Pu{tttiii* ptečMt* * go«Tiw. ŠTEV. 15 1’osanneiua številka Din 1.—, LETO 1\ 'D/NIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.63.3. Kdo bodi diktator. Tako žalostne so naše notranje politične razmere, da je moral tudi že najbolj idealen demokrat vzklikniti, da je diktatura pri nas edina rešitev. S takim negodovanjem ga je moralo navdati vse, kar je Videl. Naša skupščina bo skoraj slavna samo še po svojem nedelu in slabih zakonih, vlada se proslavlja z večnim strahom za svoj obstoj in z neverjetno praznimi obljubami, naša birokracija zlasti centralna, menda kar tekmuje za svetovni rekord v slabo izvršenem delu, naše slavne in dične stranke pa dnevno dokazujejo, da je čisto vseeno, katera je na krmilu, ker itak nobena ne zna napraviti reda. Ni čuda, če se pri takih razmerah stalno ponaivlaja klic po diktaturi in če bi bilo to vprašanje mahoma in pozitivno rešeno, če bi kdo vedel odgovoriti na vprašanje komu se naj oblast diktatorja izroči. Bili so sicer tu že ljudje, ki so s hrupom in vikom ter razvijanjem najbolj gorečih nacionalističnih fraz zahtevali za sebe pravico diktature. Toda isti ljudje s prezirom zakona, z gaženjem ljudskih pravic in narodne svobode so dokazali, da o pozitivnem diktatorstvu sploh pojma nimajo, temveč da so čisto navadni teroristi. Takim ljudem pa ni mogoče izročiti nobene oblasti, najmanj pa oblasti nad narodom. Zlasti v meščanskih krogih se je dostikrat čula tudi zahteva po uradniški vladi, ki bi eventuelno vladala tudi brez parlamenta in sicer tako dolgo, dokler ne bi napravila reda in potem prepustila parlamentarni vladi svoje mesto. Kakor je mišljena ta zahteva idealno, tako pa je strahovito naivna. V prvi vrsti že iz Cisto tehničnih ozirov. Če bi imeli uradniško vlado, potem bi se to reklo, da bi beograjska birokracija neomejeno vladala. Vse slabosti beograjske uprave bi se razširile po vsej državi in potem bi šele bil kaos perfekten. Uradniška vlada je vendar mogoča samo v državah, kjer je uradniški aparat brezhiben, kjer gre vse kolesje mimo dalje, tudi če manjka parlamentarne kontrole in iničijative. Naj bo naša skupščina še tako slaba, toda njene kontrole in tudi še tako majhne ne moremo in ne smemo pogrešati. Ne glede na vse to, pa je jasno, da bi bila uradniška vla- a brez vsake avtoritete in da bi mogla živeti le, če bi se slepo pokoravala sedanjim strankarskim mogotcem. Končni efekt uradniške vlade bi bil ta, da bi mesto ene imeli dve vladi, zato pa eno slabšo od druge. Mnogo bolj resno ko o uradniški vladi se govori o vojaški diktaturi in z ozirom na slavne uspehe armade na 'bojnem po lju se misli, da bi tudi v notranji politiki vojaška diktatura dosegla enak uspeh. To mnenje pa je čisto napačno. V sedanjih razmerah gre predvsem za odpravo gospodarske krize in za izboljšanje naše uprave, ker v tem je izvor vsega slabega stanja v državi. Vsa čast zaslugam vojske, tcda trditi ali pričakovati, da bodo generali nakrat tudi gospodarski strokovnjaki in pa mojstri civilne uprave, je vendar malo preveč. Je na vse zadnje razumljivo, če je general železniški minister, ker so železnice stroka, ki se vojske tiče, toda general kot finančni, prosvetli ali justični minister je vendarle malo ^fzna misel. Pa reklo bi se, vsaj bi mogel iti resorni minister tudi civilist, le zad-beseda v vladi bi pripadala vojski, ^udi to bi imelo le zle posledice, ker Ostalo bi dvovlastje, ki je vedno nad vse °Pasno, da zunanjih vzrokov, ki govore Proli vojaški diktaturi niti ne omenjamo. Jedro vse naše politične krize je v gospodarstvu in upravi, zato treba dati od- Proračun ministrstva za Sume in rude sprejet. Beograd, 20. jan. Včeraj popoldne ob pol 5. se je nadaljevala seja plenuma finančnega odbora. Predsednik odbora dr. Radonjič je naznanil, da so bili v proračunu ministrstva za soc. politiko doseženi večji prihranki. Reduciranih je 42 zva-ničnikov, na materialnih izdatkih pa je prihranjena vsota 7,214.000 Din. V ministrstvu za narodno zdravje je reduciranih 308 oseb, prihranjeno pa je 15,685.000 dinarjev. Nato je odbor prešel na dnevni red: razprava o proračunu ministrstva za šume in rudnike. Minister Simonovič je podal k temu proračunu ekspoze, v katerem je naglasil, da predstavljajo izdatki v sedanjem proračunu vsoto 412 milijonov dinarjev Po redukciji 37,39o.000 Din ostane še 374,703.000 Din izdatkov. Dohodki se predvidevajo za rudarsko stroko s 423 milijoni Din, za šumarsko stroko z 215 milijoni Din, skupno 638 milijonov Din. Pri izdelavi sedanjega proračuna se je kolikor mogoče vpoštevala želja vlade in narodne skupščine, da se izdatki zmanjšajo. Ker pa gre tu za pridobitni resor, se to ni moglo izvršiti v preveliki meri, ker bi se redukcija pri izdatkih poznala tudi pri dohodkih. H kraju je rekel minister Simonovič, da se po njegovem mnenju mora izvršiti redukcija uradništva že v samem proračunu tako, da se reducira samo nestrokovno osobje. Za ministrom je povzel besedo Hadži-oman in predlagal nekatere spremembe in redukcije. Črta naj se postavka 700.000 dinarjev za preiskovanje nafte v Rožnju. Reducirajo naj se nekatere osebe pri generalni direkciji šum in pri direkcijah sum za Srbijo, Hrvatsko, Bosno in Hercegovino. Črta naj se postavka 215.000 za honorarje in za pisarniške potrebščine v tehničnem oddelku. Razentega predlaga Hadžioman večje število prihrankov in redukcij nižjega osobja v posameznih ministrstvih. Od opozicije je potem govoril poslanec Smodej, ki je kritiziral politiko, ki jo vodi ministrstvo za šume in rudnike. To sploh ni nobena politika. Ministri, ki se v tem resoru prav pogosto menjajo, uvajajo vsak na svojo roko kake novosti, ki ne prinašajo nobenih rezultatov. Govori o redukcijah, ki so se izvršile v Sloveniji in opisuje dosedanje postopanje šumar-skih oblasti. Na koncu pravi, da tako veliki dohodki, četudi so prav nizko preli-minirani, ne bodo doseženi. Radikal Gnjatič posveča v glavnem svojo pažnjo Bosni. Svetislav Popovič zahteva izenačenje pokrajinskih zakonodajstev. Minister Simonovič izjavlja, da je s tem delom že začel. Demokrat Grol govori o oblastnih volitvah. Baje-trdč, da so oblastne volitve razpisane samo zato, da bi se od Štefana Radiča dobil še en znak priznanja za takšno ureditev države. To je sleparija. Narod misli tako kakor Radič ali pa ne misli. S tem se nikakor ne more opravičiti razpis oblastnih volitev. V kakšni zvezi »o oblastne volitve z ozdravljenjem krize? Finančni odbor se bavi z neresnimi posli. Črta posamezne pozicije, reform pa ne izvrši nobenih. Zakaj se neki radikali pritožujejo nad radičevci, češ da ne delajo v narodni skupščini. Radičevci najmarljivejše posečajo skupščino. Oni pridejo vsakokrat. V tem pogledu so oni idealna stranka. Zato je škandal, če kdo zvrača vso krivdo le na radičevce. Joca Jovanovič tudi kritizira šumsko politiko. Minister Simonovič odgovarja na posamezne trditve opozicije. Nato se preide na glasovanje. Proračun je sprejet s 16 proti 4 glasovom. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo danes popoldne ob 5. Na dnevnem redu je proračun ministrstva za javna dela. PAŠIČEVCI NEZADOVOLJNI S TRIF-KOVICEM. Beograd, 20. jan. Včeraj so se v političnih krogih raztovarjali o zadnjem govoru g. Marka Trifkoviča in naglašali, da smatra večina radikalnih nezadovoljni kov in tudi centrumašev, da je bil govor g. Marka Trifkoviča le priložnosten Ln lokalen. Zato se mu ne pripisuje nobena stvarna politična važnost. Marko Trifkovič je šel celo preko onih mej političnega pojmovanja, kakor ga zastopa radikalska levica. Kar se tiče pisave »Dom«, menijo, da bi bil moral Marko Trifkovič na dotične izjave odgovoriti. Čudijo se, da on ni niti besedice na to izjavil. V bodoče bo on moral malo drugače delati. ZAKON O VRHOVNI DRŽAVNI UPRA- RnninH 9nE PRIDE NA VRSTO. ' Jan- v radikalskih vrstah razpravljajo o sestanku narodne skup-sčrne. Ker m ,zgleda, da bi zakon o Vrhovni državni upravi mogel takoj priti na dnevni red — načrt zak0,na namreč še ni pasiral kompetentnega odbora — se bo skupščina bavila s tistimi vprašanji, ki še niso rešena. Izgleda, da bo zakon o vrhovni upravi še enkrat podvržen reviziji. Na dnevni red bo prišel najbrž še ta ime>sec, brž ko bodo izvršena vsa predhodna dela. Zakonodajni odbor bo izvršil revizijo 'vsega zakonskega načrta, tako da bo zakon lahko v celoti sprejet. Pri tej priliki se bodo izvršile tudi nekatere izpremembe. MADJARSKA PROŠNJA ZA ODPRAVO VOJAŠKE KONTROLE. Bukarešta, 20. jan. Madjarska vlada je že pred dalj časa zaprosila veleposlaniški svet, da bi se ukinila vojaška kontrola nad Madjarsko. Veleposlaniški svet je o tem obvestil države Male antante, ki pa so odločene, da se ukinitvi vojaške kontrole najenergicneje upro. Glede na to bodo države Male antante te dni napravile kolektiven korak pri veleposlaniškem svetu in mu podrobno razložile, zakaj so proti ukinitvi. Bukareška vlada je naročila svojemu poslaniku v Beogradu, da na vsak način o tej stvari govori z ju-goslovenskim zunanjim ministrom. ločilno besedo onim, ki poznajo gospodarstvo in ki poznajo napake uprave. Kot diktatorji bi zato smeli priti v poštev samo gospodarski krogi, pod pogojem seveda, da so z lastno organizacijo dokazali, da so taki nalogi tudi kos. Tega dokaza pa dosedaj še nismo doživeli, dasi so bili poedini primeri tu in zato ne preostane nič drugega, ko da odklonimo vsako diktaturo s tem enostavnim razlogom, ker ni nikogar tu, komur bi se smela izročiti. Zato ni računati z nobeno rešitvijo, ki bi se kratkomalo ukazala, temveč oprijeti se je naravne evolucije, ki bo uspešna, če seveda gospodarski krogi ne bodo sužnji političnih strank in če ne bodo inteligenti stali ob strani. Ker se to danes godi, zato je perspektiva v bodočnost tako obupno žalostna. Ukrepi HSS proti volivnim nasiljem. Zagreb, 20. jan. Štefan Radič je včeraj dopoldne dospel v Zagreb, popoldne pa je sprejel novinarje in jim izjavil: Že v Dalmaciji sem ugotovil, da radikali, pučkaši in samostalci silijo svoje pristaše, naj jim naprej podpišejo, da bodo zanje glasovali. Iz Blata sem dobil brzojavko, da so zaprli čuvarja skrinjice HSS. V Prekmurju so vsi volilci dobili nalog, da prineso k volitvam s seboj rojstni list. Enake vesti o nasiljih prihajajo iz Bačke in Baranje. HSS se ne dovoljujejo več shodi. V Subotici so zopet uvedli zloglasne legitimacije. Narodne poslance HSS sprejemajo službeni organi z orožniki ali pa jih love in preganjajo V zvezi z vsem tem se je dne 19. januarja t. 1. sestalo vodstvo HSS in sklenilo tole: 1. Na dan volitev mora biti v Vojvodini čim največ hrvaških seljačkih poslancev, pravzaprav morajo biti tam vsi, ki le morejo priti — da takoj na licu mesto ugo-tove, kako se vrše volitve. Posebno mora biti v Somboru in v Subotici po en minister HSS. Kontrola zastopnikov mora biti prav tako tudi v Blatu na Korčuli. 2. Če bi se na dan volitev res godila nasilja, kakor jih omenjeni dogodki napovedujejo, bo HSS-klub v plenumu parlamenta o vsem tem in tudi o drugih nepravilnostih politične administracije sprožil temeljito razpravo in bo odklonil proračun notranjega ministrstva. 3. Odposlanstvo hrvatskih narodnih zastopnikov se bo obrnilo na Nj. Vel. kralja s temeljito spomenico ter zaprosilo vrhovnega čuvarja ustave, naj ne dovoljuje, da bi se rušili glavni politični temelji naše mlade države. O tem sklepu se-mora takoj obvestiti predsednik vlade in notranji minister. Končno je izjavil Radič, da bo HSS odklonila tudi proračun ministrstva za šume in rudnike, ako bi se 22. t. m. vršila dražba o državnih gozdovih v Psunju in Prašniku, kjer bi se imel velik kompleks gozdov prodati brez izklicne cene, tako da bi kupec lahko plačal gozd v 20 obrokih in sicer v 10 letih. DAVIDOVICEV SHOD V STARI PA-ZOVI. Beograd, 20. jan. Včeraj je bil velik shod demokratske stranke v Stari Pa-zovi, kjer je govoril Ljuba Davidovič. Rekel je, da današnji zakoni ne garantirajo prave samouprave, ker dovoljujejo policiji samovoljo. Obžalujem, da Vam moram kot Srbijanec reči, da ste zaradi brezvestnosti ljudi, ki so prihajali k Vam kot komisarji in beležniki, morali priti do prepričanja, da Vam prihaja zlo od Srbijancev. Prosim Vas, da tega ne razumevate tako in da ne sedite po teh slabih ljudeh, ki Vam jih pošiljajo slabe vlade, da bi bilo vse slabo, kar iz Srbije dohaja. Nato je omenil Davidovič, da imamo 270.000 uradnikov. Mnogo tisoč od teh se mora reducirati, dobre in poštene uradnike pa je treba nagraditi. ITALIJA PRIZNAVA RUMUNSKO BESARABIJO. Bukarešta, 20. jan. V dobro obveščenih krogih trde, da je italijanska vlada pristala na ratifikacijo italijansko - romunske pogodbe o končnem priznanju Besarabije Rumuniji. Takoj po ratifikaciji te pogodbe bi se v Rimu začela gospodarska pogajanja, za katera vlada misli, da bi se prav kmalu končala z ugodnim uspehom. Oblastne volitve in gospodarstvo. Po dtem naslovom je objavil »Jugoslo-venski Lloyd« uvodnik, ki jasno dokazuje, da ni naše mnenje o sedanjih volitvah osamljeno, temveč da tudi drugod po državi čutijo, da je treba s sedanjo taktiko strank pospraviti in da treba kreniti na novo pot. Članek »Jugoslo venskega Lloyda« pa vsebuje tudi zelo poučen apel na gospodarske kroge in samo želeti bi bilo, da ta poziv ne bi ostal neopažen in to je vzrok več, da objavljamo članek krvatskega vodilnega gospodarskega lista v celoti. Članek »Jugoslovenskega Lloyda« se glasi: Ko so bile razpisane volitve za oblastne samoupravne skupščine, smo takoj naglasili, da bodo te skupSCine in samouprave samo tedaj koristne, ako ne bo njihova sestava takšna, kakoršna je našega parlamenta. Ako bodo to skupščine samo torišča strankarsko političnih stremljenj in govoranc, potem je škoda za ogromen denar, ki bo uporabljen za izvedbo volitev, še večja škoda pa za milijone, ki so potrebni za vzdrževanje teh skupščin. Da se to ne zgodi, smo opozarjali naše stranke, da naj postavljajo na liste — ne političnih kričačev in agitatorjev — temveč sposobne ljudi, zlasti iz gospodarskih krogov, ki bodo morali nazadnje tudi največ žrtvovati za vzdrževanje oblastnih samouprav in skupščin. Opozarjali smo tudi gospodarske osebnosti v vseh strankah, naj postanejo agilne in naj uporabijo ves svoj vpliv v to, da zmaga pri oblastnih volitvah splošno občutena potreba, da vsaj oblastne samouprave postanejo institucije, ki bodo skrbele za dejanske narodove potrebe, ko tega radi večnih kriz ne more več Narodna skupščina in vlade, ki izhajajo iz nje. Pozitivno vemo, da so mnogi celo odlični predstavniki gospodarskih krogov in organizacij podvzeli korake, da vplivajo v tem smislu na vodstva svojih strank, — no, uspeha niso dosegli. Nobena naših strank ni smatrala za potrebno, da vpraša gospodarske kroge, organizacije in posamezne ugledne gospodarske osebnosti, če imajo kake zahteve in kaj mislijo, kateri in kaki ljudje iz posameznih strank bi morali priti v oblastne skupščine. Imamo zveze trgovcev, industrijalcev, obrtnikov, denarnih zavodov, zveze kmetskih zadrug in še mnogo drugih gospodarskih institucij, ki imajo mnogo interesov na pravilnem in koristnem funkcioniranju oblastnih samouprav in ki nazadnje najbolje poznajo prave potrebe svojih krajev ter njihove možnosti za izvedbo raznih projektov, ki bodo spadali pod kompetenco oblastnih samouprav. Kadar rabijo stranke denar za katerekoli svoje svrhe ali za časopisje, tedaj vedo za te institucije in za njihove ugledne člane, sedaj pa, ko gre za volitve, ki bi vsaj malo premaknile naše mrtvo javno življenje, sedaj cenijo strankarski gromovniki 'bolj kakršnekoli agitatorje, vprašujejo nje za mišljenje in kandidirajo nje v oblastne skupščine, gospodarski krogi pa naj se bore s krizami — naj molče in naj plačujejo. Pregledali smo, v kolikor je to mogoče, mnogo kandidatnih list ter odkrito rečemo, da se mora vsakdo, ki pozna naše razmere in potrebe, ko te liste vidi, zgražati, komu bo poverjeno — razen zelo redkih izjem — vodstvo naših samouprav. Pri sestavljanju teh list je bila merodajna večinoma demagogija in najnižji strankarski interesi. Odkrito rečeno, sodeč po osebah, ki bodo imele glavno besedo v oblastnih skupščinah, ni nikakih garancij, da bodo mogle te skupščine kaj koristnega storiti in napraviti. Naše politične stranke, vse brez razlike, so dale našemu gospodarstvu An gospodarskim krogom pri teh volitvah krepko — klofuto, ki zahteva še močnejšo reakcijo. To moramo konstatirati pet dni pred volitvami, v jeku sicer mrzlične, po svoji vselbini pa prazne volilne borbe. Te volitve, v katerih bo naše gospodarstvo moralo na svoj račun napisati velik minus, morajo končno zbuditi vse gospodarske kroge, ki so delali s strankami nekake kompromise v nadi, da bo to vseeno boljše in da se naši strankarski gromovniki le streznijo in da se prično brigati za potrebe gospodarstva, tega najkrepkejšega stebra države in njene oodočnosti. Prišel je čas in drugačen ni mogel priti, da vsi gospodarski krogi resno precenijo svoje moči in da prično s štetjem svojih ogromnih zaslug in to radi volilnih krog-ljic. Ko pri naših strankah ne odločujejo potrebe, sposobnosti in delo, temveč le kroglji-ce, potem se morajo gospodarski krogi po-služiti istega orožja, toda tudi boljše kvalitete ljudi, ki bodo v bodoče upravljali državo in * njene samoupravne edinice. Če gospodarski j krogi tega ne store čim preje in čim odloč- j neje, potem bodo sami krivi, da bodo o njiho- j vi usodi in bodočnosti odločali strankarski j demagogi in agitatorji, ki 90 že do sedaj pri- t vedli to našo državo v težko krizo, iz, katere i je ne morejo in ne znajo spraviti, in iz ka- i tere je ne bodo nikoli spravili. Samo novi, ] toda sposobni ljudje morejo ustvariti nove in j boljše čase. Pred vojno so Imeli avstrijski državni uradniki v političnem oziru vse državljanske pravice, toda službena pragmatika je njihovo politično udejstvovanje na-taeno določevala, ker je stari birokratski sistem silno mnogo držal vsaj na navidezno nadstrankarstvo in pa na uradni de-koruin. Po vojni so se razmere znatno izpreme-nile. Kakor se je politiziralo vse, od najmočnejše trgovine in industrije pa do zadnje branjarije, tako je zapadlo strankarski podivjanosti tudi drž. uradništvo. Uradnik je moral v žalostni skrbi za svoj obstoj postati subjekt in objekt po-litičnih bojev, kdor pa se je strankarskemu diktatu upiral, je moral računati z najhujšimi posledicami. V pritiskanju na uradnike ni zaostajala nobena stranka, najbolj pa se je odlikovala seveda v tem oziru SDS, in dokument, ki ga je objavil nedeljski »Slovenec«, s katerim se pozivajo vsi pravoverni esdeesarji, naj svoje klerikalne tovariše javijo vodstvu SDS, je žalosten dokaz žalostne usode, ki je zadela slovensko uradništvo pod strankarsko diktaturo in knulo prvih povojnih let. ’ Sad, ki ga je redila ta umazana politika napram uradništvu, je imel za uradništvo samo najhujše posledice. Ko je bila na krmilu SDS, so romali uradniški pri staši SLS na vse štiri strani sveta, ko pa je zapihala druga sapa, so romali zopet drugi v pregnanstvo ali pa na ulico. Prvi, ki so se temu za uradništvo nadvse škodljivemu in žaljivemu sistemu uprli so bili učitelji in iz učiteljskih vrst se je najprej začul glas po depolitizaciji. Zanimiv pojav. Ogromna večina učiteljstva stoji danes na stališču znane deklaracije, ki učiteljstvu ne krati njegovih državljanskih pravic in mu njegove politične svobode nikakor ne omejuje, a cel stan kot tak pa iz dnevne politike izločuje ter ga postavlja na ._>g0 stanovsko podlago. Dobri plo-dovi stanovske organizacije brez vsakega obešanja na razne politične frake se kažejo že danes. Te dni se opaža sličen pojav tudi med državnim uradništvom. Tiho, a vztrajno se širi od pisarne do pisarne glas po depolitizaciji državnega uradništva. Mi pravimo: Vendar enkrat! Zakaj skrajni čas je, da se tudi državno in sploh vse javno uradništvo vendar že enkrat osamosvoji ter razbije z energično gesto vse verige, v katere so jih ukovale politične stranke. Uradnik naj bo v uradu uradnik, enako pravičen in objektiven napram vsem državljanom, izven urada pa imej svojo voljo po lastnem preudarku. Nikakor pa ne gre, da bi se cele organizirane skupine udinjale političnim strankam za skledo suhe leče in najmanj je umestna med uradništvom ostudna metoda ovaduštva vsled politične pripadnosti. Touvideva danes po bridkih izkušnjah izpametovano uradništvo in glas, ki se širi te dni od pisarne do pisarne za abstinenco pri nedeljskih volitvah, je vsakemu razumljiv, kdor hoče razumeti današnji položaj uradništva. Za uradništvo je najprikladnejša pot sindikalne organizacije, ki ščiti vse, a ne prikrajšuje nikomur njegovih osebnih pravic. plodne strankarske borbe, ki resno ogrožajo vse naše gospodarsko življenje. Zakonodajno delo je povsem izumrlo, socialna stremljenja so za vodilne kroge le še volilne parole, gospodarska vprašanja se rešujejo le še zgolj iz vidika ozkih strankarskih interesov. Vsi ti pojavi pa imajo svoj vzrok in svoj izvor edino v tem, ker so naspretstva pri vsakokratnih vladnih skupinah tako velika, da absorbirajo tozadevne sanacijske akcije vsa druga, iz državnega vidika gotovo vitalnejša vprašanja. V toku vsake skupčinske periode imamo nebroj vladnih izprememb, tako, da so vladne krize postale pri nas že povsem običajen pojav. Kje so vzroki za to neenotnost in nestabilnost? Edini in glavni vzrok teh pojavov tiči v tem, ker se nobena naša vlada ne more oslo-niti na kompaktno in disciplinirano stranko, ampak se vsaka naslanja le na kombinacijo raznih grup, ki pa še same niso enotne, ampak razcepljene na nebroj frakcij, od katerih vsaka skuša zase pridobiti odločujoč vpliv. Kali vseh teh pojavov opažamo na našem državnem aparatu že od prvega početka, ko se je pojavilo naenkrat nebroj strank in strančič, ki so razvijale povsem heterogena stremljenja in ubila sistem velikih strankarskih formacij. Zgodovina parlamentarizma pa priča jasno, da ni večje rak-rane za parlamentarno življenje, nego baš velika strankarska razcepljenost. Za sanacijo našega parlamentarnega življenja je nujno potrebno, da se v političnem pogledu konsolidiramo in pretrgamo nit življenja vsem onim strankam, ki so povsem nepotrebne in le balast za pravilno funkcijoni-ranje državnega aparata, čim večje je število strank, temvečja je ovira za pravilno, točno in smotreno funkcijoniranje parlamenta. Parlamentarni režim ima naiboljše izglede in največje uspehe le v slučajih maloštevilnega strankarskega sistema. Le v tem primeru je dana možnost za otvoritev stabilnih vlad, ki bodo naslanjajoč se na jedinstvene klube, imele tudi sposobnost za bazo in složno delo. Za složno parlamentarno delo in stabilnost vlade, pa je tudi nujno potrebno, da med poedinimi vladnimi koaliranimi grupami ni prevelikih programatičnih diferenc. Če govorimo o programatičnih razlikah, imamo v mislih razlike verske, narodnostne in socialne. Stranke vlade imajo novoljne izglede le v moralno uiedinjenih državah, kjer se stranke ne razlikujejo niti po narodnosti, niti po onajajrp tu Tnntu pam aatjj ut uaA niti v posiedu socialne strukture... Kjer te razlike niso akutne, tam bo pač možno govoriti, a ozirom na praktično udejstvovanje strank le o različnosti metod, to je o političnih pobreških, v nobenem primeru pa ne o političnih zlorabah ali krivicah. Upoštevajoč vse te pojave, ki se odigravajo pred nažimi očmi, moramo nriti do edinega loTičneea zaključka: Konsolidacija našega političnega življenja je glavni in bistveni po-croj za sanacijo našesa parlamentarizma. Formacija velikih strank je edini pravi lek za spas našesa političnega razsula. Le v tem slučaiu smemo z jasnejšimi pogledi gledati v bodočnost, kaiti le na ta način bo dana možnost, da dobimo vlade, ki bodo dela zmožne in dela SD0S0bne. Ustvaritev takih vlad po mora ffotovo biti pri srcu vsem, ki želijo, da se rešimo iz težke parlamentarne krize. POJASNILO STRANKARJEM IN JAVNOSTI. Ponovno smo že izjavili, da se »Narodni Dnevnik« noče vmešavati v sedanji vollni boj, temveč ga hoče samo kritično motriti. To svoje Stališče smo opetovano in razloEno pojasnili in utemeljili in široka javnost nam je, kakor smo se prepričali, pritrdila. Dosledno temu stališču nam je popolnoma nemogoče objavljati strogo strankarsko polemične notice, zlasti še, če se od nas zahteva, da naij mi pred sodiščem zanje odgovarjamo. Kakor nam je žal, smo morali zato take čisto strankarsko barvane polemične notice odkloniti. In tako bomo tudi ravnali, dokler ne bo volilni boj končan. Kot svobodna tribuna pa smo seveda rade-volie obiavljali stvarne članke politikov, toda le z njihovim podpisom in če seveda niso članki samo navadna strankarska agitacija. Mi smo vedno zvesti načelu: demokracija je diskusija in zato bomo vedno radi objavljali članke, ki služijo razčiščenju pojmov m ki tako skrbe za napredek demokracije. Prepričani smo, da s svojim sta^iscem najboljše služimo demokraciji in razvoju sloven-sk^ova nnroda in znto unamo. da nas bodo vsi dobromisleči Slovenci podpirali še naprej ter nam s požrtvovalnim delom za list bistveno pripomogli, da bo »Narodni Dnevnik« v vs^‘ kem oziru na višku svoje dolžnosti kot neodvisen in nestrankarski list. Uredništvo »Narodnega Dnevnika«. Politične vesti. — Mussolinijev list zopet otvarja črnogorsko vprašanje. >Giornale d’ Italia« je priobčil v torek, dne 18. t. m. proglas črnogorskega narodnega komiteja (?), ki zahteva, da ■izprazni Srbija Črno goro in Hercegovino in da jima da svobodo. Ti dve deželi naj osnujeta lastno državo, ki naj sklepa, ali se priključi Srbiji. »Giornale d’ Italia« je osebno glasilo italijanskega vladnega predsednika, ke je na časopisu še danes podpisan kot izdajatelj. Objava tega manifesta s strani Mussolinija ima jasen namen zlasti sedaj, ko je znano, v kakih odnošajih se nahaja naša država do Italije. Kar se tiče črnogorskega nacionalnega komiteja, ne predstavlja ta nikogar in nima nikogar za seboj, razen nekaj plačancev, ki jih vzdržuje Mussolinijeva vlada. — Slovaška dobi samoupravo. Notranjemu minisiru Čehoslovaške Černemu je naročeno, da izdela statut za samoupravo Slovaške. Sedež samouprave bo v Bratislavi. Predsednik uprave bo iz vrst Slovaške ljudske stranke, dva podpredsednika pa iz vrst Slovaške agrarne stranke. = Francoska vlada odobrila Briandov eks-poze. V sredo se je vršila seja franc, vlade, na kateri je podal Briand obsežno poročilo o zunanjepolitičnem položaju, zlasti pa o vseh pogajanjih z nemško republiko. Ministri so popolnoma soglašali z Briandovimi izjavami, kar je potrdil tudi oficijelni komunike. Enako se je izrazil o soglasju vse vlade tudi Briand sam napram novinarjem. Nadalje se je ministrski svet posvetoval o ratificiranju po-pogodbe o dolgovih z Združenimi državami. Poincare je poslal o tem predsedniku parlamentarnega finančnega odbora Malviju posebno pismo, v katerem povdarja, da niso Združene države v nobenem slučaju poskušale pospešiti ratifikacijo pogodbe. V tem smislu se je izrazil Poincare tudi napram zastopniku ameriškega časopisja. = Nemška razorožitev. Nemška delegata general von Pawels in državni svetnik Foerster sta predlagala medzavezniški vojaški komisiji konkretne predloge glede ureditve likvidacije nemške razorožitve, nakar so se o tem pogajanja nadaljevala. Nemški poskusi sabotaže akcije zaveznikov so ostali brezr-uspešni. Francija in Anglija pričakujeta, da bo Nemčija dejansko izvedla obljube, ki jih je dal Strassemann v Ženevi Briandu in Chamberlainu. Glede trdnjave pri Konigsbergu <50 Nemci mnenja, da je ta le defenzivnega značaja in ni torej v nasprotju z odredbami ver-saillskega miru. Poincarč je izjavil, da takoj prične z debato o izpraznjenju Porenja, čim da Nemčija za vzhodno mejo proti Poljski enako jamstvo, kakor za mejo ob Reni. — Kompromis med Združenimi državami in Mehiko. Spor med Združenimi državami in Mehiko radi petrolejskega zakona se bo naj-brže poravnal s kompromisom. Razgovor, ki ga je imel mehiški minister za trgov, in delo Morones, po nalogu vlade z odvetniki petrolejskih družb, je splošno pomiril duhove. To se pravi, da se je dosegel sporazum na podlagi vladnega privoljenja, da petrolejske družbe nadaljujejo z delom, dokler ne odloči sodišče o vsem sporu. Po mnenju mehiških političnih krofov je s tem odstranjena nevarnost ameriško - mehiškega spopada. — Anglija popušča na Kitajskem Chamberlain je imel te dni daljšo konferenco z ministrom vojne in mornarice. Trdi se, da je Chamberlain obvestil vojaške oblasti, da opu-ste V3ak napad na Kitaiskem. Po vesteh iz Šanghaja vlada med Angleži zelo velika potrtost, ker so sprejeli zanesljive informacije, I da se bodo kantonske in mandžurske čete združile proti Angležem. Vesti iz Pekinga pa potriuiejo, da je Čansrtsolin izjavil, da se bo mandžunska vojska združila s kantomci, če si bo skušala Anglija s silo osvojiti Hankfiu. Kriza parlamentarizma V zadnjem času se pri nas živahno razpravlja o krizi parlamentarizma. Tozadevne diskusije niso neutemeljene. Kdor pazljivo mo-tri vse naše politično življenje, ta jnora h rez ovinkov priznati da so naše politične prilike tako zamotane, strankarska razcepljenost ta-ko velika da morajo ti pojavi imeti svoj od- mev v celokupnem našem državnenji življenju. Ta odmev je velik in občuten. Danes vidimo vsi, da je celokupni naš državni aparat v popolnem zastoju, kar zna imeti že v bližnji bodočnosti dalekosežne posledice m popolno izpremembo političnega položaja. Mesto imel-jative na vodilnih mestih, vidimo le brez«- IZJAVA. Na razna vprašanja iz kroga volilcev NSS in ® ozirom na časopisna prerekanja izjavlja podpisani sledeče: Čutim se še vedno narodnega socijali-sta, četudi me g. Tumpej et c,onsorles izločujejo iz svoje skupine, ki je zatajila narodno - socijalistični program. Nisem sam, z menoj so oni idejni narodni soci-jalisti, ki so se žrtvovali za to stranko od njenega postanka. Smatral sem za potrebno, da nastopimo pri oblastnih volitvah skupaj na listi, ko-je nosilec je davidovičevec prof. Ribarič, ki je idejno nam najbližji in ki je za svojo idejo pravega sporazuma in resnične rav-nopravnosti med brati bil dovolj preganjan. Maribor, 19. januarja 1927. Dr. Fr. Rostohar, profesor. EKSPOZE BRIANDA. Pariš, 20. jan. Na včerajšnji seji Zunanjega odbora je podal zunanji minister Briand najavljen ekspoze. Očrtal je razvoj nemško-francoskih odnošajev. Pri pogajanjih z Nemčijo se ni razpravljalo o vprašanju Porenja. Francija pa v tej stvari ne. more prevzeti iniciative. — V drugem delu svojega ekspozeja je Briand govoril o Kitajski. '■** L™"11 II I “ J***-! -- SPREMEMBE V NAŠI DIPLOMACIJI. Beograd, 20. jan. Glede premestitve g. Balugdžiča se je izvedelo, da je Ba-lugdžič sam prosil za premestitev. V zunanjem ministrstvu trde, da tak ukaz so ni niti pripravljen, niti podpisan. Seveda pa iz tega vseeno še ne sledi, da ne bi se računalo s kakim ukazom. Enako se je izvedelo, da je tud] g. Rakič sam zaprosil za premestitev iz Sofije v Rim. POSLANIKI V TIRANI BODO IZMENJANI. Berlin, 20. jan. Po vesteh iz Milana bo posledica tiranskega pakta baje ta, da bodo Francija, Jugoslavija in Grčija izmenjale svoje diplomatske zastopnike v Tirani. Govore, da je italijanski poslanik v Tirani zaprosil za premestitev. Beograd, 20. jan. Naša vlada je bila sinoči obveščena o koraku Madjarske, da se ukine mednarodna vojaška kontrola nad njo. Države Male antante so glede te zadeve izmenjale med seboj misli in se takoj zedinile, da vlože protest m da zahtevajo, naj kontrola še nadalje ostane. Francosko zunanjo ministrstvo. Široka, lepa palača na levem (bolj gosposkem) obrežju Seme, toda ne tako lepa, da bi ji privoščil Baedecker zvezdico in da bi jo počastile turistovske karavane z dnevnim obiskom: tako izgleda pariško zunanje ministrstvo na Quai d’Orsay-u, ki ga na kratko imenuje ves svet samo »Quai d’Orsay« ali še krajše samo >Quai«. Dolga, železna ograja, dvorišče in pri vhodu stoječi stražniki skrbe za rešpekt vzbujajočo distanco. Visoko streho nad-kriljujejo še višja drevesa, kar je simbol še bolj umetne hierarhije in državnega reda. V primeri s Quai-jem je Dovvning Street (angleško zunanje ministrstvo) samo neznatna zakotna meščanska hišica v stranski ulici, dcčim so na nemškem zunanjem minisitrstvu lepe samo svetilke pri vhodu iz časov kraljice Lujize. Mnogo bolj prostrani in nelepi ko entre cour et jardin (med dvoriščem in vrtom) stoječe slavnostno glavno poslopje so pozneje zidani stranski trakti, v katerih so nastanjeni brezštevilni uradni oddelki. Brez konca vodijo žalostni, slabo razsvetljeni hodniki od vrat do vrat. Na vseh Matih so napisi z imenom vsakokratnega zapitega uradnika. Važnejše gospode od poslancev gori spoznamo po cenih pred-nožmkih pred vratmi. Poslanski svetniki in manjše instance se obiskujejo z umazanimi čevlji, ker pravica mora biti. Glavna celica vsega je ovalni prostor, od stropa pa do oboja z deskami v višini -moža ves okrašen s krasnimi gobelini po slikah Rubensa. Tu sedi Rriand, hišni gospodar, za pisalno mizo Vergeunes-a, rafiniranega in z vsemi parfimirauimi mazili namazanega zunanjega ministra Ludvika XV. Prostor je razven par stolov čisto brez pohištva; tudi pisalna miza je prazna, dokler je Briand v uradu. Rojen govornik, z naravnost patologičnim spominom, ne potrebuje Briand nobenih dos-siejev, ne Sita nobenih knjig, redko napise kaj drugega ko svoje ime na dokumente, ki mu jih predlože. Malo zbiralcev rokopisov se more pohvaliti, da imajo lastnoročno Briandovo pismo. Naroča svoje podpostavljene uradnike h referatu ali pa kramlja s svojimi obiskovalci, posluša pazljivo in med tem ko z napoizaprtimi očmi kadi svojo večno cigareto, si nikdar ničesar ne zabeleži, premišljuje, ko je sam, ure dolgo o vsem kar je slišal in naredi na vse nepoučene ljudi vtis popolnoma nezaposlemega, neverjetno lenega človeka. Marsikak obiskovalec je s strahom mislil, da je uspaval s svojim govorom gospoda ministra, toda še z večjim strahom pozneje spoznal, da ni tako. Briand se takoj zbudi, če je to potrebno, in je slišal vse in vse ohranil najtočneje v spominu. Tudi nikdar ne diktira niti ene vrstice; svojim sodelavcem daje samo kratka, nedoločna navodila, ki jih dopolnjuje z izrazito kretnjo. Gorje tistemu, ki ne zna teh migljajev prav razumeti. Briand hoče, da se ga razume, ne pa, da se ga moti; njegovi uspešni sodelavci so tisti, ki prehite njegovo besedo, da, celo njegovo namero. Napeto in ne nevarno delo. Zvezo med ministrom in diplomatičnim osobjem predstavljajo šefi kabineta. V drugih časih so živele te prehodne prikazni poleg dolgoživih uradnikov vse skromno življenje. Bila je to predvojna doba, ko si je pustil zunanji minister dostikrat svetovati in se voditi od strokov lijakov. Sedaj je postalo drugače. Kabinetni šefi so sedaj nad vse uplivni, če ne vsemogočni. Dve bolj različni osebnosti si sploh ni mogoče predstavljati. Svetovalec za zunanjo politiko se imenuje Leger; zaupnik zo notranje in parlamentarne posle je star osebni prijatelj Brianda, Peycelon po imenu. Alexis Leger je diplomat od stroke in še ne 35 let star; še vedno je bolj znan v modernih literarnih krogih ko pa v političnih, in sicer pod imenom >Saint - Leger Leger«, ki ga je pred kratkim zameni! za britanski doneči psevdonim »Saiut John’s Perše«. Pod prvim imenom je objavil pred 15. letom zbirko pesmi »Elo-ges«, ki so jih literarni gourmandi stavili ob stran ali celo višje cenili od najbolj globokih in najbolj temnih himn Paula Valeryja. Knjižico je dal Leger par let kasneje uničiti, tako da je postala največja redkost. Po vojni je izšla pri »Nou-velle Revue Franoaise« v omejeni in nu-merirani izdaji nova zbirka pesmi »Anabašem. Neznani avtor St. John’s Perše ni bil nihče drug ko poslanski svetnik Leger, šef odelka za Azijo v zunanjem ministrstvu in Briandcv prvi kabinetni šef. Leger je doma iz francoske zapadne Indije in je prepotoval ves svet. Slovi kot najboljši francoski poznavalec Tibeta in Južnih otokov. Sloka, elegantna postava z dražestjo svetovnega človeka, govori ko Kreoli»r« tako nežno in tiho, da ga groba ušesa niti ne slišijo: Mcnsieur, A’istide B’iand, minisfe des Affai’es Et’ange’-es . Sigurno postane še poslanik, še pred-no bo 40 let star. V isti delavni sobi sedi pri drugi pisalni mizi za Brianda še bolj nenadomestljiv Gilbert Peyalon, ki je prvotno /.j vel kot mali uradnik v provinci jalnern mestu Saint-Etie-nne, kjer je Briand pred 30 leti prvič kandidiral v-parlament. Tako je od mladih let zraščen z Briandovo politično usodo; zanj gnete politično testo, uravnava mu pot, pozna najbolj glo-. boke misli samotnega in neporočenega državnika, vlada in pade z njim ter se izvrstno razume z Leger-em, aristokratom, od čegar temnih, na Holderlina spominjajočih pesmi ni prečita! niti vrste. Druga važna vež med ministrom in njegovo birokracijo je v Franciji zlasti važen tiskovni urad, ki ga bo še nekaj tednov vodil Jean G ir and o ux. Popolnoma odveč je av orja romana »Bella« v Nemčiji še posebej uvesti. Ko sem bil pred mJeci v Berlinu, mi je višji uradnik iz Wilhelms-strasse (kjer je sedež nemškega zunanjega ministrstva, op. ur.) lecitiral iz spomina in v originalnem tekstu ‘20 vrst iz tega političnega romana, ki opisuje riva-liteto dveh republikanskih patricijskih rodbin. V tej moderni obliki »Romea in Julije« so hoteli spoznati spor med Poin- rejeni in Bertlielotem. Sedaj pa živita Poincare in Berthellot v oznaku narodne sprave in koalicijskega kabineta mirno eden poleg drugega, dočim se pripravlja j Girandoux, da zrahlja svoje vezi s Quai d'Oisay-eni. Dobil bo mesto v kakršnikoli mednarodni turški komisiji, katere člani se sem pa tam sestanejo v Parizu in dobe zato znatno odškodnino v angleški valuti: to pomeni za Girandouxa otium cum diguitate in prosti čas za njegovo literarno delo. Philippe Bertheiot je generalni feld-marsai diplomatične armade Francije. Oficieino ima značaj veleposlanika, ne da bi bil le enkrat veleposlanik v tujini; dejansko pa ima vse niti francoske zunanje politike v svojih .rokah. Njegov naslov je »generalni tajnik zunanjega ministrstva«, kar bi primeroma odgovarjalo poziciji gospoda v. Schuberta v berlinskem zunanjem ministrstvu; njegova polnomočja pa segago mnogo dalj. Bertheiot pravzaprav ni nikdar avansiral«, vsilil se je in vlada še vedno \sled svojega prestiža, pridobljenega z delom in uspehom, s svojo nepremagljivo voljo po oblasti in s tem, da je s svojim vsestranskim duhom vse prekašal. Velja kot cinik in človek, ki-prezira ljudi in je zaradi tega eden najbolj obsovraženili oblastnikov Francije, čeprav ali pa morda ravno zato, ker je blizu iz rodbinskih tradicij in osebnega pi epričanja levičarskim strankam. On je eden od tistih sinov pred 20 leti umrlega velikega učenjaka Marcellina Bertheiota, ki je s Pasteurjem tekmoval za prvo mesto med francoskimi učenjaki in ki je na koncu svojega slavnega življenja postal lev ičarski politik in minister. Trije bratje Filipa so bili vodilni možje v znanstvu in gospodarstvu; on pa je od vseli najbolj nadarjen in najbolj mogočen. Vse člane rodbine bi lahko definirali kot može, ki so v svojem bistvu umetniki, ki so se pa brez izjeme pečali z vsem, samo z umetnostjo ne. Zaradi tega bi jih hoteli njih nasprotniki razkričati kot nevarne diletante. Pred tremi leti se je skoraj moglo misliti, da je Philippe Bertheiot padel. Zmagovalec je bil Poincare, ki ga je vsled >protipravilnega uradovanju« postavil pred disciplinarno sodišče, ki je bilo sestavljeno iz glavnih sovražnikov obtoženca in ki ga je tudi obsodilo. Bertheiot je bil potem postavljen za dobo 10 let »na razpoloženje.« Po zadnjih volitvah pa ga je Herriot zopet poklical v urad in Bertliolet je prišel smehljaje na svoje mesto, ko da se ne bi nič zgodilo. Ker je Bertheiot pravzaprav pesnik, ki pa se nikdar ni hotel poslužiti tiskarskega črnila, je sčasoma zbral okoli sebe celo četo pesnikov: Leger, Girandoux, Mo-raud, Paul Claudel, ki je bil pred kratkim imenovan za veleposlanika v Washingto-liu in več drugih. Če je že neobhodno potrebno, da se v zunanji politiki pesnikuje, tedaj je pač boljše, da to store pravi pesniki, če se kdo najde v diplomaticni karieri ali da ga ta privabi. Znalci jezikov niso vedno uporabljivi kot diplomati. Kdor pa čisto piše in govori, ta bo tudi na drugih poljih prost nagnenja za kič in umazanost. (Marcel Rav v >Querschnittu<.) Shod vojnih invalidov v Ljubljani. Anketni odbor je za nedeljo dne IG. t. m. sklical shod v gostilni pri Mraku in tam poročal o svojem delu, glede revizije pri kraj. odboru v Ljubljani. Shod je otvoril tov. Clirislof. Udeležencev je bilo nad 100. Nalo se izvoli tov. Kolarja ia predsednika in Celnovanja za zapisnikarja shoda. Poročilo za anketni odbor sta podala tovariš Christof in Hrovat. Poročano je bilo naslednje: Res je, da so se vršile manipulacije L društvenim denarjem pri krajevnem odboru in da je reviziji delal velike težave t). O. Kljub temu je anketni odbor ugotovil primanjkljaja Din plus neznanih zne- skov 4. veselic in cvetličnega dneva ter ca 3000 Din prhnankljaja od prejšnjega odbora in že tu v p oštetih 9000 Din, ki bi morali bi! i naloženi v mestni hranilnici, tam pa od meseca januarja 1926 ni bil naložen noben denar. Oblastni obor pa je ugotovil le 18.000 dinarjev. Dalje poroča, da ima zadevo sodišče v rokah. Anketni odbor je smatral, da za ovire, ki jih je delal O. O. je krivec njega predsednik Štete Matko. S tem je pogazil sklepe in voljo članstva izrednega občnega zbora krajevnih članov z dne 28. novembra 1920. Po tem poročilu poroča tov. Meznarič, ki je priznti težavno delo anketnega odbora, opozoril pa je, da bi lahko storil več, saj je imel mandat, da skliče v teku enega meseca ponovni izredni občni zbor, kar pa ni storil. Zr>-lo so si člani morali pomagati sami. Za ovire od O. O. misli, da ni lcrivec le Šiefe, kajti vsi odborniki nosijo za krivice solidarno odgovornost. dani, zasledujoč delo O. in Anketnega ter ko a t um ati jakega odbora v Ljubljani, so zasledili stvari, zaradi katerih so prosili gospoda velikega župana za intervencijo in revizijo O. in Kraj. odbora. Gospod Veliki župan je revizijo že odredil. Zatem so se prečitale in enoglasno sprejele in podpisale 4 resolucije; ena na gospoda velikega župana v Ljubljani, da suspendira odbornike pri O. in Kraj. odboru, ki niso člani ali priznani invalidi, da odpusti iz držav- ne službe glavnega poneveritelja Breznikar Karla, da suspendira od O. O. postavljenega komisarja pri mariborskem kraj. odboru, ki glasom pravil sploh ne more obstojati in da zaščiti vse društven ifce s tem, da postavi pri oblastnem odboru svojega g. komisarja, ki naj stvar razčisti in izvrši svobodne volitve, druga resolucija na državno pravdništvo, s katero se zahteva najstrožjo kazen za poneveritelja in event. sokrivce, tretja na Oblastni odbor, s katero se odbor poziva, naj odstopi in odda posle gospodu velikemu županu na roke, kajti odborniki, ki niso člani ali invalidi ne smejo voditi organizacije, četrta od katere naj se pošlje po en izvod Središ. odboru v Beograd, sedanjemu Oblastnemu in bodočemu krajevnemu odboru v Ljubljani — s katero se brezpogojno anulira izključitev Meznariča in tovarišev, ker niso ničesar zakrivili in bili izključeni brez sklepa krajevnega članstva odnosno občnega zbora, ki ima edini pravico svoje člane izključevati in tako izključitev šele predlagati O. in S. odboru ter kongresu U. V. I. v potrditev. Izključitev so izvršile le gotove osebe iz gotovih razlogov. Zborovalci in resolucija poziva izključene naj vplačajo pri danes izvoljenem desetčlanskem odboru članarino, s čemur se smatrajo za redne člane. Od dneva sprejetih resolucij se dosedanji anketni odbor razreši svojega dela in namesto njega se je izvolil desetčlanski odbor, ki ima nalogo v smislu sklepa resolucij stvar dokončati in sklicati izr. občni zbor, katerega anketni odbor ni sklical, da se začne zopet z rednim delovanjem krajevnega odbora v Ljubljani. Sklep resolucij in shoda je, da jih je javno objaviti. Za odbor: Fran Koler, predsednik. f'ešuovar Stanko, zapisnikar. Ch. Lucieto: 34 Spomini francoskega vojnega detektiva. 23. p o g ] a v j e Preiskava v Nemčiji radi rajaih 23 aprila 1915 «0 nam pri ra^r* pre?itali sle. dečo objavo: luspekeijski odsek za kemične študije in poskuse Osrednji vojni laboratorij. Pariz, 23. aprila 1915. Šef osrednjega laboratorija g. šefu P'r o t i 3 p i j o n a ž e , na bojnem polju. »Iz poročila, ki ga nam je poslal g. general .... poveljnik ..... armade, sledi, da so se včeraj, 22. aprila 1915, proti 5. uri popoldne, začeli dvigati temni oblaki zeleno-rjave barve iz nemških pozicij, ležečih med vasicama Bixchoote in Langemark v Belgiji in da jih je veter prignal na zavezniške postojanke. Ta oblak je zakril celo francosko divizijo. Kljub kašljanju in silni naduhi se naši vojak^niso umaknili, j Seveda bo marsikdo med njimi poplačal svoje ju- ■ naštvo z življenjem. j Ker je uporaba plinov v vojni izrečno prepovedana po pogodbi, sklenjeni dne 29. julija 1899. v La Haye, in da se dožene pred vsem svetom to novo in očitno kršenje mednarodnih pogodb, ki jih je Nemčija podpisala, Vas prosimo, da nam čimpreje javite vse potankosti te zadeve, da nam bo mogoče izpopolniti našo znanstveno preiskavo. Podpis: X...« 'la »z a d e v a«, da se poslužam istega izraza kot veliki učenjak, ravnatelj inšpekcijskega odseka, nas ni presenetila. Ze precej dolgo časa so »ra id m en« naše službe, to se pravi agenti, ki so drzno in naglo prehajali preko žičnih ovir na nemško zemljo, javljali, da pripravljajo nekatere nemške tovarne nekaj ebto posebnega. Lahko si mislite, da naš urad ni smel zanemarjati ničesar, kar se je vršilo v sovražni deželi, in zato smo zahtevali točnejših podatkov. Prvič morda, od začetka vojne sem, smo zadeli ob zid in sicer ob zid, 7-a katerim se nekaj godi. Vendar smo imeli dve izhodni točki: 1- Dotične tovarne so pripadale vse kemični in- 2. Večino dogotovljenih fabrikatov so pošiljali v Kruppove tovarne v Essen. Med delavci teh tovarn so se pa nahajali ljudje, ki sicer niso oficieino pripadali naši organizaciji, ki so nam pa izjavila že pred vojno, da nam bodo pošiljali podatke, če jih za to dobro plačamo. Razen tega sem bil v zvezi že od leta 1911. sem, ko sem potoval po inozemstvu, z nekim nemškim in-ženjerjem tovarne Guisheim-Elektron v Frankfurtu na Menu, g. M. S., ki je v začetku vojne vstopil kot mobiliziran kemik vBadische Anilin und Soda F a b ,r i k v Mannheimu. ta tovarna tvori mesto zase. Ima 33 ravnateljev, 412 inženjerjev in okoli 10.000 delavcev. Moj prijatelje M. S., ki je že delal za račun onie-! njene »mlinske družbe v njeni tovarni v Buitirkih po-: leg Moskve, je imel v Mannheimu eno prvih (mest v tovarni, tako, da mu ni bilo težko zvedeti za vse načrte njegovih rojakov. Iz važnih vzrokov, ki jih nikakor ne morem povedati, mi je bil M. S. v vsem na uslugo. Ko je moj šef dobil zgoraj omenjeno pismo, se je spomnil na moje prijateljstvo s tem inženjerjem, in dobil sem povelje odpotovati v Nemčijo. Lahko si mislite, da je tako potovanje v času vojne izredno nevarno in da ga je treba kar najskrbnejše pripraviti. Kar se tiče protišpijonaže, obstoja sledeči absolutni princip: P ,r o t i š p i j o n, ki stopi na sovražno zemljo, ima že v trenutku, ko prekorači mejo, opraviti z vso sovražno policijo. Lahko si mislite, da to ni malenkost Kdor je že pred vojno potoval v Nemčijo, ve, koliko sitnosti je človek imel z nemškimi oblsatmi, predno je dospel v deželo. Lahko si pa predstavlja, kako izredno težavno in nevarno je bilo potovati v Nemčijo za časa vojne. Vendar sem se nekaj dni pozneje, opremljen z navodili svojih predstojnikov, odpeljal z ladjo v Rotterdam, odkoder sem po potu, ki ga ne morem povedati in ki ga Nemci nikoli niso razkrili, prišel v Nemčijo. Tekom tega potovanja se je vse srečno izteklo in dobil sem od inženjerja M. S. v Mannheimu potrebne podatke, ki so jih želeli imeti moji predstojniki. Dnevne vesti. DRUGO DARILCE. Pri redukciji poljedelskega ministrstva je prejela Slovenija svoje drugo darilce in črtani so bili postavki za sirarsko Solo v Škofji Loki in kmetijsko šolo v Žalcu. Da je »darilce« za Slovenijo tem prijetnejše je bil na isti seji sprejet proračun ministrstva za izenačenje zakonov, ki ima to kapitalno lastnost, da sploh ne more delati za izenačenje zakonov, ker obstoji le iz ministra, šoferja in avtomobila. Če bi se torej zgodila slučajno nesreča in bi se avtomobil z ministrom kje prevrnil, potem bi bilo istočasno tudi vse naše kapitalno ministrstvo za izenačenje zakonov v jarku. Pač ena naših špecijalitet! Ampak za to ministrstvo, ki sploh ni nobeno ministrstvo, je našel finančni odbor denar, ni ga pa našel za dve važni kmetijski šoli. Pri tem pa bodi še eno poudarjeno! Več ko deplasirano je, če skušata to žalostno stvar strankarsko izkoristiti »Slovenec« in »Jutro«. Na seji finančnega odbora so bili vendar navzoči in so tudi govorili zastopniki tako SDS ko SLS. Ali mar ti niso nastopili v korist obeh šol? Ali pa mar niso znali z uspehom nastopiti. Zopet nov dokaz, da ne pozna naše strankarsko časopije slovenske solidarnosti, temveč samo partizanstvo. Vsa Slovenija bi morala biti enodušna v odporu proti sklenjenemu črtanju kreditov za šoli v Škofji Loki in v Žalcu, dejansko pa doživljamo to sramoto, da je tudi ta protislovenska redukcija samo povod za medsebojne strankarske napade. In potem se čudimo, če smo v Beogradu brez moči! —o— — Shod SKS v Ljubljani. V petek zvečer ob pol 8. uri priredi »Slovenska kmetska stranka« v Ljubljani svoj volilni shod v Mestnem domu. Na tem shodu bo poročal g. Ivan Pucelj, narodni poslanec in minister n. r. o gospodarskem in političnem položaju, a kandidati te stranke za mesto Ljubljana o volitvah v oblastno skupščino. Na shod so vabljeni ljubljanski volilci. — Konferenca zastopnikov jugoslovanskih mest se vrši dne 30. t. m. v Zagrebu. Na konferenci se bodo definitivno redigirala pravila Saveza jugoslovenskih mest. Določil se bo tudi datum ustanovnega kongresa. — Novi zlatniki po 20 Din v prometu. Danes je bilo izdanih v promet 1 milijon komadov zlatnikov po 20 Din v skupni vrednosti 20 milijonov zlatih dinarjev, kar znaša po današnjem kurzu 219 milijonov dinarjev. Vsakdo si lahko nabavi zlatnike v poljubni množini. Dobe se pa le v zameno za ■stare napoleondore z doplačilom 2 Din za režijs,ke stroške. — Naknadno žrebanje obveznic vojne škode. Po naredbi finančnega ministra se vrši dne 21. t. m. naknadno žrebanje ene serije rente vojne škode. Ponovno žrebanje se vrši vsled tega, ker je bila pri zadnjem žrebanju izžrebana neka serija, ki se nahaja v državni blagajni ter predpisuje zakon o vojni škodi za tak slučaj naknadno žrebanje. — Avtomatična telefonska centrala v Novem Sadu. V Novi Sad so prispeli aparati za avtomatično telefonsko centralo. Avtomatični telefonski prounet bo otvorjen s 1. februarjem t. 1. — Za »Dr. R v bare v fond«. V počaščenje spomina prerano umrlega dr. Rybara so darovali Jugoslovenski Matici svoje prisepvke še sledeči: g. veliki župan v p. dr. Fran Vodopivec in soproga 200 Din, rodbina Skuhala -Verbajs 200 Din, g. dr. Konrad Janežič v Kamniku 100 Din. Iskrena hvala! — Razpisana zdravniška služba. Krajevna bratovska skladnica šentjanškega premo-gokopa And. Jakil v Krmelju razpisuje natečaj za popolnitev -mesta skladiščnega zdravnika, ki naij bo po možnosti tudi zobni zdravnik in ima svoj instrumenlarij. Prosilci naj vlože ikolkovane prošnje pri pred-stojništvu bratovske skladnice Šentjanškega premogoikopa And. Jakil v Krmelju Dolenjsko do dne 1. februarja t. 1. Podrobnosti glej v »Uradnem listu« št. 8 z dne 17. januarja 1927. — Iz železniške službe. Inšpektor direkcije dj-žavnih železnic v Ljubljani Fran Gregorčič je imenovan za,šefa postaje v Subotici, inšpektor J. Kostrejančič pa m namestnika načelnika komercijalnega odeliSca pri železniški direkciji v Subotici. — Premeščen je pastajenačelnik Gabrijel Pirkmajer iz Lesc v isti lastnosti v Veliki Bečkerek. — Izpad rektorja monakovske univerze zoper nemško-nacionalne dijake. Rektor monakovske univerze profesor Vossler je imel te dni na univerzi slavnosten govor, v katerem je ostro napadel intoleranco nemško-nacionalnega dijaštva. Povod napadom je bilo dejstvo, da »couleur-študentje« ob priliki proslave stoletnice univerze niso dopustili, da bi bila nastopila židovska dijaška društva v takozvani »Cich-i«. Tema slavnostnega govora prof. Vossler-ja je bil: »Politika in duševno življenje«. Prof. Vos-sler je dejal med drugim, da danes dijaki niso tako zelo v nevarnosti, da bi se upijanili z alkoholom, pač pa s frazami. Politično ponašanje mladine je tako zelo prepojeno z radikalizmom, netolerantnostjo m trimo, da je želeti dijaštvu nekoliko več znanstvenega razmišljanja in samokritike. — Karambolaža dveh tovornih vlakov v Hannovru. Iz Hannovra poročajo: Na kolodvoru Doggenhagen je zavozil tovorni vlak v drugega. Več vagonov je bilo razbitih. En sprevodnik je bil ubit, več drugih želesoniš-kih uslužbencev lahko poškodovanih. — Če ne znaš ravnati z orožjem, ga ne jemlji v roko. Seljak K o sta Kulgan si je ogledoval puško. Pri tem je ravnal tako ne- , previdno, da se je puška izprožila ter ga ranila smrtnonevarno v glavo. — Zopet nasilen orožnik. V Kumanovu je prišlo te dni v kavarni Milana Popoviča do izgreda, Jd ga je povzročil orožnik Mi- lojko Mikic in ki bi bil stal kavarnarja kmalu življenje. Orožnik Milojko Mikic je prišel v kavarno in takoj je nastalo med njim in kavarnarjem radi nekih starih obračunov srdito prerekanje. Tekom prepira je priložil orožnik tovarnarju dve krepki klofuti. Kavarnar ne bodi len, je pograbil debelo palico ter užgal ž njo orožnika po glavi. Krvaveč je stekel orožnik iz kavarne. Kmalu nato 6e je vrnil z revolverjem v roki ter pomeril na kavarnarja. Kavarnar je pobegnil v kuhinjo ter zaklenil za seboj vrata. Ker ni mogel za njim, je oddal razjarjeni orožnik v vrata več strelov. Končno se je pojavila v kavarni patrulja, ki je odvedla pobesnelega orožnika v luknjo. — Štirje mladi pohotneži. Te dni so prišli pred hišo posestnika Sabljiča v selu Pod-gradje pri Vinkovicih 4 fantiči, od katerih ni bil nobeden star nad 18 let ter jeli pregovarjati 14 letno posestnikovo hčer, da naj gre z njimi na sprehod. Po daljšem oklevanju je deklica nato pristala. Med potjo so potisnili mladiči deklico v neki skedenj, kjer so jo vsi štirje po vrsti posilili. Ko se je deklica zavedla, je hitela domov, kjer je povedala, kaj se je ž njo zgodilo. Njeni starši so prijavili stvar žandarmeriji, ki je vse štiri mlade poliotneže aretirala in vtaknila pod ključ. Fantiči so dejanje takoj priznali. Izjavili so, da so izvršili čin po dogovoru, ker se jim je deklica že dolgo časa dopadla. Pripomnili so, da niso vedeli, da je toka stvar tako strogo kaznjiva. Zdravniški izvid je ugotovil, da je bila deklica »virgo Antacta«. — Detomorilka. Zagrebška policija je bila te dni telefonično obveščena od mestne porodnišnice, da je bilo sprejeto v zavod 28 letno dekle Ana Kolman iz '1'ukelja, ki je istega dne porodila, vendar pa prišla v porodnišnico brez otroka. Policijska poizvedovanja so ugotovila, da je Ana Kolman porodila v neikem javnem stranišču ter otroka zadušila s tem, da mu je natlačila v usta papirja, nakar je vrgla truplo v kot. Detomorilko so pridržali za enkrat v porodnišnici, ko okreva jo izroče policiji. — Vremenske katastrofe v Italiji. Iz vseh krajev Italije prihajajo poročila o vremenskih katastrofah. Na južnem Tirolskem so divjali te dni silni snežni meteži, ki so povzročili veliko škodo na električnih napeljavah. V Bazenu je ubil električni tok na tleh ležeče žice električne napeljave visoke napetosti sredi Dominikanskega trga nekega konja. V Trigntu sta bila na sličen način ubita dva konja, ki sta vlekla snežni plug. Po deželi so poškodovane številne telefonske in brzojavne zveze in trajalo bo več -dni, predno bo redni promet zopet vzpostavljen. V višje ležečih krajih imajo po 1 do 1 in pol metra snega. Pri Beliunu je ubila strela neko deklico. V baziliki San Giustina v Padovi je odbila strela >s stropa dragocene freske ter poškodovala slavnoznane stare orgije. V Piši je padlo toliko toče, da je pokrila ulice s 7 cm debelo plastjo. Reka Tibera je narasla od 4.8 na 11 metrov. V Neaplju je poplavila voda več hiš. Pri Fellre in Beliunu so čutili predvčerajšnjim zvečer dva lažja potresna sunka. — Železniška nesreča. Iz Budimpešte poročajo: v bližini jugoslovanske meje, pri Szecedinu, je eksplodiral kotel lokomotive nekega osebnega vlaka. Lokomotiva je bila razbita, prvi vozovi vlaka pa močno poškodovani. Strojevodja in kurjača so dobili tatico težke poškodbe, da jim utegnejo podleči. Kotel je eksplodiral vsled premočne kurjave Huda zima v Rusiji. V Moskvo .prihaja-jo iz vseh krajev Rusije poročila o velikih snežnih zametih, ki ovirajo železniški promet. Samo na eni progi je obtičalo v snegu 41 vlakov. Sneg je visok na dotičnem kraju preko 2 m, temperatura znaša do 30 stopinj pod ničlo, kar rešilna dela zelo ovira. Sovjetska vlada je poslala ponesrečenim vlakom na pomoč rešilne ekspedicije z živili, ker se je bati, da pomro zasneženi potniki gladu.^oier^ y va;i1(M]ni Galiciji. V vzhodni Galiciji v okrožju Peczylizynek je izbruhnila epidemija koleri podobne bolezni. Vsak dan umre po 20 do 50 oseb. Vse preventivne mere, ki so jih odredile oblasti so doslej brezuspešne. — Gledališče v Filipopelu pogorelo. Iz Sofije poročajo: Te dni je izbruhnil v Filipopelu požar, ki je upepelil mestno gledališče. Med rešilnimi deli se je zrušil strop ter pokopal več gasilcev. Ni izključeno, da je ostalo pod ruševinami več mrtvih in ranjenih. Škoda se ceni mi dva milijona le-vov. . — Pred očmi svojega sina izvršil Samomor. Te dni se je pripetil v Parizu dramatičen 'samomor. Oče treh otrok je povedal zvečer ob sedmih svoji ženi in otrokom, da bo izvršil samomor. Takoj nato je odhitel proti kolodvoru. Njegov 13 letni sin mu je sledil. Pred očmi svojega otroka se je vlegel na tračnice. Prestrašeni deček ga je .skušal pregovoriti. Ker je uvidel, da je njegov trud zaman, je šel po pomoč. Baš v trenutku, ko se je vračal s par železniškimi uslužbenci, je pridrvel vlak, ki je raztrgal samomorilca na kose. . , , ... — Mednarodno trgovanje z doktorskimi diplomami Pred ženevsko poroto se je zagovarjal te dni eden glavnih agentov ameriškega sleparskega instituta »Orientalska uni-/erza«, Demole, ki je prodajal za drag denar doktorske ih profesorske naslove, la-kozvana »Orientalska univerza« se nahaja v neki majhni hiši v Washingtonu. Rektor je neki radi goljufije že opetovano kaznovani .individij. »Orientalska univerza« je ustanovila v poedittih evropskih državah »centrale«. Oddelek v Ženevi, ki ga je vodil Demole, ni prodajal samo doktorskih diplom, temveč tudi častne diplome raznih ameriških družb ter papeške, francoske in španske častne naslove. Demole je bil obtožen, da je izvabljal lahkovernim ljudem denar pod pretvezo, da je na »Orientalski univerzi« pridobljeni doktorski naslov v Švici veljaven. Ker dejanski stan zločina goljufije v smislu tamkaj veljavnega kazenskega zakonika s tem, kar se mu je dalo dokazati ni bil podan, je bil lopov oproščen. Ponarejeni pengo-novci. Komaj sta minula dva tedna, odkar so bili na Madjar-skem izdani v promet pengo-novei,'že dobivajo madjarske oblasti številne prijave, da se pojavljajo tuintam falzifikati. Zdi se, da gre za dobro organizirano tolpo ponarejevalcev. — Izgredi brezposelnih v Gradcu. Predvčerajšnjim je sklical centralni odbor brez-poselnih^v Gradcu protesten shod, ki se ga je udeležilo okoli 500 večinoma mladih ljudi. Po shodu so hoteli prirediti udeleženci kljub zadevni policijski prepovedi po mestu demonstrativen obhod. Policija je to preprečila. Pri tem je prišlo med demonstranti in policijo do spopadov. Končno je policija na ikonjih demonstrante razgnala. 8 oseb ie bilo aretiranih. — Za čast svoje matere je izvršil te dni v Berlinu neki natakar krvav čin: ustrelil je nekega delavca. Natakar je proslavljal svoj imendan. Proslave se je udeležila med drugim tudi njegova mati, ki je odšla prva in sama domov. Na cesti jo je srečal mlad mož iter jo jel nadlegovati. Žena je zbežala nazaj v hišo. Ko je hotela zapreti vežna vrata, je vtaknil možakar med vrata nogo, nakar^ je tekel za njo po stopnjicah. Žena je zbežala v stanovanje svojega sina, ki je hotel vreči nasilneža -s pomočjo svojih prijateljev ;iz hiše. Prišlo je do pretepa, pri čemur se je sin tako razburil, da je hitel nazaj v stanovanje‘po revolver. Vrnivši se, je oddal na vsiljivca strel. Zadel ga'je tako nesrečno, da je obležal na mestu mrtev. Natakar je bil aretiran. — Mokra dogodovščina. Kot poroča Reuterjev biro iz Kapstadta, je prišlo tam le dni do angleško-nemškega »incidenta«. V luki je pristal nemški parnik »Emden«. Vsled tega se je zbrala na obali tako velika množica radovednežev, da so bili spredaj stoječi v nevarnosti, da popadajo vsled pritiska od zadaj v morje. Da to preprečijo, so vporabili nemški mornarji brizgalno. Mrzli curki vode so res učinkovali. Toda množica je bila silno ogorčena, dokler se ni pojasnilo, da so spustili Nemci na angleške državljane mralo pršno kopel na prošnjo policije, ki je bila sama preslaba, da bi bila vzpostavila red. Po tem pojasnilu se je ljudska nejevolja polegla, oni, ki jim je rešila brizgalna nemškega parnika življenje, so Nemcem naravno celo prav hvaležni. Ljubljana. 1— Zaradi navijanja cen obsojeni gostilničarji. Uradni list št. 8 z dne 17. t. m. priobčuje tri obsodbe gostilničarjev, ki so prodajali vino s prevelikim dobičkom, tako da so se pregrešili zoper čl. 8. zakona o pobijanju draginje. Obsojeni so bili Ivan Arn-šek, gostilničar na Vidmu, ki je prodajal vino, kupljeno po 5 Din 37 in pol par po 11 Din liter, Katarina Tomažič, gostilničarka na Vidmu, ki je točila vino kupljeno po 4.50 Din in po 5 Din po 12 Din liter ter Cecilija Ivančič, gostilničarka v Stari vasi, ki je točila vino, kupljeno po 5.50 Din po 12 dinarjev liter. Obsojeni so bili vsak na 24 ur zapora in na 50 Din denarne globe. Mislimo, da bi bilo dobro, če bi se preiskale še marsikje marsikakemu gostilničarju obisti, to pa ne le glede navijanja cein, temveč tudi glede kvalitete vina, ki ga toči. Kakšna brozga in po kakšni ceni se nam servira na pr. tuintam T ‘ šikamdaiozno! 1— 4. ciklus predavanj umetnostno zgod«); vinskega društva. Osmo predavanje se vrši naslovno vlogo. Engelova duhovita veseloigra obravnava v treh fino oblikovanih dejanjih problem večne mladosti, ne tiste katero lahko j>ričara Steinach ali Veronov, ampak tiste, ki izvira iz polne, bogate notranjosti, iz nezlomljive življenske volje in prekipevajoče življenske energije. Gospod Danilo se je v svojo izredno nvaiežno vlogo popolnoma vživel in nam podal dovršenega Tnjurcija pl. Dollereder. Občinstvo je nagradilo njegovo simpatično kreacijo z burnim, dolgotrajnim ploskanjem in klicanjem pred zastor. Ostale, nič manj hvaležne vloge so rešili naši igralci povprečno z veliko spretnostjo. Predvsem je bila sijajna gospa Bukšekova v vlogi stare gospe Dollereder, ki je prepričevalno doživljala to nezlomljivo žensko naravo. Gospoda Urvalek in Rasberger sta dobro karakterizirala oba Tiburcijeva sinova, lepo, resnično liammetto je podala gdč. Starčeva. Pa tudi ostali igralci so povsem zadoščali, tako da smo bili s to predstavo, katero je s . priznano vestnostjo pripravil režiser g. Kovič, resnično zadovoljni. m— Anketa radi premogokopa v Lošah pri Prevaljah. i'ii velikem županu mariborskem se je vršila pred. dnevi vazna anketa z zastopniki jnemogokopa grofa iienkel von Donuers-mark v Lesah pri rrevaljan. Kakor znano, je opustošiia zadnja povodenj v Mežiški dolini premogokop v Lesah pri Prevaljah vsled česar je na stotine družin že četrt leta brez zaslužka in krnim. JJepuiacija delavcev- rudarjev je posredovala pri vel. županu mariborske oblasti ter ga pozvala, da ukrene, da se obrat čimpreje upostavi, češ, da mora sicer poginiti na stotine del. rodbin gladu. Zato je Dila sklicana omenjena anketa. Zastopniki podjetja so izjavili, da itak delajo na to, da se čimpreje prične z delom, da pa to ni mogoče, predno niso izvršene vse poprave, za kar pa primanjkuje zopet kapitala. Pomanjkanju denarja naj bi bila vzrok nameravana sekve.stracija podjetja. Ko je repliciral veliki župan, da mu o nameravani sekvestraciji ni ničesar znano, so izjavili, da se zadovoljujejo s to izjavo, ki bo pomirila finančnike, ter so obljubili, da se bodo dela pospešila, vsled česar je upati, da bodo brezposelni rudarji v doglednem času zopet preskrbljeni z delom in kruhom. ni— Konkurz je napovedala zvonolivarna Buhi v Mariboru. Za upravitelja je imenovan dr. Leskovar. m— Prosta stanovanja. Majstrova ulica 17. I. 2 sobi, kuhinja in pritikl. (stanovanje g. B. Borko, Frankovanova ul. 8. L); 1 soba, kuhinja in pritikline (stanovanje Marije Kelen-berger, Grajska ulica 2, I.); 1. soba, kuhinja in pritikline (stanovanje Alojzije Sinkovič). Prošnje do 20. t. m. SOKOLSTVO IN POLITIKA. Izjava starešinstva JSS, pnovno soglasno odobrena na seji, dne 17. januarja 1927. V sedanji volilni borbi se ponovno dogajajo slučaji, da se zanaša v Sokolstvo politika, čeprav smo smo že opetovano resno in bratsko opozarjali vso javnost in vse svoje članstvo, naj tega ne delajo, ker tako nepremišljeno ravnanje na vse strani samo škoduje. Zato smo primorani, da tudi danes opozarjamo na svojo izjavo z dne 25. maja 1926, ki jo je tedaj priobčilo naše dnevno časopisje in ki je zgrajena na sklepih II. sokolskega sabora v Zagrebu z dne 18. avg. 1924. (»Organizacija« str. 6 do 8), na sklepu odborove seje jSS z dne 7. septembra 1925 v Zagrebu in ki končno temelji na besedilu prisege (zaobljube), katero mora vsak član in vsaka čla- leta. članstvo brez pridržka strogo obvezni, so tako jasni iin nedvoumni, da izključujejo vsako zlorabo Sokol- Sožiti L decHerabra vsakega \ i i sklepi, ki so seveda za vse članstv v četrtek, 20. januarja ob 18. uri v univerzi tetui zbornici. Predava dr. F. Stele o Zgodovini pohištva (prvi del: Srednji in renesansa). — Dijaki popust. 1— Tovariši akademiki! Danes ob 15. zborovanje v zbornici na univerzi: protest proti ukinitvi honoriranega staža zdravnikov - pripravnikov. Ker je zborovanje kot protest proti sistematični kulturni demontaži pri nas (dotacija univerze, gledališča, bolnice itd) velikega pomena, vas poživljamo, da se zborovanja zagotovo udeležite! — Društvo medi-cincev. 1— Akademsko društvo Treznost. Vabimo vse brate in tovariše na redni sestanek v petek, 21. jan. točno ob en četrt na 15. na univerzo (balkonska dvorana). Predava g. dr. Mikič o svojem propagandnem potovanju po Jugoslaviji. — Tajništvo »Treznosti«. 1— Nezgode. Stroj za rezanje slame je butnil učenca Tončka Dobroto iz Most ob tla. Tonček se je onesvestil, nakar so ga prepeljali v bolnico. — Na zasneženem hodniku na Sv. Petra cesti se- je spodrsnil natakarski vajenec Albin Berce in si zvinil levo nogo. Prepeljali so ga v bolnico. — Policijska kronika v Ljubljani ni tako in tako nikoli bogvekaj pestra, zadnje čase pa postaja prav prazna. Razen običajnih ka- ! stva v strankarsko politične svrhe. Kdor se pregreši proti tem sklepom, naj nosi posledice, ki jih vsebujejo pravila in predpisi naše organizacije. Zdravo! Starešinstvo Jugoslovenskega sokolskega saveza. V Ljubljani, 17. januarja 1927. E. Gangl, starosta. Dr. Riko Fux, tajnik. Ljubljanski Sokol naznanja svojemu trgovskemu in obrtnemu članstvu, da prične v torek 25. t. m. s posebno redno telovadbo obrtnega naraščaja. Vadbene ure so določene na torek in soboto od tri četrt na devet do tri četrt na deset zvečer. Vpisovanje se vrši vsak dan od 6.—7. ure zvečer v društveni odboro-vi sobi in pozneje pred pričetkom redne telovadbe. Opozarjamo vse brate ki imajo v svojih obratih vajence, da jih pošiljajo v telovadnico. — Prednjaški zbor. Sokolski smuški tečaj pri Mariborski koči ua Pohorju. V Ljubljano doSli udeleženci I. sokolskega smuškega tečaja naj se Zglase 20. t. m. (četrtek) v pisarni JSS v Narodnem domu. Odhod v tečaj iz Ljubljane dne 21. t. m. z jutranjim vlakom (5.26) skozi Zidani most do železniške postaje Hoče pred Maribo- Do DOSuU« piav puiiuu. AdZitJIl uuitajui“ j ° vr »J m i i /Q\ lieni nočnega miru, prestopkov pasjega kon- : rom in odtod peš v Mariborsko kočo (3).. lunica in cestnih prestopkov, ne beleži po- | Pravkar na novo zapadli sneg obeta prav licija že dva dni nikakega večjega zločina ali j ugodne prilike pri vezpanju. — Jbb. prestopka. — Od doma je izginilo mlado de- ——— kle E. N. iz šiške. Odšla je baje takoj po Novem letu z nekim vojakom v Kamnik in se ni več vrnila. Svojci so v skrbeh, da je izvršila samomora. Maribor. Danilova proslava v mariborskem gledališču. »SOCIALNA MISEL«. Izšla je 1. številka letošnje »Socialne misli« s sledečo vsebino: Erjavec Fran: K volitvam v okrožne zbore. — Dr. Čampa L.: Delo nemških katoličanov — Dulibič Božo: Fašistički sindikalizem. — Erjavec Fr.: Pregled zgodovine de- V soboto due 15. januarja je tudi maribor- » lavskega gibanja med Slovencu - Politični sko gledališče proslavilo petdesetletna,# pregled: ZutianjeppLUcni dogodki (Fr . umetniškega delovanja simpatičnega nestor- Notranjepolitični pretresi (Fr. S.). - Kul-ja slovenskih igralcev, g. Anton Danilo - Ce- turni pregled: Naša kteraraa * £_c\ almrtn r»nln« hišo so ča- < jaivec). Goriška Mohorjeva družba^ ( •)• rarja. Pred skoraj nabito polno hišo so ča-stitali slavljencu pred predstavo člani gledališkega osobja in uprave ter mu tudi poklonili darila, nakar se je naš Danilo z lepimi toplimi besedami zahvalil. Sledila je predstava Engelove veseloigre »Večni mladenič«, v kateri je igral slavljenec Pregled novih nemških revij (dr. Čampa). Literatura. — Socialni pregled: Proračun ministrstva za socialno politiko (Fr. Erjavec). Gospodarski pregled: Dr. A. Ušeničnik, Socialna ekonomija (A. H-)- Mednarodno proučevanje konjunkture (S.)- Br«^nt.y3STc: » NSIOMMOnkiMr* 'X. Y. Nemogoč prostor za spomenik Patra I. ¥ Ljubljani V Ljubljani posluje žirija za spomenik Peka I. in je v zadnji seji določila tudi prostor, kamor naj bi se ta spomenik postavil. Pred to sejo je izstopil iz žirije najmerodajnejši strokovnjak, ki odtehta v tem oziru gotovo selo ostalo žirijo. Omenjene seje se tudi ni - udeležil neki drug član. Sklepala je torej okrnjena žirija. Žirijo samo pa je sestavil odbor rezervnih častnikov in ne kaka strokovna korporacija. V tem trenutku ne gre za spomenik kot tak, ampak za važen del zunanjosti ljubljanskega mesta. Okrnjena žirija določila je v naprej, dasi še nima definitivnih osnutkov za spomenik, prostor, kjer naj b) bil spomenik postavljen in sicer park pred ljubljansko sodnijsko palačo. Protestiral je neki član žirije, da se sploh določa v naprej Prostor ter s tem omejuje koncept kiparju, r oda ne le v načelu je okrnjena žirija napravila veliko napako, ampak tudi v izbiri prostora samega kot takega je storila sklep, ki ie naravnost nemogoč. Ni treba rekri,minirati, koliko in kaj so Pokvarila na zunanjosti Ljubljane zadnja tri esetletja, kajti skoro nobena stvar ni bila re-,eOa pravilno in estetsko zadovoljivo, kar so ia|i 'zza potresa, razen stvari, ki so se šele *zvr^evati po nasvetih odličnega ar-oitekta v zadnjem času. Prešernov spomenik, "t je bil-zamišljen v ozadju z zelenjem, postavili so v kot trga tako, da se steka naravnost vanj od strani ena najprometnejših ulic ter nima nobene opazovalne točke. Glede spomenika Petra I. predlaganih je bilo več prostorov zlasti Turjaški trg (ki je gotovo najbolj prikladen kraj z ozirom na projektirano novo stavbo ob Ljubljanici) in pa začetek Lattermanovega drevoreda. Našlo bi se pa lahko še mnogo drugih primernih prostorov, samo če bi malo razmišljevali! Toda morda iz genijalnega vzroka, ker se slučajno imenuje trg oz. park pred sodnijsko palačo rg kr. Petrač, so izbrali ta kraj, kakor da 1 ne bilo eventualno pametnejše prekrstiti prostora, kjer naj bi bil postavljen spomenik, akor pa podirati parka, uničiti kos mesta in nato konstruirati nanovo nekaj, kar se sploh »zvesti ne da. Ne zadostuje dober dovtin ki so ga objavile zagrebške »Koprivec p^ed do-brim tednom o postavljanju spomenikov v Miti Abd’ro° d‘ boMayerjev Lexikon< 5 'idaja In >Weltall nn<5 Menschheit«. Naslov po v« uprava lista. Prodam ceno kompletni nemško-angle-ški slovar in nekaj angleških knjig. Naslov poro uprava Nar. Dnevnika. Mag. št. 1001/27. Javen pozivi Sklep vladnega komisarja za mesto Ljubljana z dne 24. decembra 1926, št. 33.913, da zidaj mestna občina v bistveno olajšanje stanovanjske bede večje število lastnih poslopij za stanovanje in da naj v ta namen izda do najvišjega zneska 30,000.000 dinarjev občinske zadolžnice (6% obligacijsko posojilo, vračljivo 17: gradbenega fonda ad hoc potom žrebanja v največ 30 polletnih enakih obrokih), je bil javno razglašen po predpisu ljubljanskega občinskega reda in ni bil zoper njega v zakonitem roku prijavljen noben ugovor, niti vložen kak priziv. Tudi je naletel ta sklep pri našem časnikarstvu brez razlike političnih strank, kakor tudi sploh v vsej ljubljanski javnosti na povsem dobrohotno presojo in bil prav simpatično pozdravljen. Mestni občini je že znana namera nekaterih ciniteljev, ki so pripravljeni pri subskripciji podpisati precej pomembne zneske tega komunalnega posojila. S pričujočim pozivom pa prosi mestna občina, da bi sploh vsi oni, ki imajo voljo subskribirati, prijavili to nameravano višino svoje subskripcije že sedaj iri čim nujnejše mestni občini, katera si želi pregleda o tej predsubskripciji zato, ker hoče še tekom januarja 1927 izposlovati pri osrednji vladi dovolilo za izdanje tega posojila s pupilamo varnostjo in, oe mogoče, oprostitvijo od rentnine. Zato je načelne važnosti, da more občina vladi že pri tej svoji prošnji dokazati izvedljivost zamišljene akcije, to je, da je že danes zagotovljena ugodna oddaja obligacij. Seznam predhodnih prijavitev naj torej, z drugo besedo, služi občini kot važna opora pri njeni prošnji na finančno ministrstvo. Prijave naj se oddajajo pismeno ali ustno pri mestnem knjigovodstvu in naj vsak prijavitelj tudi pripomni, ali sme občina njegovo prijavo z drugim vred dati javnosti v vednost, ali ne. Posebno se obračamo še do onih, ki so po § 23 zakona o stanovanjih (denarni zavodi, zavarovalnice, trgovska, industrijska in podobna podjetja) dolžni sezidati stanovanja za svoje uradnike in nameščence. Program, kje in kako naj se zida, bo občina po pregledu statistike pri stanovanjskem sodišču sestavila sporazumno z inte-resiranimi krogi, med katere bo v prvi vrsti šteti tudi subskri-bente. Tudi se bo v sporazumu z interesenti izdal svojčas pravilnik o oddajanju stanovanj v hišah, ki bodo zgrajene s pomočjo tega posojila. Ponavljamo končno nujno prošnjo, da izvoli vsakdo, ki miaii subskribirati, to in pa nameravani znesek brez odloga prijaviti mestnemu knjigovodstvu. Razume se, da to ni še obvezna sub-skripcija, ampak le pomoček za pregled volje do subskripcije. Mestni magistrat ljubljanski, dne 12. januarja 1927. > vmIi fcgevririh, <*rt*OL, iadutrtjMk* im anMk tlrtsvto. TISKARNA n*» a—oftas.taaft-g% fcroftore, Molk* tabel«, Itatute, v*r Mk, Utaka, poaatalta Ltd. p UQU1X11 ~ a« i* «au LJUBLJANA, Sl m o n, Gregorčičeva ulica 13. t*lwon st. b»> TBLHFUil mm *------ ------------------------------------- -------- ..................iit i—nnaam "b**««: s™u*. - z. <**»» .«•*»< ^ V.1 > Fritz Bondy: Osvojitev Berlina. Končno je moral odpustiti delavce in je sedel s svojo zalogo dveh milijonov nalivnih peres sam v tovarni. Le upniki so večkrat motili njegovo samoto; bil je namreč še pet-stotisoč mark dolžan za sirovine. Ni mu bilo mogoče šteti v zlo, da je želel izpremembo svojega položaja. Denar, ki ga je vtaknil v zalogo dveh milijonov nalivnih peres svoje iznajdbe, je bil pač izgubljen; toda on je razmišljal o tem, da bi prodal svojo tovarno kakršnemu koli kapitalistu, ki bi imel kar najmanjo pojma o nalivnih peresih, sam pa bi odšel v inozemstvo in prepustil tudi vse upnike. — Poveril je neki pisarni to zadevo; spočetka se je oglasilo par kupcev, ki so si tovarno ogledali; pa se niso več vrnili. O ceni sploh niso povpraševali in tako jo je gospod Jacob v svoji notranjosti zniževal dnevno za dvajset-tisoč mark. Dospel je baš do osemdesettisoč, ko mu je pisarna naznanila za prihodnji dan obisk nekega Mr. Washingtona Smitha iz Detroit-a, ki si je hotel ogledati tovarno v zmislu naročila neke amerikanske družbe. Gospod Jacob je takoj zaključil v svoji notranjosti zniževanje cene. Ko je napočilo jutro, ni mogel več vzdržati aa pisalno mizo. Tekal je po tlaku pred to- varno nervozno sem in tja, kupno ceno v glavi, nalivna peresa v srcu. Eleganten, zelenolakiran voz bi ga skoro preselil v večnost. Istopil je dobro rejen, energičen gospod. Tak je mogel biti samo Mr. Wa ah ing to n Smith iz Detroit-a, je pomislil gospod Jacob in novo upanje mu je zalilo srce. Mr. Smith?« je vprašal. >Jaz sem Mr. Smith iz Detroit-a.« >Dovolite, moje ime je Jacob.« >A, vi ste Mr. Jacob. Me veseli. Oglejmo takoj tovarno?« »Morda izvolite poprej majhen zajuterk?« je menil gospod Jacob. »Hvala, najprej posli,« je suho odvrnil Smith. Gospod Jacob se je udal v svojo usodo in ogledala sta si tovarno. Stavba ni bila baš solidna in precej zanemarjena. Mr. Smith je to izrecno povdaril in gospod Jacob iz vljudnosti ni ugovarjal. Prišla sta v skladišče, kjer sta ležala dva milijona nalivnih peres. Smith je vzel eno iz ovoja in je prekušal. Zdaj šele je gospod Jacob našel besede, da proslavi svojo iznajdbo. »Lahko poizkusim?« ga je prekinil Mr. Smith. Gospod Jacob je bil pripravljen. Z dobro igranim presenečenjem je zaman iskal kapljo I črnila. Mr. Smith ga je opazoval in zdelo se je, j da se raduje ponesrečenega igralskega po- izkusa. Končno, ko gospod Jacob nikakor ni mogel najti tintnika, ki je vendar ravnokar še stal na mizi, je dejal gospod Smith: »Never mind, imam samo malo steklenico pri sebi.« Končano. Mr. Smith je napolnil Jacobovo iznajdbo in ko se je pripravil k pisanju, je črnilo seveda takoj izteklo, toda proti vsem fizikalnim zakonom — navzgor, v mr. Smithovo roko. »Kaj takega se še ni zgodilo; je dejal Jacob iin «e nemirno prestopal z noge na nogo. Toda gospoda Smitha nezgoda z nalivnim peresom ni bogvekako ganila. »To sem si mislil je dejal. »Kaj stane vse skupaj.« Jacoba je ta redkobesedna gorostasnost tako osupnila, da je pozabil, koliko je hotel zahtevati. Ko je videl teči črnilo iz tintnika, mu je pošla sapa, ker je vedel, da bo mr. Smith vstal, se odpeljal in da se ne bo več vrnil, kakor so storili tudi drugi kupci doslej. Toda ta nepojmljivi Amerikanec je vprašal zdaj — z umazanimi rokami — za ceno tovarnel! Tedaj ga je obšlo čustvo nezaupanja. Končno pa ni bil morda ta človek le kakšen nedolžen zbiratelj, pač pa prebrisan konkurent, ki ni na prvi pogled spoznal le kvalitete Ja- ! oobovega patenta, pač pa je našel tudi mož- I nost, kako bi se iztekanje preprečilo. ! i In naivno — ljubosumno je vprašal: j »Ste našli napako?« : »Cela konstrukcija brez vrednosti,« je de- i jal Smith. I »Toda ... vi.. hočete ... tovarno vendar.. dar ..« je jecljal Jacob. »Prosim osemdesettisoč mark, polovico na roko, polovico ček New - York.« mu je Smith odrezal besedo. Ta Amerikanec je oči vidno potom telepati’ je sodoživel razvoj cene v Jacobovi notranjosti. Gospod Jacob se je naglo odločil. Vedel je, da ima skladišče le vrednost pokvarjenega materijala in da stavba tudi ni pomenila dosti več. Izplačani denar bi mu omogočil, da se reši svojih upnikov. Da bi kdo drug izven" Amerikanca kupil tovarno, se mu je zdelo izključeno. Na ta način mu ni preostajalo mnogo izbire. »Želel bi le, da ostane stvar osem dni tajna,« je dejal plaho. Kajti upnikom ni bilo baš potrebno, da bi vedeli dan in amer njegovega odhoda. Mr. Washington je vazmišljil par sekund. »Potrebno ni, da kdo izve, razen nekega gospoda Leisera, ki bo vprašal pri vas. Povejte mu, da je pogodba gotova in kdo je kupil. Gre za neko stavo.« (Dalje prih.)