GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
ŠT. 8  LETO 18
23. APRIL 1979
CENA 3 DIN
Dela vski praznik v Kamniški Bistrici
LetoSnji praznik dela sovpada s praznovanjem jubilejne obletnice mesta Kamnika, »to moramo temu praznovanju posvetiti več pozornosti. Bogata zgodovina mesta Kamnika in predvojno delavsko gibanje v borbi za delavske pravice nas obvezujejo, da se spominjamo vseh, ki so izbojevali svobodno in srečno življenje. Ponosni smo nanje, saj so ustvarili pogoje, v katerih danes živimo, in nam omogočili, da uresničujemo revolucionarne in zgodovinske dlje v sodobnem cas" in prostoru.
Zavedamo se, da prehojena Pot ni bila lahka. Boleči so bili Pritiski od zunaj, da bi odstopili od začrtane poti. Nismo klonili, naše revolucionarno gibanje in samoupravno utrjevanje ni nikoli skrenilo z jasno določene linije in smeri.
Ponosni smo, ker so za nami resnično uspešna revolucionarna le*a, v katerih smo sprejeli odgovorne naloge in jih tudi uspešno uresničili. Naši delovni ljudje so se zavestno in trajno odločili za socialistično samoupravljanje. Pripravljeni so odločno braniti Pridobitve svoje revolucije pred slehernim, ki bi ogrožal našo neodvisnost in enotnost.
Vseskozi je pred nami določen «lj - preobrazba družbe na osnovah samoupravljanja. Delavski razred mora biti odločujoč deJavnik razširjene reprodukcije, m°ra odločati o ustvarjenem dohodku ter razpolagati z vsemi
ustvarjenimi sredstvi.
Ko razmišljamo, kako bomo v svojem delovnem, družinskem in prijateljskem krogu praznovali naš veliki praznik, nas hote navdaja ponos, da delamo, ustvarja-
mo in živimo v družbi, ki resnično gradi sebi in prihodnjim rodovom srečnejše in bogatejše življenje.
Prav pa je tudi, da v teh dneh vsaj v mislih preletimo težko pot,
ki so jo morali prehoditi naši narodi do končne svobode.
Občinski svet ZSS Kamnik
Prvi maj -praznik delavske solidarnosti
Devet desetletij se izteka, odkar so vsi napredni delavci sveta začeli slaviti svoj praznik, praznik razrednega boja, praznik dela. V vseh desetletjih je 1. maj vse bolj postajal tudi praznik delavske solidarnosti.
Letos ga praznujemo v znamenju šestdesetletnice avantgarde delavcev -Komunistične partije, revolucionarnih sindikatov in SKOJ.
V kamniški občini ima ta praznik še posebno obeležje, saj poteka tudi šest desetletij, odkar so kamniški delavci ustanovili svoje delavsko prosvetno društvo s simboličnim imenom Solidarnost. Društvo kot izraz in obliko razrednega povezovanja delavcev v boju za svoje - delavske pravice.
Letošnji praznik dela praznujemo sredi uresničevanja tako imenovane male delavske ustave-zakona o združenem delu. Praznujemo ga v znamenju revolucionarnih spre-
memb, ki naj zagotove, da bo delavec res odločal o tem, kako bo ustvarjal svoj dohodek in kako ga bo delil. In to na vseh ravneh, ne samo v svoji delovni organizaciji.
Letošnji prvi maj bo za nas vse pomenil izraz delavske solidarnosti tudi tako, da bomo čimbolj pomagali svojim tovarišem, delavcem v Črnogorskem Primorju, ki jih je prizadela težka naravna nesreča. Da bomo pomagali občanom naše pobratene občine Kotor, kjer so skoraj vsi domovi in tovarne uničeni. Ne bo se nam veliko poznalo, če bomo del denarja, ki smo ga vsak zase namenili za praznovanje, poslali našimpobratimom, ki so v stiski. Sedaj je priložnost, da tudi z dejanji potrdimo pred desetimi leti podpisano listino o pobratenju.
Tako bo naš skupni delavski praznik še bolj dobil svoj pravi izraz in pomen!
F. SVETEU
Čeprav so kmetje najvežnejša spomladanska poljska dela že opravili, lahko tu in tam še opazimo delo na polju. Prava redkost pa so na naših kmetijah vprege z lesenimi plugi in branami. Pri Mežnarjevih v Tuhinjski dolini je sicer staro kmečko domačijo že zamenjala nova stanovanjska hiša, strma polja pa še vedno obdelujejo z živino in lesenim poljskim orodjem. Za nas, ki lahko tako kmečko idilo samo opazujemo, ie prava paša za oči, za kmeta pa trdo delo in težko zaslužen kruh.
Tekst in foto:tM. JANČAR
60 let Solidarnosti
Delavsko kulturno prosvetno društvo Solidarnost praznuje letos 60-letnico ustanovitve in pomembnega dela, ki je bilo zlasti med obema vojnama zelo razgibano.
V počastitev te pomembne obletnice, ki sovpada z jubilejnim letom Kamnika, bo Solidarnost priredila ob dnevu OF, slavnostno akademijo, ki bo v četrtek, 26. aprila ob 20. uri v dvorani kina Dom v Kamniku. Sodeloval bo moški pevski zbor pod vodstvom Milana Trčka, ženski zbor, ki mu bo dirigiral Viktor Mihelčič, godba na pihala in dramska sekcija Jože Kodra.
Ženski in moški pevski zbor Solidarnost pa se bosta predstavila tudi kot mešani zbor ob spremljavi pihalne godbe.
Ob letošnji obletnici prvega slovenskega delavskega društva Solidarnost se bodo posamezne sekcije še večkrat predstavile na prireditvah, jeseni pa bo izšla tudi brošura o delovanju Solidarnosti od začetka do danes, ki jo pripravljata dolgoletna člana in predsednika tega društva Marica Brejc in Zvone Vrstovšek.
M. J.
OB DNEVU OF IN PRAZNIKU DELA ISKRENE ČESTITKE VSEM DELO VNIM LIUDEM IN OBČANOM KAMNIŠKE OBČINE
občinska konferenca SZDL občinska konferenca ZKS občinski sindikalni svet občinska konferenca ZSMS občinski odbor ZZB NOV in občinska skupščina Kamnik
• Z medobčinskega posveta o družbenem planiranju
S programi kasnimo
Aktivnost na področju samoupravnega družbenega planiranja ter na njem temelječih planskih dokumentih, ki je pred nami v naslednjih letih, pomeni enega temeljnih pogojev za uveljavljanje samoupravnega družbenoekonomskega položaja delovnih ljudi in občanov. Zavedajoč se odločujočega pomena planiranja, sta Republiška konferenca SZDL in njeno predsedsvo sprejela izhodišča za družbenopolitično aktivnost pri pripravi in sprejemanju planov nosilcev planiranja v SR Sloveniji.
V skladu s temi izhodišči in načrtovanjem je bil v sredo, 11. aprila, v Kamniku regijski posvet, na katerem so analizirali družbenopolitično aktivnost ob sprejemanju dokumentov za pripravo srednjeročnih, dolgoročnih in drugih planov in se pogovorili o načrtovanju koordinirane družbenopolitične akcije. Posvet je bil organiziran za občine Grosuplje, Litija, Domžale in Kamnik. Poleg predstavnikov teh občin in predsednikov medobčinskih svetov družbenopolitičnih organizacij, predstavnikov skupnosti občin ljubljanske regije in območne gospodarske zbornice, sta se posveta udeležila tudi Vlado Klemenčič, podpredsednik Republiške konference SZDL in Tomaž Banovec iz Zavoda SRS za družbeno planiranje.
Čeprav predstavlja družbenopolitična aktivnost pri pripravi planov kontinuirano dejavnost, ki zahteva stalno navzočnost in sodelovanje s subjekti planiranja, bo delo v procesu priprave planov potekalo po posameznih fazah planiranja v skladu s sprejetimi dokumenti. Socialistična zveza se poleg koordiniranja
skupnih akcij neposredno vključuje v proces planiranja v krajevnih skupnostih in v samoupravnih interesnih skupnostih.
V prvem delu posveta je tekel razgovor o dosedaj opravljenih nalogah in aktivnostih. Pokazalo se je, da družbenopolitična akcija še ni stekla, kot bi bilo potrebno. Ugotovljeno je bilo tudi, da glede na akcijski program sprejemanja planskih aktivnosti, v katerem so opredeljeni tudi roki, nekoliko zaostajamo za načrti. Vzrok je tudi to, da republiški zakon o sistemu družbenega planiranja še ni bil sprejet.
V proces planiranj? se morajo vključiti vsi delovni ljudje in občani v temeljnih sredinah, kjer živijo in dela. Na osnovi elementov, ki bodo podani v razpravi po temeljnih sredinah in na osnovi analize razvojnih možnosti bo potrebno z uskladitvijo potreb in možnosti graditi srednjeročne, dolgoročne in druge plane.
V razpravi je bil posebej izpostavljen problem pomanjkanja ustreznih kadrov v plansko analitskih službah in največkrat neučinkovita organiziranost teh služb, kar še povečuje neusklajenost in večtirnost dela. Kadrovske težave so večkrat posledica neorganiziranosti, zato je potrebno poiskati ustrezno povezavo z raziskovalno skupnostjo in koordinirati delo v okviru občine. Izvršni svet je imenoval svet za družbenoekonomski razvoj, ki naj bi usklajeval delo po strokovni plati, medtem ko naj bi za koordinacijo spremljajoče družbenopolitične aktivnosti skrbel koordinacijski odbor pri Socialistični zvezi, ki je že ustanovljen. Za pomoč pri delu bo Republiška konferenca SZDL izdelala priročnik za pripravo aktivnosti v
1
lili!
JI
zvezi s planiranjem na temelju določil zveznega zakona o sistemu planiranja, morebitne dopolnitve, ki jih bo prinesel republiški zakon, pa bodo kasneje dopolnjene.
Posebno pozornost pri planiranju bo potrebno posvetiti krajevnim skupnostim in samoupravnim interesnim skupnostim ter njihovi povezavi, saj vemo, da so na tem področju potrebe dostikrat neusklajene z možnostmi. Na teh dveh področjih bo še posebno pereče pomanjkanje strokovnih kadrov, zato bo v planiranju potrebno vključiti tiste ljudi, ki živijo na območje krajevne skupnosti in bodo lahko s svojo strokovno usposobljenostjo bistveno prispevali h kvalitetnemu delu. Samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti bodo morale svoje plane usklajevati na nivoju krajevne skupnosti in v okviru možnosti na podlagi ocene razvojnih možnosti.
To še zdaleč niso vsi problemi in dileme, ki so se pokazali na posvetu. Potrebno bo opraviti še veliko del, tako da bodo delovni ljudje in občani imeli dejanske možnosti, da uveljavijo svoje interese. To seveda ne pomeni, da bo Socialistična zveza prevzela vlogo vsebinskega usklajevanja, razreševanja dilem in razlik v interesih med uporabniki in izvajalci, krajevnimi skupnostmi in združenim delom ipd., saj je to naloga samoupravnih organov. Socialistična zveza je nosilec družbenopolitične aktivnosti, koordinacijski odbor, ki je v ta namen formiran, pa bo uskalje-val delo in aktivnosti družbenopolitičnih organizacij. V zvezi s tem bo organiziranih več javnih razprav, na katerih bodo delovni ljudje in občani obravnavali posamezna kompleksna področja družbenoekonomskega razvoja in izoblikovali izhodišča za akcijo.
Planiranje ni zgolj trenutna akcija, ampak stalna aktivnost. Z odgovornim in realnim pristopom vseh subjektov planiranja je potrebno že v samem začetku z oblikovanjem izhodišč zagotoviti solidno osnovo za neposredno in odgovorno delovanje subjektov planiranja v procesih priprave planov.
Medobčinskega posvetovanja o planiranju, ki ga je vodil Franc Molim, predsednik medobčinskega sveta SZDL ljubljanske regije, sta se udeležila tudi Vlado Klemenčič, podpredsednik RK SZDL, in Tomaž Banovec, predstavnik zavoda SRS za družbeno planiranje.
Takoj zaposlim kvalificiranega mizarja.Pogoji zelo ugodni. Mizarstvo Jeraj, Gora 28 p. Komenda
• Poslovni uspeh kamniškega gospodarstva
Skromna
gospodarska rast
Prvi podatki o poslovnem uspehu kamniških organizacij združenega dela iz področja gospodarstva kažejo, da se je tudi v preteklem letu nadaljevalo neugodno upadanje gospodarske rasti, ki smo mu bili priča v letu 1977. Na take, ne preveč razveseljive ugotovitve so vplivali zlasti poslovni rezultati nekaterih organizacij združenega dela, ki že dlje časa poslujejo na meji rentabilnosti, nekatere pa so poslovno leto zaključile tudi z izgubo.
Leta 1978 je 45 OZD in TOZD iz področja gospodarstva, ki zaposlujejo 8447 delavcev, pridobilo 4 459 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je za 21 odstotkov več kot leto poprej. O dokaj visoki stopnji porasta cen je seveda tako naraščanje celotnega prihodka v mogočem razvrednoteno. Porast je toliko bolj skromen, če upoštevamo, da je celotni prihodek slovenskega gospodarstva lani za 23 odstotkov višji. Porast celotnega prihodka je bila lani celo manjša kot so v OZD načrtovali, kar zlasti velja za industrijo, ki je vodilna gospodarska veja v občinskem gospodarstvu.
Ker se je preteklo leto nekoliko spremenil sistem obračuna, je bil porast celotnega prihodka še nekoliko manjši, kar seveda tudi zamegljuje primerjavo s preteklim letom.
Ob hitrejši rasti porabljenih sredstev, torej poslovnih stroškov ki so naraščali hitreje kot celotni prihodek, je seveda ostalo za dohodek OZD še nekoliko manj. Položaj v slovenskem gospodarstvu pa je bil lani prav obraten, zato smo v Kamniku ustvarili za 19 odstotkov več dohodka, v Sloveniji pa kar za 39 odstotkov več kot leto poprej. Seveda je k temu prispevala tudi izguba 30 milijonov dinarjev, ki sta jo lani imela OZD Tovarna usnja in Viatorjev TOZD hoteli in Žičnice.
Ob zaostrenih pogojih gospodarjenja, vedno večji konkurenci na domačem trgu, s katero se srečuje kamniško gospodarstvo in dodatnih stimulacijah za izvoz izdelkov, bi pričakovali povečano prodajo v tujini. Vendar je izvoz celo nazadoval in je bil lani za 5,2 odstotka manjši kot leto poprej. Višji izvoz so dosegli le v Titanu, ETI Živilski industriji in Donitu. Zato se je tudi znižal
presežek izvoza nad uvozom, ki je bil lani za četrtino višji.
Razporeditev dohodka je šla lani zopet v škodo gospodarstva. Istočasno se je zmanjšala tudi udeležb skupne porabe, hkrati pa je bila višja udeležba splošne porabe, predvsem deleži za druge namene, med katerimi velja omeniti prispevek za varstvo okolja, vodni prispevek, obveznosti po sprejetih samoupravnih sporazumih za požarno varnost, ljudsko obrambo, mestno zemljišče Iz že tako oskubljenega čistega dohodka, pretežen delež so seveda osebni dohodki, so kamniške OZD lani oddvojile za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela le 87 milijonov dinarjev, kar je le za 4 odstotke več kot leta 1977. Delež za poslovne sklade pa je zato v strukturi čistega dogodka padel za nezavidljivih 8,5 odstotka. Če upoštevamo, da amortizacija ne zadošča za obnavljanje delovnih
sredstev na prejšni osnovi, je taka delitev novoustvarjene vrednosti kamniškega gospodarstva izredno neugodna.
Ob oceni gospodarskih gibanj je izvršni svet občinske skupščin« že večkrat opozoril organizacij' združenega dela na neugodni gospodarska gibanja, pri čemel so uspehi izostali. Ob tem dejstvu bo šlo kamniško gospodarstvo vedno težje v korak z razvojem Slovenije in bo vedno hitrej« zaostajalo v gospodarski rasti Eden izmed vzrokov za tako stanje je tudi zaostajanje na področju investiranja, ki še zdalet ne dosega z resolucijo začrtanit programov, ki so jih sprejeli delavci v združenem delu. Ugotovitev, da investicijskih programov v banki še vedno ni, je gotovo posledica premajhne zavzetosti in strokovnega poguma vodilnik struktur v kamniških organizacijah združenega dela.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL KAMNIK
objavlja prosta dela in naloge
UREDNIKA
KAMNIŠKEGA OBČANA
Pogoji:
- visoko ali višje šolska izobrazba Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo ali Filozofske fakultete - smer slavistika
- 3 leta delovnih izkušenj
Poleg navedenih morajo imeti kandidati tudi moralnopolitične vrline.
Delo se združuje za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejemamo do 15. maja.
XI. zbor gorenjskih aktivistov
Peš na Rudnik
Pred desetimi leti, ko je bil prvi zbor gorenjskih aktivistov v Železnikih, so se družbenopolitični delavci dogovorili, o pomenu in vsebini teh prireditev. Zbori naj bi biH izraz želje nekdanjih gorenjskih aktivistov in borcev, da se srečujejo in obnavljajo svoje prijateljstvo in spomine na dni boja, hkrati pa tudi priložnost, da svoje izkušnje posredujejo tistim, ki v novih pogojih prevzemajo odgovorne naloge v družbenopolitičnem življenju. Da je taka usmeritev pravilna, so pokazali zbori sami, Id so vselej dobro obiskani in priljubljeni, naj pomembnejše pa je, da so jih sprejeli za svoje ne le nekdanji aktivisti in bord, ampak vsi prebivalci Gorenjske.
Po dogovoru organizirajo zbo-
re gorenjskih aktivistov občine Gorenjske. Organizator letošnjega, XI. zbora gorenjskih aktivistov je Kamnik, ki je organiziral že IV. zbor leta 1972 na La-zah v Tuhinjski dolini.
Svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri Občinski konferenci SZDL je že v decembru razpravljal o organizaciji te prireditve in predlagal kraj in čas ter oblikoval organizacijski odbor. Po uskladitvi je predloge potrdilo tudi predsedstvo občinske konference SZDL. XI. zbor gorenjskih aktivistov bo tako 24. junija v vasi RUDNIK, ki je bil eno od središč narodnoosvobodilnega gibanja na tem področju. V pripravo zbora gorenjskih aktivistov se je poleg organizacijskega odbora vključila cela
krajevna skupnost Volčji potok, še posebno pa vaščani Rudnika.
S prostovoljnim delom bodo uredili poleg cest iz Volčjega potoka in Hudega tudi peš pot iz Perove-ga na Rudnik in bunker nad vasjo, v katerem so se 6. januarja 1945 odigrali tragični dogodki. Upajo, da bodo z ureditvijo peš poti v času prireditve razbremenili promet po ostalih cestah, saj je po njej od Perovega do Rudnika le dobre četrt ure hoje. Pričakujejo tudi, da bodo Kamničani uporabili to pot za sprehode in tako odkrili lepoto vasice, ki je Kamničanom tako oddaljena, čeprav je do nje le četrt ure hoje.
Letošnji zbor Gorenjskih aktivistov bo še posebno slovesen,
1
saj se bo gorenjskim občinam pridružila tudi občina Ljubljana Šiška, katere del je spadal pod pokrajinski odbor OF za Gorenjsko. Skupščina občine Ljubljana Šiška bo na zboru slovesno podelila domicil pokrajinskemu odboru OF za Gorenjsko.
Vsak zbor gorenjskih aktivistov ima tudi svojo aktualno politično vsebino. Letošnji bo potekal v znamenju jubilejev, ki jih praznujemo: 60. letnice Zveze komunistov in SKOJ. Taka usmeritev ni izbrana naključno, saj bo osrednja slovesnost ob 60-letnici SKOJ prav v naši občini konoc avgusta na Mali planini, in bo obenem tudi počastitev 40-letnice 5. državne konference SKOJ.
Poti v Rudnik je več.
kamniški občan / 23. april 1979
3
Usposabljanje mladih za SLO
Uspešno tekmovanje
»Tudi mladi se morajo usposabljati za obrambo domovine«, je med drugim dejal predsednik SO Kamnik Franc Svetel], ko je nagovoril zbrane tekmovalce in goste po končanem občinskem tekmovanju ob 30-letnici obrambne vzgoje, ki ga je v soboto, 14. aprila, izpeljal občinski štab za izvedbo tega tekmovanja. Na tekmovanju je sodelovalo 10 ekip iz osnovnih šol in dve ekipi gimnazije Rudolfa Maistra.
Tekmovalci so morali pokazati kar precej znanja v streljanju z zračno puško, poznavanju prve pomoči (teoretično in praktično), poznavanju puške M 48 (puško so morali tudi razstaviti in sestaviti, odločilna pa je bila hitrost), topografiji in na koncu poznavanju zgodovine NOB in koncepcije SLO.
Na cilju, ki je bil na Vegradu, se je tekmovalcem prilegla malica, nestrpno pa so pričakovali razglasitev rezultatov in program, ki ga je pripravila glasbena šola. Nestrpnost je bila velika tudi zato, ker je organizator za naj-
boljše pripravil priznanja, kolajne, praktične nagrade, pa tudi pokal ni manjkal.
Med ekipami osnovnih šol je zmagala tretja ekipa osnovne šole Frana Albrehta z 967 točkami. Sledijo: 2. OŠ Frana Albrehta II. - 950 točk; 3. OŠ Frana Albrehta I. - 922 točk; 4. OŠ Toma Brejca II. - 884 točk; 5. OŠ Stranje II. - 819 točk itd.
Izven konkurence je prva ekipa gimnazije dosegla 847 točk, druga ekipa je le točko manj, torej 846 točk.
Najboljši ekipi z občinskega tekmovanja sta se udeležili področnega prvenstva Ljubljane, ki je bilo 17. aprila v Ljubljani. Med 26 ekipami srednjih šol je ekipa gimnazije Rudolfa Maistra zasedla 17. mesto.
Pravi podvig pa je naredila ekipa osnovne šole Fran Albreht, ki je v zasedbi: Branke Mavric, Dušana Raka, Aleša Jakliča, Maksa Šimenca, Matjaža Remsa in Barbare Motnikar (rezerva), med 37 ekipami zasedla odlično drugo mesto z 1305,5 točkami in
zaostala za zmagovalno ekipo osnovne šole Valentin Vodnik iz Ljubljane za 53,5 točke ter se tako uvrstila na republiško prvenstvo. Tudi na tem tekmovanju jim želimo čim več uspehov.
Tekmovanji v okviru akcije »Nič nas ne sme presenetiti« sta bili zelo uspešni, predvsem po zaslugi marljivih organizatorjev,
članov ZRVS in prosvetnih delavcev, ki so pripravljali mlade. Mladi si takih tekmovanj še želijo, saj v pripravi na tekmovanja dopolnjujejo svoje znanje na področju SLO, uspešna tekmovanja pa jih spodbujajo k še marlji-vejšemu delu.
»j
Tekmovalci so nestrpno pričakovali rezultate, ki jih je morala komisija preveriti.
Kviz 750 let Kamnika
Zmagala ekipa Komenda-Moste
Številni obiskovalci ene največjih letošnjih mladinskih prireditev, ki je bila posvečena jubilejnemu letu Kamnika, niso bili razočarani. Učenci petih kamniških osnovnih šol; Stranje, Fran Albreht, Tomo Brejc, Komenda-Moste in Zavoda za usposabljanje invalidne mladine, so z uspešnimi odgovori na zelo zahtevna vprašanja iz večih področij zgodovine potrdili svoja dolgotrajna prizadevanja in trud.
Napetost med vprašanji, odgo-vori in menjavanju skupin na odru, sta več čas spretno sprošča-
heroja Mirka Jermana. Kljub temu je za sprostitev gledalcev in nastopajočih dobro poskrbel orkester Boruta Lesjaka, pianist
Igor Dekleva in prikupni pevki sestri Jerman iz Duplice.
Čeprav tudi delo strokovne žirije, ki so jo sestavljali profesor
la
znana televizijska napovedo-
valca Nataša Dolenc, rojena Ka-mničanka in Vili Vodopivec, nič manj priljubljen kot Nataša, čeprav je Ljubljančan. Žal, se zaradi objektivnih vzrokov vabilu ni mogla odzvati priznana operna solistka Valerija Hevbalova, prav tako so obiskovalci v dvorani zaman pričakovali narodnega
Ivan Justinek, profesorica Ana Kastelic in predsednik občinske skupščine Franc Svetelj, ni bilo lahko, se je kviz uspešno zaključil v zadovoljstvo vseh pristonih, še posebno za zmagovalno ekipo iz osnovne šole Komenda-Moste, ki je na vsa vprašanja odgovorila brezhibno in dosegla najvišje število možnih točk. Za drugo mesto sta se z dodatnimi vprašanji borili ekipi osnovne šole Stranje in Fran Albreht, ki si ga je slednja tudi izborila. Čeprav sta imeli ekipi OŠ Tomo Brejc iz ZUIM nekoliko smole, zaslužita vse priznanje za trud, saj je bilo očitno, da jih je v določenih trenutkih premagala trema. Se posebno priznanje velja učencu Zavoda za usposabljanje invalidne mladine, ki je tisti dan prispel naravnost iz bolnišnice, da bi pomagal svoji ekipi.
Ob tej prireditvi pa so se izkazale tudi delovne organizacije Stol, ETA Živilska industrija, Svilanit, Svit TOZD Keramika, Alprem, Kemična industrija Kamnik, Kočna, Komunalno podjetje in Ljubljanska banka, ki so tekmovalcem poklonile praktična darila, ali kako drugače pomagale pri izvedbi kviza.
Čeprav so se tekmovalci marljivo pripravljali na kviz, mogli prikriti.
treme niso
Tekst in foto: M. JANČAR
• S seminarja konference mladih delavcev
Čas nenehne ustvarjalnosti
Usmerjeno izobraževanje - ti dve besedi v zadnjem času pogo-?to zasledimo v vseh sredstvih lavnega obveščanja. Kljub števil-mm izrečenim besedam pa se še Vedno sprašujemo, kaj je to Us«ierjeno izobraževanje. Kaj nam prinaša novega oziroma, v erri je sploh reforma šolstva?
Sedaj je v javni razpravi osnu-{•* zakona o usmerjenem izobraževanju; torej smo v času, ko lahko posredujemo svoje pri-P°mbe in predloge ter s tem pričamo svoj delež k preoblikovanju šolskega sistema.
Kot aktivni udeležec naj bi v ra*Pravah sodelovala tudi mladi-Da bi bili mladi čim bolj sez-^njeni z osnovami, na katerih ten»elji vsebinska zasnova zako-
na o usmerjenem izobraževanju, se je predsedstvo konference mladih delavcev, ki deluje v okviru občinske konference ZSMS odločilo, da pripravi dvodnevni seminar.
Seminarja, ki je bil 14. in 15. aprila v Predvoru, se je udeležilo okoli 30 predstavnikov osnovnih organizacij ZSMS iz delovnih organizacij Alprem, KIK, Kočna, Stol, Svilanit, Titan in Utok. Udeležili pa so se ga tudi mladi miličniki.
Osrednja tema seminarja je bila usmerjeno izobraževanje, kateremu smo prav zaradi aktualnosti namenili največ pozornosti. Z vsebino osnutka Zakona o usmerjenem izobraževanju nas je   seznanil   Franci KRŽAN,
predstavnik Centralnega komiteja ZKS. Namen posvetovanja je bil, da se prisotne opozori na bistvene novosti, na pomen usmerjenega izobraževanja in na način njegovega izvajanja v praksi. Izhajali smo namreč iz spoznanja, da se bo večina mladih z usmerjenim izobraževanjem bolj podrobno srečala šele na seminarju. Zato jim je potrebno dati smernice in jih pripraviti za na-daljno graditev in razvijanje reforme vzgojnoizobraževalnega sistema v sredinah, kjer delujejo.
Ker smo bili na seminarju zbrani predstavniki delovnih organizacij, je predavatelj posvetil največ pozornosti povezovanju vzgoje in izobraževanja s proiz-
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST KAMNIK
razpisuje za šolsko leto 1979/80
štipendije
za šolanje na šolah, ki usposabljajo za pedagoške poklice:
2 štipendiji za razredni pouk 1 štipendijo za matematiko-fiziko 1 štipendijo za glasbeni pouk 1 štipendijo za tehnični pouk
Prednost imajo:
a) kandidati z boljšim učnim uspehom
b) kandidati, ki so po mnenju službe poklicnega usmerjanja za izbrani poklic primernejši
Kandidati naj predložijo izpolnjeno prijavo za štipendijo pri Občinski izobraževalni skupnosti Kamnik, Titov trg 9.
r
Srebrni znak sindikata
Osnovne organizacije sindikata so na osnovi razpisa in pravilnika o podeljevanju srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije za leto 197") posredovale predloge z utemeljitvami za člane sindikata, ki so dolga leta aktivno delali v sindikalni organizaciji in s svojim delom prispevali k hitrejšemu razvoju delavskega samoupravljanja.
Na osnovi pismenih utemeljitev in v skladu s pravilnikom o podeljevanju srebrnih znakov Zveze sindikatov Slovenije je kadrovsko-organizacijska komisija pri občinskem svetu Kamnik podrobno razpravljala o posameznih kandidatih, upoštevajoč daljšo dobo aktivnega dela v sindikatih in drugih družbenopolitičnih organizacijah.
Na podlagi predloga kadrovske komisije je predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Kamnik dne 29. marca 1979 sprejelo sklep, da se za leto 1979 podeli srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije naslednjim posameznikom - članom sindikata in osnovnim organizacijam:
Francu Gradišku iz »Stola«; Ivici Pestotnik iz Kemijske industrije; Francu Štebetu iz »Stola«; Ivanu Piskarju iz »Stola«; Pavlu Urankarju iz »Žito - Vesna«; Generozu Kališ-niku iz Kemijske industrije; Marinki Osolin iz »Utoka«, Antonu Lipovšku iz »Titana«, Rudiju Veluščku iz »Titana«; Mariji Žnidar iz OŠ Frana Albrehta, Jožetu Romšaku iz Gozdnega gospodarstva Kamnik; Ivici Humar iz Gozdnega gospodarstva Kamnik; Blažu Krumpestarju iz »Graditelja«, Marjani Tomšič iz »Titana«; Osnovni organizaciji sindikata DO »Me-nina« in Osnovni organizaciji sindikata DO »Eta«.
Vsem dobitnikom srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije še enkrat iskreno čestitamo in se jim iskreno zahvaljujemo za njihovo požrtvovalnost pri delu. Prepričani smo, da bo to priznanje hkrati spodbuda za nadaljnje delo.
Podelitev srebrnih znakov Zveze sindikatov Slovenije bo 1 maja 1979 na delavskem srečanju v Kamniški Bistrici.
Občinski svet ZSS Kamnik
vodnim delom. S tem, ko prehajamo v sistem podružabljanja vzgoje in izobraževanja, se oblikujejo novi družbenoekonomski odnosi, ki temeljijo na svobodni menjavi dela, ki se v združenem delu vedno bolj uveljavlja. Tako bomo imeli delavci v združenem delu celovit vpliv na obseg in vsebino programov vzgojnoizobra-ževalnih ustanov.
V OZD je treba veliko pozornosti posvetiti planiranju kadrov, ki naj postane, v kolikor še ni, temeljna sestavina kratkoročnih in' srednjeročnih planov OZD. Pri tem naj imajo aktivno vlogo tudi mladi v OZD. Morda na tem mestu ne bi bilo odveč, če ponovimo misel tovariša Kržana, ki se nanaša na oblikovanje aktiva štipendistov v okviru OO ZSM. Mladina naj bi skušala štipendista, bodočega sodelavca, že v času šolanja vključiti v združeno delo. S takšnim načinom bi morda pripomogla, da bi bilo število tistih štipendistov, ki se po končanem študiju ne vključijo v združeno delo štipenditorja, iz leta v leto manjše.
Da pa seminar le ne bi potekal preveč monotono, smo prisluhni-
li še drugim temam. Obravnavali smo poslovni uspeh OZD in DO, s katerim nas je seznanil Tone PENGOV, predsednik občinskega izvršnega sveta. Lotili smo se stanovanjske problematike, v kateri je sodeloval Stane ZARNIK, sekretar občinske konference ZSMS. O akciji »Nič nas ne sme presenetiti« nam je pripovedoval Tomo ZAGORC. Seminarska predavanja pa je zaključil Ivan SPRUK s temo Mladi in religija.
S stanovanjsko problematiko se nismo srečali prvič. V ta namen je KMD priredila javno tribuno v dveh delovnih organizacijah. Tu so se oblikovala določena stališča, ki so bila posredovana tudi predstavnikom OO ZSMS tako, saj je marsikomu ta problematika še vedno premalo znana. V razpravi smo ponovno podprli že sprejeta stališča, oblikovali nova in podali kritično oceno stanovanjske politike o delitvi stanovanj mladim družinam.
Tudi akcija »Nič nas ne sme presenetiti« vključuje ZSMS, oziroma njene osnovne organizacije v OZD, saj so te skupaj s sindikati in odborom za SLO odgovorne za pripravo, organizaci-
jo in izvedbo te akcije. Njen namen je, da se še bolj okrepi obrambna sposobnost in pripravljenost vseh dejavnikov, ki so dolžni sodelovati pri obrambi države v primeru sovražnega napada in priskočiti na pomoč ogroženemu prebivalstvu ob elementarnih in drugih nesrečah.
Po končanem posvetovanju smo ugotovili, da nas mlade v naslednjih dneh čaka mnogo dela, saj so bile v Predvoru dane številne smernice in naloge OO ZSM v delovnih organizacijah, ki jih bomo skušali čim prej in čim uspešneje uresničevati. Pred nami je čas, ki ne dopušča mirovanja, ampak nenehno ustvarjalnost na vseh področjih, še zlasti pa tam, kjer neposredno vplivajo na delo mladine.
Udeleženci seminarja smo se razšli z obljubo, da na problematiko, s katero smo se seznanili, ne bomo pozabili, ko se bodo za nami zaprla vrata predavalnice, ampak si bomo prizadevali, da bomo o vsem še bolj poglobljeno razpravljali v svojih osnovnih organizacijah.
Nika Kepic
Regijsko tekmovanje Tito - revolucija - mir
Mladi
Uspeh gimnazijcev »ezdosiovd
Osnovna organizacija ZSMS Gimnazija Rudolfa Majstra, občinska konferenca ZSMS Kamnik in medobčinski svet ZSMS ljubljanske regije, so v soboto, 14. aprila, organizirali medobčinsko kviz tekmovanje Tito -revolucija - mir na temo zgodovina SKOJ in mladinske organizacije. Organizacijo prireditve je podprl tudi občinski komite ZKS Kamnik.
V Kamniku se je zbralo 73 tekmovalcev iz 10 občin ljubljanske regije. Mladi so tekmovali v konkurenci osnovnošolcev in srednješolcev. Pokazalo se je, da so to bili res najboljši tekmovalci z občinskih tekmovanj, saj so se
izkazali kot zelo dobri poznavalci zgodovine SKOJ in mladinskega gibanja pri nas. Med osnovnošolci so bili najboljši predstavniki Kočevja, Ljubljane Most in Domžal. Poleg predstavnikov teh občin bo v ekipi ljubljanske regije tudi pionirka iz Ljubljane Šiška. Kamniške predstavnice so bile sicer zadnje, a so vendarle pokazale solidno znanje. V konkurenci srednješolcev pa je bil končni izid popolnoma drugačen. Prva mesta so zasedli kamniški gimnazijci: prva je bila Mojca Božič, drugi je bil Andrej Vrhov-nik, tretja Damjana Plešnar, četrti predstavnik Ljubljane Šiška, peta Ksenija Zeilhofer, šesta pa
Božiča Homar. Razen Homarje-ve bodo vsi ostali tvorili ekipo Ljubljanske regije na republiškem tekmovanju, ki bo 21. aprila. Kamničani so dobro branili naše barve in ponovili uspeh, ki so ga lani dosegli z drugim mestom v republiki na tekmovanju Mladost v pesmi, besedi in spretnosti. V imenu občinskega komiteja ZKS Kamnik je najboljšim čestital sekretar Danijel Artiček.
Gimnazijci so obljubili, da se bodo prav tako potrudili tudi na republiškem tekmovanju. Želimo jim veliko uspeha in da bi dobro zastopali ljubljansko regijo, predvsem pa Kamnik in njegovo mladino. \, KURET
• Obrambni dan šole Fran Albreht
Tudi mladi pripravljeni
Kot vsako leto, je bil tudi letos na osnovni šoli Fran Albreht obrambni dan, in sicer v soboto, 10. marca. Tekmovalci so čakali na start na travniku za kopališčem. Ob 7. uri je startala I skupina, potem pa so se v razmaku 15. minut zvrstile še ostale. Na poti so bile kontrolne postaje, kjer so morali učenci pokazati znanje v ravnanju s kompasom, streljanju z zračno puško, izvajanju prve pomoči in zgodovini NOB.
Na vsaki kontrolni postaji so morali tekmovalci s kompasom določiti smer poti ter jo vrisati na zemljevid. Ker so bile postaje precej oddaljene ena od druge, je nekaj ekip zašlo ter izgubilo
čas in točke. Na vsaki postaji so bila tudi napisana gesla, ki so jih morali prepisati ter opraviti določeno nalogo. Na predzadnji postaji so reševali teste iz zgodovine NOB, nato pa ob samostanu določiti azimut do cilja, ki je bil prav tako za kopališčem. Zadnja ovira je bila Nevljica, ki je podaljševala čas pohoda, saj so tekmovalci morali dd mostu, ta pa je bil od cilja oddaljen kakih 100 metrov.
Tekmovale so samo ekipe 7. in 8. razredov, medtem ko so imeli 5. in 6. razredi orientacijski pohod po opisani poti. Najhitrejša skupina je porabila za pohod nekaj več kot 2 uri, nekateri pa so prišli na cilj šele po 3. urah. O
vrstnem redu so odločale minute, saj je ekipa 8. c zmagala pred 8. a le s štirimi točkami prednosti. Tretji pa so bili učenci 7. c razreda.
Takšna tekmovanja imajo seveda velik pomen za družbeno samozaščito in prav bi bilo, če bi se jih množično udeleževali.
Vsekakor so učenci dosegli lepe uspehe, saj so se na obrambni dan in s tem na tekmovanje SLO pripravljali šele mesec dni. Pohvala velja tudi učiteljem za dobro organizacijo tekmovanja.
Najboljši predstavniki šolskega tekmovanja bodo zastopali našo šolo tudi na občinskem tek-
movanju.
TANJA KRŽ1N
Na osnovni šoli Toma Brejca deluje tudi astronomski krožek. Naš mentor je tovariš Boris Kham. Imamo dva teleskopa. Prvi je izdelek Vege in ima 44-kratno povečavo, drugi pa je SZ in ima do 80-kratno povečavo.
Ob jasnih večerih hodimo na opazovanja. Opazovali smo že: planet Jupiter, Luno, Deneb v ozvezdju Laboda, Alkor in Mizar v ozvezdju Velikega voza. Vsa opažanja si tudi zapisujemo, zapiske pa vlagamo v posebno mapo.
Poleg praktičnega dela pa imamo tudi teoretični del. Spoznavamo značilnosti posameznih zvezd, ozvezdij in nekatere zanimivosti. Zanimajo nas razni pojavi v vesolju, na primer: zvezdna kopica, pulzarji in zvezde, ki spreminjajo svoj sij in pa tudi elektromagnetna valovanja.
Obravnavali smo tudi jedrske procese, ki se odvijajo na soncu in na drugih zvezdah. Spoznali smo tudi že navidezno in pravo gibanje sonca.
Vsi člani krožka smo s tovarišem mentorjem obiskali planeto-rij v Ljubljani. Posamezniki pa smo bili tudi na sestanku astronomske sekcije POS, kjer amaterji poročajo o svojih opazovanjih in poglabljajo teoretično znanje. Astronomska sekcija se je sedaj organizirala v samostojno Astronomsko društvo Javor-nik. Poleti se bodo najbolj prizadevni člani krožka udeležili II. astronomskega tabora na Javor-niku.
STANE ERZAR
Odmevi
Napačne sodbe
Gimnazija Rudolfa Maistra, predvsem pa njeni dijaki, smo v zadnjem času tarča najrazličnejših očitkov in pripomb.
V tisku (beri Kamniški občan) pa tudi na radiu se pojavljajo poročila in prispevki, ki očitajo naši mladinski organizaciji premajhno dejavnost, nezainteresiranost in leženost, tako na kulturnem kot na družbenopolitičnem področju. Nekaj teh očitkov je utemeljenih, večina pa ne.
V Kamniku skoraj ni proslave, na kateri ne bi sodelovali gimnazijci, bodisi kot recitacijska skupina, pevski zbor ali pa posamezniki. Marsikatera oblika kulturnega življenja, ki je v Kamniku že tako siromašno, bi brez ogretosti mentorjev, profesorjev in dijakov GRM povsem zamrla. S tem ne mislim, da gimnazija vsebuje vso kamniško kulturo, kar še zdaleč ni res, ampak želim le osvetliti našo dejavnost, ki je, kot kaže, premalo vidna.
Slišati je, da je gimnazija postala, oziroma ostala vase zaprta avstro-ogrska ustanova brez vsakršnih stikov s svetom. Toda sodelovanje s škofjeloško gimnazijo, vojašnico Staneta Žagarja iz Kranja in vojaško gimnazijo potrjuje ravno nasprotno, veliko odprtost in težnjo po iskanju novih stikov.
Naša šibka točka so mogoče MDA, venda še zdaleč ni tako kritično, kot nekateri prikazujejo. Spomnimo se le graditve TRIM steze na Zapricah, pri kateri smo sodelovali prav vsi dijaki in na posnemanja vredno čistilno akcijo. Čistili smo bregove Kamniške Bistrice. Nekaj nas je sodelovalo tudi na zvezni MDA Šamac-Sarajevo. Premajhen letošnji odziv za MDB pa po mojem ni le nezainteresiranost, ampak tudi nein-formiranost oz. neobveščenost. Tu bi; nam lahko uspešno pomagali tudi tovariši iz občinskega centra za MDA, saj razpolagajo z večjim propagandnim materialom. Na koncu lahko pogledamo še na športno področje, kjer mladinke in mladinci iz GRM z uspešnim vključevanjem v vsakovrstna športna društva in ustanove prispevamo lep delež k uspehu (ali pa neuspehu) celotnega kamniškega športa.
Menim, da je izjava o premajhni družbenopolitični aktivnosti Gimnazije neutemelljena, kajti ne smemo ločevati političnega delovanja od kulturnega, športnega in zabavnega. Pri mladini in tudi sicer prvotnega pomena je akcija, ne pa sedenje na sestankih in premlevanje že neštetokrat ponovljenih fraz. Nočem zagovarjati mnenja da so sestanki nepomembna in postranska stvar, vendar pa le-ti vsekakor sami po sebi niso nosilci politične ideje, še manj pa akcije.
Sašo MIKUŠ
• Ob akciji »varstvo okolja«
Ponekod gluha ušesa
Občinska konferenca ZSMS je dala velik prispevek ne le jubilejnemu letu mesta, temveč predvsem varstvu okolja z organizirano akcijo »očistimo mesto«. K sodelovanju je pozvala tudi mladinske organizacije in sindikate delovnih organizacij, Komunalno podjetje, šole, krajevne skupnosti in vse ostale občane, ki so dolžni skrbeti za čisto in zdravo okolje, v katerem živijo in delajo. Žal, se ja akcije čiščenja, ki je potekala 13. in 14. aprila, udeležila predvsem šolska mladina in delavci Komunalnega podjetja, ki so s tovornjaki odvažali odpani material.
Od dvanajstih delovnih organizacij, ki so bile pozvane k akciji čiščenja, se je v petek zjutraj javila na zbornem mestu le mladinska organizacija iz Ete. Ostale pa so bile »gluhe« za poziv, čeprav je bila akcija napovedana (navedena so bila tudi imena OZD, ki naj bi se akcije udeležile) v prejšnji številki Kamniškega občana. Brez zlobe naj omenimo še to, da so prav nekatere delovne organizacije največje onesnaževalke Kamniške Bistrice in njenega obrežja.
Mladi so očistili predvsem obrežja Kamniške Bistrice ter parke in zelenice v mestu. Vzporedno pa so potekale očišče-, valne akcije tudi v nekaterih krajevnih skupnostih.
Tekst in foto: M. JANČAR
• Iz življenja in dela v Dijaškem domu
Pod našo streho
Veliko govorimo o tem, kako so urejene naše vzgojnovarstve-ne ustanove in kako naj bi izboljšati njihovo delo. Žal pa velikokrat zmanjka časa, da bi prešli od besed k dejanjem in končno v celoti izboljšali pogoje našega šolarja na vseh stopnjah šolanja. Ne mislim razpravljati o tem, kaj bi morali storiti. Želim vsaj delno prikazati življenje in delo učencev ter vzgojiteljev. V kamniškem dijaškem domu. Danes so v domu pretežno osnovnošolci.
Kdo vse prebiva pri nas? Učenci prihajajo od blizu in daleč. Pridejo k nam, ker se želijo izobraževati v šolah v Kamniku in bližnji okolici. Naša skrb je, da jih pripravimo za življenje. Prizadevamo si, da bi tem učencem nudili tisto varnost, ki so je otroci deležni v družinskem okolju.
Učenci pričakujejo, da bodo v domu našli vse, kar potrebujejo v svojem svetu iskanj, novih spoznanj in izkušenj. Vzgojitelji jim pri tem tovariško pomagamo premagovati njihove težave. Z učenci dnevno preživimo šest ali osem ur, pa naj bo to delavnik, nedelja ali praznik. Najbolj srečni smo tedaj, če spoznamo, da smo jim pomagali rešiti osebne ali šolske težave. Naše delo zahteva veliko pedagoškega in življenjskega optimizma. Prepričani smo, da se bodo tudi rezultati našega dela slejkoprej pokazali.
Večina učencev poklicnih šol prihaja od daleč, tudi iz drugih
republik. Težko se vživijo in sprejemajo naše navade ter naučijo slovenskega jezika. Pri vsem tem jim vzgojitelji pomagamo z nasveti. Svetujemo jim primerno literaturo in jim pomagamo do novega znanja.
V šoli učenci poklicnih šol spoznavajo lepoto našega jezika in zaklade slovenske književnosti. Po treh letih šolanja marsikdo tekoče obvlada pogovorno slovenščino. Ti učenci se izšolajo za zidarje, tesarje in kleparje. Nekaj jih po končani šoli ostane tudi v Kamniku.
Osnovnošolci so domačini, nekaj pa jih je iz domžalske občine. Letos imamo v popolni domski oskrbi 57 učencev, starih od 7. do 18. leta. Nekateri gredo ob petkih domov in se vračajo v nedeljo ali v ponedeljek. Med dom-
skimi učenci so najbolj nebogljeni tisti, ki obiskujejo 1. ali 2. razred. Kljub temu pa znajo biti zelo samostojni in odločni. Sami potujejo z avtobusom domov in nazaj. Marsikdo mora pešačiti še uro ali več. Ni jih strah ne temnega gozda, ne slabega vremena. Ti mali junaki se ob večerih, ko čutijo domotožje in pogrešajo materino roko, radi privijejo k dežurni vzgojiteljici in čakajo na njeno tolažilno besedo.
Poleg učencev, ki so pri nas v popolni oskrbi, imamo organizirano še dnevno varstvo učencev obeh kamniških šol, osnovne šole Olga Avbelj in bližnjih podružničnih šol. Tu so učenci od 1. do 8. razreda. Letos je v dnevno varstvo vključenih 189 učencev. Prihajajo pred šesto uro zjutraj in sb pri nad do 16. ali 17. ure.
SKUPNOST
OTROŠKEGA VARSTVA KAMNIK RAZPISUJE
štipendijo
za šolanje na Vzgojiteljski šoli v Ljubljani za poklic vzgojiteljice.
Prednost imajo: a) kandidatke z boljšim učnim uspehom
b) kandidatke, ki so po mnenju službe poklicnega usmerjanja
primernejše za izbrani poklic.
Izpolnjene prijave za štipendiranje sprejema Skupnost otroškega varstva Kamnik.
Pri učnih urah se učenci pripravljajo predvsem na pouk. Učenci najprej predelajo vso snov, ki so jo spoznali pri pouku, nato rešujejo naloge. Vzgojitelji delamo s skupino v celoti ali s posamezniki, kadar se pokaže, da učenec snovi ni dojel v celoti.
Vsaka skupina je sestavljena iz več razredov različnih stopenj in šol. Zaradi pestrega sestava oddelkov je delo otežkočeno. Zgodi se, da mora vzgojitelj upoštevati 8 do 9 različnih šolskih urnikov.
Učenci preživljajo prosti čas na različne načine. Izdelujejo zanimiva ročna dela, likovne in tehnične izdelke. Skupine, v katerih so mlajši učenci, imajo igrače in igrala. Teh ne uporabljajo samo za sprostitev, pač pa tudi za oblikovanje estetskih in delovnih navad. Večji učenci radi šahirajo in berejo knjige. Vsaka učilnica ima manjšo knjižnico, kjer so zbrane primerne knjige.
Prosti čas učencev vzgojiteljev izkoristimo za vključevanje v sa-moupravljalsko družbo. Najtežje je za učence pomanjkanje primernih prostorov za družabne in športne igre, zlasti pozimi in v slabem vremenu. Zavedamo se, da je pri nas zajetih v organizirano varstvo premajhno število učencev, saj skupno število ne znaša niti 20% šoloobveznih otrok v našem kraju.
Vzgojitelji našega doma želimo, da bi v letu otroka vsi spoznali, kako pomembna so leta otrokovega šolanja za njegov nadaljnji razvoj in pravilno vključevanje v našo samoupravno socialistično družbo.
KATJA ŠERBEL
Kaj veš o prometu?
Poroke
Poligon je nujno potreben
Mentorji prometne vzgoje na kamniških osnovnih šolah so ob sodelovanju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, članov AMD Kamnik in delavcev javne varnosti organizirali prvo soboto v aprilu občinsko prometno tekmovanje Kaj veš o prometu.
Učenci in učenke štirih kamniških osnovnih šol so se pomerili v reševanju testov, spretnostni in praktični vožnji. Tradicija slabe-
ga vremena na dan tekmovanja je bila po dolgih letih prekinjena in v hladnem, vendar lepem vremenu, se je na startu pojavilo 30 tekmovalcev. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzela zavarovalnica Triglav PE Mengeš -podružnica Kamnik.
Tekmovalci so bili razvrščeni v dve skupini: 5.-6. razred in 7.-8. razred. Med posamezniki v mlajši skupini so bili najboljši:
1. Stanko Svetec (OŠ Toma
OBVESTILO
Da bo krvi dovolj, tega nenadomestljivega zdravila, ki ga nc more izdelati nobena tovarna, vabi Rdeči križ Slovenije -občinski odbor Kamnik vse delovne ljudi in občane, da se v čim večjem številu udeležijo krvodajalske akcije, ki bo
pet odvzemnih dni od 14. maja do vključno 18. maja
KRI DAJEMO DANES - MORDA JO BOMO ŽE JUTRI POTREBOVALI TUDI SAMI! Kri lahko daruje vsak zdrav občan od 18. leta naprej. Pred odvzemom pa vsakega krvodajalca pregleda zdravnik.
PRIJAVE SPREJEMA OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA KAMNIK, V DELOVNIH ORGANIZACIJAH PA AKTIVI RK IN OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA, V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH PA AKTIVISTI KO RKS.
RKS OBČINSKI ODBOR KAMNIK
Brejca), 20 točk; 2. Robert Bizjak (OŠ Toma Brejca), 25 točk; 3. Iztdk Sadjak (OŠ Frana Albrehta), 35 točk;
Skupina 7.-8 razred:
1.Stane Erzar (OŠ Toma Brejca), 13 točk; 2. Roman Šmidov-nik (OŠ Komenda-Moste), 35 točk; 3. Srečo Hočevar (OŠ Frana Albrehta), 35 točk;
Ekipno:
5.-6. razred: 1. OŠ Frana Albrehta; 2. OŠ Toma Brejca; 3. OŠ Komenda-Moste; OŠ Stranje ni imela popolne ekipe. 7.-8. razred: I. OŠ Frana Albrehta; 2. OŠ Toma Brejca; 3. OŠ Stranje; 4. Osnovna šola Komenda-Moste.
Stane Erzar se bo z ekipo pionirjev prometnikov udeležil republiškega tekmovanja, ki bo letos v Slovenj Gradcu.
Znova se je pokazala potreba po poligonu za pionirje kolesar je, saj so bila dosedanja tekmovanja organizirana na improviziranih površinah, pa tudi prometna vzgoja v osnovnih šolah ne more v redu potekati. Upamo, da bo z zunanjo ureditvijo ob novi telovadnici pri OŠ Frana Albrehta in ostalega šolskega kompleksa tudi ta problem rešen.
maj
Spretnost na kolesu je bilo treba pokazati tudi pri vožnji po deski.
PREGLEDI ZA BORCE
Vodja ambulante za borce NOV dr. Milan KRALJ bo odsoten zaradi seminarja od 16. aprila do 14. maja 1979.
V Zdravstvenem domu je dogovorjeno, da imajo v tem času borci NOV prednost pri vseh zdravnikih v zdravstvenem domu Kamnik.
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV KAMNIK
REPANŠEK Stojan, operater iz Kamnika in
ZORE Ksenija, študentka iz. Kamnika
KEŽMAN Zvonimir, ekonomski tehnik iz Dobove in KLOPČIČ Ivana, učiteljica iz Domžal
VRHOVNIK Franc, zidar iz Kosiš in
SVETEC Majda, čistilka iz Le-skovca
URBANC Peter, vodja izmene
iz Sebenja 22 Tržič in
FICKO Marija, delavka iz Na-
Smrti
KI.ADNIK Janez, os. upokojenec iz Nevelj, 75 let; VOMBERGAR Pavel, os. upo-koj. iz Kamnika, 72 let; ARNEŽ  Franc, kmet  iz Zg. Stranj, 71 let;
VRHOVNIK Frančiška, upokoj. iz Laniš, 86 let;
KOROŠEC Franc, os. upokoj. iz Duplice, 72 let;
ŠIMENC Marija, upok. iz Vrh-polja, 76 let;
HABINC Karolina, upok. iz Kamnika stara, 74 let; KOČAR Mihael, kmet. upokoj. iz Zagorice, 84 let; KOŽELJ Franc, oseb. upok. iz Bistričice, 78 let; ČIČ Marija, družb, upokoj. iz Kamnika, 91 let; ZORC Anton, so. upokoj. iz Kamnika, 71 let;
RESNIK Marta, gospodinja iz Most, 37 let;
ZADRGAL Frančiška, star. upokoj. iz Komende, 78 let;
Štirinajstdnevna kronika
Muhasti april
V prvih petnajstih dneh aprila se ni pripetilo nič posebnega, čeprav se je mesec pričel z dnem, ko smo polni prvoaprilskih Šal. Število prekrškov zoper javni red in mir se je zopet umirilo v primerjavi z dogodki v drugi polovici meseca marca. Prijavljenih je Sest pretepov, štirje primeri razgrajanja, dva primera izzivanja k Pretepu. Storjenih je bilo 17 prekrškov, od tega osem v gostinskih lokalih.
V tem obdobju sta zmanjkali dve motorni kolesi, eno kolo, moška zapestna ura, denar, in seveda bi bilo nenavadno, če med Predmeti, ki so zamenjali lastnika, ne bi bilo tudi avtoradia.
V osmih prometnih nesrečah sta bili dve osebi huje telesno Poškodovani, dve osebi sta zado-b'li lažje telesne poškodbe, v šti-nn Primerih pa je nastala le materialna škoda.
JAVNI RED IN MIR
L 4. je v gostilni Pri Bevcu ob l9-15 izzival k pretepu Salja F. s Cankarjeve. Salja je stalni gost "ase kronike, zato je malo verjetno, da bo sodnika za prekrške Prepričal, kako se je 1. aprila samo šalil.
'•4, sta se v predoru pod Žala-mi nedostojno vedla močno videna Marija Š. iz Olševka in Stanislav K., ki živi v Švici. Ob 13-15 uri ju ni presenetil vlak, temveč miličniki. Novo postajali-pa še streha je nad glavo.
Ta četrtek je ob 21.15 uri vinjeni Avguštin K. z Vrhpolja iz-Zlval mirne goste v hotelu Malo-Srajski dvor. V nadaljevanju "četrtkovega večera domačih pe-Srni in napevov« je enega od go-
stov zagrabil za vrat, verjetno v želji, da bi igral na kontrabas. Račun za predstavo sledi.
9. 4. so ob 01.30 uri popokala okenska stekla na hiši Andreja Z. z Županjih njiv. Ugotovili so, da je stekla razbil domači sin, pri tem pa mu je pomagala vesela družba. Okenska stekla se res ne izrabijo samo od gledanja. Okrnjen družinski proračun.
Čeprav je bil tega dne na koledarju Ljubomir, je Jože iz Kosiš iz ljubega miru ob 22.30 uri v gostilni Grkman v Črni napadel Franca D. iz Stranj in mu poškodoval desno roko in ramo. Primer je dobil v roke javni tožilec.
11. 4. so v nočnem času fantje, ki se menda odpravljajo k vojakom, ruvali opozorilne table na zelenicah na Duplici in puščali sledove steklenic na fasadah objektov. Razen pošte od deklet bodo v vojsko dobili tudi pošto sodnika za prekrške. Skrb za korespondenco, le da bo ta s povratnico.
13. 4. je ob 8.30. uri na gradbi-' šču na Bakovniku šofer Miroslav Š. iz Kamnika napadel stanovskega tovariša Martina B. in ga telesno poškodoval. Morda je šlo za parne in neparne številke na registrskih tablicah, čeprav je bil petek.
Na cesti skozi Novi trg jo je tega dne ob 23.40 uri skupil vinjeni Vincenc H. z Velikega Hriba. Zdravniki so ugotovili poškodbe spodnje čeljusti, ki je nastala od udarca neznanega moškega.
14. 4. je imel ob 22.10 uri v kavarni Veronika »folklorni nastop« vinjeni Hilmija L. iz Komende. Miličniki so ga opozorili
in napotili domov. Kaže, da je zgrešil smer, saj je z »nastopom« nadaljeval ob 22.40 uri, za prizorišče pa si je izbral Planinko. Tu je razbijal in se pretepal, zato je moral »nastop« zaključiti v prostorih za pridržanje na PM. »Os-carja« dobi pri...
V gostišču na Starem gradu so pričeli razgrajati in razbijati ob 23.30 uri. Razgrajači, zaenkrat še neznani, so pred prihodom miličnikov odšli v neznano smer. Pogum na »visoki« ravni - 600 metrov nadmorske višine.
V istem gostišču so 15. 4. ob 0.30 uri pretepli Viktorja S. iz Sp. Palovč. Posledica pretepa je manjkajoči zob, ki ga bo moral plačati neki sezonski delavec N. iz Šmarce.
Ker je največ prekrškov v gostinskih obratih, je potrebno opomniti na določila zakona in občinskega odloka o prekrških zoper javni red in mir, ki določajo, da je vinjenim gostom prepovedano točiti alkoholne pijače, pa tudi obratovalni čas bi morali bolj spoštovati.
Marsikje piše »Odprto od ure do ure«, stepejo pa se nekaj ur po uradnem obratovalnem času. Čudno!
VLOM IN TATVINE
6. 4. so neznanci iz kolesarnice v tovarni usnja odpeljali kolo z motorjem, last Justina Š. iz Komende, in motorno kolo Andreja K. iz Žubejevega. Predrage ključavnice.
8. 4. so v nočnem času vlomili v osebni avto, last Mateja Č. iz Ljubljane, in odnesli avtoradio. Avtomobil je bil parkiran na Ki-
dričevi ulici. Glasba pa zares še strahu ne pozna.
13. 4. je bila med uro telovadbe ukradena moška zapestna ura učencu Miru J. iz Šmarce. Menda bodo storilci dočakali »ob udarcu na gong.«
Tega dne so Safetu H. s Cankarjeve iz omare v sobi zmaknili 3500 din. Denar naj bi odnesel Veit B., ki je odpotoval v Bosansko Krupo. Roka pravice je precej dolga.
15. 4. so popoldne »zmaknili« kolo izpred samskega doma na Cankarjevi. Peš gre prepočasi.
PROMETNE NESREČE
4. 4. je ob 18.35 neznani voznik na Bakovniku podrl kolesarja Antona T. z Duplice. Hudo poškodovanega kolesarja je neznani voznik odpeljal do zdravstvenega doma, sam pa izginil neznano kam. Neznan je zaradi prizadevnosti miličnikov ostal le do 23.20 ure, ko so ga izsledili doma na Žalah. Neznani voznik je bil Ivan Z. iz Žal.
7. 4. je ob 21. 30 uri voznik osebnega avtomobila Ivan K. iz Zajasovnika zaradi prevelike hitrosti zapeljal s cestišča v obcestni jarek, od tu pa na travnik. Iz avtomobila sta padla voznik in sopotnica Ivica K. iz Motnika, ki je zadobila hude telesne poškodbe.
DRUGI DOGODKI
5. 4. so na bencinski črpalki št. 2 točili namesto bencina kurilno olje. Kako je prišlo do tega, bo raziskal tržni inšpektor. Morda bo pa le nekaj tudi na področju inovacij.
14. 4. je ob 16. uri Lojze Demšar iz Žirov sporočil na PM, da je opazil moško truplo v dolini Ko-krškega sedla. V večernih urah so v dolino prenesli truplo dalj
časa pogrešanega Ivana Florjan- POHVALNO čiča iz Maribora. V akciji je sodelovalo 11 gorskih reševalcev in 2 miličnika.
To soboto je ob 18.10 zagorelo na pobočju Starega gradu. Gozdni požar je opazil Jernej Kuhar, vratar v Živilski industriji. Gasilci so požar pogasili, vzroke pa še raziskujejo.
Silvo Slapnik iz Črnega vrha je 4. 4. prinesel na PM izgubljeno denarnico s 3500 din in osebno izkaznico. Poštenost na pravem mestu in v veselje občanke, ki je denarnico izgubila. Vredno posnemanja.
maj
1
1
Wtfti
Kamen, ki je padel s tovornjaka - voznik Anton D. s Klavčičeve -je zadel nasproti vozeči osebni avtomobil ter razbil prednje zadnje vetrobransko steklo, voznika Brina K. pa je oplazil po obrazu. Dogodek se je pripetil na Ljubljanski cesti 10. aprila. Pred meseci se je na eni izmed slovenskih cest zgodila podobna nesreča, kije terjala človeško življenje.
Francka K. s Perovega je S. aprila ob 9.10 na Bakovniku prehitevala avtobus. Pri tem jo je zaneslo v drog cestne razsvetljave, nato pa je z zadnjim delom trčila še v avtobus. Sopotnik v osebnem avtomobilu Zvonimir K. je bil lažje telesno poškodovan, materialna škoda pa je znašala okoli 50.000 dinarjev.
Uspešna solidarnostna akcija za prizadete
Posebna pomoč Kotoru
Od potresa prizadetemu področju v Črnogorskem primorju, so tudi kamniški delovni ljudje in drugi občani namenili precejšnjo pomoč.
V tej nesreči so doživeli veliko gmotno škodo, razdejanje in celo žrtve tudi občani naše pobratene
občine Kotor. Občinski štab civilne zaščite, ki se je sestal že v nedeljo, isti dan po potresu, in 7-članska komisija pri občinskem izvršnem svetu, sta sklenili, da se poleg skupne pomoči celotnemu prizadetemu območju, zbere še posebna denarna in materialna pomoč za pobratime v Kotoru.
Tako so se že v prvih dneh po potresu številne delovne organizacije odločile prispevati denarno ali materialno pomoč prizadetim. V akciji zbiranja pomoči za Kotor, ki je potekala sočasno z akcijo nudenja pomoči celotnemu prizadetemu črnogorskemu področju, so bili namenjeni naslednji prispevki: delovne organizacije Komunalno podjetje, Titan, Zarja, ETA, Menina, Al-prem, TIM (eksperimentalna tkalnica), Kočna, Svilanit, KIK, Tovarna usnja, občinski sindikalni svet in izvršni svet iz rezervnega sklada so skupaj namenili denarno, nekateri pa tudi materialno pomoč v skupnem znesku preko 720.000 novih dinarjev.
Poleg tega je osem delovnih organizacij namenilo 9 prikolic, nekatere pa so odstopile tudi prikolice, ki so jih imele v najemu iz Posočja od Republiškega štaba civilne zaščite.
Za pomoč vsem prizadetim v Črnogorskem primorju pa se je že večina kamniških delovnih organizacij odločila prispevati enodnevni zaslužek. Veliko posa-
meznikov je namenilo tudi obveznice za ceste za pomoč prizadetim iz bratske republike.
Tudi naši občani so se v tej humani akciji močno izkazali in dokazali, da ogroženim in prizadetim ljudem ni težko pomagati, saj bomo morda že jutri tudi mi potrebovali pomoč.
M. JANČAR
OBVESTILO
Cenjene bralce obveščamo, da bo naslednja številka Kamniškega občana zaradi prvomajskih praznikov izšla v ponedeljek, 21. maja.
Uredništvo
Cenjenim strankam in vsem delovnim ljudem čestitam za praznik dela I. maj
Mirko Homar Kamnik, Tomšičeva 17
Sprejemam naročila
za pleskarska in slikarska dela.
mM
Potres je hudo prizadejal stari del Kotora
Komunalno gospodarstvo Mengeš
Mengeš, Prešernova cesta 2 objavlja prosta dela in naloge
- za zidarje
- za gradbene delavce
- za ključavničarje
Delo se združuje za nedoločen čas. Vsa pojasnila dobite na upravi podjetja.
SVILANIT - KAMNIK
Tekstilna tovarna n. sol. o. objavlja
prosta dela in naloge TKALKE SVILE v TOZD Svila
Pogoj: Končana osnovna šola s priučevanjem nad 6 mesecev in dodatnimi izkušnjami. Poskusno delo 45 dni.
Osebni dohodek tkalke svile znaša ca. 5.400,00 din.
VZDRŽEVALKE PROSTOROV v TOZD Svila
Pogoj: Končana osnovna šola. Poskusno delo 45 dni.
Osebni dohodek vzdrževalke prostorov znaša ca. 4.000,00 din.
Vloge sprejema kadrovsko socialna službe delovne organizacije .15 dni po objavi.
Odbor za podeljevanje nagrad »TOMA BREJCA« pri občinski skupščini Kamnik po sklepu sprejetem na svoji redni seji in na podlagi 2. in 4. člena odloka o častnih priznanjih in nagradah občine Kamnik v počastitev občinskega praznika
Razpisuje
nagrado »Toma Brejca« kot javno priznanje pomembnim prizadevanjem in dosežkom posameznikov ali delovnih skupin na področju kulture in prosvete, znanosti in umetnosti, ki imajo splošen pomen za razvoj teh in drugih družbenih dejavnosti v občini ali tudi izven nje.
Rok za dostavo prijav z obrazložitvijo za podelitev nagrade »Toma Brejca« je 31. 5. 1979.
Prijave pošljite na naslov:
»Odbor za podelitev nagrad »TOMA BREJCA« pri občinski skupščini Kamnik.
«. Ljubljanska banka - Gospodarska banka • poslovna enota Kamnik čestita vsem vla-2     gateljem hranilnih vlog potrošnikom in • vsem delovnim ljudem ob prazniku dela -J     1. maju	Podjetje »MESO« Kamnik čestita ob 1. maju svojim odjemalcem in vsem delovnim ljudem	ABC POMURKA TRGOVSKO PODJETJE »KOČNA« KAMNIK čestita ob prazniku dela - 1. maju vsem cenjenim kupcem in občanom Kamtuka.	ZARJA - obrtno in montažno podjetje Ka- • mnik 2 čestita za 1. maj in priporoča svoje storitve 2 v obratih % Priporočamo: • - elektroinstalacijska dela 2 - kovinsko instalacijska a - vodovodno instalacijska • - kovinsko konstrukcijska 2 - kleparska, pleskarska, slikarska in ste- « klarska dela •
2 Obrtno podjetje USLUGA KAMNIK • čestita ob 1. maju - prazniku dela vsem 2    delovnim ljudem in se priporoča za naro-• čila	ETA ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK čestita vsem poslovnim partnerjem in obča- . nom ob prazniku dela - 1. maju		
		SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GRADITELJ« Kamnik, Maistrova 7 čestita vsem delovnim ljudem ob 1. maju in se priporoča za naročila naročila vseh gradbenih del	
2 LONČARSKO PODJETJE KOMENDA •     iskreno čestita ob prazniku dela - 1. maju J     vsem delovnim ljudem	ŽITO LJUBLJANA, obrat Vesna v Kamniku želi   prijetno   prvomajsko praznovanje vsem delovnim ljudem		Iskrene čestitke za 1. maj - praznik dela INDUSTRIJSKO PODJETJE ALPREM KA- « MNIK • priporoča svoje izdelke in storitve: - izdelovanje in montaža oken, vrat, ve- J trolovov, pregradnih sten, fasad itd. iz alu- « minija J - opremo za samopostrežne in klasične J trgovine vseh vrst stavbno ključavničar- 4 stvo J
		Tekstilna tovarna SVILANIT Kamnik čestita ob prazniku dela - 1. maju vsem svojim kupcem in delovnim ljudem in priporoča svoje izdelke: - frotir brisače - frotir plašče za dom in plažo - modne kravate	
• »MENINA«, tovarna pogrebne opreme Ka-2 mnik-šmarca ■     čestita ob 1. maju poslovnim partnerjem in S     vsem delovnim ljudem	RUDNIK KAOLINA ČRNA - KAMNIK čestita ob prazniku dela - 1. maju vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem		
| GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA, 2     OBRAT KAMNIK »     čestita vsem občanom 1. maj i	TITAN, tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik n. sol. o. proizvaja: - fitinge črne in pocinkane - navadne in varnostne ključavnice s cilindričnimi vložki za stavbno in pohištveno mizarstvo - ulitke in temperne litine za avtomobilsko, elektro in strojno industrijo - motorne samoreznice ter druge proizvode za široko potrošnjo Cenjenim odjemalcem priporočamo naše izdelke in jim čestitamo ob prazniku dela-1. maju	Kemijska industrija »Kamnik« v Kamniku čestita ob prazniku dela in priporoča svoje izdelke: Razstreliva: praškasta, vodoplastična, metanska Smodniki: rudarski in lovski Vžigalna vrvica: počasi goreča Metalurško livarska sredstva: eksotermne mase in posipi, termoizolacijske mase in posipi, livni praški Aluminium paste Aluminium prah, pirotehnični proizvodi za rudarstvo, ognjemete Plastične folije in izdelke: polietilenski rokavi, folija in vrečke - tiskane in netiskane ter nylon folija	Kemična industrija »DONIT« Medvode, z n. J sol. 0. J TOZD - Kamnik Proizvodni program J TOZD SVIT J - elektroinstalacijski materiali, dekorativ- 2 na keramika TOZD »TRIVAL« • - elektroizolacijski materiali, razni polie- ■ ster profili, gumbi TOZD KEMOSTIK « - čistila za gospodinjstva in avtomobile, J brusne in polirne paste, lepila za gradbe- 2 ništvo, industrijo, obrt in široko potrošnjo • DONILIT - tekoča plastika za zaščito ga- • raž, balkonov, silosov skladišč in proizvo- J dnih prostorov. • Vsem delovnim ljudem čestitamo za praz- J nik dela - 1. maj J
I : 2 Čestitkam ob delavskem prazniku - 1. maju Z     se pridružuje KOMUNALNO PODJETJE • KAMNIK •			
• 2 Vsem cenjenim gostom in občanom čestita §    ob 1. maju • GOSTINSKO PODJETJE PLANINKA KA-2 MNIK • Cenjenim gostom se priporoča			
• Občinsko in regionalno tekmovanje klubov OZN
Zmagala ekipa OŠ Tomo Brejc
Na Osnovni šoli Toma Brejca je bilo občinsko tekmovanje kamniških klubov OZN. Tekmovanje, ki je bilo 4. aprila, je pripravila občinska konferenca ZSMS. Udeležile so se ga tri ekipe: dve iz Stranj in ekipa Osnovne šole Tomo Brejc. Razdeljeno je bilo na tri teme: zgodovina ZKJ, UNICEF in OZN. Skupina je odgovarjala na 6 vprašanj. Najboljša je bila skupina OŠ Tomo Brejc pod vodstvom Marka Ku-mra, v kateri so sodelovali Go-razd Vavpetič, Ksenija Golob in
Romana Svetelj. Dosegli so najvišje število možnih točk. Sledila je prva in nato druga ekipa iz Stranj.
Zmagovalna ekipa pa se je 14. aprila udeležila tudi regionalnega tekmovanja v Ljubljani, kjer so sodelovale osnovne šole ljubljanske in gorenjske regije. Našo občino je zastopala zmagovalna ekipa OŠ Tomo Brejc.
V poznavanju organizacije združenih narodov, zgodovine KPJ in organizacije UNICEF (Mednarodni  sklad za pomoč
Šolsko prvenstvo v veleslalomu
V začetku letošnjega marca, je bilo na Veliki planini prvenstvo osnovne šole Tomo Brejc v veleslalomu. Kljub slabemu vremenu se je prvenstva udeležilo 120 tekmovalcev. Učenci so tekmovali v štirih skupinah: mlajše pionirke (5. in 6. razredi), starejše pionirke (7. in 8. razredi), mlajši pionirji in starejši pionirji. V prvi skupini je bila najuspešnejša KATARINA HUMAR, ki je zmagala z rezultatom 0:40,00, druga je bila LIDIJA KAVČIČ (0:50,77), tretja pa DARJA DUJAKOVIČ (0:51,62). Pri starejših pionirkah je slavila sed-mošolka SNEŽANA ŽLINDRA (0:36,12) sledili sta ji MAJA BOGATAJ (0:40,59) in MARTA REPOLUSK (0:46,38). Pri mlajših pionirjih je zmagal PRIMOŽ DOPLIHAR z rezultatom 0:38,44, drugi je bil EMIL ZORMAN (0:42,92) in tretji MATJAŽ GREGL (0:45,63). Pri starejših pionirjih pa je najboljši čas 0:34,78 dosegel MATEJ LAH. Sledila sta mu ROBERT PIRC (0:39,26) in MATJAŽ JAMNIK (0:40,42).
Za dobro izvedbo tekmovanja se moramo zahvaliti tudi članoma SK Kamnik Metodu Humar-ju in Petru Sitarju.
OOZSMS Soteska
V osnovno organizacijo smo se mladinci Soteske, Hriba, Porebra in Vira organizirali po 10. kongresu ZSMS v Novi Gorici, pred tem pa smo delovali kot aktiv OOZSMS Nevlje. V naši organizaciji je preko 30 mladincev, vendar jih aktivno deluje le okoli 20. K delu smo pritegnili tudi pionirje, ki nam zelo radi pomagajo. Povezani smo tudi z vaško skupnostjo, ki podpira naše delo. Velik problem so prostori, v katerih bi se sestajali. Premišljevali smo tudi o gradnji kulturnega doma, kar pa zaenkrat ni uresničljivo. Organizirali smo tudi nekaj delovnih akcij. Prva akcija je bila čiščenje okolja. Uspeh je bil viden samo prvi dan, naslednjega dne pa so vaščani pozabili na naša prizadevanja in odpadke odnašali na »stara mesta«. Lansko jesen smo imeli v načrtu dve akciji pri gradnji vodovoda na Hribu. Izpeljali smo samo eno, drugo pa smo morali zaradi slabega vremena odpovedati. Kopali smo zajetje za vodovod in cesto do zajetja. Akciji so se odzvali skoraj vsi mladinci. Pred kratkim pa smo postavljali smerokaze za kraje Briše, Hrib„Po-dreber in Vir.
otrokom) se je v Ljubljani, v dvorani občinske skupščine Ljubljana Šiška, pomerilo 6 ekip iz Ljubljane, Jesenic, Radovljice, Kranja in Kamnika. Največ znanja so pokazali tekmovalci iz osnovne šole Toma Brejca, zasedli so prvo mesto in se tako uvrstili v polfinalno tekmovanje, ki bo v kratkem v Postojni. Čeprav bo konkurenca Še močnejša, jim tudi na tem srečanju želimo veliko uspeha!
Na polfinalnem tekmovanju v soboto v Postojni pa so se pomerile tri najboljše ekipe Ljubljanske, Dolenjske in Primorske regije. Zmagala je ekipa iz Ajdovščine, Kamnik in Novo mesto pa sta si delila 2. in 3. mesto.
■j
Na športnem področju smo nekoliko slabši, vendar pa se skrbno pripravljamo na tekmo vanje za pokal OK ZSMS Kamnik.
To je bila kratka predstavitev dela OOZSMS Soteska. K sodelovanju vabimo vse mlade, ki se še niso odzvali našemu vabilu.
M. Vrankar
Množične akcije
Tudi na kulturnem področju Metka Božič ne spimo. Lansko jesen smo prebivalce naših vasi razvedrili z igro Učiteljičin rojstni dan, katero so vaščani z navdušenjem sprejeli. Ob 29. novembru smo sodelovali na kvizu,  ki  ga je priredila
Odbor za množični šport pri ZTKO občine Kamnik je na nedavni seji sprejel program dela za leto 1979. Program dela je naslednji: April: spomladanski kros za vse kategorije
Maj: pohod ob žici okupirane Ljubljane
Maj: akcija »vsi na kolo za zdravo telo« Junij: planinski pohod Julij-avgust: trimsko plavanje September: Cooperjev test Oktober: jesenski kros Namen akcij je, da pospešimo aktivnost delovnih ljudi in občanov na vseh športnih področjih.
A. P.
Brezžična sveža
V Podgorju je Jožeta G. preši-ni,a zamisel, kako bi prihranili Pri lesu. Verjetno je zato izruval deset telefonskih drogov, ki so nili z njegovo privolitvijo postav-'jeni na njegovi zemlji. Sicer pa, tehnika napreduje, in zakaj ne bi telefonija potekala tudi brez drogov in žic. O tem bo potrebno Prepričati tudi pristojne organe.
OOZSMS Motnik. V počastitev 8. marca pa smo pripravili igro »Za 8. marec«.
Memorial Klementa
Juga
Taborniki ODREDA BISTRIŠKIH GAMSOV iz Kamnika so sredi aprila dosegli nov uspeh. Na elitnem taborniškem tekmovanju za X. memorial dr. Klementa Juga so osvojili prvo mesto in s tem potrdili ugled in znanje kamniških tabornikov.
Na memorialu so poleg kamniških tabornikov sodelovali tudi taborniki iz ljubljanskih odredov in iz socialistične republike Hrvatske. Tekmovanje je vzorno pripravil ljubljanski odred Zlato-rog, potekalo pa je v šolskem domu tovarne Litostroj. Odred Bistriških gamsov so zastopali: Dolinšek Saš, Zagoričnik Marjeta, Drobnič Marjana, Lombergar Robert, Desnica Mile in Šek Marko.
Omeniti velja tudi to, da so taborniki OBG Kamnik na tem tekmovanju zmagali že drugič zapored. p q
KOROŠCI SO ZAPELI
Moški pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva Vinko Poljanec iz Škocjana na avstrijskem Koroškem se je minulo soboto predstavil številnim Dupllčanom, ki so jih navdušeno sprejeli. Na koncertu, ki je bil posvečen 60-letnici društva Solidarnost In prazniku OF ter 1. maju, so zapeli tudi Solidarci ter zaigrala kamniška godba na pihala.
Pevci iz Škocjana so tokrat že drugič zapeli na Duplici, saj s pevci obeh zborov Solidarnosti že vrsto let sodelujejo In si izmenjujejo koncerte. Taka sodelovanja in prijateljska srečanja so prav gotovo v veliko oporo našim bratom onkraj meje, ki bijejo nenehen boj za neodvisnost in enakopravnost.
Taborniški mnogoboj
Pomlad je čas taborniških mnogobojev, in tako smo se tudi v ODREDU BISTRIŠKIH GAMSOV v Kamniku odločili, da bomo pripravili taborniški mnogoboj za vse kategorije članstva.
Zadnjo soboto v mesecu marcu se je pred taborniško sobo zbralo več kot 60 tekmovalcev in sodnikov. Najmlajši, medvedki in čebelice, so tekmovali v 4 disciplinah: postavljanje ognjev, lov na lisico, tek čez ovire in šaljivo tekmovanje. Taborniki in tabornice pa so tekmovali v postavljanju šotora, signalizaciji, orientacijskem pohodu in igri z žogo.
K dobremu razpoloženju, ki ga je krepil tekmovalni duh, je veliko pripomoglo tudi sonce, ki je po dolgem času zopet posijalo. Lahko rečem, da je mnogoboj odlično uspel, sodniki, ki so se izšolali v Gozdni šoli Zveze tabornikov Slovenije, so pridobili nove izkušnje, za tekmovanje pa je bila to dobra priprava za področne mnogoboje in resen preizkus znanja. Tekst in loto: _ Dušan Orehek
• Ob razstavi akademskega kiparja Leona Homarja
Neuresničene želje
Med številne prireditve v počastitev 750-letnice Kamnika sodi tudi predstavitev domačega kiparja in grafika Leona Homarja. Njegova dela smo si lahko ogledali že konec marca v razstavnem prostoru Veronika nad kavarno. Ob otvoritvi razstave, kateri je
maj   Akadameski kipar Leon Homar.
prisostvovalo veliko ljubiteljev in poznavalcev te zvrsti umetnosti, sta se v kulturnem programu predstavili tudi mladi kamniški umetnici violinistka Monika in violončelistka Darinka Skalar ob spremljavi pianistke Martine Bo-hte, učiteljice klavirja na kamniški glasbeni šoli.
Leon Homar je bil rojen leta 1914 v Kamniku, kjer živi kot upokojeni profesor likovnega pouka še danes. Kiparstva in re-zbarstva se je najprej učil na triletni obrtni šoli v Ljubljani. Leta 1937 se je vpisal na kiparski oddelek Akademije za likovno umetnost v Beogradu, osmi semester študija pa je nadaljeval v Zagrebu. Njegov študij je prekinila vojna, zato ga je končal šele po osvoboditvi na novoustanovljeni Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Zdenku Kalinu.
Leona Homarja prav gotovo poznajo skoraj vsi Kamničani. Morda manj po njegovih delih in mirnem ter skromnem značaju, zato pa bolj po njegovem dolgoletnem pedagoškem delu, saj je vrsto let likovno in estetsko vzgajal številne generacije gimnazijcev in osnovnošolcev na šoli Tomo Brejc.
Verjetno mu je prav skromnost preprečila širše uveljavljanje, saj sta njegovi edini večji in pomembnejši deli, ki krasita naše
mesto, kamnite reliefne figuralne plošče ob vhodnih vratih osnovne šole Tomo Brejc in doprsni bronasti kip kamniškega pesnika in dramatika Antona Medveda.
Čeprav se skrite želje umetnika niso nikoli uresničile, je ves svoj prosti čas posvetil nenehnemu ustvarjanju in se po svojih močeh ter pogojih, v katerih je živel, vedno znova skušal približati tistemu, po čemer je hrepenel. _
Objestnost
Dogodek sodi še v kroniko za mesec marec, zaradi neobveščenosti pa ga nismo objavili v prvi aprilski številki Kamniškega občana. Dimitrija T. iz Domžal je fantovščina stala precej več, kot je predvideval. Za prekoračitev programirane potrošnje so poskrbeli na fantovščino povabljeni Marjan U., Marjan B., Ferdinand P., Rado J., Anton L. in Iztok R., vsi iz Domžal. V gostilni Sršen v Suhadolah so se 3 1. 3. ob 23. uri spravili na kozarce in steklenice, od katerih jih je le malo ostalo celih. Razbitine so veljale bodočega ženina, ki v razbijanju ni sodeloval, okoli 2500 din, gostinska soba pa je izgledala kot bojno polje. Zares lepo poročno darilo. Sodnik za prekrške ne bo zamudil, tako kot je zamudila novica.
maj
• Pogovor z biatloncem Andrejem Laniškom
Težavni koraki do uspeha
Soba, v kateri sem se pogovarjal z Andrejem Laniškom, članom državne reprezentance v tekih na smučeh, je polna vseh vrst odličij, medalj in pokalov. Najinemu pogovoru je ves čas sledil tudi Andrejev oče Peter, ki je ravno tako kot Andrej vedel za vse uspehe in rezultate svojega sina. Tudi Peter Lanišek je bil nekdaj zelo znan tekač v kamniški občini, danes pa z izredno zagnanostjo in veseljem dela v SK Kamnik.
- Andrej, kdaj in kako si se prvič srečal s tekaškimi smučmi?
»Že v prvem razredu osnovne šole me je oče navdušil za tek, ker pa tedaj nisem kazal veselja za ta šport, sem za nekaj let vse odložil in začel načrtno trenirati v četrtem razredu. Pri prvih korakih mi je pomagal oče, ki je ogromno pripomogel k mojemu uspehu in sedaj že desetletni karieri tega belega športa.
- Tvoji prvi tekmovalni uspehi?
Prvi večji uspeh sem dosegel 1971. leta, ko sem na državnem in republiškem pionirskem prvenstvu zasedel obakrat drugo mesto. Žal pa to državno prvenstvo takrat še ni bilo uradno. Vse do leta 1974 se naši uspehi niso bistveno izboljševali, saj nisem imel resnih treningov, predvsem susih. Leta 1974 pa je prišlo do velikega preobrata, smučarski tek sem vzljubil in začel resno trenirati.
- Kako pa so izgledali ti treningi in kdo ti je nudil finančno pomoč?
Treniral sem pod vodstvom očeta in v nekaj mesecih močno izboljšal tehniko teka. Glede financiranja pa so bile težave vedno in so še danes. Delno je opremo kupil SK Kamnik, delno pa oče. Opre-
mo, ki je zelo draga, smo še pred nekaj leti uvažali, zato je bilo potrebno plačevati tudi visoko carino. Z rednim in resnim treningom sem tako 1975. leta prišel v državno reprezentanco.
- Kakšni so tvoji uspehi v državni reprezentanci?
Najbolje bo, da začnem kar z letošnjimi uspehi. Letos sem sodeloval na svetovnem prvenstvu v Nemčiji, in sicer v biatlonu. Tu sem na 20 km dolgi progi od 85 tekmovalcev zasedel 65. mesto, na 10 km 74. mesto, jugoslovanska štafeta pa je zasedla 17. mesto od 23 štafet. Na republiškem prvenstvu sem zaradi nekih težav tekmoval izven konkurence in zasedel drugo mesto, na državnem pa tretje mesto, štafeta Kamnika pa je zasedla drugo mesto. Prvo mesto pa sem dosegel na tekmovanjih v Mavrovem in na Žabjcku. Vsi rezultati so za biatlon. V solo tekih za člane na 15 km sem bil dvakrat sedmi, in sicer na državnem in republiškem prvenstvu. Sodeloval pa sem tudi na večjih preglednih tekmah v solo tekih in biatlonu in dosegel rezultate med 5. in 7. mestom.
- Ali si tudi prejšnja leta dosegel pomembnejše rezultate?
Leta 1976 je štafeta Kamnika v sestavi Kemperle, Pogačar, Lanišek močno presenetila in postala državni prvak. Na Balkaniadi istega leta sem bil enajsti. Na državnem prvenstvu pa vedno četrti ali peti, nikoli pa nisem prišel med prve tri.
- Andrej, sezone je konec in ti pričenjaš s suhim treningom.
Sezona s pomembnejšimi tekmami se je res končala, toda snega še ni pobralo. Sedaj tečem vsak dan po tri ure. Poleti pa bo čas treninga dve uri in pol, oziroma 25 km na dan. Skozi celo leto moram na suhem preteči 4800 km.
- Vojaško obveznost si že opravil, ali si se v JLA tudi ukvarjal s teki?
»Žal ne, ker sem bil v mornarici.«
Toda leta 1978 je Andrej Lanišek zasedel 1. mesto na armijskem tekmovanju in 2. mesto na vsearmijskem tekmovanju, za kar mu veljajo tudi naše iskrene čestitke.
Saš Dollnšek
V počastitev 750-letnice
Množična udeležba
Na Veliki planini je bilo 31. marca občinsko prvenstvo v veleslalomu in tekih, ki se ga je udeležilo skupaj 133 tekmovalcev (99 moških, 34 žensk).
Prireditev je organiziral kamniški smučarski klub, ki letos praznuje 50 letnico delovanja.
Rezultati - moški
M-A CICIBANI: Matej ŠKORJANC (36,58), Grega ŠKORJANC (36,75), Dejan DOBROVOUC (41,14)
M-B PIONIRJI: Aleš ŠKORJANC (49,40), Tomi ZORE (56,62), Aleš PIRC (1:23,41)
M-CMLADINCI: Janez ŠKORJANC (45,44), Rok JARC (46,07), Matjaž RIBAŠ (46, 57)
M-D ČLANI 20-29 let: Stane KOMATAR (45,32), Franc ZARNIK (45,51), Ivo GRIUC (45,53)
M-E Člani 30-39 let: Aco SITAR (44,59), Tone TROBEV-ŠEK (47,46), Marijan ŠTELE
(47,93)
M-F Člani 40-49 let: Jože ŠKORJANC (34,53), Janez ŠKORJANC (35,40) Bogdan SEUAK (36,041
M-G Člani nad 50 let: Bojan ŠLEGL (39,57), Marjan BOV-HA (42,73), Marko REISNER (43,10)
Rezultati - ženske
Ž-A Cicibanke: Loti TOPOL-ŠEK (41,08), Nives SITAR (44,14), Polonca PERNE (2:31,58)
Ž-B Pionirke: Alica DOBROVOUC (56,18), Janja RIBAŠ (58,04), Irena VERBOLE (1:03,90)
Ž-C Mladinke in članice do 25 let: Olga AJDOVEC (36,38), Nada PINTAR (37,91), Nina OSOLIN (39,77)
Ž-D Članica nad 25 let: Andreja MOŽEK (39,66), Marija POGAČAR (40,61), Breda GRIUC (41,31)
Teki : Rezultati moški
MOŠKI A 3 km: Robert SMOLNIKAR (8.45,03), Edo JERIN (10.11,03), Dušan LANIŠEK (13.09,73)
MOŠKI B 5 km: Andrej NA-DVEŠNIK (15.03,43), Ivan SUŠNIK (15.58,66), Stane KA-VAŠ (17.25,80)
MOŠKI C 8 km: Andrej LANIŠEK (23.07,45), Zvone KEMPERLE (23.39,10), Milan SEDUŠAK (24.37,47)
MOŠKI D 5 km: Dane BRE-LIH (18.31,14), Silvo JERIN (23.57,97), Brane VAVPETIČ (24.03,11)
Rezultati ženske
ŽENSKE A 3 km: Meta BRE-LIH (10.58.48), Majda LANIŠEK (12.21,66), Barbara NOVAK (13.18,50)
ŽENSKE B 5 km: Tatjana SMOLNIKAR (17.38,39)
ŽENSKE C 5 km: Marija ŠKRLEP (32.28,25)
ŽENSKE D 3 km: Fani SLAPNIK (19.36,11), Nežka SMOLNIKAR (30.31,18)
Žrtev snežnega plazu
Kamniški gorski reševalci so v soboto, 14. aprila prinesli v Kamniško Bistrico planinca Ivana Florjančiča, študenta iz Ljubljane, ki je bil januarja letos žrtev snežnega plazu pod Kokrškim sedlom.
Po pripovedovanju prijateljice je sam odšel iz Kamniške Bistrice proti Grintovcu.
V nedeljo, 28. januarja, sta dva planinca od koče na Kokr-škem sedlu videla, da se proti sedlu vzpenja planinec. Nič hudega sluteč sta nadaljevala pot proti Grintovcu, med tem časom pa se je verjetno iz Kalške gore utrgal snežni plaz in pobral planinca ter ga odnesel s seboj. Vremenske razmere so bile tega dne dokaj neugodne in hoja po poti na Kokrško sedlo zelo nevarna. Gorski reševalci smo za pogrešanega izvedeli šele nakaj dni kasneje od njegovih svojcev.
Glede na obstoječe domneve smo opravili poizvedovalno akcijo, v kateri je sodelovalo 35 reševalcev in dva lavinska psa. Opravili smo sondiranje plazu in pla-zišča pod Kokrškim sedlom, ven-
dar brez uspeha. Zapadel je novi sneg in nevarnost snežnih plazov se je stopnjevala do take mere, da smo prenehali z iskanjem, saj bi bilo tveganje za reševalce preveliko. Vsaka misel, da bi bil ponesrečenec še živ, je bila jalova.
Pogrešanega Florjančiča je v soboto našel neki planinec, ki se je vračal po snežnem plazu v dolino. Plaz ga je odnsel okrog 800 m daleč. Na mestu, kjer ga je odložil snežni plaz, je bilo v ja-
ALPINISTIČNA ŠOLA NA KOMNI
Planinska zveza Slovenije je tudi letos organizirala začetni alpinistični tečaj na Komni.
Od 25. do 31. marca se je 32 tečajnikov in tečajnic iz vse Slovenije in tudi nekaj tečajnikov iz Hrvatske, Makedonije in Črne gore udeležilo tečaja, ki je bil organiziran z namenom, da se tečajniki seznanijo z nevarnostmi v gorah poleti in pozimi.
Devet inštruktorjev se je trudilo, da nas čim več naučijo. Poleg predavanj o vremenu, opremi, orientaciji in nevarnosti v go-
nuarju mesecu in tudi kasneje ogromno snega, pogrešani planinec pa je ležal več kot tri metre globoko pod plazom, zato si sam ob času nesreče ni mogel pomagati.
Previdnost nikoli ni odveč. Planinec je naredil nekaj napak in ena od teh je bila usodna. Hodil je sam, v zelo ugodnih pogojih za snežne plazove in to po plazovitem pobočju.
C. G.
rah smo imeli tudi ture v naravo. Obiskovali smo bližnje vrhove in kljub slabemu vremenu smo bili kar veseli, kajti vedeli smo, da nam bodo inštruktorji tudi praktično pokazali in nas naučili uporabljati tehnično opremo, katere pomemben del so v zimskem času tudi smuči.
Zadnji dan tečaja pa se nam je že v jutranjih urah nasmejalo sonce in inštruktorji so se odločili da nas odpeljejo na Podrto goro. Po lahkem vzponu nas je očaral -čudovit razgled z vrha gore, od koder se nam je razprostrl pogled na snežno belo krajino.
Urankar, Olga Urbane, Barbara Urh, Jane Urh, Mojca Vidmar, Sandi Vidmar.
Zaslužena priznanja bodo dobili 9. junija, ko bo sekcija ob jubileju razvila svoj prapor. Do takrat pa bodo opravili vsaj še 2 čistilni akciji in en izlet.
Irena Markuš
Ig
DELO ODSEKA ZA VARSTVO NARAVE
Iz 87. člena USTAVE SFRJ: »Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja ter preprečevati in odpravljati škodljive posledice, ki z onesnaženjem zraka, tal, vode, vodotokov in morja, s hrupom ali kako drugače ogrožajo te vrednote ali spravljajo v nevarnost življenje in zdravje ljudi.«
Da je treba naravo varovati, učimo otroke že zelo zgodaj. Če se tega ne naučijo, niso krivi le prosvetni delavci, saj je pomemben vzgojni dejavnik tudi družina. Če otroci posnemajo svoje
neprevidne starše, ki brezobzirno onesnažujejo okolico, potem je tudi Ustava brez moči.
Kljub temu se trudimo, da bi privzgojili mladim pravilni odnos do narave, da bi jo zapustili bodočim rodovom čim bolj ohranjeno, saj neokrnjena že dolgo ni več.
Zelo prizadevni na tem področju so otroci iz OŠ Stranje, ki se s svojo mentorico vključujejo v delo našega odseka za varstvo narave. Po številnih predavanjih so se učenci učili iz knjižic, ki jim jih je dalo naše društvo. In uspeh ni izostal! Kar 20 mladih in navdušenih varuhov narave je uspešno opravilo izpite. To so: Katja Balantič, Marko Držanič, Metka Golob, Danilo Golob, Vladka Golob, Tomaž Humar, Mira Je-lenčič, Robi Kovač, Jože Klemene, Matjaž Lanišek, Bernard-ka Osolnik, Nataša Sitar, Helena Šimenc,   Miro   Šimenc, Igor
»LEPA SI, ZEMLJA SLOVENSKA«
Knjiga »Lepa si, zemlja slovenska« bo izšla pri založbi LIPA v Kopru pod pogojem, da zberemo 4500 naročnikov. Ko bo doseženo to število, bodo vsi naročniki s strani založnice obveščeni, kdaj naj začnejo z vplačili na tekoči račun, kakor tudi rok izida.
Knjiga bo vsebovala okoli 200 celostranskih barvnih reprodukcij s krajšim besedilom ob vsaki reprodukciji. Format knjige 21 x 26 cm, vezana v celo platno z barvnim ovitkom. Cena knjige bo 650 din, plačljivo v šestih zaporednih mesečnih obrokih.
Izpolnjene naročilnice pošljite v pismu do 15. junija 1979 na naslov: PLANINSKO DRUŠTVO TOMOS -66000 KOPER.
te.
Ledena sveča ponuja svojevrstno ledno plezanje.
PRVOMAJSKI TABOR V DOLINI BELE
Letos bo ob prvomajskih praznikih spet tradicionalni tabor v dolini Bele. Priporočamo ga zlasti planincem, ki obiskujejo planinsko šolo, saj se bodo tu neposredno seznanili z naravo, gorami in z ljudmi, ki jih obiskujejo. Ob lepem vremenu bodo iz baze organizirali več izletov, ki bodo vodili v bližnjo in daljno okolico Kamniške Bistrice. Tabor bo najverjetneje trajal 4 dni, odločite pa se lahko tudi za dan ali dva.
Markuš Irena
KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK -Ureja uredniški odbor -glavni in odgovorni urednik MIRA JANČAR - tehnični urednik FRANC MIHEVC -Izhaja enkrat mesečno -Uredništvo in uprava - Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.
896^1564