELM n. odpluje v torek dne 21. julija. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje v torek dne 28. julija. KRONPRINZESS1N CECILIE odpluje v torek dne 4. avgusta. KRONPRINZ WILHELM odpluje v torek dne 11. avgusta. KAISER WILHELM II. odpluje v torek dne 18. avgusta. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje v torek dne 25. avgusta. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje v torek due 1. septembra. V HAMBURG (hamburško-ameriška proga): DEUTSCnLAND odpluje dne 27. avgusta ob 11. predp. DEUTSCHLAND odpluje dne 24. sept. ob 10. uri dop. Mbrina Jo jri vsak tek Za vsa pobližna ali natančna pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, kteri vam bode točno odgovoril in vas podučil o potovanju. -o- Dalje so še krasni poštni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi: ^ - V HAVRE (francoska družba): LA BRETAGNE odpluje dne 16. julija ob 10. uri dop. IJk BRETAGNE odpluje dne 13. avg. ob 10. uri dop. V BREMEN (severonemški Lloyd): PRINZ FRIED RICH WILHELM odpluje v četrtek dne 25. junija. LUETZOW odpluje v četrtek 9. julija. PRINCESS ALICE odpluje v četrtek 16. julija. BREMEN odpluje v četrtek 23. julija. PRINZ FRIEDRICH WILHELM odpluje v četrtek 30. julija. BARBAROSSA odpluje v četrtek 6. avgusta. FRIEDRICH DER GROSSE odpluje v četrtek dne 13. avgusta. GROSSER KURFUERST odpluje v četrtek dne 20. avgusta. BREMEN odpluje v četrtek 27. avgusta. PRINZ FRIEDRICH WILHELM odpluje v četrtek dne 3. septembra. V HAMBURG (hamburško-ameriška črta): HAMBURG odpluje 30. junija ob 10. tiri dopol. AMERIKA odpluje dne 2. julija ob 11. uri dop. PRETORIA odpluje dne 4. julija ob 9. uri dop. MOLTKE odpluje dne 7. julija ob 11. uri dop. BLUECHER odpluje dne 9. julija ob 1. uri pop. GRAF WALDERSEE. odpluje 11. julija ob 2. vri popoldan. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 16. julija ob 11. uri dop. PRESIDENT LINCOLN odpluje dne 18. julija ob 10. mri dop. PRESIDENT GRANT odpluje dne 25. julija ob 9. uri dop. PENNSYLVANIA odpluje L avgusta ob 9. uri sjutraj. AMERIKA odpluje 6. avgusta ob H. uri dopoL PATRICIA odpluje 8. avgusta ob 1. uri popoldan. BLUECHER odpluje 13. avgusta ob 1L uri dopoL ■ , . — . ■ , . • -v •. . . ti; . i. ' *?.. PRETORIA odpluje 15. avgusta ob 12. opoludne. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 20. avgusta ob .12. opoludne. GRAF WALDERSEE odpluje 22. avgusta ob 2. uri popol. PRESIDENT LINCOLN odpluje 29. avgusta ob 11. uri dopol. AMERIKA odpluje 3. septembra ob 11. uri dop. PRESIDENT GRANT, odpluje 5. septembra ob 12. opoludne. V TRST (avstro-ameriška proga) : LAURA odpluje dne 8. julija. EUGENIA odpluje dne 11. julija. ALICE odpluje dne 18. julija. MARTILY WASHINGTON odpluje dne 5. avgusta. ARGENTINA odj)luje dne 12. avgusta. V ROTTERDAM (Holland-American Line) : ROTTERDAM odpluje dne 1. julija ob 7. zjutraj. NTEUW AMSTERDAM odpluje dne 8. julija ob 12. opoludne. RYNDAM odpluje dne 15. julija ob 6. zjutraj, NOORDAM odpluje due 2S. julija ob 9. zjutraj. ROTTERDAM odpluje dne 11. avgusta ob 9. zjutraj. NIEUW AMSTERDAM odpluje dne 18. avgusta ob 9. zjutraj. RYNDAM odpluje dne 25. avgusta ob 9. zjutraj. POTSDAM odpluje 1. septembra ob 9. zjutraj. NOORDAM odpluje 8. septembra ob 9. zjutraj. V ANTWERPEN (Red Star Line): FINLAND odpluje dne 4. julija ob 11. uri dop. VADERLAND odpluje dne 11. julija ob 11. uri dop. ZEELAND odpluje, dne 18. julija ob~ll. uri dop. GOTHLAND odpluje 25. julija ob 11. uri dopol. KROONLAND odpluje 1. avgusta ob 11. uri dopol. VADERLAND odpluje 8. avgusta ob 11. uri dopol. FINLAND odpluje 15. avgusta ob 11. uri dopol. ZEELAND odpluje 22. avgusta ob 11. uri dopol. KROONLAND odpluje 29. avgusta ob 11. uri dopol. VADERLAND odpluje 5. septembra ob 11. uri dop. FINLAND odpluje 12. septembra ob 11. uri dop. V SOUTHAMPTON (American Line): ST. PAUL odpluje dne 4. julija ob 10. uri dop. NEW YORK odpluje dne 11. julija ob 10. uri dop. ST. LOUIS odpluje dne 18. julija ob 10. uri dojv PHILADELPHIA odpluje 1. avgusta ob 10. uri dopol. ST. PAUL odpluje 8. avgusta ob 10. uri dopoL NEW YORK odpluje 15. avgusta ob 10. uri dopoL ST. LOUIS odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopoL PHILADELPHIA odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopoL ST. PAUL odpluje 5. septembra ob 10. uri dop. NEW YORK odpluje 12. septembra ob 10. uri dop. ST. LOUIS odpluje 19. septembra ob 10. uri dop» V CHERBOURG (White Star Line): OCEANIC odpluje dne 1. julija ob 10. uri dopoL TEUTONIC odpluje dne 8. julija ob 10. uri dopoL ADRIATIC odpluje dne 15. julija ob 10. uri dop. MAJESTIC odpluje dne 22. julija ob 10. uri dop. OCEANIC odpluje 29. julija ob 10. uri dopoL TEUTONIC odpluje 5. avgusta ob 10. uri dopoL ADRIATIC odpluje 12. avgusta ob 10. uri dop. MAJESTIC odpluje 19. avgusta ob 10. uri dop. OCEANIC odpluje 26. avgusta ob 10. uri dop. TEUTONIC odpluje 2. septembra ob 10. uri dop. ADRIATIC odpluje 9. septembra ob 9. uri dop. MAJESTIC odpluje 16. septembra ob 10. uri dop, Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. Ako kdo želi pojasnila še o dru-cih, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim, potoni na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, in postrežen bode vsakdo vestno in hitro. Vsakteri potnik naj si uredi tako, da pride en dan pred odhodom par-nika v New York. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York^ pričakuje ga naš vslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno ter spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate pc številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. Conpple Generale TiansatMipe (Francoska parobrodna družba.) 4 DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANA Postni parniki so:? *La Provence" na dva vijaka...................14,200 ton, 30,000 konjskih moč' MLa Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ „ «La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 ,, 25,000 „ uLa Touraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 'La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 „ *La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ Glavna Agencija: 19 STATE#STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki •dplqjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nrg iopoludne iz pristanišča št. 42 North Bi ver, ob Morton St., N. Y, •LA LORRAINE 2. julija 1008. *LA SAVOIE 6. avg. 1908. •LA TOURAINE 9. julija 1908. La Bretagne 13. avg. 1908. La Bretagne 16. jul. 1908. *LA LORRAINE 20. avg. 1908. •LA PROVENCE 23. julija 1908.*LA TOURAINE 27. avg. «J08. ♦LA TOURAINE 30. julija 1908.*LA SAVOIE 3. sept. 1908. POSEBNA PLOVXTBA. Krasni novi parnik na dva vijaka "Chicago" odplove dne 20. julija t. L opoludne is piera It. 84 North River, blizo 44. eeste. Parnik "California" odpluje dne 27 junija 1908 v Bordeaux. Parnik "Floride" odpluje dne 18. julija 1908 v Havre. RAMO ZA POTNIKE DRUGEGA IN TRETJEGA RAZREDA l Gena drugega razreda do Havre: 466.M in vUtfe. ) FArnlk* s zvezdo zaznamovani imajo p* dn vijaka. M. W« Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deaoorn St.. Chicago, IHa HhmBHBbb^ y 11 - z