Poštnina plačana v gotovini. SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE Letnik 1/11. V Ljubljani dne 20. oktobra 1945 Številka 45. VSEBINA; 315. Uredba o likvidaciji bivših finančnih oblaslcv, uradov in ustanov v območju federalne Slovenije. 316. Uredba o službenih prejemkih in dopustih stalnih narodnih sodnikov v Sloveniji, 317. Uredba o obveznem pošiljanju tiskanih stvari. 818. Uredba o prevozu potnikov Ln prtljage s cestnimi motornimi vozili. 319. Uredba o priznanju in veljavnosti med okupacijo opravljenih tečajev in izpitov ter dobljenih izpričeval in diplom v strokovnih šolah ministrstva za trgovino in preskrbo. 320. Uredba o prepovedi šolanja, obiskovanja tečajev in opravljanju izpitov nn srednjih trgovinskih šolah. 821. Uredba o stalnih izpitnih komisijah na srednjih trgovinskih šolah. 322. Uredba o prepovedi šolanja in opravljanja izpitov na glasbeni akademiji in srednjih glasbenih šolah. 323. Uredba o stalni izpitni komisiji na. glasbeni akademiji o srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. 324. Odločba o ustanovitvi Državnega podjetja za promet s kožami in tekstilijami, ravnateljeva v Ljubljani. 325. Odločba o likvidaciji Prometnega zavoda za premog d. d. v Ljubljani. 326. Okrožne kandidatne liste Osvobodilne fronte Slovenijo za ljubljansko, mariborsko in novomeško okrožje. 327. Izvolitev sodnikov in prisednikov okrajnih sodišč v DoL Lendavi, v Kranju, v Ljutomeru, v Murski Soboti in r. Škofji Loki. — Uradili popravek. Uredbe, odredbe in drugi razglasi Narodne vlade Slovenije 315. Po 6. členu zakona o Narodni vladi Slovenije od 5. maja 1945, Uradni list št. 27/5, izdaje Narodna vlada Slovenije uredbo o likvidaciji bivših iinančnih oblastcv, uradov * in ustanov v območju lederalne Slovenije 1. Člen Ukinjena so vsa bivša državna finančna oblastva, uradi in ustanove t. j. finančna direkcija v Ljubljani, davčne in katastrske uprave, katastrski mapni arhiv, glavni oddelek in oddelki finančne kontrole ter vsa druga od okupatorja ustanovljena finančna oblastva, uradi in ustanove. 2. člen Posli, ki so doslej spadali v področje navedenih oblastev, uradov in ustanov, preidejo na ministrstvo za finance oz. krajevno pristojne oddelke in odseke za finance pri okrožnih in okrajnih narodnih odborih. Inventar in druge imovinske predmete ukinjenih oblastev, uradov in ustanov prevzame ministrstvo za finance in jih porazdeli med finančne oddelke In odseke pri okrožnih oz. okrajnih narodnih odborih. 3. člen Ministrstvo za finance predpiše navodila za izvedbo te uredbe ln odloči tudi o zaposlitvi osebja ukinjenih oblastev, uradov iu ustanov. 4. člen Ta uredba velja od dneva objave v >Uradnom listu«, V Ljubljani dne 12. oktobra 1945. Za predsedstvo Narodne vlade Slovenije in za ministra za finance: podpredsednik Narodna vlada Slovenije; Dr. Marijan Brecelj s. r. 316. Uredba o službenih prejemkih in dopustih stalnih narodnih sodnikov v Sloveniji 1. člen Stalni narodni sodniki prejemajo: a) mesečno plačo, b) družinsko doklado in c) položajno doklado, 2. člen Z veljavnostjo od 1. septembra 1945 dalje znašajo mesečne plače stalnih narodnih sodnikov okrajnih sodišč 3.500 do 5.000 dinarjev, stalnih narodnih sodnikov okrožnih sodišč 4.000 do 5.000 dinarjev, stalnih narodnih b» dnikov vrhovnega sodišča 5.000 do 6.000 dinarjev. 3. člen Do 1. januarja 1946 se stalnim narodnim sodnikom vseh sodišč plačujejo naj nižje postavke v 2. členu navedenih mesečnih plač. Pričenši z dnem 1. januarja 1946 določi ministrstvo za pravosodje posameznim sodnikom v danem okviru višino mesečne plače po izkazani sposobnosti in marljivosti. Vendar se talco določena mesečna plača pozneje lahko spremeni glede na porabnost narodnega sodnika 4. člen Narodni sodniki prejemajo za vsakega svojega otroka, ki ga vzdržujejo, mesečno doklado 375 dinarjev. Pravica do tu doklade ugasne, ko izpolni otrok 18. leto starosti. 5. člen Predsedniki narodnih sodišč prejemajo poleg mesečne plače in družinske doklade še položajno doklado, in sicer: predsedniki okrajnih sodišč po 400 dinarjev mesečno, predsedniki okrožnih sodišč 600 dinarjev, prcdsedidlr vrhovnega sodišča 800 dinarjev. Podpredsedniki prejemajo polovico predsedniške položajne doklade. G. člen Narodnim sodnikom, Id so bili žo 1. aprila 1941 v državni sliižhi, gredo do 1. januarja 19-16 dosedanji prejemki, če so višji kot tu določeni. Od tedaj daljo volja tudi zanje v celoti ta uredba. 7. člen Narodni sodniki vseh sodišč imajo pravico do letnega dopusta; po možnosti unj ga izrabijo v sodnih počitnicah. Do izpolnjenega 30. leta starosti znaša dopust 14 dni, od 30. do 50. leU starosti 3 tedne, po izpolnjenem 50. letu 1 mesec. 8. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listuc. V Ljubljani dne 8. oktobra 1915. Za Narodno vlado Slovenije: Podpredsednik Minister za pravosodje: Narodne vlado Slovenijo: Dr. Jože Pokorn s. r. Dr. Marijan Brecelj s. r. 317. Uredba Narodno vlade Slovenijo o obveznem pošiljanju tiskanih stvari 1. člen Med predmole, ki spadajo pod to uredbo, je šteti vsako tiskano ali na kak drug grafični način razmnoženo etvnr, kakor časnike, revije, knjige, brošure, muzikalije, reprodukcije, grafikone, tiskano gradivo, letake, lepake, zemljevide in druge tiskane In litograflrane predmete, izvzemši uradno iu trgovsko obrazce, reklamne objave in podobne stvari. 2. člen Vsa tiskarska podjetju v območju Slovenije, državna In zasebno, morajo pošiljali od vseh v prvem členu naštetih tiskanih stvari: a) Tiskovnemu, uradu pri predsedstvu Narodne vlado Slovenije pb 3 izvode; b) Narodni in univerzitetni knjižnici.v Ljubljani po 17 izvodov, od teh obdrži knjižnica 2 izvoda, drugih 15 posije Državni centralni knjižnici DFJ, da jih razdeli po 2. členu zvezne uredbo o obveznem dostavljanju tiskanih stvari (Ur. list DF.) z dne 24. julija 1945);, c) petim okrožnim študijskim knjižnicam po 1 Izvori; dokler na b:.usif.i: .»'Ijone okrožne študijske knjižnice oziroma dokler ne začno poslorflti nli dokler ministrstvo zu prosveto ue določi, drugače, bo pošiljajo tudi izvodi za okrožne študijsko knjižnice Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani; 6) javnemu tožileu Slovenije v Ljubljani po 1 Izvod. 3. člen Tiskovni urad pri predsedstvu Narodno vlado Slovenije določi ob izidu vsako publikacije sporazumno z izdajateljem (založnikom), koliko izvodov jo treba še posebej poslati Tiskovnemu uradu pri predsedstvu Narodne vlade Slovenijo za posebne potrebe. 4, člen Obvezno jo pošiljanje tudi takih tiskanih stvari, ka-i .terih razpečavanje jo iz katerega koli razloga prepovedano, C, člen Dolžnostni izvodi morajo biti brezhibni in tiskani na boljšem papirju. 6. člen Tiskarska podjetja pošiljajo dolžnostne izvode sproti, takoj po izidu, naravnost ustanovam in uradom, določenim v 2. členu, in to a poimenskim seznamom v dvojniku, Ustanova oziroma urnd potrdi tiskarskemu podjetju prejem na enem izvodu seznama. 7. člen Tiskarsko podjetje, ki so ne bi ravnalo po določbah 2. do 0. člena te uredbo, bo kaznovano z denarno kaznijo v trojni vrednosti neoddanih tiskanih stvari. Če pa prekršek ponovi, se mu tudi prepove opravljanje tiskar« škili poslov za določen čas ali za vedno. Lastniki oziroma odgovorni vodje tiskarskega pod< jetjn morejo biti kaznovani z odvzemom pivsivsli; če se pregrešo ponovno, z" odvzemom, prostosti in prisilnim dolom, hkrati pa so jim prepove opravljanje tiskarskih' poslov zn določen čas ali za vedno. Za postopek je na prvi stopnji pristojno okrajno narodno sodišče, na drugi končni stopnji pa okrožno narodno sodišče. Če je izrečena kazen po tem členu, mora podjetje vseeno oddali obvezno izvode. 8. člen Denarne kazni so stekajo v korist Narodne in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Ta nabavi iz te vsote obvezne Izvode, ki bi jih morda no mogla dobiti po redni poti, zase in za prejemnike, ki jim jih pošilja ona. Ostanek porabi zn svojo potrebo. • 9. člen Prosvelni minister za Slovenijo je pooblaščen, izdajati podrobnejša navodila za izvajanje in uporabljanj« te uredbe. 10. člen Ko se uveljavi (a uredba, prenehajo veljali vsi predpisi, ki so doslej urejali pošiljanje obveznih izvodov knjig ui drugih tiskanih stvari v Sloveniji. 11. člen Ta uredba volja od dneva, ko izide v »Uradnem llstu<-. Ljubljana dno 21, septembra 1945. Podpredsednik Minister za prosveto: Narodne vlade Slovenije: Dr. Ferde Kozak a. r. Dr. Marijan Brecelj s. r. Uredbe, odredbe in drugi razglasi ministrstev Narodne vlade Slovenije 318. Uredba ministrstva za lokalni promet o prevozu potnikov in prtljage s cestnimi motornimi vozili I. DEL Splognc določbe 1. člen Veljavnost. Izjeme 1. Ta uredba ureja prevoz potnikov in prtljage s cestnimi motornimi vozili na vsoh avtobusnih progah federalne Slovenije, ki rabijo javnemu prometu, 2. Prevoz potnikov in prtljage g cestnimi motornimi vozili je pve\roznl£ki posel in veljajo zanj predpisi trgovinskega zakonika, kolikor ni v tbj uredb; posebnih določb. 3. Potnike in prtljago prevaža s cestnimi motornimi vozili v javnem prometu ministrstvo za lokalni promet. 4. Izjeme od določb te uredbo za posamezne proge, posamezne postajo, posamezna vozila in za posamezne načine odprave, dovoljuje le minister za lokalni promet, če so podani za to posebni stvarni razlogi. Take izjeme morajo biti z ustreznim dovoljenjem ministra za. lokalni promet uvrščene v tarifo. 2. člen Obveznost prevoza 1. Prevoz je obvezen: P) če se izpolnijo prevozni pogoji in druge določbe, ki veljajo za prevoz s cestnimi motornimi vozili; (’) če je prevoz mogoč z rednimi prevoznimi sred-stvi, s katerimi razpolaga ministrstvo za lokalu; promet; P) če prevoz ni prepovedan po zakonskih predpisih ali iz razlogov javnega reda in mira ter (‘) če prevoza ne ovirajo okolnosti, ki jih ministrstvo za lokalni promet ni moglo preprečiti ali odstraniti. 2. Potniki in prtljaga so lahko prevažajo kombinirano: deloma z avtobusi in pa z železnico, s parniki ali letali. Pogoje za tak prevoz mora odobriti minister za lokalni promet v sporazumu s pristojnimi ministri zvezno in federalno vlade ter se morajo objaviti v tarifi ali z oglasi na avtobusnih postajah. 3. člen Odgovornost za osebje Ministrstvo za lokalni promet je odgovorno za svoje uslužbence in druge osebe, ki jih uporablja pri prevozu s cestnimi motornimi vozili 4. člen ' 1 Tarife 1. Ministrstvo za lokalni promet izda v okviru te uredbe tarife, ki morajo vsebovati vse določbe pogodbe o prevozu in tudi vse podatke o računanju vozno cene, voznine, postranskih pristojbin In drugih posebnih opravil \ 2.. Tarife se enako uporabljajo za vsakogar, ki izpolni njih pogoje. Določbe tarif ne smejo nasprotovati tej uredbi 3. Obvezne so samo že objavljene tarife. Zvišane ta. rife in druge poostritve prevoznih pogojev so obvozne samo tedaj, če so objavljene najmanj deset dni pred njihovim uveljavljenjem. 4. Nobena posebna pogodba, s katero bi se priznala olajšava glede prevoznih cen, ni dovoljena in je nična. Dovoljena pa so znižanja prevozih cen, ki so .pred-pisno objavljena in ob enakih pogojih dosegljiva vsakomur. Dovoljena so tud; znižanja, ki se odobrujejo v korist avtomobilske službe in drugih javnih ustanov, kakor tudi za dobrodelne, vzgojne in prosvetne namene. 5. člen Pritožbe 1. Nesoglasja glede prevoza, nastala med potniki, rešuje takoj spremljevalec vozila, nesoglasja mod potniki in spremljevalcem pa ministrstvo za lokalni promet po prijavi ene prizadetih strank. 2. Ce je potrebno, mora spremljevalec vozila določevati potnikom sedeže, da na ta način uredi vstopanje in izstopanje potnikov. 6. člen Plačila Plačuje se z zakonitimi državnimi plačilnimi sred-stvi. Za vsako plačilo se mora izdati potrdilo. II. DEL Prevoz potnikov 7. člen Vozni redi 1. Potniki in prtljaga se prevažajo z motornimi vozili po voznem redu. Vozni red se objavlja z oglasi v vozilih in na postajah. Vsaka sprememba voznih redov se mora tudi takoj objaviti in dodati v že razglašene vozne rede. 2. Dovoljene so po potrebi tudi vožnje izven voznega reda. Za take vožnje se vozni red ne objavi. 8. člen Osebe, ki so izključene od prevoza 1. Od prevoza so izključene osebe z nalezljivimi boleznimi, pijane osebe in osebe, ki se ne ravnajo po odredbah uslužbencev, dalje otroci izpod 6 let brez spremljevalca in osebe, ki so oborožene z nabitim strel, nim orožjem in niso vojaki ali člani narodne milice. 2. Ce se med vožnjo zasledi taka oseba, jo sme spremljevalec vozila izključiti od nadaljnjega prevoza. 9. člen Vozovnice 1. Za potovanje v vozilu mora potnik imeti veljavno vozovnico. Za prevoz veljajo podatki na vozovnici. Potnik mora vozovnico hraniti ves čas vožnje in jo na zahtevo pokazati nadzornemu organu. 2. Na vozovnici je navedena vstopna In izstopna po. staja ter vozna cena. Vozovnica velja zn vožnjo, zn katero je kupljena. .Vozovnica, ki se ne glasi na ime, so lahko prenese na drugega samo pred nastopom potovanja, če pa je izdana na ime, je neprenosljiva. 8. Otroci do izpolnjenega četrtega leta se prevažajo brezplačno, če se zanje ne zahteva poseben sedež. Otroci do 130 cm višine plačajo polovično vozno ceno. 4. Pogoje, kdaj se lahko rezervirajo sedeži v vozilu, določa tarifa. 10. člen Odhod, Zakasnitev potnika 1. Ko jo dano znamenj ć za odhod, ne sme nihče več vstopiti v vozilo. 2. Kdor zamudi vožnjo, nima pravice do odškodnine. 8. Ce želi potnik potovati s pozneje odhajajočim vozilom, za katero njegova vozovnica sama po sebi ne velja, mora vozovnico takoj predložiti pristojnemu uslužbencu, da na njej potrdi veljavnost. Veljavnost vozovnice se v talcem primeru in po potrebi lahko podaljša za en dan. 11. člen Prevoz 1, Potnik mora sam skrbeti, da na namembni postaji izstopi iz vozila. Če., ne izstopi in se takoj ne javi spremljevalcu ter ne kupi vozovnice zn tako podaljšano potovanje, se šteje za potnika brez vozovnice. 2. Spremljevalce vozila mora glasno izklicevati imena postaj. Ko se vozilo na postaji ustavi, pa mora ou ali voznik odpreti vrata za izstop potnikov. 8. Ce se potniki zaradi odpiranja in zapiranja oken ler naprav za zračenje, zatemnitve iti ogrevanja ne morejo zediniti, odloči spremljevalec vozila. 4. V avtobusih je kajenje prepovedano. 5. Potnik, k( zamaže naprave ali opremo v vozu, mora plačati stroške zn čiščenje, če jih poškoduje, pa odškodnino. Ministrstvo zn lokalni promet lahko vnaprej določi zneske, ki jih je treba v talcih primerih, plačali za čiščenje ali odškodnino. 12. Člen f Potnik, brez vozovnico 1. Potnik sl mora sam priskrbeti vozovnico. Če so v vozu zaloti brez veljavne vozovnice, plača poleg vozne cene od vstopne do izstopne postaje, še redno vozno ceno za prepotovano progo, najmanj pa 20 dinarjev dodatka. Ce se pa vstopna postaja ne more takoj ugotoviti, se šteje za vstopno postajo izhodna postaja vozila. 2. Potniki ki ne plača takoj vozne ceno in dodatka, se na prvt postaji izloči od nadaljnje vožnje, vozna cena in dodatek pa se pozneje upravno Izterjata. 13. člen Povračila vozne cone 1. Ce potnik prekine potovanje, se šteje, da je vozovnico v celoti izkoristil. 2. Potnik, ki ni uporabil vozovnice, lahko zahteva, 'da so mu povrne plačana vozna cena, z odbitki, navedenimi v 5. točki tega Člena, 3. Ce je potnik mor«! prekiniti vožnjo iz važnih razlogov (n. pr. zaradi bolezni), ali če se vožnja sploh prekine iz prometnih vzrokov, se vrne razlika med celo vozno peno in vozno ceno za prevoženo pot. 4. Od povračila so izključene pristojbine, plačane za rezervirane sedeže in opmvninc, plačane za prodajo vozovnic. 5. Od zneska, lei se vrne, se odbije 10%na pristoj. bina, ki ne sme bili nižja od dveh dinarjev ju ne višja od 20 dinarjev za vsako vozovnico. Odbijejo so tudi morebitni dostavni stroški. 0. Ce potnik iz prometnih vzrokov potovanja ne more nadaljevati, se pri povračilu razlike med celo vozno ceno in vozno ceno za prevoženo pot ne smejo odtegniti odbitki, navedeni v 5. točki tega člena. 7. Prošnjo za povračila iz 2. in 3. točke tega člena se obravnavajo le, če šo vložene v šestih mesecih, računajoč od dneva ko preneha veljavnost vozovnice. • 8. Potnik mora v prošnji za povračilo vozne cene navesti utemeljene razloge ter ji priložiti vozovnico, Preki njen je potovanja iz važnih razlogov mora na vozovnici potrditi spremljevalec vozila. 9. Ce se tarifa nepravilno uporabi ali napačno izračuna vozna cena in voznina, se mora nastala razlika ali vrnitj aH doplačati, Te terjatve zastarajo v enem letu po končanem prevozu. 14. člen Kočna prtljaga 1. Brez plačila posebne voznine sme potnik vzeti v vozilo kot ročno prtljago samo majhne predmete, težko do 10 kg, če s tem no ovira drugih potnikov pri poto-* vanju in Če temu ne nasprotujejo predpisi upravnih" oblnstev. > 2. Potnik mora sam pazili na svojo ročno prtljago, kor jo ministrstvo zn lokalni promet odgovorno zanjo le v primeru krivdo svojih organov. 3. V vozilo so no smejo vzeti s seboj vnetljivi, eksplozivni, jedki in smrdljivi predmeti ali taki, ki bi utegnili poškodovati voz. 4. Potnik mora povrniti vso škodo, ki jo nastala v vozilu zaradi njegove ročno prtljage, kolikor škoda ni nastala po krivdi organov ministrstva za lokalni promet ali tretjih oseb. 5. S potniškimi avtobusi so ne smejo prevažati žive živali. (1. Uslužbenci vozil se lahko vsak čas, prepričajo, ali se potniki ravnajo po teli določbah. 15. člen Zakasni tre. Izguba zveze. Izostanek' vozila, Promcino 1 ovire 1. Zakasnitve pri odhodu ali prihodu ali izostanek' vozila no daje uiknke pravice do odškodnine. 2. Če potnik ne more nadaljevati vožnjo po voznem redu zaradi izgube zveze, prometno ovire, ali ker jo vozilo izostalo, lahko opustj nadaljnje potovanje in znj htevn od ministrstva za lokalni promet v roku. določenem v 18. členu, 7. točki, povračilo vozne cene in voz/-nine za prtljago zn neprepotovano progo. Pri takih povračilih odpadejo odbitki po 13. Členu, 4. in 5. točki. Pri izračunan ju zneska, ki naj so vrne, je smiselno uporabljati 13. Člen, 3. točko. Potnik mora takoj po d obodu nn postajo, kjer opusti svoje nadaljnje potovanje, predložiti svojo vozovnico pristojnemu uslužbencu, da mu potrdi Izgubo, zveze, iz- ostanek vozila ali prometno oviro, ker aicer izgubi pravico na povračilo. 3. Če potnik v takem primeru opusti nadaljnje potovanje in se vrne s prvim najprikladnejšim vozilom brez prekinitve na odhodno postajo, labko v roku, določenem v 13. členu, 7. točki, zahteva, da se mu vrne vozna cena in voznina za prtljago za vso progo brez odbitkov, poleg tega pa tudi odobri zanj in njegovo prtljago brezplačen prevoz za povratek. Potnik mora takoj po prihodu na postajo, kjer opusti svoje potovanje, predložiti svojo vozovnico pristojnemu uslužbencu, da mu potrdi izgubo zveze, izostanek vozila ali prometno oviro, kakor tudi veljavnost vozovnice za povratno vožnjo. Po vrnitvi na odhodno postajo mora potnik predložiti vozovnico pristojnemu uslužbencu v potrdilo, ker sicer izgubi svoje pravice. HI. DEL Prevoz prtljago 16. člen Prodaja prtljago za prevoz 1. Potnik, ki potuje s potniškim avtobusom, lahko preda za prevoz tudi svojo prtljago do 30 kg teže, če to dopušča prostor in obremenitev avtobusa. Kolikor bi bilo še razpoložljivega prostora in če dopušča obremenitev, se smejo prevzeti za provoz kot prtljaga tudi majhne pošiljke živeža do 30 kg teže. 2. Prtljaga se prepelje s tistim avtobusom, s katerim potuje.potnik. Odpravlja se po tisti poti iu do tiste postaje, do katero potuje potnik z vozovnico. 3. Če jo v avtobusu prostor in Če dopušča obremenitev, se lahko sprejemajo za prevoz tudi nespretni jan e pošiljke prtljage in živeža za tiste postaje, do katerih se odpravlja spremljana prtljaga. 4. Za prevoz spremljane in nespremljane prtljage se plača v tarifi določena voznina. 5. Za prtljago, ki so prevzame za prevoz, se izda potrdilo (prtljažnaca). 6. Prtljaga mora biti dobro in varno paketirana, če to zahteva vrsta blaga. Na vsakem kosu mora biti naslov upravičenca. Prevzem predmetov, kj ne ustrezajo prednjim pogojem, se lahko odkloni. Če se prtljaga, ki je pomanjkljivo paketirana ali ki kaže znake poškodb, kljub temu prevzame za prevoz, imajo organi ministrstva za lokalnj promet pravico, da to stanje navedejo v obliki pripombe na prtljažnici. Potnik, M prevzame tako prtljažnico, soglaša z navedbo pomanjkljivosti. 7. Potnik, ki preda prtljago za prevoz, mora, Kadar je to potrebno, pomagati pri nakladanju in razkladanju. 8. Prtljaga se odpravlja in prevaža ob spredaj navedenih pogojih le tedaj, če temu ne nasprotujejo carinski, davčni, finančni, varnostni ali drugi oblastni predpisi. 17. člen Predmeti, ki so izključeni od prevoza 1. Izključeni so od prevoza: (l) predmeti, Id spadajo pod prisilni poštni prevoz; H predmeti, katerih prevoz je prepovedan po za-kunskih določilih ali iz razlogov javnega redu in mira; (*) rnzstrelni (eksplozivni), lahko vnetljivi, jedkj in smrdljivi predmeti. 2. Prevozno osebje je upravičeno, da se vsak čas prepriča, ali se potniki ravnajo po tej določbi. 3. Če se predajo za prevoz pod neresnično navedbo taki predmeti, ki so izključeni od prevoza, mora upravičenec ne glede na kazensko odgovornost, plačati kot dodatek šestkratno voznino od predajne do namembne postaje. Vrhu tega je odgovoren tudj za vso škodo, ki bi zaradi tega nastala. * 18. člen Izročitev prtljago 1. Prtljaga se izroči na namembni postaji po vrnitvi prtljažnice m plačilu morebitnih stroškov, ki še niso bili plačani. Organi ministrstva za lokalni promet niso dolžni prepričati se, ali je imetnik prtljažnice pooblaščen za prevzem prtljage. 2. Na zahtevo imetnika prtljažnice se sme izročiti prtljaga, če to dopuščajo okolnosti, tudi na kakšni med-potni postaji. • Če se pošiljka vrne že na odhodni postaji še pred odhodom avtobusa, se lahko zahteva povrnitev voznine. Za povračilo voznine veljajo določbe 13. člena. 3. Izročitev prtljago na namembni postaji se lahko zahteva takoj po dohodu avtobusa, s katerim je morala biti prepeljana, ko mine čas, ki je potreben za pripravo in morebitno manipulacijo, ki jo zahtevajo carinski, davčni, finančni, varnostni ali drugi oblastni predpisi. 4. Ako potnik ne more vrniti prtljažnice, se sme njegova prtljaga izročiti samo tedaj, če nedvomno dokaže, da ima pravico do prevzema. Če ta dokaz ni zadosten, se sme zahtevati jamstvo. 5. Imetnik prtljažnice, ki se mu ne more izročiti prtljaga, ima pravico zahtevati, da se mu na prtljažnici potrdi dan in čas, ko je zahteval izročitev prtljage. 6. Ako manjkajo posamezni kosi, ki so navedeni na prtljažnici, lahko imetnik prtljažnice zahteva, da se mu to potrdi pred izročitvijo dospelih kosov. 7- Če se pogrešajo kosi prtljage, jih mora potnik, da olajša njih izsleditev, čim natančneje opisati. 19. člen x Zakasnitev pri odnesenju prtljage 1. Če so prtljaga ne odnese v 24 urah po dospetju na namembno postajo, se mora plačati v tarifi določena ležalna. Če se prtljaga nato ne odnese v nadaljnjih 14 dneh, odgovarja zanjo ministrstvo za lokalni promet sa. mo še kot ahj-anjevaleo. Ministrstvo za lokalni promet je tudi upravičeno, da tako prtljago preda na potnikov račun in nevarnost, po plačilu morebitnih še ne plačanih stroškov, prevozniku, javnemu skladišču, tretji osebi ali tvrdki v shrambo. 2. Ministrstvo za lokalni promet je 'daljo upraviče-no, da brez vsakršnih obličnosti, kar najbolje proda prtljago, ki ni bila odnesena v dveh mesecih, ko mine prednji rok. Če bi se pa vrednost prtljago z daljšim ležanjem nesorazmerno znižala, ali če ležnina ne bi bila v nobenem razmerju z vrednostjo prtljage, tedaj so sme prtljaga prodati še preden mine ta rok. Od zneska, ki ga je dobilo ministrstvo za lokalni promet pri taki prodaji, se poravnajo v prvi v vali morebitni stroški, ki še niso plačani, ostanek pa so da imetniku prtljažnice na razpolago. Ako znesek, ki Jo iztržen pri prodaji, no bi ■ poravnal šo ne, plačanih stroškov, jo predajnikova dolž-i nost, da plača n eMrAStvanji. Rtiegok. 3. O nameravani prodaji prtljage se potnik obvesti, če je mogoče ugotoviti njegov naslov. 4. Zahteva, da naj se vrne presežek, iztržen pri prodaji prtljage, zastara v treh letih, računajoč od dneva IX) dnevu prodaje. 20. člen Ugotovitev popolne ali delno izgube ali poškodbe 1. Če ministrstvo za lokalni promet ugotovi ali sumi, da se je pvlijnpa popolnoma ali delno izgubila ali poškodovala ali, če to trdi upravičenec, mora ministrstvo za lokalni promet takoj pismeno ugotoviti stanje in, Če je potrebno, težo prtljage, in kolikor, je to mogoče, znesek in vzrok Škode, kakor tudi čns nastanka škode; k ugotavljanju je po možnosti pozvati upravičenca in po potrebi neprizadeto priče. 2. Upravičencu se na zahtevo izda prepis zapisnika o dejanskem stanju. 8, Če se pa pri ugotavljanju, ki je bilo uvedeno na zahtevo upravičenca, ne ugotovi nobena Škoda ali samo škoda, ki jo je že priznalo ministrstvo za lokalni promet, mora upravičenec povrniti vse s tem nastale stroške in plačati v tarifi določeno pristojbino. 4. Če upravičenec ne. prizna v zapisniku ugotovljenega dejanskega stanja, lahko zahteva po veljajočih 7.0-konskih predpisih sodno ugotovitev dejanskega stanja in teže prtljage kakor tudi vzroka in zneska škode. 21. člen Odgovornost za izgubo ali poškodbo 1. Ministrstvo za lokalni promet je odgovorno za škodo, ki je nastala zaradi popolne ali delno izgubo ali poškodbe prtljage od prevzema za prevoz do izročitve. Ministrstvo zn lokalni promet pa ni odgovorno ?.a škodo, če dokaže, da je nastala po upravičenčevi krivdi zaradi neke njegove odredbe, ki Jo samo ni zakrivilo, ali zaradi slabega paketiranja ali ker blago ni bilo pakelirano, ali zaradi pomanjkljivosti blaga (notranje kvarjenje, izguba, puščanje itd.) ali zaradi višje sile. 2. Ministrstvo za lokalni promet je odgovorno za zakasnelo izročitev prtljage, razen Če so zakasnitev po-vzročile okolnosti, ki Jih ni moglo odvrniti ali preprečiti. . 5. V primeru popolne ali delne izgubo prtljage mora ministrstvo za lokalni promet plačati: (l) če je znesek škode dokazan:' znesek, ki je enak dokazanemu znesku, ki pa ne sme presegati 800 dinarjev za vsak izgubljeni kilogram kosmato teže; (*) Če znesek škode ni dokazan: znesek po 100 dinarjev za vsak izgubljeni kilogram kosmate teže. Polog tega se povrne brez nadaljnje odškodnine voznina in vet drugi stroški, ki eo nastali pri prevozu izgubljene prtljage. 4. V primeru poškodbe prtljage mora ministrstvo za lokalni promet plačati: (*) če je s poSkodbo vsa pošiljka izgubila vrednost, tieti znesek, ki bi se moral plačati y primeru popolne izgube; 1 (*) če Jo s poškodbo le en del prtljago izgubfl vrednost, tisti znesek, ki bi se moral plačali y primeru izgube pošktidftMAPKKAete. -v 5. Višja odškodnina za primere, navedene v točkah 3. in 4., se lahko zahteva samo pri namerni krivdi ali skrajni malomarnosti organov ministrstva za lokalni promet. <1. Odškodninsko zahtevo za popolno ali delno izgubo ali za poškodbo 7,aslnrnjo v enem letu od dneva, ko bi se morala izročiti ali se je izročila pošiljka. 22. Člen Domnova, da jo prtljaga izgubljena Ravnanje, čo so najde prtljaga 1. Prtljaga, ki je prešla, se šteje za Izgubljeno, ko mine štirinajst dni od dneva, ko se jo zahtevala njena izročitev. 2. Če se kos prtljage, k| se je štel za izgubljenega, najde v enem letu od dneva zahtevane izročitve, mora ministrstvo za lokalni promet o tem obvestiti potnika,,, če pozna njegov naslov ali če ga more izsledili. 3. V 30 dneh po prejemu obvestila lahko potnik zahteva, da se mu izroči prtljaga na kateri koli postaji v Jugoslaviji, in sicer brezplačno po vrnitvi odškodnino, ki jo jo prejel in po morebitnem odbitku voznine, ki bi bila vsebovana v tej odškodnini, s pridržkom vseh pravic do povračila škodo zaradi zakasnele izročitve v smislu 23. člena, 4. Co se izročitev najdene prtljage v smislu 8. točke ne zahteva v tridesetih dneh ali čo so najde kps po enem letu po zahtevani izročitvi, tedaj lahko ministrstvo za lokalni promet prosto razpolaga s tako prtljago. 23. ulen Odškodnina, v primeru zakasnelo izročitve, v primem namerne krivde ali skrajno malomarnosti 1. V primeru zakasnele izročitve prtljage mora ministrstvo za lokalni promet plačati: (l) če so ne dokaže, da jo nastala škoda zaradi zakasnele izročitve, 1 dinar za vsak kilogram kosmate teže prtljage, izdane z zakasnitvijo in za vsakih začetih 24 ur, računajoč od zahtevano izročitve, vendar največ za štirinajst dni; (*) čo se dokaže, da jo nastala škoda zaradi zakasnele izročitve, odškodnino do 2 dinarjev, najmanj pa 1 dinar za "vsak kilogram kosmate teže prtljage, Izročene z zakasnitvijo in za vsakih začetih 24 ur, računajoč od zahtevane izdaje, vendar največ za štirinajst dni. 2. Ta odškodnina se priznava poleg odškodnine, H bi eo morala plačati v primera popolne izgube .prtljage. Pri delni Izgubi eo plača odškodnina za dol, Ul ni izgubljen. V primeru poškodbe se plača odškridni”**. poteg odškodnine, ki Je določena za primer poškodbe. 8. V vseh primerih, ko gre sočasno za zakasnelo izročitev in poškodbo ali delno izgubo prtljage, skupna odškodnina no sme biti višja od listo, ki bi se morala plačati v primeru popolne izgube prtljage. 4. Odgovornost je Izključena, nko eo dokaže, do "s0 zakasnelo izročitev povzročilo okolnosti; ki jih ministrstvo za lokalni promet ni moglo odvrniti niti jih preprečiti. 6. Odškodninske zahteve zaradi zakasnelo izročitve zastarajo y enem letu, računajoč od dneva izročitve prt- 6, V vseh primerih, kadar jo popolna ali delna izguba, poškodba ali zakasnela izročitev povzročena namenoma ali zaradi skrajne malomarnosti organov ministrstva za lokalni promet, se povrne dokazana škoda v dvojni višini najvišjih zneskov, določenih v tem členu in v 21. členn. V takih primerih zastarajo odškodninske zahtevo v treh letih. 24. člen Ugasnitev zahtev zoper ministrstvo za lokalni promet, nastalih i? prtljažno prevozne pogodbo 1. S prevzemom prtljage ugasne zoper ministrstvo za lokalni promet vsaka zahteva, ki Izvira iz prevozne pogodbe. 2. Zahteve pa ne ugasnejo: (l) če potnik dokaže, da je škoda nastala iz namernega ali skrajno malomarnega ravnanja organov tiiini-strstva za lokalni promet; (*) v primeru reklamacije zaradi zakasnelo izročitve, če jo ta reklamacija predložena v 30 dneh, ne računajoč v ta rok dan prevzema; (8) v primeru reklamacije zaradi delne izgube ali poškodbe: a) če je bila izguba ali poškodba ugotovljena, preden je polnile prevzel prtljago; b) ako je ugotovitev, ki naj bi se bila izvršila po 20. členu, izostala po krivdi organov ministrstva za lokalni promet; (‘) v primeru reklamacije zaradi poškodb, ki se na zunaj niso moglo opaziti in ki st> ugotovljene po prevzemu: a) Če organi ministrstva za lokalni promet niso dali potniku možnosti, da se ugotovi stanje prtljage v namembni postaji; b) če so jo ugotovitev po 20. členu zahtevala takoj po odkritju škode in najkasneje v treh dneh po prevzemu prtljage; c) če potnik dokaže, da je škoda nastala v času od prevzema za prevoz do izdanja; č) ako se zahteva povračilo plačanih zneskov. 3. Potnik lahko odkloni prevzem prtljage, dokler so ne ustreže njegovi zahtevi po ugotovitvi škode, ki po njegovi trditvi obstoja. Pridržki pri prevzemu prtljago so neučinkoviti, ko-likor niso priznani od ministrstva za lokalni promet. 4. Jamstvo za popolno izgubo prtljage prestane, če prtljaga v šestih mesecih po prispetju avtobusa, s katerim bi se morala prepeljati, ni bila zahtevana na namembni postaji; vendar pa mora ministrstvo za lokalni promet tudi pozneje obvestiti potnika, brž ko se najde kos prtljage in je njegov naslov ugotovljen, 25. Sen Prehodne in zaključno določbo 1. Ta uredba dobi obvezno moč z dnevom objavo v >Uradnem listu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije<. Z uveljavljenjem te uredbo prenehajo veljati vse določbe, ki ti nasprotujejo. 2. Z uveljavljenjem te uredbe prevzame ministrstvo za lokalni promet za potrebe rednega prevoza vse avto-buse (razen vojaških) na območju federalne Slovenije. 3. Vse ustanove, podjetja in privatni lastniki, M imajo v posesti avtobuse v dobrem stanju, se morajo takoj prijaviti ministrstvu za lokalni promet zaradi ureditve odškodnin. 4. Lastniki neuporabnih avtobusov morajo take avtobuse v najkrajšem času usposobiti za promet in se za to prijaviti ministrstvu, za lokalni- promet. 5. Avtobusi, ki bi se v enem mesecu po uveljavljenju te uredbe našli v prometu ati izven njega in bi ne bili prijavljeni, se bodo odvzeli brez kakršne koli odškod- | nine. Ljubljana dne 27. septembra 1945. St. 906/2-45. Minister na Tolmin Uprem et: Franc Snoj s. r. 319. Uredba ministrstva za trgovino in'preskrbo o priznanju in veljavnosti med okupacijo opravljenih tečajev in izpitov tor dobljenih izpričeval in diplom v strokovnih šolah ministrstva za trgovino in preskrb« 1. člen V skladu z uredbo ministrstva za prosveto (Ur. list št. 176/24—1945) in upoštevaje ustroj in cilj etrokovnili šol so brezpogojno veljavna izpričevala dijakov omenjenih šol po naslednjih pogojih: 1. Veljavna so vsa izpričevala vseli dvorazredniti trgovskih šol in trgovskih akademij tistih dijakov, a) ki so bili vsaj eno leto borci v NOV ali POJ ali v jugoslovanski armadi ati ki so vsaj eno loto delovali kot aktivisti OF na osvobojenem ali neosvobojenem ozemlju in so ostali zvesti idejam narodnoosvobodilnega giba. nja ali b) ki so napravili izpit iz tvarine vsaj enega razreda redne trg. šole ati trg. akademije na osvobojenem ozemlju ali so obiskovali na taki šoli vsaj v šol. lotu 1944/45. kak razred in eo bili ob osvoboditvi Slovenije na prej osvobojenem ozemlju ati v jugoslovanski armadi ali pri kakršnem koli delu v narodnoosvobodilnem gibanju. 2. Dijaki naj predlože taka izpričevala (izvzemšt tista, Iti so jih prejeli v redni trgovski šoli ali trgovski akademiji na osvobojenem ozemlju) z uradnimi potrdili, da ustrezajo gornjim zahtevam, vodstvu zavoda, na katerem so izpričevala prejeli, če pa ta zavod ni državen ali če ni na ozemlju federalne Slovenije, ministrstvu za trgovino in preskrbo, da vpiše nanje klavzulo: izpričevalo je veljavno po 1. členu uredbe o priznanju in veljavnosti med okupacijo opravljenih tečajev in izpitov ter dobljenih izpričeval in diplom v strokovnih šolah ministrstva za trgovino in preskrbo z dne 9. oktobra 1945, Ur. list ŠL S19/45.< 2. člen Po nostrifikaciji postanejo veljavna naslednja izpri-Sevala dvorazredne trgovske šole v Ljubljani in trgovske akademije v Ljubljani: a)’ vsa izpričevala dvorazredne trgovske Sol,e, izdana v šolskih letih 1941/42., 1942/43. in izpričevala 1. razreda te Me s Makih belih JMJZM, to b) van izpričevala trgovsko akademije, izdana v šolskih letih 1041/42., 1042/43, in izpričevala 1. in 2. razreda Lo Sole v šolskih lotih 1043/44. in 1044/45, •3. člen 1. Kdor želi nostrifikacijo izpričevala, naj ga predloži vodstvu zavoda, kjer je izpričevalo prejel. 2. 0 nostrifikaciji posameznih izpričeval odloči tro-člauska komisija, ki jo imenuje za posamezne zavode ministrstvo zn trgovino in preskrbo. 3. Nostrifikacija ja odvisna od moralne vrednosti naslovnika izpričevala, pri tem se mora pri starejših dijakih posebno upoštevati, kako so čustvovali, mislili in delovali med narodnoosvobodilnim gibanjem. 4. Nostrifikacija se odkloni: a) dijakom, ki so prejeli izpričevala zaradi pripadnosti h kaki fašistični organizaciji, b) dijakom, ki so prejeli izpričevalo v tečajih za domobrance ali v podobnih hitrih tečajih. 5. Nostrifikacija izpričeval se mora brezpogojno odreči tudi dijakom: a) ki so služili v okupatorskih ali okupatorju hlapčujočih vojaških formacijah ali b) ki so bili voditelji ali propagatorji v okupatorskih ali okupatorju hlapčujočih organizacijah ali c) ki so bili pobudniki ali propagatorji za izključitev ali drugačno preganjanje sošolcev pripadnikov ali simpatizerjev narodnoosvobodilnega gibanja. , G. Če komisiji razmere niso dovolj znane, sme zahtevati od prosilca za nostrifikacijo izpričevala, da pred-loži ustrezna uradna potrdila, iz katerih ee da sklepati, da zoper nostrifikacijo izpričevala ni pomislekov. 7. Ako jo komisija soglasnega mnenja, da se naj Izpričevalo nostrificira, vpiše v izpričevalo klavzulo: >To izpričevalo nostrificiramo po 3. členu uredbe ministrstva za trgovino in preskrbo o priznanju in veljavnosti med okupacijo opravljenih tečajev in izpitov ter dobljenih izpričeval in diplom v strokovnih šolah ministrstva za trgovino in preskrbo z dne 9. oklobra 1045, Ur. list št. 310/45c ali pa izda novo izpričevalo. Ako je zoper nostrifikacijo izpričevala lo eden izmed Članov komisije, se zadeva predloži z navedbo dejanskega stanja in obrazloženega posebnega mnenja ministrstvu za trgovino in preskrbo v odločitev. Ako sta vsaj dva člana komisijo zoper nostrifikacijo Izpričevala, je nostrifikacija odklonjena. 8. Dijake, ki so navzlic določilom 4. in 6. odsl, tega člena dosegli nostrifikacijo svojih izpričeval, ker komisiji razmere niso bile znano, mora komisija, kakor hitro izve za okolnosti, ki bi bile preprečilo nostrifikacijo, pozvali, da predlože Izpričevala zaradi razveljavljenja uostrlfikacijske klavzule na njih ali zaradi uničenja na novo izdanega izpričevala; če se temu pozivu ne odzovejo v danem roku ali če jih sicer ni mogočo doseči, se razveljavitev uostrlfikacijske klavzule ali preklic na novo izdanega Izpričevala objavi v »Uradnem listne. S preklicem nostrifikncijske klavzule ali uničenjem ali preklicem na novo izdanega izpričevala postanejo neveljavna vsa poznejša šolska izpričevala dijaka, ki mu jo bila nostrifikacijska klavzula preklicana, oz. ki mu je bilo na novo izdano izpričevalo uničeno ali razveljavljeno. 4. Člen 1. Neveljavna so vsa izpričevala, izdana med okupacijo od vodstev trgoHgkiJji šoj ali trgovskih akad&mij na ozemlju federalne Slovenije, ki niso brezpogojno veljavna (1. čl.) ali ki so veljavna le z nostrifikacijo (2. čl.), pa so jim komisije odklonile nostrifikacijo ali pa naslovniki sploh niso zanjo zaprosili. Brezpogojno pa so neveljavna izpričevala dijakov, ki niso izrečno navedeni v 1. členu in so prejeli med okupacijo izpričevala na srednjih trgovskih šolah (dvorazredu ih trgovskih šolah in akademijah); a) na katerih učni jezik ui bil slovenski ali b) na trgovski Šoli v Ljubljani kot učenci 2. razredu v šolskih lotih 1943/44, in 1944/45. ali c) na trgovski akademiji v Ljubljani kot dijaki 3. in 4. razreda v Šolskih letih 1943/44. tor 1944/45. 2. Ce je le eno dijakovo izpričevalo neveljavno ali če je nostrifikacija le enega izpričevala odklonjena, so vsa izpričevala tega dijaka, ki temelje na neveljavnem alf nenostrificlranem izpričevalo, neveljavna. 5. člen Veljavnost izpričeval, ki so jih prejeli med okupacijo slovenski dijaki strokovnih šol v neslovenskih pokrajinah Jugoslavije, jo odvisna od zakonov oz. uredb tiste federalne enote, na katere ozemlju so izpričevalo izdali. Ce tam takih zakonskih ali uredbenih predpisov ne bi bilo, odloči o veljavnosti izpričeval trgovskih šol in akademij za območje Slovenijo ministrstvo za trgovino in preskrbo. Temu ministrstvu sc morajo prodiožiti vsa izpričevala iz tega člena, da vpiše ob izpolnjenih pogojih v izpričevalo klavzulo o njega veljavnosti oz. nostrifikaciji ali da sicer izreče neveljavnost ali pogojno veljavnost (potrebnost nostrilikacijo izpričevala). 6. člen Neveljavna so izpričevala srednjih trgovskih šol, ki so bila izdana zunaj ozemlja DFJ, 7. Člen 1. Dijnki-naslovnilu vseh nonostrificiranih ali sploh neveljavnih izpričeval morajo opraviti izpite, pri čemer so morejo koristiti z določbami uredbo ministrstva za trgovino in preskrbo o stalnih izpitilih komisijah na srednjih trgovskih šolah (Ur. list št. 321/45). 2. Izpit morajo delati iz slovenščine s književnostjo (tudi pismeno), jugoslovanske zgodovine s posebnim ozirom na zgodovino narodnoosvobodilnega gibanja in borbe, iz zemljepisa Jugoslavijo, dijaki srednjih trgovskih šol z nejugoslovanskimj učnimi jeziki pa tudi Še izpit iz slovenske stenografijo po učnem načrtu, predpisanem za izpito pred stalnimi izpitnimi komisijami- S. Dijald dobe o uspešno opravljenem izpitu izpričevala. To so zapiše tudi na neuostrificirano ali neveljavno izpričevalo. 4. Opravljeni izpit iz tvarine 2. razreda trgovske šolo oz. 4. razreda trgovske akademije nadomešča tudi završni izpit, kar je treba v izpričevalu označiti. * 8. Člen 1. Zoper odklonilno odločbe komisij po 3. členu je dovoljena pritožba na ministrstvo za trgovino in preskrbo. Pritožbo vložo dijaki, Iti so dopolniti 18. leto sami, sicer pa njih zakoniti zastopniki v 15 dneh po obvestitvi, da jo nostrifikacija odklonjena, in sicer pri komisiji, Id je sklepala o nji. Zoper odločbo ministrstva ni pritožbo. 2: Prav tako se ni mogoče pritožili zoper odločbe# ki jih je izdalo mipMrst.vo že na or.vi stopnji. 9. člen Za prošnje, vloge in odločbe po tej uredbi se ne plačujejo talise. 10. člen Kjer govore te uredbe o dijakih, je razumeti tudi dijakinje. 11. člen Določbo te uredbe se ne uporabljajo za dijake neslovanskih narodnosti; zsanje bo izdana posebna uredba. Dokler ta uredba ne izide, odloči v nujnih zadevah teh dijakov ministrstvo za trgovino in preskrbo. 12. Člen Ta uredba je veljavna od dneva objave v »Uradnem listuc. V Ljubljani dne 9. oktobra 1945. II. štev. 779/1—45. Minister za trgovino in preskrbo: Dr. Vavpotič Lado e. r. 320. Uredba ministrstva za trgovino in preskrbo • o prepovedi šolanja, obiskovanja tečajev in opravljanja izpitov na srednjih trgovinskih šolah 1. člen Dijaki in dijakinje srednjih trgovinskih šol, ki so bili kaznovani z izgubo državljanskih pravic ali narodne časti, se ne smejo šolati, obiskovati kateri koli tečaj in opravljati kakršen koli izpit, dokler traja ta kazen. 2. člen Dijaki in dijakinje srednjih trgovinskih šol, ki so: a) služili v okupatorskih ali okupatorju hlapčujočih vojaških formacijah (in niso bili pomiloščeni) ali b) bili voditelji ali propagandisti v okupatorskih ali okupatorju hlapčujočih organizacijah ali c) bili pobudniki ali propagatorji za izključitev ali siceršnje preganjanje sošolcev pripadnikov ali simpatizerjev narodnoosvobodilnega gibanja, izgubo nekvarno morebitni hujši kazni za svoja dejanja pravico do šolanja, obiskovanja katerih koli teča-jev in do opravljanja kakršnih koli izpitov vse do začetka šolskega leta 1946/47. 3. člen Sklope o ukrepih, bi jih določa 2. člen, izreče: a) ako gre za dijaka srednje trgovinske šole, po javnem zaslišanju sošolcev in profesorskega razrednega zbora celotni profesorski zbor zavoda, b) . ako gre za dijalca srednje trgovinske šole, ki hoče napraviti izpit pred stalno izpitno komisijo oz. obiskovati tečaj za pripravo na izpite, profesorski zbor stalne izpitne komisije oz. predavateljski zbor točaja. Vsi sklepi, najsi bodo dijaku v prid ali v škodo, se morajo predložiti ministrstvu za trgovino in preskrbo. 4. člen S pogojem, da so bili vsaj od 15. januarja 1945 dalje vojaki NOV in EOJ oz. jugošlmogke .armcle, »9 spa- dajo pod določbo 2. člena, lit. a) uredbe tisti dijaki in dijakinje, ki so bili prisiljeno mobilizirani v nemško vojsko, ali ki so sicer služili v okupatorju hlapčujoči vojaški organizaciji, a razen tega niso ničesar drugega zakrivili. 5. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu«. V Ljubljani dne 9. oktobra 1945. II. št 781/1—1945. Minister za trgovino in preskrbo: Dr. Vavpetič Lado s. r. 321. Uredba ministrstva za trgovino in preskrbo o stalnih izpitnih komisijah na srednjih trgovinskih šolah 1. člen Da se omogočijo izpiti dijakom, ki so zaradi vojnih razmer izgubili eno ali več šolskih let, in zaradi izvajanja 7. člena uredbe ministrstva za trgovino in preskrbo o priznanju in veljavnosti med okupacijo opravljenih tečajev in izpitov ter dobljenih izpričeval in diplom v strokovnih šolah ministrstva za trgovino in preskrbo, se ustanove na vseh srednjih trgovinskih šolah posebne stalne izpitne komisije. Predsednik stalne izpitne komisije je ravnatelj ali delegat zavoda; on izbere tajnika ter člane izpraševalce iz učiteljskega zbora na zavodu. 2. člen Pred komisijo se opravljajo izpiti za vse razrede srednjih trgovinskih šol. V področje stalne izpitne komisije spada tudi: a) sprejemanje prijav kandidatov, za izpite; b) odločanje o tem, kateri kandidati naj se pripuste k izpitu; v spornih primerih odloči ministrstvo za trgovino in preskrbo; c) določanje izpitnih rokov, obveščanje kandidatov o njih, dajanje potrebnih navodil, pojasnil glede snovi In priprave na izpite itd.; č) izdajanje izpričeval o opravljenih izpitih. 3. člen Pravico delati izpit imajo: a) vsi tisti učenci, ki so zaradi vojnih razmer izgu-bili eno ali več šolskih let, b) tisti, ki hočejo napraviti izpit po 7. členu uredbe ministrstva za trgovino in preskrbo o priznanju in veljavnosti med okupacijo opravljenih tečajev in izpitov ter dobljenih izpričeval v strokovnih šolah ministrstva za trgovino in preskrbo. Izpitov ne smejo delati tisti, ki jim je ta pravica vzeta z uredbo ministrstva za trgovino in preskrbo o prepovedi šolanja, obiskovanja tečajev in opravljanja izpitov na srednjih trgovinskih šolah. O pripustitvi k izpitom odloča stalna izpitna komisija razen v primerih, kjer gre za prestop z zavodov ua ozemlju v predvojnem Inozemstvu. To primere predloži stalna izpitna komisija ministrstvu za trgovino in preskrbo v odločitev. 4. člen Kandidati se prijavijo za izpito stalni Izpitni komisiji v kraju, kjer nameravajo delati izpit. Prijava mora vsebovati tele podatke: Imo in priimek kandidata, . rojstni dan, mosoc, leto in kraj, oeniovo imo, materino ime in dekliški priimek, domovinsko občino, sedanjo bivališče, kdaj, kje in s kakšnim uspehom jo dovršil zadnji razred, zadnji razred, ki ga je obiskoval (kdaj In kje), a ne dokončal in zakaj no, s čim je bil zaposlen od časa, ko je prenehal šolanje, vse do časa prijave, ali je že delal kak srednješolski izpit v letu 1043/44. ali 1944/45., < Čez kateri razred želi delati izpit, podpis kandidata, podpis očeta oz. matere, varuha ali rednika (la naj se kot tak podpiše). Prijavi priloži izjavo, zakaj jo prenehal z učenjem in zadnjo šolsko Izpričevalo. Če ga nima, mora povedati, kateri razred je končal In zakaj nima izpričevala. Tako izjavo potrdita dve verodostojni priči pod prijavo s temle pripiskom: 1. priča (ime in priimek) 2. priča: * poklic v mirni dobi, (jeti podatki) eedanji poklic in zaposlitev ' ter kraj zaposlitve pričala s evojim podpisom, da osebno poznata kandidata in jamčita za resničnost njegovih podatkov glede dokončanja ----------—________razreda________________________ (vrsta šole)------:---------------u. ter vzroka, zakaj jo prenehal z učenjem. Podpis prve priče: e Podpis dmge priče: (Kraj in dan)............................. Če ima kandidat kako izpričevalo nedovršenega razreda, potrdita priči izjavo na isti način, le da za besedo >glede< takoj sledi beseda >vzroka*. . Predsednik se prepriča o resničnosti podatkov kandidatovo prijave po inionnacijah, ki jih dobi od pristojno dijakove šole. Po bivališču kandidata pristojni krajevni (mestni, rajonski) odbor OF naj napiše na kandidatovo prijavo: a) svoje mnenje o kandidatovem vedenju v narodnoosvobodilni borbi; b) Izjavo, da kandidatu ni bila odvzeta pravica, opravljati izpito, Nato pošlje pristojni odbor OF prijavo stalni Izpitni komisiji. . 5. člen Kandidat moro v istem tečajnem roku delati izpit eamo čez en razred, le kadar dela prvič izpit pred stalno izpitno komisijo, sme delati izpit čez dva razreda. Med izpiti za posamezne razrede morata preteči najmanj dva meseca. 6. člen Ako ae po žo opravljenem izpitu ugotovi neresničnost kandidatovih podatkov in da je kandidat za to vedel oz. se tega moral zavedati, ali če se ugotovi, da ni imel pravice, delati izpit, so izpit in vsi pozneje napravljeni izpiti razveljavijo, kandidat pa izgubi za eno leto cd dneva razveljavitve izpita pravico, delali izpit in pravico do rednega šolanja. 7. člen Izpiti so opravljajo po posebnom načrtu, ki ga predpiše in razpošlje šolskim zavodom minlsi.dlvo zn trgovino in preskrbo. Pismeni izpit so dela: a) na trgovski akademiji iz slovenščine, trg. aritme-tike, polit, aritmetike, matematike, knjigovodstva, korespondence, stenografije, b) na dvorazredni trg. šoli iz slovenščine, knjigovodstva, trg. računstva, stenografije. Pismeni izpit traja po dve uri. V zapisnik o pismenem izpitu se vpišejo naslov naloge iz slovenskega jozika in dane naloge iz drugih predmetov. Pismene izdelke oceni predmetni učitelj. Ta so podpiše, enako šo en član komisije, ki izjavi, da soglaša. Čo ne soglaša, odloči o oceni izpitni odbor z večino glasov. Ustni izpit opravlja kandidat iz- vsakega predmeta posebej pred izpitnim odborom, ki sestoji iz treh Članov stalne izpitne komisijo; edon od teh je predsednik, drugi izpraševalec, tretji pa stalni Član. Izpitne odbore sestavi predsednik stalne izpitne komisije v sporazumu s člani komisijo. Po poročilu izpiluoga odbora vpišo tajnik uspeh izpita v zapisnik. Ustni izpit z vsakega predmeta traja 10 minut. 8. člen Kandidat jo iz-pit napravil, če ima pozitivne ocene iz vseh predmetov. Kandidat, Id dohi negativno oceno iz enega predmeta, more delati popravni izpit po najmanj enem mesecu. ! Kandidat, ki pokaže pri izpitu negativen uspeh iz dveh ali več predmetov, eme ponoviti ves Izpit po najmanj dveh mesecih. Kandidat, ki pri popravnem Izpitu ali pri ponovnem celotnem izpitu le iz enega predmeta pokaže negativen uspeh, ne more delati nobenega izpita prej, ko po enem letu. 0. Člen Proti eklepu stalno izpitno komisije, da ne pripusti kandidata k izpitu, jo dovoljena pritožba na ministrstvo za trgovino in preskrbo z ulemeljitvijo; vloži se pri stalni izpitni komisiji; ta tudi doda pritožbi svoje mnenje. Proti delu in sklepu izpitnega odbora pri izpitih je dovolje'na pritožba na stalno iz-pitno komisijo v 15 dneh po končanem izpitu. 10. člen Obliko izpitnih izpričeval, ki jih po uspešno ali ne-uspešno opravljenem izpitu izda stalna izpitna komisija, bo predpisalo ministrstvo za trgovino in preskrbo. Izpričevalo podpišejo: predsednik ali v njegovi odsotnosti namestnik, tajnik In vsi izpraševalci. 11- člen TajuISk« tn pisarniško posle pri izpitni komisiji opravlja tajnik, ki yocij tudi zapisnik o. itpltik, Arhiv komisije hrani zavod, na katerem ima komi-sija svoj sedež. Komisija uporablja žig zavoda, na katerem ima svoj sedež, napise pa pod žig: Stalna izpitna komisija. Zapisnik o izpitih, izpitne komisije podpišejo predsednik ali v njegovi odsotnosti njegov namestnik, vsi dlani izpitnega odbora in tajnik. < 1 12. člen Vsaka stalna izpitna komisija je upravno podrejena ravnateljstvu zavoda, na katerem ima svoj sedež. To ravnateljstvo poroča do vsakega 15. v mesecu o delu izpitne komisije v preteklem poslovnem mesecu ministrstvu za trgovino in preskrbo. _ 13. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listne. Ljubljana dne 9. oktobra 1945. H. št 780/1—45. Minister za trgovino in preskrbo: Dr, Vavpotič Lado e. r. 322. Uredba - ministrstva za prosveto o prepovedi šolanja in opravljanja izpitov na glasbeni akademiji in srednjih glasbenih šolah 1. člen Določbe 1., 2. in '4. člena uredbe o prepovedi šolanja, obiskovanja tečajev in opravljanja izpitov z dne 30. julija 1945, Ur. list št. 177/24, veljajo tudi: a) za glasbeno akademijo, kjer ti členi govorijo o visokih šolah, b) za glasbene srednje šole, kjer govorijo o srednjih šolah, • 2. člen Sklepe o uktepih, ki jih omenja 2. člen navedene uredbe, izreče: . a) ako gre za dijaka glasbene akademije ali srednje glasbene šole, ki je sestavni del glasbene akademije, komisija iz 11. člena uredbe o priznanju in veljavnosti med okupacijo opravljenih tečajev in izpitov ter dose-Ženih diplom na glasbenih akademijah in srednjih glasbenih šolah z dne 4. IX. 1945, Ur. list št. 239/34; b) ako gre za dijaka samostojne glasbene šole na stopnji srednje šole, po javnem zaslišanju sošolcev in njegovih profesorjev celotni profesorski zbor zavoda; c) ako gre za dijaka glasbene akademije ali srednje glasbene šole, ki hoče napraviti izpit pred stalno izpi'no komisijo, profesorski zbor stalne izpitne komisije. f , 3. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu<. Ljubljana dne 10. oktobra 1945. Minister za prosveto: Dr. Ferde Kozak s. r. 323. Uredba o stalni izpitni komisiji na glasbeni akademiji s srednjo glasbeno šolo v Ljubljani L člen Da ee omogoči delati izpite dijakom, ki eo zaradi vojnih razmer izgubili eno ali več šolskih let ali katerih šolska izpričevala po uredbi z dne 4. septembra 1945, Ur. list št. 239/34, niso nostrificirana, se ustanovi na glasbeni akademiji s srednjo glasbeno šolo v Ljubljana stalna izpitna komisija. Ta komisija sestoji iz predsednika (rektorja zavoda) in iz dveh članov profesorskega zbora; Člana izbere predsednik. Po potrebi sme predsednik v posameznih primerah sporazumno s članoma komisije pritegniti še druge strokovne moči zavoda. 2. 'člen Za opravljanje izpitov pred stalno izpitno komisijo veljajo smiselno za glasbene šole uporabljive določbe uredbe o stalnih izpdtnih komisijah z dne 30. julija 1945, Ur. list št 178/24. S. Člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu<, Ljubljana dne 10. oktobra 1945. Minister za prosveto: Dr. Ferdo Kozak e. r. 324. Odločba Po L členu uredbe o ustanovitvi Drž. podjetja za promet e kožami in tekstilijami, kn jo je izdal Gospodarski svet dne 27. marca 1945 pod štev. 36, Uradni list DFJ št. 177/17—45, se ustanovi za območje federalne Slovenije Drž. podjetje za promet s= kožami in tekstilijami, ravnateljstvo v Ljubljani Po ustnem predlogu upravnega odbora Drž. podjetja za promet s kožami in tekstilijami in po 6. členu dt. uredbe postavljam za upravnika Drž. podjetja za promet s kožami in tekstilijami, ravnateljstva v Ljub-Ijani, tov. Vidmarja Staneta, Industrialca v Ljub-Ijani, za člana poslovnega odbora tov. Pečenka Hermana, trgovca z usnjem v Ljubljani, Sv. Petra cesta, medtem ko ostane začasno mesto drugega člana poslovnega odbora še nezasedeno. Ljubljana dne 5. oktobra 1945. II, Štev. 761/1—45. Minister za trgovino in preskrbo: Dr. Vavpetič Lado s. r. 325. Odločba Ministrstvo za indust^o in rudarstvo ter ministrstvo za trgovino in preskrbo Narodne ylade Slovenije kot vrhovni a&dzfirai ehla&tsi s t a odločila takojšni prehod v likvidacijo Prometnega 'zavoda za premog d. d. v Ljubljani. Za likvidatorje so postavljajo: Lesjak Lojze, uradnik Prometnega zavoda d. d. v Ljubljani, ing. Hohnjec Milivoj, delegat MIR v Ljubljani, dr. Pretnar Stojan, načelnik občega oddelka MIR v Ljubljani, dr. Schauer Dolfo, načelnik zadružnega oddelka ministrstva zn trgovino in preskrbo v Ljubljani. Podjetje podpisujeta po dva likvidatorja kolektivno tako, da pisanemu, tiskanemu ali odtisnjenemu besedilu financ s pristavkom sv likvidaciji«: pristavila svoj lastno-ročni podpis. Okrožno narodno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani naj odvedi ustrezne vpise v trgovinski register. Ljubljana .dne 8. oktobra 1045. St. 1/P—2840/45. Minister Minister za trgovino in preskrbo: za industrijo in rudarstvo: Dr. Lado Vavpetič s. r. Franc Leskošek s. r. Razne uradne objave il2G. Okrožna kandidatna lista za volivno okrožje Ljubljanu Okrožna volivna komisijo za ljubljansko okrožje je po 25. Členu zakona o volitvah narodnih poslancev v Ustavodajno skupščino pottdila okrožno kandidatno listo OF ljubljanskega okrožja, ki jo sestavni dol zvezne kandidatne listo Ljudske ironte Jugoslavije z nosilcem ~ Josipom Brozom-Titom, maršalom Jugoslavije, Beograd. Okrožju: ljubljansko okrožje: I. za volivni okraj Ljubijana-okoUca: kandidat: Maček Ivan-Mafija, generalmajor, Ljub- Ijana, Gnjeva 2, namestnik: Zupančič Toiie-Silvo, kmet, Ljubljana, Malgajeva 2. Kandidati, ki so se vezali na okrožno listo v okraju: kandidat: Ornbeljšck Karel, učitelj, Ljubljana, Prečna ul. 8, namestnik: Kvhlikor Martin, kmet, Hrastje št. 2 — Vače-, „ II, za volivni okraj Notranjsko: kandidat: Hnco Matevž, delavec-kmet, Podcerkov štev. 1, namestnik: Pehnvck ttndo, polkovnik JA, Trst. Kandidati, ki so se vezali na okrožno listo v okraju: kandidat: Stric Frnno-Nino, čevljar, Lož, Štev. 16, namestnik: Tršar Gregor, industrialec, Dol. Logatec št. 174; III. m volivni okraj Grosiiplj™ kandidat: Kimovec Fiancc-Žiga, učitelj, Ljubljana, namestnik: Hrovat Ivan, posestnik, Zagradec št. 8. Kandidati, ki so se vezali na okrožno listo v okraju: kandidat: Valentinčič Stane, veterinar, Ljubljana! Muzejska 7, namestnik: Rojec Anton, trgovec, Ivančna Gorica, Mlcščovo 84; IV. za volivni okraj Kamnik; kandidat: Bohinc Andrej, kmet, Kranj, Jezerska 13, namestnik: Šturm Anton, delavec, Ljubljana, Miklo. šičeva 22/11. Kandidati, ki so se vezali na okrožno listo v okraju: 1. kandidat: Bore Mnvricij-Šimon, delavec, Šmarca pri Kamniku št. 64, namestnik: Per Jože, kmet, Količevo št. 58; 2. kandidat: Koncilija Janez, gimn. ravnatelj, Kranj, okrajni dom, namestnik: dr. Komatar Ciril, zdravnik, Lukovica št. 3. V. za volivni okraj Kranj—Škofja Loka: •kandidat: Fajfar Tone, delavec, minister za gozdar- stvo NVS, Ljubljana, Miklošičeva št. 1, namestnik: Košmolj Mirnn-Milcnko, mesarski pomočnik (Ljubljana, Javornikova • 17/1), Že. leznijcl. Kandidati, ki so se vezali na okrožno listo v okraju: kandidat: Kušar Drago, učitelj, Kranj, 2. kvart, namestnik: Globočnik Damjan, kapetan JA, Želez, niki; • VI. za volivni okraj Jesenico: kandidat: Jelenc Aleš, delavec, Jesenice, Sokolska ul. št. 1, namestnik: Jaliopič Albin-Kajtimir, abs, abit, tečaja, Ljubljana. Malgajeva ul. 10. Kandidati, ki so se vezali na okrožno listo v okraju: kandidat: Bertoncelj Ivan-Jnnoš, učitelj, Ljubljana, Sv. Petra cesta 2, namestnik: Pleš Andrej, delavec, Jcscnide, Kosova ul. 5. Lista je potrjena dne 10. oktobra 19-46 ob 17. url kot prva po vrstnem redu. V Ljubljani dne 10. oktobra 1945. ' Vpisna štev. 82/45, Okrožna volivna komisija za ljubljansko okrožje Tajnik: Predsednik: Vode Nande s. r. Krajgcr Anton e. r. Okrožna kandidatna lista za volivno okrožje Maribor Okrožna volivna komisija v Mariboru je po 25. členu zakona o volitvah narodnih poslancev v Ustavodajno skupščino potrdila ». Ohrožno kandidatno listo Osvobodilno fronto Slovenije, ki je sestavni del zvezne kandidatne liste Ljudske fronto Jugoslavijo z nosilcem Josipom Brozom-Titom maršalom Jugoslavije, predsednikom vlado in ministrom narodne obrambe Demokratske federativne Jugoslavije, Ohrošje: Maribor. 1. za volivni okraj: Maribor-mesto: kandidat: Pclič ž'-rcu. pravnik, minister, oa notra- nje zadeve NVS, Ljubljana, namestnik: G riva r Jože, delavce, Maribor, Maistrova ul. 10. ; V okraju so je vezal na okrožno listo: kandidat: Lapajne Stanko, načelnik okrožnega oddelka za finance, Maribor, Tomšičeva ul. 6, namestnik: HufcuSa Drago, pekovski mojster, Maribor, Koroška cesta 24; 2. za volivni okraj: Marllior.lcvi breg: kandidat: Majhen Vlado, učitelj, Maribor, Tomšičev drevored 11, namestnik: Zalaznik Franc, železničar, Peklo št. 1. V okraju se je vezal na okrožno listo: kandidat: Zorim Bilo, mali kmet, Ccrmljenšak- Sv- Rupert v Slovenskih goricah, namestnik: Kerenčič Komana, posestnica, Pesnica, Ranca G; 3. za volivni okraj: MnrUior-ilcsni breg: kandidat: dr. Žnuderl Maks, odvetnik, Ljubljana, Albanska 29, namestnik: Levačič Marija, delavka, Maribor, Maistrova 10. V okraju se je vezal na okrožno listo: kandidat: Hojnik Franc, trgovec, Slovenska Bi- strica G7, namestnik: Kašper Tilčka, gospodinja, Maribor, Gregorčičeva ul. 3; 4. za volivni okraj: Prevalje: kandidat: Kuhar Lovro, pisatelj, Breški vrh-Kotlje, namestnik: Skerlovnik Ivo, kamnosek, Hudi kol-Ribnica na Pob. .V okraju se je vezal na okrožno listo: kandidat: Doberšek Karel, učitelj, Farna vas 34, namestnik: Aberšck Karel-, kmet-najemnik, Dobja vas št. 22 pri Prevaljah; 5. za volivni okraj: Ptuj: kandidat: Jurančič Jože, učitelj, Ljubljana, Erjav- čeva 16, ■ namestnik: Sagadin Tončka, gospodinja, Maribor, Maistrova 10. .V okraju se je vezal na okrožno listo: kandidat: Majcen Fntnčok, študent, Ptuj, Titov.trg, namestnik: Belšak Franc, kmet, Muretinci št. 11; 6 6. za volivni okraj: Murska Sobota: kandidat: Kranjec Miško, pisatelj, Ljubljana, Kon- gresni trg 6, namestnik: Šiftar Jože, kmet, Petanjci št. 17. V okraju se je vezal na okrožno listo: kandidat: Cigit Koloman, sodnik, Murska Sobota, Radgonska, železničarski dom< 1/2-6, namestnik: Kovač Marija, učiteljica, Murska Sobota, Kolodvorska ulica; 7- za volivni okraj: Radgona: kandidat: Kocbek Jože, učitelj, Ljubljana, Dalma- . tinova 2, namestnik: Markovič Anton, posestnik in zidar, Ro-žički vrh št. 41. V okraju se je vezal na okrožno listo: kandidat: Močnik Janko, mali posestnik, Očeslavci št. 5, namestnik: Jurkovič Milena, učiteljica. Slatina Ra-dencij 8. za volivni okraj: Dolnja Lendava: kandidat: Godina Ferdo, pisatelj, Ljubljana, Go- sposka 4, namestnik: EtapeSa Ludvik, uradnik, Dol, Lendava, Glavna ul. 103. V okraju se je vezal na okrožno listo: kandidat: Legen Martin, poljedelec, Črenšovci 35, namestnik: Vlaj Ludvik, čevljar, Dol. Lendava, Mlinska ul. 9; 9. zn volivni okraj: Ljutomer: kandidat: Ribič Ivan, mlinar in posestnik, Ceza- njevci 15, namestnik: Pušenjak Rado, uradnik, Maribor, Maistrova 10. V okraju se je vezal na okrožno listo: kandidat: Kolor Vilko, šolski nadzornik, Ljutomer, Streliška ulica S, namestnik: Kutnjak Simon, posestnik, Razjcrižje 5. Okrožna volivna komisija v Mariboru dne 13. oktobra 19-15. Št. 28/45-4. Tajnik: Predsednik: Peternelj Anton s. r. dr. Juhart Franc s. r. Okrožna kandidatna lista za volivno okrožje Novo mesto Okrožna votivna komisija za okrožje Novo mesto je po 25. členu zakona o volitvah narodnih poslancev v Ustavodajno skupščino potrdila okrožno kandidatno F do za okrožje Novo mesto, ki je sestavni del zvezne kandidatne listo Ljudske fronte Jugoslavije z nosilcem Josipom Brozom-Titom, maršalom Jugoslavije iz Beograda- Okrožje Novo mesto: Za volivni okraj Krško: 1. kandidat: Hribar Janez, kmet, Ljubljana, hotel »Unionc, namestnik: Jazbec Alcjz, študent, Sevnica 16; 2. kandidat: Colarič Alojzij, delavec, Brežice 45, namestnik: Poljanšek Ignac, kmet in pek, Brežice št. 45; za volivni okraj Črnomelj: 1. kandidat: dr. Vavpetič Lado, odvetnik, Ljub. Ijaua, Groharjeva 8, namestnik: Poteh Matija, kmet, Vel. Sela 10; 2. kandidat: Hočevar Frnnc-Ciril, podpolkovnik JA, namestnik: Fortun Josip, kmet in mlinar, Crno. melj 120; za volivni okraj Kočevje: 1. kandidat: dr. Mikuž Metod, duhovnik, Ljubljana, hotel »Union«, namestnik: Kordig Frane, delavec, Kočevje 362; 2. kandidat: Klarič Josip, trgovec, Novo mesto, - Prešernova 23, namestnik: Fajdiga Ivan, kmet, Novo mesto, Režkova 3; za volivni okraj Novo mesto: 1. kandidat: Tomšič Vila, dipl. pravnik, Ljubljana, Prule 9, 11 . namestnik: Osolnik Bogdan, abs. pravnik, Ljubljana, Knalljcva 13; , 2. kandidat: Kavbar Jože, delavec, Novo mesto, Režkova 6, namestnik: šiško Franc, kmet, Novo mesto, Sei-dlova 4; ea rolivni okraj Trebnje: 1. kandidat: BorStnar Jožo, upr, železniške uprave, Ljubljana, Breg 8, : amestnik: Knez Ciril, kmet in mizar, Trala 1; 2. kandidat: Vnvtnr Milan, zidar in gostilničar, Krtina,1' namestnik: Kovačič Slavko, čevlj. pomočnik, Novo .mesto, Knpiteljska 3. Lista je potrjena dne 0. oktobra 1945 ob 9. uri in Je prva po vrstnem redu. V Novem mestu dne 6. oktobra 1945. ' St. Q 29/45. Okrožna volivna komisija za okrožje Novo mesto Tajnik: Predsednik: Žugelj Martin s. r. Sartori Boris s. r. 327. Izvolitev sodnikov in prisednikov okrajnega sodišča v Dol. Lendavi Na zasedanju zbora odposlancev okrajnega NOO v Dolnji Lendavi dne 29. avgusta 1945 so bili izvoljeni I. za stalne sodnike okrajnega sodiSča v Dolnji Lendavi: dr. Lebnr Stefan, diplomirani pravnik v Dol. Lendavi, dr. Tassoiti Karel, sodnik okrajnega sodišča v Ljubljani, dr, Peterlin Maks, Javni nolar v Dol. Lendavi in dr. Leskovec Janko, odvetnik v Rogatcu; II, za prlscdnlke okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi: Smej Milin, poljedelec v Gaberju, Radolia Marija v Gaberju, Gerenčer Andrej, poljedelec v Strehovcih, Vargo Ivan, poljedelec v Strehovcih, Horvat Jožef, poljedelec v Vel. Polani, Puhan Malija v Bogojini, Benkovič Franc, poljedelec v Bogojini, Bdjneb Franc, poljedelec v Dobrovniku, Varga Pavel, zidar v Dobrovniku, Gorza Klara v Dobrovniku, Mavcee Rozika v Bogojini, Ter Jože, poljedelec v Banuti, Vučko Stefan, poljedelec v Mostju, Koven Jožef, poljedelec v Mostju, Balažič Francka, polje-delka v Geulerovcih, Konent Anton, poljedelec v Kamov-cih, Kis Jožef, poljedelec v Dolini, Korošec Pavel, polje-delec v Kobilju, Kozjan Marija, poljedelka v Hotizi, Farkaš MarMn, poljedelec v Hotrži, Kozjan Štefan, polje--dclec v Mali Polani, Mnjzel Viklor, dimnikar v Dol. .Lendavi, Varoš Bela, delavec v Dol. Lendavi, Lebar Štefan, poljedelec v Brezovici, Sobočan Matija, poljedelec v Dol. Lendavi, Vučko Konrad, poljedelec v Srednji Bistrici, Šernek Štefan, tesar v Mali Polani, Viučec Jože, poljedelec v Trnju, Kociper Stefan, poljedelec v Odrancih, Hajdinjak Rozika, poljedelka v Odrancih, 7,ver Stefan, poljedelec v Odrancih, Puštaj Franc, poljedelec v Pincah, Gura Imre, poljedelec v Dol. Bistrici, Tratnjek Stefan, poljedelec v Beltincih, Hozjan Ignac, poljedelec v Trnju, Varl Francka, učiteljica v Dol. Lendavi, Brulc Franc, uradnik, Rndošič Božidar v Kobilju, Gornjak Jože. poljedelec s. Gaberju. Pavič Jože v "'Pincah, Mubavič Štefa- nija, v PoliscVcih, Grcbenjak Stanko, poljedelec v Poti-sovcih, Vučko Andrej, poljedelec v Gornji Bistrici, Skoberne Slavko, postni uradnik v CrenSovcih, Gene Ludvik, poljedelec v Kobilju, Gašpnrič Franc, uradnik v Dol. Lendavi, Gicek Ivan, poljedelec v Renkovciii, Nemec Marjeta, poljedelka v Kobilju, Kralj Zorislav, učitelj v Mostju, Cvetko Vera, uradnica v Trnju, Pavšič Jožef, uradnik v Dol. Lendavi, Horvat Jnnoz, poljedelec v Dol. Lendavi, Forlan Štefan, čevljar v Nedeljlci, Zadravec Ivan, poljedelec v Turnišču, Fujs Martin, učitelj v Gan-čanih, Duh Andrej v Milencih, Lebar Jožef v Kapci, Klepec Jožef, trgovec v Beltincih, Raščan Štefan v Libi in Puhan Jožef v Ivancih. Izvolitev sodnikov in prisednikov okrajnega sodišča v Kranju Na zasedanju zbora odposlancev okrajnega NOO v, Kranju dne 80, avgusta 1946 so bili izvoljezil I. za stalne sodnike okrajnega sodišča v Kranju: dr. Grobelnik Aleksander; okrožni eodnik v Ljubljani, kot predsednik okrajnega sodišča, Eržen Tine, okrajni sodnik na Brdu, Kitek Gojko, okrajni sodnik na Vranskem, dr. Grobelnik Ludvik, bivši javni notar V Mariboru in dr. Šilar Igo, bivši odvetnik v Kranju; II. zn' prisedniko okrajnega sodišča V Kranju: KatraSnik Pavla, kmečka hči v Jamniku, Mohorič Janez, mali kmet v Zg. Besnici, Černilec Franc, kmet v Naklem, Drinovec Peter, Pavlin Blaž, kamnoseški pomočnik v Podbrežju, Tičar Andrej, kmet v Vogljah, Lindau Matevž, delavec v Zg. Kokri, Eržen Franc, delavec v Britofu, Lužovcc Franc, mizar v Poženiku, Bobnar Andrej, kmet v Cerkljah, Burgar Janež’ kmetski sin v Zg. Ornikih, Milar Franc, posestnik v Voklem, Ropret Antdu; kmet v Šenčurju, Zevnik Ivan, zidar v Mavčičah, Camernik Franc, ključavničar v Dvorju, Žnidar Jožef, kmet na Praprotni polici, Bilbau Jožef, Čevljar v Kranju, Šenk Tončka, uradnica v Zg. Bell, Hafner Franc, čevljar v Sr. Beli, Hafner Vencelj, čevljar v Zg. Bitnjah, Bidovec Jožef, posestnik v Sr. vasi, Konjar Ela, delavka v Smledniku, Kampar Janez, delavec v Orehku, Eržen Anton, ccslnr v Kranju, Kozjek Anion, kmet nn Klancu, Homo-vcc Franc, delavec v Sp. Jezerskem^Surla Janez, delavec, v Primekovem, Švab Ivan v PoloviSah, Čadež Franc, mizar na Pristovi, Legat Karel, ključavničar v Križah, Valjavec Ivana, uradnica v Kovom, Pogačnik Janez, kmet v ZavrČah, Roblek Andrej, delavec pri Sv. Ani, Meglič Franc, posestnik na Lomu, Šubic Ivan, gozdni delavcc.v Dolini, Novak Franc, tkalski mojster v Bistrici, Ribnikar Franc, kmet pri Sv. Neži, Erjavšek Anton v Zg. Vetevnem, Markič Alojz, delavec v Retnjah, Srebotnjak Andrej, lesni trgovec v Tržiču, Štrukelj Kristijan, čevljar v Tržiču. Bratušek Moka, trgovski pomočnik v Tržiču, MardolČ Milka, uradnica v Bistrici, Megnč Andrej, kmet v Preddvoru, Cegnar Mivko, električar v Stražišču, Erjavec Ludvik, železničar nn Šmnrjetni gori, Čuda Ivan, poslajcnačelnik v Dupljah, Debelak Marija, učiteljica v Trbojah, Markovič Peter, delavec v Trsteniku, Peklenik Marija, obrtnica v Kranju, Fister Franc, delavec v Kranju, Rojlnn Mirko, učitelj, Filipovič Marija, gospodinja, Toplak Hilda, delavka, vsi v Kranju, Kovač Valentin, mlinar v Predosljah; Selme Miha, delavec na Visokem, Anžič Miha na St. Urški gori, Kuhar Peier, delavec v Sr. vasi, Jtlndvar Angela, gostilničarka v Cerk-Ijah in Križnar Franc, tkalski moisteir v Laborak. : ■ ■■ ' '.Ju' 'v: V'i': ■ ' ,1 . /A., . .ej1,/ l. . fji ... Izvolitev sodnikov in prisednikov okrajnega sodišča v Ljutomeru Na zasedanju zbora odposlancev okrajnega NOO v Ljutomeru dne 30. avgusta 1945 so bili izvoljeni: I. za stalno sodnike okrajnega sodišča v Ljutomeru: Zavašnik Franc, sodnik, dr. Horvat Koloman, diplomirani pravnik, Stajnko Ciril, diplomirani pravnik in Šašel .Gregor, javni notar, vsi v Ljutomeru. ’ IL za priaodniko okrajnega sodišča v Ljutomeru: Zabavnik Ljubica v Jastrebcih, Rajh Otilija v Vuzmetin-cih, Pučko Jožef v Hermanciii, Prelog Stana v Gerlavi, Slavič Anica, Klugar Marija v Globoki, Breški Franc v Kupetincih, Prelog Alojz v Grabah, Stopar Slavko v Ljutomeru, Križanič Vida v Borečih, Vertot Boris v Žvabu, Jerebič Ivan v Vuzmetincih, Šešek Ivan v Kogu, Štrucl 'Alojzija v Ilovici, Drolc Ftano v Brebrovniku, Jerebič 'Avgust v Vuzmetincih, Ivanook Verona vRobadju, Munda Franc v Bratonečicah, Fric Maksimilijan v Kuršenicah, Simonič Alojz v Logarovcih, Novak Franc v Branoslavcih, .Štuhec Franc v Kuršincih, Topolnik Jožef v Banovcih, Šiško Franc v Vučji vasi, Zamuda Jožef v Seliščih, Toplak 'Jože, Pihlar Stanko v Ljutomeru, Fejus Marija v Vida-novcih, Sobočan Martin v Kamenščaku, Pušenjak Alojz iv Sp. Kamenščaku, GregorinuLč Ludvik v Mekotnjaku, Golenko Ivan v Razkrižju, Zadravec Anton v Baniju, Sajnovič Ignac v Gibini, Ščavničar Ivan v Veščici, Kovač ■ Matija v Zel. Gori, Kovačič Štefko v Robadju, Fijala Ino-j cenc v Razkrižju, Flac Viktor v Grabrovniku, Kosar Ru-i'dolf v Safarskem, Košak Frančiška v Razkrižju, Krznar Gabriča v Gibini, Vrbnjak Alojz v Berkovoik, Vrbnjak 'Jožef v Bolehnečičih, Hanžekovič Andrej v Cubru, Miho-rič Janez v Strčji vasi, Skalič Franc v Ključarovcih, Stojko Mihael v Moti, Pučko Matija v Rincetovi gr., Osterc Matija^ v Bučecovcih, Jureš Franc v Bunčanih, (Panič Franc v Lokavcih, Kovačič Franc v Stari Novi vasi, liTopolnik Feliks v Križevcih, Košič Ludvik v Ljutomeru, Zemljič Anica v Pršetincih, Bradvica Nežika v Moravcih, Zemljič Marija v Gor. Kamenščaku, Lenarčič Koloman y Godemarcih, Simonič Helena v Mihajlovcih, Habjanič 'Alojz v Libanju, Strmšek Feliks v Plešivici, Matjašič •Vinko v Mali vasi, Zadravec Vida In Plohl Ivanka v Lači vesi. Izvolitev sodnikov in prisednikov okrajnega sodišča v Murski Soboti Na zasedanju zbora odposlancev okrajnega NOO v Murski Soboti dne 29. avgusta 1945 so bili izvoljeni L za stalno sodnike okrajnega sodišča v Murski So-hoti: Podlesek Jože, diplomirani pravnik iz Murske Sobote, dr. Horvat Janko, javni notar na Vranskem, dr. Vlaj Štefan, odvetniški pripravnik v Murski Soboti in dr. Gobar .Franc, diplomiran pravnik iz Gradišča pri Mureki Soboti. II. za prisednike okrajnega sodišča v Murski Soboti: Cigit Koloman, stud. mont. v Murski Soboti, Šipoš Karel, kmet v St. Beznovicih, Temljin Ivan, kmet v Brezovcih, Talaber Josip, opekarniški delavec v Gorici, Trstenjak Stefan, kmet v Gorici, Bertalanič Štefan, kmet v Stru-kovcih, Salaj Lovrenc, župnik na Trdkovi, Sever Franc, kovaški pomočnik v Krogu, Mihollč Marjeta, posestnika hči v Selu, Šafarič Alojz, delavec v Petajncih, Osojnik Alojz, kmet y Tropovcih, Pajtler Franc, učitelj na Tišini, Erjavec Alojz, kmet v Borejcih, Gregor Gizela, šivilja \ Murski Soboti, Peček Aleksander, mizar v Murski Soboti, Kološa Franc, zidar, Zaplatič Josip, pek, Kerec Mihael, Cimperman Emilija, upokojenka, vsi v Murski Soboti, Horvat Ludvik, poštar v Rankovcih, Belec Franc, kmet v Adrijancih, Gonza Gustav, učitelj v Vel. Dolencih, Deškovio Milan, učitelj v Murski Soboti, Polak Alojz, kmet v Gederovcih, Rajbar Alojz, kmet v Motovilcih, Gaber-Gašparič Janez, kmet v Vuči gomili, Flisar Franc, kmol v Markiševeih, Dravec Ludvik, kmet v Moravcih, Cer Ludvik, mizar v Noršincih, Hegeduš Franc, stud. kornere, na Petanjcih, Jablanovec Anton, kmet v Sata-hovcih, Kosednar Alojz, kmet v M. Črncih, Peče Oskar, učitelj v Mačkovcih, Rogač Terezija, delavka na Petanjcih, Kranjec Marija, delavka na Petanjcih, Merklin Kolo. man, trgovski pomočnik, Kušan Ernest, profesor, oba v Murski Soboti, Kološa laidvik, kmet v Andrejcih, Hari Ludvik, kmet v Kančevcih, Hartman Franc, uradnik v Murski Soboti, Janža Franc, kmet v Sebeborcih, Požar Zdenka, uradnica v Murski Soboti, Škraban Štefan, kmet v Martjancih, Mesarič Štefan, stud, gradb. v Murski Soboti, šoštarec Gizela, poljska delavka v Puconcih, Fartelj Koloman, kmet v BokraČih, Železen Ludvik, kmet v Sebeborcih, Horvat Mirko, delavec v Rakičanu, Nemet Marija, kmetica v Serdici, Flisar Franc, kmet v Borejcih, Vujec Peter, komerc. v Murski Soboti, Mavčec Jože, delegat gimnazije, Cer Franc, uradnik, oba v Murski Soboti, Taljan Štefan, kmet v Selu, Breskoč Helena, kmetska hči v Puconcih, Samec Jože, veterinar v Murski Soboti, Pfefer Desanka, aktivistka v Vanča vasi, Kocet Hermina, kmetska hči v Selu, Jošar Frančiška, kmetska hči v Otovcih, Guček Franc, učitelj v Bodoncih, Ficko Alojz, krojač v Gornji Lendavi, Puncer Milan, slušatelj uni-verze, Gregorič Edi, slušatelj univerze, Tratnjek Mira, dijakinja, vsi v Murski Soboti, Škraban Šnrika, uradnica v Rogaševcih, Forjančič Anton, kmet v Motovilcih, Gumilar Simon, kmet v Radovcih, Mekiš Jožef, kmet v Serdici, Železen Štefan, kmet v Kruplivniku, Šeruga Štefan, kmet v Brezovcih, Frumen Teodor, kmet v Vidoncih, Lanjšček Geza, kmet v Vaneči, Recek Jožef, kovač v D. Slavečih, Ovsenjak Ludvik, kmet v MInjtincih, Kerec Rudolf, gostilničar v Otovcih, Kovač Alojz, kmet v Rankovcih, Bcncak Ludvik, kmet v Dolini, Zelko Štefan, dijak v Moščaneih, šarkanj Štefan, kmet iv Požavcih; Erniša Vincenc, kmet v Tešanovcih, Kološa Franc, kmet v Prosenjakovcih, Malačič Jožef, kmet v Pordašincih, Kučan Peter, kmet v Berkovcih, Smodiš Ludvik, kmet v G. Pe-trovcih in Jakob Štefan, kovač v Lipovcih. Izvolitev sodnikov in prisednikov okrajnega sodišiSa v Školji Loki Na zasedanja zbora odposlancev NOO Škofja Loka dne 29. avgusta 1945 so bili izvoljeni I. za stalne sodnike okrajnega sodišča r Škofji Loki: Škarabot Kazimir, okrajni sodnik v Marenbergu kot predsednik okrajnega sodišča, dr. Štrukelj Stanko, okrožni sodnik v Ljubljani, Hribar Stanko, okrajni sodnik v Škofji Loki in Šink Stevo, bivši notar v Škofji Loki. H. za prisednike okrajnega sodišča v Školji Loki: Krek Janez, mali posestnik v Vovčab, Gostinčar Feliks, učitelj v Poljanah, Frelih Vinko, čevljar in mlinar v Savodnji, Kesič Cena, gospodinja v Novi vasi, Potočnik Polde, elektromonter v Stari vasi, Kosmač Rado. krojač v LodincL Loštrek Jakob, čevliar v Žirek, Majnik Franja, gospodinja v Dobračevi, Vidmar Janez, tesar v Trebiji. Kokalj Alojz, cestar v Jlotavijah, Prostor Alojz, harmonikar v Gorenji vasi. Berce Janez, tesar v Selcah, Lušina Janez, kmet v Dražgošah, Klopčič Katarina, posestni^ v Železnikih, Benedik Božidar, delavec v Dolenji vasi, Ločnikar Ignac, delavec v Seničici, Tramle Ljudmila, uradnica v Vašah, Petrovac Anica, uradnica v Medvodah Pokorn Ciril, kurjač v Sori, Krmelj Alojz v Retečah, Sinic Janko, tovarniški delavce v Puštala, Pevc Lenčka, gospodinja, Kalan Marija, pošlo vod inja, Kobal Marn, tovarniška delavka, Pirc Anton, tovarniški delavec, vsi v Škofji Loki, Šmid Janko v Stari Loki, Masleni Franc, mlinar v Povitem, Mrak Jernej, posestnik v Logu, Krek Martin, mlinar in tesar v Javorju, Benedik Jakob, kmet v Malenškem vrhu, Jelovčan Jernej, kmet vZetini, Verčič Anton, cerkovnik v Leskovci, Potočnik Tomaž, mlinar v Hotavljah, Jamnik Albin, elektromonter v Žabnici, Brtoncelj Andrej, obratovodja na Trati-kolodvor, Rant Franc, kajžar v Bukovici, Okrn Janez, delavec v Bukov-ščici, Šmid Valentin, gozdni delavec v Podlonku, Demšar Franc, sodar v Češnjici, Mesec Janez v Sv. Lenartu, Demšar Anton, posestnik v MnrMniem vrhu, Rant Leopold, gozdni delavec y Zalem logu, Galej Mihael, delavec v Davči, Bergant Jože, kmet v Zmincn Martinčič Jože, kočar v Lučni, Štucin Joža, kmečka liči v Brobovnici. Uradni popravek V »Uradnem listu Slovenskega narodnoosvobodilnegi sveta in Narodne vlade Slovenije< št. 39 z dne 29. septem. bra 1945 pod zap. Št. 283 objavljeno besedilo uredbe se uradoma popravlja takole: 1. Naslov uredbe se mora pravilno glasiti: »Uredbe o postopku pri podeljevanju preživnin državnim in samo upravnim upokojencem.c 2. Datum 1. aprila 1945, naveden v 2. Členu, 2. od stavku, 3. točki, se mora pravilno glasiti 1. aprila 1941 tako, da se celotno besedilo 3. iočke tega člena pravilne glasi: >3. pri rodbinah umrlih upokojencev Vt prejemkoi teh upokojencev na dan 1. aprila 1941.< Ljubljana dne 16. oktobra 1945. Zap. št. 2542/3. Predsedstvo Narodne vlade Slovenije^ obči oddelek: Načelnik občega oddelka: Kužnik Henrik s. r. > Izdajata: Predsedstvo. SNOS in Narodna vlada Slovenije v Ljubljani. Urednik: Pohar Robert: tlak S Aktiva Denarni zavod Slovenije Ljubljana Stanje računov 'z dne 30. septembra 19-!' 1096 Blagajna: Gotovina din . . 70,456.433.— din Narodna banka . . 839,482.030.53 Poštna hranilnica • • » . . 1,083.222.43 411,621.735.06 Valute .......... 204.876.80 Menice • « • 5,492.408.50 Vrednostni papirji 10,541.180,— Dolžniki: Denarni zavodi . . . . 35,695.316.85 Industrija, trgovina, obrt in ostali dolžniki . . 250,266.536.46 235,931.853.31 Podružnice 11,041.624.80 Nepremičnine . 2,320.000.— Inventar 127.625.15 Ostala aktiva , . . 2,580.777.59 729,952.082.17 Pasiva Osnovna glavnica . ................. 30,000.000,— Upniki: Žiro-raeuni bank ..............................107,041.041.00 Ostali računi bank itd.......................... 9,09-1198.95 Industrija, trgovina, obrt in ostali upniki .... 488,310.08140 Podružnice na knjižico Hranilne vloge Lastne emisijo Ostala pasiva 064,951.824.95 27,56-1.499.83 3,932.199.12 2,020.529.40 1,433.028.87 729,952.082.17 Obrestne mere, veljavno od 1. X. 19-15. daljo: Vloge na Žirovnik računih so plačljive na polenz in ne donalajo obresti. Vlogo v tekočih računih a vista 1 % p. a. — polletno obračunavanje. Vloge na hranilne knjižico so plačljive na pokaz ali na odpoved: hranilno vloge na pokaz.............. 2% p. a, hranilne vloge vezane 1 mesec . . . . . 214% p. a. hranilne vloge vezane 8 mesece...........8% p. n- hralnilne vloge vezane 6 mesecev ali več . 8K-% p. a- Posojila v tekočih računih hipotekarno kritje ... 6% p. a. Eskompt menic............... 6% p. a. bianoo menice in drugo ..........................6% p. a. Sodna oblastva Trgovinski register Vpisi: 198. Sedež: Ljubljana, Celovška cesta 72-Han vpisa: 12. oktobra 1945. Besedilo: Bidovec Stanko s-Stabik. Obratni predmet: Trgovina z Žclez- ii. ni odrini oni Imetnik: Bidovec Stanko, trgovec v Ljubljani, Dolinska steza 6. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 11. oktobra 1645. Zt 13/45 — Rg A VIII 80/1 * 109. Sedež: Ljubljana, Stritarjeva 2. Dan vpisa: 12. oktobra 1945. Besedilo: S. Koser. Obratni predmet: Trgovina s konfekcijskim, modnim in galanterijskim blagom ter perilom in klobuki na drobno. Imetnik: Koser Svetozar, trgovec v Ljubljani,, stanujoč Gorupova ul. 18. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 10. oktobra 1945 Zt 12/45 - Rh A VIII 79/1 Spremembe in dodatki: 200. Sedež: Ljubljana.. Dan vpisa: 10. oktobra 19!5. Besedilo: Narodna banka Jugoslavije, podružnica Ljubljana. 1. Izbriše se pravica kolektivnega podpisovanja a) vršilca dolžnosti upravnika Hro. vatiua Ivana zaradi smili; b) šefa oddelka Berliča Simona zaradi podane ostavke; 2. vpiše se višjemu uradniku Juvančiču Ljudevitu podeljena pravica kolektivnega podpisovanja. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 8. oktobra 1945. Rg B III 34/18, 19 201. * Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 12. oktobra 1945. Besedilo: Šumi, tovarna bonbonov, čokolade in peciva, R. & S. Hribar. Z odlokom Narodne vlade Slovenije, ministrstva z.a trgovino in preskrbo z dne 25. maja 1945 v zvezi z začasno odredbo istega ministrstva z dne 6. avgusta 1945, št. VIII—46/10—1945, je po-stavljeno imetje tvrdke pod začasno državno upravo. Za začasnega delegata je imenovan Amon Mirko, trg. zastopnik iz. Ljubljane, Trstenjakova ul. 1, UL bo tvrdko podpisoval tako, da bo pod tvrdkino besedilo pristavljal svoj lastnoročni podpis. Okrožno sodišče, v Ljubljani dne 10. oktobra 1945. Rg A II 190/12 Zadružni register Sprememba in dodatki: Vpisi: 202. Sedež: Hotič. Dan vpisa: 10. oktobra 1945. Besedilo: Obnovitvena zadruga z omejenim jamstvom Zasavje, Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 1. septembra 1945 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) da pod vodstvom tehničnega stro. kovnjaka prouči terenske razmere in izdela obnovitveni načrt za svojo vas; b) da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakega posameznega člana in za celotni okoliš; nadalje določi višino obremenitve v delu in denarju in odplačilni načrt za vsakega člana: zije v Ljubljani za 1. 1911/42. in 1912/43. na ime Irgolič Borut iz Maribora. S tem ju preklicujem. lOSo Irgolič Borut Izgubil sem začasno osobno izkaznico, izdano od IV. kvnrla v Novem mestu, vojaško legitimacijo, izdano od glavnega štaba Slovenije, odpustnico iz JA, izdano meseca julija t. 1. od IV. vojne obla-sli in superkomisijsko zdravniško izpričevalo, izdano meseca julija t. I. Vse te listine so izdano na ime Peter Ivanetič iz Novega mesta, dijak oziroma starejši vodnik in jih s tem preklicujem. 1095 Ivanetič Peter Izgubil sem maturitetno izpričevalo klasične gimnazije v Ljubljani ir. leta 1938/39. na ime Jerše Karl ir Trsta. S tem ga preklicujem. 1090 Jerše Karl Izgubila sem nakaznico za kurivo se. rija C št. 14548, Izdano od meatnega gospodarskega sveta v Ljubljani na ime Juvan Klotilda iz Ljubljane. S tem jo preklicujem. 1124 Juvan Klotilda Ljubljani na ime Košak Leopoklina iz Ljubljane. S tem jo preklicujem. 1094 Košak Leopoklina Izgubil sem nakaznico za kurivo serija C št. 10487, izdano od mestnega gospodarskega sveta v Ljubljani na ime Kregar Ciril iz Ljubljane. S tem jo pre-klicujem. 1125 Kregar Ciril Izgubila sem izpričevalo III. let. učiteljišča v Beogradu za 1. 1013/44. na ime Lednik Marija iz Mežice. S tem ga preklicujem. 1118 Lednik Marija Izgubila sem izpričevalo IV. let. učiteljišča v Beogradu za 1. 1948/44, na ime Lednik Marjete iz Mežico. S tem ga pre-klicujem. 1119 Lednik Marjeta Ukradla sta mi bila indeks in legitimacija tehnične fakultete (komični odd.) univerze v Ljubljani na ime Lončarič Oo,tirad iz Maribora. S tem jih preklicujem, 1080 Lončarič Gostirnd •spodnrskega sveta v Ljubljani na Ime Prešern Josip iz Ljubljane. S tem jo preklicujem. 1122 Prešern Josip Izgubila sem novo osebno izkaznico, izdano od komando narodne milice v Ljubljani na imo Primar Cita iz Ljubljane. S tem jo preklicujem. 1070 Primar Clta ! Izgubila sem izpričevalo IV.b razreda in izpričevalo nižjega tečajnega izpita II. drž. ženske realne gimnazije v Ljubljani na imo Slamič Milena iz Ljubljane. S tem ju preklicujem. 1031 Slamič Milena Izgubil sem osebno izkaznico, izdano od krajevnega NOO v Prečni na ime Somrak Stanko, Kal št. 0. S lem jo preklicujem. 1109 Somrak Stanko Izgubil som izpričevalo VI. razreda drž. klasične gimnazije v Ljubljani na ime Šemerl Matija iz Ljubljano. S tem ga preklicujem. 1128 Semcrl Matija Izgubila sem novo osebno izkaznico, izdano od komande narodne milico v Ljubljani na ime Kandare Dcsanka iz Ljubljane. S lem jo preklicujem. > 1127 Kandaro Dosanka Izgubila sem začasno osebno izkaznico, izdano od krajevnega NOČ Vnanje gorico nn ime Kermavner Terezija iz Vnanjih goric, obč, Brezovica, S tem jo preklicujem. 10(>G Kcrmarnor Torezija Izgubil sem izpričevalo V. razreda drž. klasične gimnazije v Ljubljani iz leta 1941/42. nn imo Kerne Rajko iz Ljubljane, S tem ga preklicujem, 1083 Kerne Rajko Izgubil sem začasno železničarsko legitimacijo St. 117435, izdano od direkcije drž. železnic v Ljubljani na imo Kodrič Feliks iz Ljubljane. S tem jo preklicujem, 1077 Kodrič Feliks Izgubila sem novo osebno izkaznico, izdano od komande narodne milice v Ljubljani na ime Kontelj Nada jz Ljubljane. S tem jo preklicujem. 1084 Kontolj Nnda Izgubil sem šol. Izpričevalo četrtega rnzmda II, moške realne gimnazijo v Ljubljani, izdano v šol, letu 1941/42. na ime Kosec Branko iz Ljubljane, S tom ga preklicujem. 1121 Ičosoo Branko Izgubila sem novo osebno izkaznico, izdano od komande narodne milico v Izgubil sem osebno izkaznico, karantensko odpustnico in objavo štaba za repatriacijo v Ljubljani, vse nn ime Malnar Jakob iz Podplanine, okraj Ko-čevje. S tem jih jirckliciijcm. 1082 Malnar Jakob Izgubil sem listino o absolutoriju št. 905 pravne fakulteto univerze v Ljubljani, izdano 37. avgusta 1945 na imo Mnrchetti Ivan iz Sarajeva, S tem jo preklicujem, 1112 Mnrchotti Ivan Izgubila sem svojo osebno legitimacijo št. 23854, izdano od mestnega odbora v Beogradu. S tem jo preklicujem. Mencinger Marija, 1092 Jesenice, Gor. Titova 30. Izgubila sem začasno osebno Izkazni-co, izdano od krajevnega NOO Šmartno-Litija nn ime Mestnik Ema iz Zavrstnika št. 18, S tem jo preklicujem. 1071 Mestnik Enm Izgubil sem indeks in legitimacijo tehniške fakultete (rudarski odd.) univerze v Ljubljani na ime Pohar Alojzij iz Poljč, obč. Begunje (Gorenjsko). Stom ju preklicujem. 1065 Pohar Alojzij Izgubil nem novo osebno izkaznico, Izdano od komando narodne milico v Ljubljani ua ime Popovič Dragoljub iz Ljubljane, S tom jo preklicujem. 1070 Popovič Dragoljub Izgubil nem rmknzninn zn kurivo serija C čt, 8551, izdano od mostnega go- Izgubila sem novo osebno Izkaznico, izdano od komande narodne milice v Ljubljani na ime Šmnjd Marija iz Ljubljane. S tem jo preklicujem. 1091 Smajd Marija Izgubil sem prometno knjižico zn kolo (evid. Št. tablico: 4329), izdano od npra^ vq policijo v Ljubljani na ime Tomažič Davorin iz Ljubljane, S tom jo prikli-cujem. 1007 Tomažič Davorin Izgubil sem indeks tehnično fakultete univerzo v Ljubljani, izdan 1. 1939. nn ime Vipotnik Janoz iz Zagorja ob S. S tem ga preklicujem. 1126 Vipotnik Janez Izgubil sem novo osebno izkaznico, izdano od komando narodne milico v Ljublinui na ime Vraničar Janez iz Ljubljane. S tem jo preklicujem. 1068 Vrankar Janez Izgubil sem izpričevalo II.a razreda drž. klasično gimnazije v Ljubljani z9 1. 1941/42, nn imo Zabrlc Branko iz šepulj, okraj Sežana. S tem ga prelcih cujem. 1111 Zabric Branko Izgubil sem novo osebno Izkaznico, šofersko legitimacijo in propustnico, vsa na imo Završnik Miroslav iz Dev. Marijo v Polju 90. S tem Jih preklioulom. 1®®® Završnik Miroslav izgubil gem maturitetno izpričevale IT drž. realno gimnazijo v Celju jz lotu 1941. na ime Zure Franc iz Celja, S teni Pa preklicujem, m* Zurc Frani! Urednili: Pohar Rohorl; tleh In 7.alo»l,«: -ti«kai-nH Morlmr - oh* v Mohlienl, S]) 06/15—1 1072 Odločba Zaplenja se celokupna premična in nepremična imovina, last Bitenca Jožeta, kmeta g Pobrežja št. 6, z omejitvijo po el. 6. zakona o zaplembi imovine in o opravljanju zaplembe. V smislu čl. 7. cit. zakona se pozivajo upniki, da prijavijo svoje eventualno terjatve, ki jih imajo do obsojenca, in ki so nastale pred ti. IV. 1041 oziroma prod izvršitvijo kaznivega dejanja, zaradi katerega je bil imenovani obsojen. Okrajno narodno sodišče v Gor. gradu dne 14. oktobra 1015. Sp 73/45. * mo Poziv upnikom „VS pravnomočno sodbo vojaškega sodi-sea JA za osvobodilne borbe je odrejena zaplemba imovine Grobelnika Ivana, krnela iz Poljan št. 19, KNOO Rečica ob Savinji. Pozivajo se upniki, da v roku 15 dni prijavijo svojo terjatve pri podpisanem sodišču. Okrajno narodno sodišče v Gor. gradu dno 10. oktobra 1945. 1 R 1G/‘5. 1106 Amortizacija Na predlog Rertouccl Marije, pesest-nice v Knapih št. 1, se uvaja postopek za amortizacijo hranilne knjižice Mostim hranilnice v Škofji Loki št. 1268, glaseče se na ime Marija Berfoncel s saldom 3-80 EM, ki jo je predlagateljica baje izgubila. Imetnik knjižice se pozivlje, da uveljavi v ti mesecih od dneva objave v Uradnem listu svojo pravice, predloži knjižico sodišču ali pa poda ugovor zoper predlog na razveljavitev, kor bi se sicer po preteku tega roka izreklo, da Je hranilna knjižica razveljavljena. Okrajno narodno sodišče v Škofji Loki dne 17. oktobra 1945. Razna oblastva Št. 987/45. 1099 Razpis Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje mesto učitelja prostoročnega risa-jBa in akvareliran,in na oddelku za arhi-ekturo na tehniški fakulteti univerze v Ljubljani. Prošnje, opremljene po predpisih 8 3. uradniškega zakona, je vložiti najkas-1G.ie do 31. oktobra 1945 na rektoratu iniverze v Ljubljani. Prednost imajo l’m.-dlci, ki so lahko ing. arhitekti ali ukadrm ki slikarji. Rektorat u iv verze v Ljubljani dno 10. oktobra 1015, Rektor: Kos s. r. 1097 Objava . Na podstavi Čl. 49. zakona o Denarnem zavodu Slovenije z dne -21. junija 1945 in po sklepu upravnega odbora Denarnega^ zavoda Slovenije z dne 15. oktobra 1945 je pooblaščena podpisovali za Denarni zavod Slovenije, podružnica Kranj, Jerman Marija, uradnica. Hkrati se izbriše kot pooblaščenec De. narnega zavoda Slovenije, podružnice Kranj, Švigelj Stane, uradnik, zaradi njegove premestitve k Denarnemu zavodu Slovenije, podružnica Ljubljana. Ljubljana dne Iti. oktobra 1945. Predsednik upravnega odbora Denarnega zavoda Slovenije: Rogelj Anton s. r. Razno 1089 Poziv Delegat ministrstva za industrijo in rudarstvo pri tvrdki Brumen & Thaler, d. z o. z., tekstilna tovarna v Škofji Loki, Vinca rje št. 2, poziva vse upnike in dolžnike, ki imajo kakršno koli terjatev pioli imenovani tvr-dki,