omol V £fubljcml 20. septembra 1944 57 rn Sle v. 33 Končni cilj komunistične revolucije je brezrazredna družba, ki je v resnici družba brez pravice, saj ima v tej družbi vsakdo eno samo »pra-vicot: delaj, dokler se ne zgaraš, in eno samo dolžnost: ubogaj brez oklevanjal Zato je papež v svoji okrožnici zoper komunizem dobro povedal, da komunizem »s kruto in teroristično vlado brezštevilnim državljanom nalaga suženjski jarem«. Vlada, ki vodi to brezrazredno komunistično družbo, je namreč oblast brez vsake vesti, ki ne pozua ne Bogu, ne nravnih in pravnih vrednot. Zato taka vlada gospodari nad ljudmi le s silo in strahovanjem. Zgodovina nam pripoveduje, da so se take stvari na svetu med narodi že dogajalo. Zgolj zaradi pridobivanja go-siKidarskih dobrin so se v srednjem veku združevali roparski vitezi na poboj zaradi ropanja. Znano nam je, da so se zaradi ropanja ustanavljale kar cele države, ki so na primer ob Sredozemskem morju kot morski razbojniki iz Severne Afrike strahovale vsa obalna ljudstva. Tudi na Kitajskem so cele organizacije, ki vzdržujejo velika brodovja zgolj zato, da ropajo. Taka podjetja* ki s silo pridobivajo gospodarske vrednote, iiua zgodovina za roparska in hudodelska ter jih imenuje izrodek družabnosti. Ti roparji iu pa sovjetska oblast imajo med seboj lo skupnost, da si s silo pridobivajo gospo*, darske dobrine. Ločijo pa se v tem, da so nekdanji taki roparji med seboj vendarle poznali osebno lastnino, da so si plen med seboj razdelili in da se niso vojskovali zoper Boga samega. Menda so. v zgodovini krščanskega sveta še ni bilo zgodilo, da bi bil papež kako državno organizacijo ime-; noval »krivično, suženjsko, teroristično, zločinsko^, njene zastopnike pa zločince«. To je bilo prvikrat, v zgodovini ravno komunistom pridržano, da je poglavar katoliške Cerkve njihovo državno organizacijo tako imenoval ter nje same žigosal zat zločince. Toda sv. oče je te svoje besede strašne obsodbe zapisal že pred skoraj enim desetletjem, in sioer na podlagi njihovih naukov in dejanj v Rur, siji. Kako prav je imel, to zdaj doživljamo ml. sami na svoje oči na tleh svoje nesrečno slovenska' domovine. Tudi tukaj izvršuje komunizem stra«s hotno strahovlado. Saj ni čudno, ker organizacija^, ki ne pozna ne nravnih ne pravnih temeljev, n«ff more sloneti na ničemer drugem, kakor lo na sujj, rovi sili. Človek pa, ki ga ns vežejo ne nravne n« pravno postave, ne more biti drugega kakor zlo« činec. Kako čudovito so sklada vse to, kar so v host^ med komunisti doživljali nesrečni prisilni mobilin; zirancl, s tom, kar j6 papež sodi! o komunizmu*! o katerem je dejal: »Komunizmu, ki je izšel ia] materialissina, ne preostaja. nič drugega, kakosfl tisti strašanski terorizem, kakršnega vidimo zdaj! v Rusiji, kjer ee stari tovariši v zarotah in bojih'1 med seboj koljejo.« ; Zato je treba zlasti danes, ko slišimo od. k« munistične in strahopetne nekomunistične strantj razne vabljive besede, ostro zaklicati takim mcffl kužnim »krščanskim« besednikom in radijskim goff!) vornikom silne papeževe besedo iz okrožnice, kjeji papež take strahopetne stremuhe obsoja z besa*] dami, češ da »na neslišen način javne oblasti piVI puščajo zločincem za skupno počenjaiijo zločinov« In prav zato, ker i mano za seboj papeža tef| njegovo besedo, bomo mi, verni katoliški kristjajj ni, tako odločno vztrajali. y boju zopar _kj>miini«ewj »a prava svobodo in srečo svojega naroda, ,da g« rešimo najhujšega suženjskega jarma i , Suženjski farem Vojni dogodki preteklega tedna Zagrizeni boji n»> »alsad« Bojevanje Ea zahodni fronti J« prej ko slej »aerizeno, daai as je tam frcata zadnji teden precej ustalila. Naj siede porodila nemškega vrhovnega poveljstva: Dna 11. t m.: Med mestoma Bruges in Has-»elt so nemške čete razbile vse sovražnikove poskuse, da bi razžiril svoja mostišč« čez Albertov Kanal. — Pri Beeringenu so nemški padalski lovci nenadno padli Angležem za hrbet in jim uničili eelo kolono. Tukaj je bilo uničenih 52 angleških oklepnikov. — Na črti Verviers - Metz sovražnik pritiska na nemške zaščitnlce, je pa bil odbit. — Po hudih bojih je sovražnik pri mestu Le Havre dosegel vdor, ki pa je bil zajezen. — V Rokav-skem prelivu so nemške ladje potopile 11 sovražnih ladij s 34.000 tonami. Db® 12. 1 m.: Pri Bragesn, Gandu in Ant-werpnu so bili odbiti sovražni napadi, pri Hassel-tn pa razbito eno izmed sovražnih mostišč. — Severno od Hassetts sovražnik rine proti mestu Eindhoven. — Hudi so bili boji okoli Liega in Jtfetza, kjer Bovražnik napreduje, pri Nancyju pa to nemške čete porazile Bovražnika ter zajele več jSa ujetnikov. — Z juga sovražnik prodira proti vesoulu. — Zadnje dni je bilo uničenih več sto iovražnih oklepnikov. — Posadke obleganih nemških obmorskih oporišč Dunkerque, Le Havre, Brest in Lorient ne še junaško drže. Dne 13. t. m.: Žilav nemSki odpor je preprečil rivražne sunka proti Aachenu. -- Severno od nzemburga je bilo v zadnjih bojih uničenih 142 Sovražnih tankov. — Ameriški oddelki napredujejo čez gornji tek reke Mosele proti Lunevillu. Tudi za mesto Neufchateau so hudi boji, takisto med Vesouiom in Švicarsko mejo. — V La Havre ' »o vdrli sovražni oddelki. Nemška posadka se je do sadnjega junaško bila. — Ob francosko-itali-Janski meji v Alpah se boji nadaljujejo. Dne 14. t. m.: Nemške čete so s protinapadi Odstranile ali pn zožile več sovražnih predmostij jtez Albertov Kanal. Med holandskim mestom Maas-•tricht in nemško mejo pri mestu Eupen so hudi hoji z Amerikanci. — Sovražnik prodira ob obeh straneh francoskega mesta Nancy čez reko Moselo proti vzhodu. — Mesto Neufchateau je nemška posadka prepustila sovražniku ter se prebila proti vzhodu. Dne 15. t. m.: Ob Albertovem Kanaln so nemške čete sovražna mostišča še bolj zožila. — Med mestoma Maasstricht in Aachen so hudi boji. Južno od Aachena se je sovražniku posrečilo s prednjimi četami stopiti na vestfalska tla. Tukaj 4ivjajo zdaj hudi boji, v katerih je sovražnik že fcgubil 40 oklepnikov. Dne 16. t. m.: Južno in južnovzhodno od mesta 4-acben je sovražnik skušal predreti proti severno-"^nodu čez Stolberg, bo ga pa nemški protinapadi javili, pri čemer je sovražnik izgubil 27 oklop- Dne 17. t m.: Boji na obeh straneh Aachena »p trajali, prav tako pri Stolbergu. — Ob Burgund-Kih vratih so nemške čete uspešno odbile Ameri-|»ice ter ustvarile strnjeno Črto med Epinalom in »Vioarsfco mejo. — Ko je sovražnik ponekod vdrl v trdnjavo Brest, ki je ves razdejan, se tamkajšnja rmfika oporišča 5e drže. — Nemški ogenj iz »V 1< ležal nad Londonom. Žilava nemška bramba t Italiji Tukaj sovražnik zadnje tedne skoraj ni mosel nikjer napredovati. Nemška poročila ee glase: Dne II. t m.: Načrtno in brez sovražnegi pritiska ao bili izvršeni nemški odmikalm premiki » Apenine. — Na vzhodnem krilu ob Jadranskem Morju je sovražnik tudi včeraj zaman poskušal prodreti. _ M. t. m.: Ob jadranski obali traja bitka »9 dva tedna. Sovražnik je imel tolikžne izgube, «a Je včeraj mogel izvršiti le manjše sunke, ki pa »bili seveda odbiti. — V zaledju »o nemške orno razdejale tolovajska taborišča, ubile 750 tolarjev ter jih 500 ujele. Casteli 1„ Bieionl * Bae 14. t m.: Severno od mest Lucca ta PSstoiss kakor tački severnovzhodno od Florence je suvTažnik s pomoljo bojnih letalcev silovito napadal, vendar so se vsi sunki izjalovili. — Na vzfcod-ecm del« bojišča ob jadranski obali je sovražnik svoje velenapade razširil še na druge odseke. Vkljub silnemu topniškemu ognju in letalski p^ pori so vsi sovražni napadi obležali v nemški obrambi. Dne 15. t. m.: Sovražnik nadaljuje svoje napade na jadranskem odseku, da bi prebil nemške postojanke na Apeninih. Brezobzirno meče v boj velike pehotne in oklepniške sile. Razen vdora pri Cianu je sovražnik le malo napredoval. — Tudi severno od Florence so bili razbiti vsi sovražni napadi. — Nemci so krajevne vdore oSslili b takojšnjimi protisunki. Dne 16. t m.: Severno od Florence je sovra»s nik ves dan skušal prodreti, pa je zaradi nemškega odpora le malo napredoval. — Tudi ob jadranski obali se mu ni posiečiio, dn bi bil predrl proti Riminiju. j>ue 17. t. m.: Severno od Florence so boji valovi?! sem in tja, dokler sovražnik ni bil z visokimi izgubami odbit. Nemške čete bo sovražniku iztrgale Monte Verueo. — Pri Riminiju, kjer je sovražnik izgubil 85 oklepnikov, so Nemci preprečili sovražno napredovanje. Uspešni obrambni boji z bolj še viki Nemška uradna poročila s tega bojišča podajajo tole sliko: Dne 11. t m.: Nemške in madžarske čete so na južnem Sedmograškem zavrnile ponovne sovražnikove napade. — Pri Sanoku in Krosnem so nemške čete včeraj napadale in se branile. — Pri Varšavi je sovražnik znova začel hudo napadati med rekama Vislo in Narevom. Bil pa je v hudih bojih odbit, prav tako pri Ostrolenki. Dae 12. t m.: Ha Sedmograškem in v Karpatih so nemške čete s protisunki razbile sovražnikove poskuse, da bi predrl. — Tudi pri Sanoku in Krosnem sovražni predorni poskus m uspel. — Od Varšave do Ostrolenke divja velika bitka. Dae 13. t. m.: Na Sedmograškem so Nemci in Madžari odbili boljševike. Sovražni napadi pri Sanoku in Krosnem se nadaljujejo. Južnovzhodno od Varšave so je sovražni poskus severno od tod ponesrečil. -- Po bojih pri Ostrolenki bo netnSke čete zapustile kraj Lomžo in s tem preprečile, da bi bil sovražnik nemške črte pretrgal na široki grti. — Na Balkanu so v teku nemški protiukrepi zoper sovražnika, ki se pomika k zahodnim mejam Romunije in Bolgarije. Dne 14. t m.: Nemške in madžarske čete m v južni Sedmograški oaoile napade boljševiških in romunskih enot. Južni del kota pri Szeklerju so izpraznili. — Pri Sanoku in Krosnem, kjer je sovražnik vdrl, se Nemci uspešno upirajo. — Vzhodno od Varšave je sovražnik vdrl v varšavsko predmestje na levem bregu Visle, ki se imenuje Praga. Tukaj bo se razvili hudi poulični boji. Tudi tukaj so nemške in madžarske sile uničile 45 sovražnih oklepnikov. — Pri Lomži so hudi boji aa nemško predmostje čez reko N&rev. Dne 15. t. m.: Na Sedmograškem so bili razbiti sovražni napadi. — Pri Sanoku in Krosnem ae je ponesrečil sovražni predorni poskus. — Oo Visli severno od mesta Sandomir bo Nemci odstranili sovražno predmoBtje ter uničili večino dvfch boljševiških strelskih divizij. Zaplenili bo 161 topov. Po hudih bojih so boljševiki zasedli predmestje Prago. Pri Lomži so se nemške čete odmaknile na severni breg reke Narev. — Na severnem odseku bo boljševiki začeli nove napade u 40 divizijami. Nemci so napade prestregli ter s protinapadi zajezili vdore. Dne IS. i m.: Severnovzhodno od Varšave ao Nemci ln Madžari vrgli Bovražnika nazaj. Dae 17. t m.: Na SedmograSkem pri Turgi ia Neumarktu so bili odbiti silni boljSeviSki -napadi. — Na severnem odseku vzhodnega bojiič* divja silna bitka, v kateri bo Nemci odbili vse sovražne napade ter zadnje dni tukaj uničili 234 govjetskrO oklepnikov. KRATKE 25 milijard Jenov znnSn od japonske vlad« predložen vs^aSki proračun, ki »ta ga odobrili obe zbornici. Japonci se »»sedli Lingting, vaino letališče ameriSkcga letalstva v južnovzhodni Kitajski. v etiko pomanjkanj« presMga grssi po angte-amerSkih četah zasedenim fratieosld-m trrajem. Za predsednika španske akademije je imenovan madridski škof Alcalo lsopoldo Keio Birav. V portugalskem Porfu je te dni umrl bivši finančni minister 80-letni Inž. I. Havier Esteres. Egiptska vlada je omejila romanja v Meko. Otroci in bolniki ne smejo več tja. Ker so se izdelki zaradi šestdnevne etavke 7000 delavcev v klevelandski tovarni GraphiO aud Bronce Company občutno zmanjšati, je Boo-sevelt vojski ukazal, da tovarne prevzame. Zaradi hudega neurja v Mehiki ja bilo poplavljenih pred kratkim mnogo mest, tisoči, eo brez strehe in žetev na poljih je uničena. Umorjen je bil v Franciji Albert Chichery, bivši predsednik radikalna skupine v poslanski zbornici in član vlade Pierra Lavala. V Bolgariji imajo novo vlado, ki sestoji iz boljševikov in proslulih bolgarskih previatmkov. Sovjetske čete bo vpadi e v Bolgarijo. Z njimi ao se vrnili Židje, ki strahujejo in ovajajo bolgarsko prebivalstvo. V Kamnniji plenijo boIjieviSke sol?« trgovine; vsa iivila gredo za sovjetsko vojsko. V Italijanskih ozemljih, zasedenih od »avezm-tar, je bilo 15. septembra ljudsko Štetje, ker eo se uradi vojnih dogodkov izgubili vsi potrebni apiaki. . V Ziabigu ob Siiji Donavi je umrl operni pevec 71 letni Ernest Tautenhein, zvezdnik izza dobe, ko je bila dunajska opere«* n« višku. Pod vplivom političnih degodkev borze v Franciji in Belgiji mirujejo. V indijski težki industriji prevladuje ameri-ibi kapital. Stoletnico slovitega samostana »o slovesno praznovali v Španskem Mont Serratu. Navzoč je bil tudi papeški nuncij Cicognani, zastopnik vlade in mnogo drugih odličnikov. Kap je »adela te dni v Badgasteinu znanega violinskega virtuoza in skladatelja 75-letnega Franca Drdlo. . Severnoameriški strahovalni bombniki »o 10. septembra prvič napadli dunajsko mestno področje in napravili veliko Škodo na civilnih poslopjih ter na umetniških in zgodovinskih spomenikih. , „ 100 milijonov ljudi bo lahko prehra»ila Nem-aja, je dokazal profesor dr. Rohrbach v »Neues Wiener Tagblattu«. 71 obalnih ladij, ki so služile m dovoz komunističnim tolpam, je bilo te dni potopljenih o!> dalmatinski obali. 332 mrličev In vetje kolMUne vojaili psfrefe-ffliE so pustili komunisti, ko bo jih Nemci ponovno -.»-gnali iz Gnačaca. .... . .. . M0 mrtvih so ponovno izgubili komrniisti pri apopadih z nemSko-hrvatskimi oddelki v srednji Dalmaciji. ... Pomlajevalna ruda na Švedskem. V osrednjem ozemlju Švedske eo odkrili rudo, ki k*že velike radioaktivne lastnosti. Strokovnjaki^ ki bo inieh i rudo opraviti, pra. Nove pet tisofkronsfce bantovec je »daia vlada češkontoravskega Protektorata, ** IVANU zgodovinski roman v slikah, kafcrifa t« 385 v kni^L To lepo knjisn j« saložilo art^a«^" »Slovenca«, ki tndl sprejem« denar tn naročila. Domobranci: Naša pot je ravna! S komunisti nobene sprave! S ssvražniki naše vere, i (uničevalci naših domov, morilci in požigafci ja le — boj do konca! Ko je lani na sloviti dan 8. kimovca skrahiral bojazljivi in veroloinni Badoglievec, eo komunistični tolovaji, ki so prilezli iz raznih krajev in brlogov, preplavili skoraj vso Dolenjsko. Rdeča povoden) je ob svojem višku segala prav do bunkerjev ljubljanskega zapornega bloka. Zdelo se je, da ae je zmaga nasnieliljala komunistom. Bili so žo vsi polni zmagoslavja. Komunistični govorniki ln udrihoviči so na mitingih slavili zmago, komunistični listi so opisovali padec Turjaka kot največjo slovensko zmago v zgodovini in Kidrič je ujetim prolikomunističniin borcem govoril: *lielo-girdi.ili, vala igra je končana.< Toda tudi v teh črnih dneh smo imeli ljudi, ki niso obupali. In ti ljudje so sijajno pokazali, ikako važno je, da človek nikdar ne obupa, pa najsi snu gre še tako za nohte in je položaj še tako kočljiv. Sreča se je po njihovi zaslugi temeljito preaukala. Namesto prejšnjih raztresenih in ne pod enotnim vodstvom stoječih vaških straž se je ustanovila domobranska legija: oktobra je že ko-rakaf po ljubljanskih mestnih ulicah sprevod mladih prostovoljcev, danes že sloviti »oktobrski bataljoni, decembra je po istih ulicah že strumno iorakala uniformirana in oborožena armada in v nadaljnjih mescih je v Ljubljani vojaško izvež-liana v pohodu odšla po vseh cestah iz Ljubljane jia Dolenjsko, tain zasedla postojanke in dane« pomeni močno aii o, ki povsod s kladivom udarja po komunističnih tolovajih. Naša naloga je danes le v tem, da ohranimo domobranstvo, to železno pest, močno, nerazklenjeno in trdno. Naj pride kar hoče, vedno moramo skrbeti, da ostane domobran-•tvo močno, kakor je. Moraimo pa eikrbno stati na straži, kajti komunisti se dobro zavedajo, kako nevarni so Jim domobranci in jih na najraaličnejše načine skušajo raz.krojiti. Z orožjem in z junaštvom jim ne morejo do živega, zato jih skušajo na zvijačne načine .razkrojiti. Pri tem hočejo uporabljati v glavnem dva načina. Prvo sredstva so ženske. Pokvarjene ženske eo sploh komunistom zelo dobrodošlo orodje, ki ga dobro znajo uporabljati. Oči vid no dobro poznajo pregovor: »Ženska ie vražja mreža.« Ženska orodja bo najprej usposabljali že za pridobivanje partijcev in skojevcev. 2e v Jugoslaviji so bili znani primeri, da so komunisti lovili novince na lepe komunistke, ki so se jim nastavljale na promenadah. Pozneje so pokvarjene ženske uporabljali za vohunjenje in intervencije pri badoglievskih častnikih in vojakih. Pri tej vsekakor jako kava-lirski avojati so se komunistične »belle eignorine« zlasti dobro obnesle. Danes pa imajo komunisti namen s pomočjo svojih številnih pokvarjenk pokvariti in razkrojiti domobransko vojsko. O tem nam pričajo razna navodila, ki so bila zaplenjena pri komunistih v zadnjem času. Tako se hočejo torej komunisti poslužiti iste zvijače, kakršno so uporabili svetopisemski Filistejci. Tudi ti z močjo niso zmagali močnega Samsona in so mu zato poslali žunsko — Dalilo, ta pa ga je omrežila, mu ostrigla lase in mu s tem vzela prejšnjo silo. Vendar naš Icleni domobranec na to vabo ne pojde! Naš domobranski borec je mož drugačnega kova, ■kakor pa so bili sladki badoglievski oficirčki. Naši domobranci si ne bodo dali postriči las od komunističnih Dalil. Razen tega pa skušajo danes komunisti razkrojiti domobranske vrste še s svojo razkrajalno propagando. V zadnjem času zlasti širijo razne »novice« o pozivih od raznih strani, da naj so domobranci razidejo in tudi sami izdajajo tovrstne pozive. Taiko so izdali v zadnjem mesecu znani »Zadnji poziv zapeljanim okupatorjevim hlapcem«, tiskan na značilnem škrnicljevem papirju, na kakršnem navadno tiskajo svoje uradne razglase. V tem pozivu poziva Tito vse hrvaške in slovenske domobrance in četnike, da morajo brezpogojno do 15. septembra 1944 zapustiti okupatorja. Ta razglas je, mimogrede povedano, pisan v jako slabi slovenščini, gotovo v slabši kot so bili celo kaki badoglievski razglasi, o katerih tudi «ihče ne more trditi, da bi bili biser lepe slovenščine. Razen lega pa je tudi vsebinsko na nekaterih mestih »mešan in protisloven. Nekoliko čudno je že to, ko pravi takoj spočetka, da bodo vsi tisti, ki jih bodo dobili po 15. septembru 1944 v vojaških enotah domobrancev, četnikov in drugih, postavljeni pred vojno sodišče in sojeni kot narodni izdajalci in kaznovani z najstrožjo kaznijo. Kakor da bi se to ne dogajalo tudi že s tistimi,.ki so jih dobili pred 15. septembrom 1914. Nasprotno, tisti, ki bodo dobljeni po 15. sejitembru 1944, bodo imeli celo to prednost, da bodo v smislu tega razglasa postavljeni pred vojno sodišče, medtem ko so bili doslej kaznovani kar brez možnosti zagovora pred vojnim sodiščem. Druga cvetka tega kaj nelogičnega razglasa pa je tam, kjer govori 'o zaveznikih in pravi: »Prvič se zavezniki ne bodo vmešavali v naša notranja vprašanja, drugič pa zavezniki ne bodo pomagali izdajalcem, ampak ljudstvu, ki se je borilo in se bori proti okupatorju.« Torej se bodo vendar vmešavali, čeprav zgoraj pravi, da se ne bodo vmešavali. Kje je tukaj logika? Sicer pa je čisto vseeno in ni važno, da je razglas nelogičen, v slabi slovenščini pisan in na škrnicljevem papirju tiskan. Najsi bi bil še tako logičen, še tako v lepem jeziku in na še tako finem papirju tiskan, slovenski domobranec bi z njim storil isto, kot je storil s sedanjim in že mogimi prejšnjimi: požvižga! bi se na tak klavern poskus razkroja železne domobranske vojske od strani razglašene komunistične propagande. Nadalje skušajo komunisti danes razkrojiti domohranstvo z raznimi izmišljenimi novicami, pa I Kdo ie mar? Po Koseskem Eden se drži peresa, drugi z odra slino stresa, tretji bil je advokat. Vse slavi jih, vsi so vneti, zvezda se na prsih sveti, Satan piše: »Ljubi brut!« Kakor mesec iz inračine se posveti, spet izgine; — kdo je mar? Vsak lažnive korenine je rdeči komisar. Čujte boj, vojaške roje! Krogla žvižga, boben poje, vse vali se v sip in prali. Vragu peta se zabliska, domobranec ga pritiska, udri, udri, mah na mahi Strakopet ob korenine se spotakne, iskra šine; — kdo je mar? Bojazljive korenine je politi komisar. Pustil svet, opravke svoje, »Čast Stalinu« v gozdu poje dedec umazan in kosmat. Vso pretakne domačijo, kjer koline se dobijo, vendar pravi, da ni tat. Ko nakrade si slanine, zleze v hosto sram očine; — kdo je mar? Zagrmimo: »Sin krtine, s'cer grmujski komisur!« * Kakor smo zvedeli, je tale pesem o komunističnem politkomisarju, ki je bil včasih imeniten tudi z razširjanjem resničnih novic, ki pa jih p« svoje razlagajo in obarvajo v svoje propagandne: namene. Kakor za oni komunistični poziv, tako saj tudi za te izmišljotine domobranec ne bo zmenil, ampak bo brez ozira na levo in desno držal krepko v pesti bombo in puško in tako užival spoštovanja in veljavo na levi in na desni. Pač pa ee bo zmenil in to krepko za vse tiste trobentače, ki trobentaj« v svet take glasov6 in s tem obnavljajo komuni« stično propagando. Saj takim komunističnim huj« skačem, ki sicer morda hodijo okoli v pohlevnih' civilnih oblekah brez krvavordeče peterokrake! zvezde in brez revolverja, je treba stopiti na prste, kajti druge nagovarjati in navajati k zločinom in: grehu je tudi greh. Nekateri celo pravijo, da ja to huje, kakor pa če kdo sam greši. V lepi priliki nam to mi6el izraža že stari grški basnopisec Ezop« Ta pripoveduje nekje, kako eo v vojski ujeli nekega trobentača in so ga nato hoteli ubiti. Trobeni tač pa je 6tokal: »Dajte, pustite me, saj vidite, da sploh nisem oborožen. Nimam drugega kot tolS trobento.« Nato pa so mu odvrnili: »Saj to je šel huje. S to trobento si dražil in hujskal vojake, da so nas bolj navdušeno pobijali. To je še večji greh, kakor če bi se sam boril.« In ubili so ga: še z večjim veseljem. Ce ne čisto tako. pa vsaj podobno bodo tudi pri nas morali odgovarjati razni komunistični tro< bentali za svoje trobente, domobranstvo pa bol vkljub vsemu ostalo ista železna, enotna in ne-razklenjena pest, ki bo do konca udarjala po glan vah komunistov. Iz boiev zoper komuniste Blizu Strug so domobranci s svojim orožjem prehiteli znanega komunističnega agitatorja Do« linška iz Pijave gorice. Komunistični tolovaji so 13. avgusta v Sodra« žici ubili odločnega protikomunističnega borca! Franca Koširja. Slava mu! 15 ininut je trajala borba novomeške domon branske skupine z boljševiškimi tolovaji pri So« šicali; 53 boljševjkov mrtvih. Komunisti še vedno nasprotujejo slovenskimi ljudskim šolam na Goriškem. Prislojna oblast je zaplenila imovino komu« nistov: zasebnice Kraij Antonije v Ljubljani, Mlen kuža Vekoslava, učitelja, in njegove žene v Ljub« ljani. Hrovata Cirila, čevljarja v Ljubljani, Cerar« ja Jožeta, ključavničarja v Ljubljani, Šefica LikU vika, skladiščnika v Ljubljani, in Cveta Antona« podpredglednika (in. kontrole v Ljubljani. V boju za slovensko stvar je padel 17 leinii domobranec Franc Mlakar iz Kozarišč v obč« Stari trg. Slava junaku! Samo še en par volov imajo v »osvobojeni« vasi, ki šteje 14 močnih gospodarjev v okolici! Cerkna, vso drugo živino so »osvobodili« za svoja požrešne želodce — boljševiki. Gozdni boljševiški tolovaji so se nedavno na« valili na župnijsko poslopje v Pilštanju, ki je zgo-' relo s šolo vred do tal. Zaman so bile vse prošnje župnika Raulerja. Okrog 800 mrtvih so zopet izgubili tolovaji T boju s kozaškimi in hrvaškimi oddelki v severom vzhodni Hrvaški. Ogromna goba. Gozdar Carlo Bocchio iz Goz«• zana v Italiji je našel na pobočju gore Mota ioni), velikansko gobo, ki je tehtala 4 in pol kg. Imela je klobuk, velik kakor dežnik. Nenavadno gobo je kupil neki hotelir, ker je spadala med užitno. gospod, pa išče sedaj »raj na zemlji« v zločinstvils po deželi, in pa ona o nesrečni ljubezni Daklj« »junaka«, ki smo jo objavili pred 14 dnevi, le straža' predhodnica cele vojske podobnih srsenaslili se«, stavkov. Izšli bodo v zbirki »Rdeča kolobocija«, ki bo imela tudi pel stotnije smešnih slik iz naši* zmedenih časov. 5» d Novi dltar Marije Pomagaj v TJnMjfuiAi Jtolairi. V nedeljo 1». septembra je i»ifl v J julijanski stolnici ob pol žurih popoldne pridiga Hitjfa dr. Gregorija Rozmana, nato pa blogc-aior veličastnega novega bronastega okvirja, križa in svečnikov pri novein oltarju Marije Pomagaj. T torek zjuvaj je škof dx. Gregorij lložman pri novem oltarju maševal za vse ne-itevilae dobrotnike ifc preproste, a veličastne umetnine. d 55 letnico »ašaiKt-. i b! svita leto« Veterank Anton. župnik pri Sv. Nikolaju v Žalen in Hienscbe F raoc, upokojeni župnik na Polzeli. Bil je dolgo let župnik v Radciab pri Zidanem Ibosiu. Na mnoga leta! d Za dtdttorja teologije je bil razglašen 14-septembra na ljubljanskem vseučilišču rooris. Jože jagodic, škofijski kmicler -v Ljubljani, Čestitamo! M letnic« nevotnašništva bi to leto obkajah: .Horvate Jožef. žurniik pri St. Martinu v Mart-jancib, rojen 31. S. 1880 t Veliki Nardi. — Ran-•taša Anton, župnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici, to j. 9. 1. pri Sv. Križn na Canškcm polju. — Dolinar Ivan, župnik pri Sv. Primožu na Pohorju, roj. 5. 6. t^t v Grižah. — Ah Jenez. iupnik pri Sv. Andražu v Slov. goricah, roj. 3!. 5. pri Veliki Nedelji — Dr. Jehart Anton, vpokojeni bogoslovni profesor in pisatelj, roj. 24. ■*>. 1W1 pri Sv Lovrenca na Poborjn. — Kranjc Jožef. roj. 6. 2. pri M.rli Nedelji. — Letonja Franc, župnik pri Sv. Bolfenkn v Slov. goricah, roj. 3. S. 1880 v Ptifju. — Segaj Alojzij, dekan in nadžnpnik v Hočah pri Mariboru, roj. 16. 6. 1SS1 v Ljutomeru. — fegula Franc, župnik v Makolah, roj. 8. 10. 1SS0 pri Sv. Marjeti niže Ptuja. — Tratnik" Jožef, župnik v Rnjhen-burtru, roj. 12. 12. 1874 v Rečici ob Savinji. d Visoka starost Trboveljčana. 82 letni Matija Trunšok je eden najstarejših Trboveljča-nov. Kar 50 let je delal v rudni-kn. Bog ohrani vrlepa moža do skrajnih mej žrvljenjn! d 25 let deluje na gledališkem odru, pri-Hubljeni solist ljubljanske opere Vetkoslav Janko. d Za radarje v šentjanškem premogovniku. Vsi oni rudarji, ki »o bili zaposleni med 16. VTU. in 10. IX. 1043 pri rudniku v Krmeljn in »e nahajajo sedaj v Ljubljani ali bližnji okolici ter za gornje razdobje niso prejeli izplačanega zaslužka, naj se /glasijo na delovne dneve med 8—12 pri Oddelku industrijskih delojemalcev Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva 22-1., zaradi izplačila pripadajočih zaslužkov. Hudarji, ki bivajo v pokrajini, pa naj se prijavijo potom občine svojega bivališča, da jim bomo mogli nakazati pripadajoči znesek potom občine. d Ker so izdali življenje, svobodo ia bodočnost naroda, so sedeli na zatožni klopi nem-ik«sga ljudskega sodišča: bivši poslanec Paul Lojeune-Jung, bivši hesenski notr. min. "Wil-chehn-Leuschner, nek bivši odvet. Josef Wrr-mer, bivši diplomati kot bivši veleposlanik TJlricb von Hassel ter tuvši legacijski svetnik zunanjega urada Trott m Solz, hivii berlinski policijski predsednik grof Helldoff. Vsi obtoženci »o svojo udeležijo pri pripravah za atentat na Fiihrerja ter strmoglavi jen je obstoječega reda in izdajo domovine priznali. Vsi obtoženci so biti dJiBojeni na smrtno kazen z obešen jem kar so tako prejeli zasluženo plačilo d Znani nemški Zjtoduviunr Gerhardt Sohriirber je na čelu oddelka svojih čet padel yia bojišču. dKako je z letina. Kakor ob »rodiijih letinah, je tudi letos nekaterih pridelkov prav ■mnogo, drngih r® mtmj kakor trtSra. m« ladja je v f>ple»nem zadovoljivo. Kaompirjfl je v n (-katerih krajih, zlasti v okolici Ljubljane manj, kakor ga jc htlo lami. Tudi fižola ni nad povpreček in je slabši od lanskega. Ajda je lepo obetala, pa je po zadnjem oenrju po-Jegla, porjavela in si bo težko opomogla. 2c)o je trpela tudi koruza, zakaj premnoga stebla ■o polomij ena. Pri sončnicah škoda ni tako ve- V lika, ker so v glavnem dozorele. O vindo letini pravijo, da ni zaostala na ap!r«žn«aB samo po kakovosti, ampak tudi po količini. d Letna &o opaziti prizari Novem mestu je našel ua Travniku naboj. Začel je biti E krampom po naijoju, ki ae je razletel in dečka hndt/ ranil t trebub. d Kljub razmeroma slabi letini, so Štajerci četjelerji nalirali predpisano količino, namreč 1000 kg medu. Tega bodo sedaj deležni v prvi vrsti letalci, posadke podmornic, težko ranjeni vojaki ter poškodovanci po zračnik napadih. d *Vs Koroškem bodo razdeljevali kmetom čevlje prvenstveno v tistih primerih, ko bodo kmetje izročili oblastvom živalske kože za strojenje. Na ta način bodo kmetje nabavili čevlje tudi za #voje družinske člane. d ti osti so važna surovina. Potrebujejo jih za kemično industrijo, še prav posebno pa za fotografsko in filmsko stroJto. Tudi v oborožitveni industriji ne morejo biti brez Jeosti. Na Štajerskem kosti skrbno zbirajo. Kdorodda5kg kosti, prejme za nagrado košček toaletnega mila. d Nov letalski napad na Trst. Tržaški listi poročajo, da so ono nedeljo angloameriški bombniki izvršili ponovni letalski napad na Trst. Ubitih je bilo več oseb in povtročena precejšnja škoda. d Za bodoče nemško sadjarstvo. Posebni državni oddelki za sadje in sadjarstvo so imeli strokovna zliorovanja glede na izbiro sadja, ki bi bilo posebno primerno za sadjarstvo v Nemčiji. Določili so tudi posebne vrste jai>o!k za H 0 f I ROBOVI štajersko, Koroško, Tirolsko in Solnograško. V poštev pridejo povsod samo tista jabolka, ki bodo mogla uspevati in najbolj izdatno obro- diti v tej in tej pokrajini. d Prva ženska mojstrica za krojaško obrt. Iz poročil nemških listov je razvidno, tfa so sedaj žensike zastopane tu«i v naslednjih obrt-nišikih strokah kot samostojne mojstrice: vod-njakarji, izdelovalci glasbil, dimnikarji, čevljarji in mesarji. Zato ni čntfno, če »o se ženske začele zanimati za krojaško «i4rrt in 6icer za moške obleke. Te dni je položila mojstrski iapit prva ženska za krojaško obrt, ki je prestala predpisano triletno pomočniško dofco v tej stroki. d V posnemanje. Na Sj>odnjeim Štajerskem se kakor povsod dragod. bojijo ljudje letos ostre in dolgotrajne zinne, zato se javljajo iz mest »gosposki« ljudje h okoliškim kmetom in se ponnjajo za drvarje. Kmetje so pametni in so se dogovorili, da dobi »partija«, ki naseka 10 sežnjev drv, 2 sežnja kot plačo ®a-svoje delo. Tako so dobivali nekdaj mlatiči ■svojo »merico«. Vsako časovno razdobje prinaša razne novo-t&rije. d Se dogaja tudi na deželi. V zadnjem času so varnostna činitelji zaprli večje število otrok v starosti od 11 do 14 let, ki so jih zalotili pri poljskih iatvmah. Otrobi kradli po njivah in vrtovih vse, kar jim je prišlo pod roko. Uprava policije opozarja vse starše, da pazijo 'na svoje otroke. Z mladoletnimi tatovi bodo postopali strogo po zakonu. Na odgovor bodo pozvani tudi starši, ki ®o odgovoriti za tatinsko početje svojih otrok. d 0 lin a zepiea. Kmetijska zbornica za Ljubljansko jKikrajino sporoča, da seme oljne repice, ki je bilo obljubljeno iz NemSije, ni dospelo, zato bodo spomladi dana na razpolago letna oljnata semena. Kmetovalci lakko torej za repico pripravljeno zemljo porabijo za druge posevke. d Povprečno jca 30% oljaric »o no &tajer-akena l«to« več posadili kaikar kuri. Letina kaae dabro pri oljnuti r opici in maku. Ivan Bavtkk Ka Spodnji .Sliv-niči pri Grosuplju imamo zaznamovati sthtvo žrtev brezbožnega komunizma. V nedeljo, 16. julija, so vašfani j-avnokai pri-ili od maše, m«! njimi tudi sin cerkvenega ključarja hua Bavdek, star 18 let, član udarnega domobranskega bataljona v št. Vidu pri Stični. Prišel je bil ravnokar domov na dopust. Sar pridsre iz bližnjega gozda okrog 30 koinunist-jv ia oLkoti njegovo domačo hišo. Ivan Je poskušal pobegniti, a že blžr.n doma se je zgrudil mrtev, zadet ud tolovajske krogle. Pokopan je bil z vsemi vojaškimi častmi na domačem pokopali-«'u. Z a njim žalujejo neutolažljivi ftaiši in devet bratov in sestra. Rajni Iran je bil zelo dober krščanski fant, ki je =e' nBiihi**»o v boj pr ti pognbnemu komunizmn, za4o je moral pani. Kdo je glavni krivec njegove smrti vsi ik^.to vemo, vemo pa tudi, da ziueja pravica ni* tiva. • Pri Sv. Jirrjn ob j. I so pokopati Mj eiti S\f-thta, ženo ondotnega okrajnega zdravnika. — V Stnignanu v lMri je 5. septembra trmrl frančiškan in dolgoletoi slovenski sjovednrk in pridigar na Sv. Gori g. p. Ztrfronij KozlevčaT, rojen v Stični na Dolenjskem. — V Dravljah je mirno v Gospodu zaspala Marjeta Tome roj. Babnik. — V Rakitniei pri Dolenji vasi je odšel v večnost posestnik France Pabulje — V Ljubljani so odšli v večnost: bivši tiskarniški ravnatelj Miroslav Am-brožič. Antonija Martine, bivši ruski podjiolkov-nik Aleksander X. Seljanin, pcxipre«4i:l^inik finančne kontrole Gustav Trbovc. Ivan Pelieon. zasebnik Leopold Bullinger. Olgi ca Majoeo. delo^'odja mestnik delavcev Franc Sveiefc is iekezniški strojevodja v p. Franc Mesetaifcl. — Kaj počivajo v miru I Preostale tolaži Bog! d Okoli 150 prašičev je Mo nedavno na Loki, živinskem trgu v .Novem mestu. Cene so bile naslednje: 7 tednov stari 700 lir. 6 tednov stari 800 do «50 Kr, 9 tednov slari okoli 1000 lir, 12 tedenski do 1400 lir, 30 kg te/.ki 1600 lir, 50 kg težki do 2500 lir. Rejci so bili v splošnem zadovoljni. d Cestna železnica v Gradca je uvedla za prevtrz mleka in tovorov poseibea vngon. Na ta način je izdatno pripomogla k razbremenitvi prevoznega vprašanja v Grade sa ili-karijali, kipih in drugi cerkveni opremi. d Bazne nesreče. Gad je pičil v slfsnico 40 letnega strojevodjo drž. železnic JoieTa Gra-dLšarja v Ljubljani. — Pri padcu z vrt z« ai j lutdo pretresel možgane t4letai Aiidrej Novai dLšarja v Ljubljani. — Pri padcu z v«z» si js luido pretrese] možgane 14lctai Aiidrej Novak. Je podlegel poškodbi v bolnišnici. — Pri padcu si je zkimij desno nogo 42 letni posestnik Iv^a Demšar iz Dobrepolja. — Na Igu si ie psi padcu zlomila levi«) 78 letna Helena Vodlipčeva. — V Velikih Laščah ei je zlomila dcsnico 55-letna )>osestnica Ivanka An kaže tudi koruza. Glede na letine so pričele cene žitu na črni borzi poki(j>a«6a popuščati. ,. a BBOsiimaHU Bosanski rausiraia- J« » spsšessslj t «~!W'če»jem poročilo o se-ranm-nmmmijHSD bumiaitika« napadu na iSOTaijevo P' sapSesotar« lt*®v nc*Kwraif»ni izraz. Vrao-Wra«(lm«ikib. kw»pfe poudarjajo, da je namaka, vojaka med bo-H na Balkanu ščitila nic-sto jia-*»j«s*e m »e boje« ▼ njeffo« bližina Nova žrtev razbojniškega zabdbtaefa Kot žrtev zahrbtnega atentatu je r noči od 26. na 27. avgust padel v Kanalu poveljnik tamešnje posadke slovenskih narodnih stražarjev Teodor Suligoi. Doma s Slapa ob Idriji je kot zaveden narodnjak že ob začetku spregledal QF in spoznal v njej rdeče internacienalce. Zato je bi! trn v peti strupenim vaškim teren-cem. 2s v oktobru so ga domači komunisti obsodili na smrt. Na monšče ga je peljala tO ljudi močna komunistična patrola toda posrečilo s» ms je nilL Kot eden prvih se je oprijel do-Ejcfemmske ideje iu as odzval khcu domovine. Bil je vzsfled vsej četi. Pred očmi je imel samo cilj: kako pomagati ubogi domovini in jo raSti strašnega rdečega terorja. Naj počiva v božjem miru! Ohranili mu bomo časten spomin! Bolgarija na usodni poti Izdajalski bolgarski politiki se trudijo, da bi ubogali moskovska povelja, čeprav so njihove nečastne uslužno?ti popolnoma nesmiselno, ker ne morejo prav nič spremeniti usode bolgarskega naroda v nobenem pogledu. Tako je, kakor javlja agencija Reuter, objavila bolgarska poročevalska služba celo vrsto ukrepov, k ijih je odredila bolgarska vlada. Na podlagi teh odredb bi naj bili proati vsi zavezniški ujetniki. Narodna skupščina bo razpuščena. General Filipov, šef generalnega štaba in general Stojanov, poveljnik pete armade, sta bila razrešena svojega mesta, general Janču-lov pa j« bil imenovan za šefa generalnega štaba. Dalje bo bile razpušfene vse narodne organizacije; uradnišlvo bolgarskih konzulatov v Milanu, Parizu, Beogradu, Atenah in Bruslju pa je bilo odpoklicano. Lfiidslto zdravje Bdela jabolk a so bolj zdrava. Neki ursd za preiskavo živil je ugotovil, da vsebujejo jabolka z rdečo lupino dvakrat toliko vitaminov nego jabolka z zeleno lupino. Nadalje je dokazal, da je v jabolčni lupini, šestkrat toliko vitaminov C kakor v notranjosti. Urad priporoča, da hi ae sadje in zeleajav« zavijala v jodiran papir, ker se na ta način za dalj časa prepreči nastajanje plesni. Za breskve in razne vrsto sliv pa na način ni primeren, ker potem ne morejo naknadno dozoreli Kar ae tiče drugih živil, je urad ugotovil, da ostanejo jajoa daij časa sveža, če jih branimo v zraka, ki vsebuje ved ogljikove kisline. Prav tako «e tudi slanina drži d03ti dalj časa, ie jo hranilno v ogljikovi kislini. TntU ilove&ka telo menjava jatavt svojega delovali«. Zdravniki so dokazali, da je v opoldanskih urah od dveh do štirih v človeškem telesu nekak počit ni: srce bije bolj rahlo, telesna vročina 6e zniža, izločevanje dušika in vode je_ ne-znatnejSe. (XI polnoči do 8. ure zjutraj želi počitka želodec in proizvaja manj jedi rarakrajajočega soka. Proti večeru ojačeno delujejo ledvice, zato pa ima kri najmanj rdečih krvnih telesc. Zdravnika dostavljajo, da je dobro, če se poesraezniki ravnajo po naravnih zakonih, ki veljajo za življenje m delovanje človeškega ustroja. nekadilci iivijo dalje, tako je dognal prejema- Broun iz Bostona. Ugotovil je, da od 100.000 nrfcarfslcev 9« let doseže 00. leto 66.554, od 100.000 zajemih kadilcev samo 81.911, od istega Števila strastnih kadilcev pa komaj 4fi.2GG. Na podlagi teh SievHi je postav« trditev, da kajenje krajša življenje. Dodal j« še razlaga, prijetnost. Kako P«™" (Simik MueitC če p a»tzEnsstek. w vročo vodo I Ce nas peče zgaga, pijemo po^rek vroče vode, ki ji pridenemo par kapljie mteka. — re- Br€z lovske pravice Tale zgodba se je zgodila v tistih časi« ko so ljudje s svojimi puškami še hodili na lov za zvermi in živalmi, za gozdno divjadi« in „er-jadjo, IW pa. za ljudmi, kakor se d*iTo boš suon najbolj vedeli Pokaži mi no svoj orožni list in lovsko pravico!« Pavel mirno in vdano seže v žep ter Dijo« nizu pomoli pod nos ne le svoj orožni list, tem« več tudi lovsko pravico, da sme loviti v tem lovišču. jUi se vam zdaj čudno zdi. da je Dijoniz res grdo saklel, saj je nekaj kilometrov tekel za prazen nič. ko je menit da teče za višjo plačo. Medtem pa ie Peter mirno pofca-sal svoj plen ia izginil domov, ker aa ni imel lovske I«avke. 1»!» iitate — USTRA ®ragtea — se dobi v »pravi Vigredi, Slomškova 1. (tenka pa irstlj« fo tedaji «• jo pred koncem nofeaia BffllsjraHO z Hirata vodi"« Znano I*. Ila voda, ki jo dobimo v vsaki drogenji. odstrani Sotev« bencin«, j, Po MISIJONSKEM SVETU Dne 23. oktobra t. 1. bo tudi pri nas misijonska nedelja. Ta dan se bo ves katoliški svet združil v misijonski misli in dejavnosti. Tudi Slovenci ne smemo zaostali in ne bomo zaostali. 2e doslej smo posvečali misijonskemu delu veliko i>o-zornost, zakaj slovenski misijonarji se trudijo za razširjenje božjega kraljestva tako rekoč po vsem svetu. Molili smo za razširjenje, svete vere, pa tudi denarno smo vsako leto prispevali za katoliške misijoaie. Časi so težki in zlasti še zato, ker so težki, je naša dolžnost, da priskočimo misijonskemu delu prav sedaj na pomoč, sledeč Kristusovim besedam: »Pojdite in učite vse narode!« 8v. maša na prostem v Masulu v Papuaniji. Sc nimajo cerkve. f L;: f 'M; m* Misijonar uči zaniorčka moliti Levo: Zamorska sestra-redovnica poučuje zamorfk« ob jezeru Tauganjika Katoliš.':a misijonska cerkev v Baghabpuru r Indiji Koča misijonarja Mesariča v Sathiri v Bengabji e Ko so se mudili v spalni sobi, je trredil grof Se nekaj reč' in napisal tudi pismo za bankirj/ johna Wal-lesu v Londonu. To pismo je spravil v listnico, veliki kovčeg poleg eebe pu je varno zaprl. Na njem je stalo: James Mac Donuld. Ravno je bilo vse gotovo, ko je potrkalo na vrata. Po grofovem odzivu se je pojavil kočijaž. Bil je na videz lirust, v resnici pa dobričina in vrl služabnik. »Je vse v redu, Jakob?« »V redu že, gospod grof. Ali če je prav, ne vem,« in poineneal je z nogami po tleli kaikor bi čutil, da se šibijo pod njim. »To je moja reč. Odaesi to na voz in počakaj doli!« Jakob je zajwiy.il Lucijo z otrokoma in je hotel še kaj omeniti, ali grof mu je namignil, naj gre. Ko sta stala dečku z Lucijo že pred njim in z vzornim mirom čakala, kaj bo, jc grof rahk) pritisnil za kljuko vrat v veliko spalnico in oprezno zlezel k Lavrini posteljici, i ain se je sklonil nad detetom, ga prekrižal na čelu in spečemu s po-1 jutami dcliuil svojo »!ovo. Nato se ie, kukor tut plati« izmuznil ne da }ii še pogledu! na ženino posteJjo. Ravno k« je zapiral vrata za seboj, se jc ženu osvestila in izmučena za njim zaječala: Lpon ... Klic je bil tak, du pa prof ne bo mogel nikdar pozabiti. V njem je bilo vse p«rj«> in razočaran je tega eveta, pa vsa ljubezen in nesreča. Egou je začutil, da je njegovo srce bu drobne kose raztrgana gmota. Z ubitim glasom je povabil Btu-ua in Angelu s scib<>j, Luciji pa je podal roko in ji naročil, da nuj spravi na po*to pismu, ki s« na pisalni mizi. Vsa so važna. »Ali poaptid. kuj greste?« je »pregovorila Lucija, ki še ni vedela, kaj to pomeni in kaj se godi. »Tiho, Lucija! Grem in vam priporočam g-osijiodinjo. K« se bora vrnil, se vum izlkažem hvaležnega... Tole prtljngo še spravite na voz!« »Tatek.«*se oglasi zadnji trenu-te.k Angel, »mama je gotovo bolna. Tako bleda je kuikor Klarica tisti-krat ko so jo nesli iz hiše.« Deček se je spomnil svoje rajne sestrice. »In tntek,« poizveduje Bruno, »čakaj pn Lavra ne gre z nnmi?« Težko ie očetu poslušati s-voje otroke ob taki priložnosti. Grof Egon je stmpil zamišljeno petkrat, šestkrat po sobi, popTaibil površnik in klobuk, omočii desnico v mali škropilnici ob podboju ter poškropil oba otroka in Lucijo, pa sebe an še v smeri proti spalnici je utrnila zadnja kapljica blagoslovljene vode. Lucijo j« zadušil krčevit jok. Ploh« solz jo je zalila. Ni več vedela, kaj je in kje. Vse se ji je zdelo kakor sanje. Vse je bilo zabrisano in nejasno. Edino zadnjih besed Angelovih se je prav spominjala: »Kdaj pa pride maima za nami...?« To je bilo 20. avgusta 1892 potno po polnoči. II. DEL. 1 »Dober dan, gosipod kapitan!« »Vi »te pa jako zgodnji, gospodična! Pet je šele trra.« _ _ »Saj se ne da živeti v kabini <*> tej VTočini. Moram pozdraviti silni Ocean. Oj, morje, kako si veličastno! Tam na desni strani je Pirenejski poloiok, jeli-te? Poitngal-«k« ali Španija?« A. M. BAŠIči bOLZNd »Smo že mimo nje. Tamle na severovzhodu je, vidite. Ono tam na severozapadu pa je rt Sso Vincente. To je pač na Portugalskem. Saj pridemo mimo« Doru, ki Be ji je lahki vetrič poigruval s črnimi lasmi, koliikor jih ni bila mogla spienti v pramene trdnih kit, je ob pogledu na brezkončno gladino morja zaklicala: »Nebeško je to morje! Že večkrat sem ga videla, pa mi je zmerom novo. Še nekaj ur, pa bomo sredi vode. in zemlje nikjer!« »Nič; sama voda. Morda kje kaka ladju,« je dodal drugi oficir. »Se h zna z-ptnJiti, da srečamo kako jadrnico? To bi me zanimalo.« »Ni izključeno, dosi eo te barke redke.« »Meni se zdi. gospod kapitan, da prezirate velikanke, ki so veliko koristile človeštvu pri odkrivanju novih Rvetov.« »Kaj hočete. Koliko lepše se potuje danes! Dobro se spominjam mladih dni ko sem se mučil z vrvmi in jadri. Cela štiri leta!« »Ne rečem, da to ni težko. Ampak povejte mi čisto odkrito: Kje je danes naotična znanost, da ne rečem umetnost? Kaj je danes kapitan? Kuj pomorščaki sploh? Oprostite mi izraz: Kočijaž in nosači...« »Tlohoho!... Tuikooo! Hm, zakaj pa prezirate ta, hitrejši in varnejši način potovanja?« >Da, res; to je br/e in varnejše, recimo. Ali kje je tista umetnost? Ono je bilo poesija, to je pa gola proza.« Dora, mluda (fekle vitkega srednjega stasa. črnkastn, lepa primor-ka z živahnimi temnimi očmi, se je sama imela zu shčer morja« in je bila edini otrok komandanta te ladje, ki je sedaj plavala proti New-Yorku. Na detkletu je bilo nekaj plemenitega, a razen tega je imela blago, pu vendnr hrabro srce, Jako rada je brodarila pod jatfri, kjer se vidf smelost in neustrašenost pomorščaka, ki mu preti veter in val s pognbo. To je bilo zanjo polno poezije. »Za vas je potovanje z jadrnico poezija? No, potem se pa že vidi, da sto malo potovali. Oprostite.« »Da sem malo potovala? Jaz? Pa z jadri? Vprašajte, prosim, očeta. Z njim sem štirikrat križala ta ocean na nekdanjem našem briku »Lastovica«. Da boste vedeli: Poznam vse dele katark, vse pemme na njih, vsa jadra od prvepa do zadnjepa, pa vse vrvi in njili namen. Znula bi vum odinotati jadra od štirioplatega pa do rande in flo-ka, vi mi pa najdite na brodu po-morcu, ki bi znal potegniti škoto, če sploh ve, kaj to je!...« »Oprostite, gospodična; ali nisem vodel, da ste tudi v tem hčerka nač epa etičnega komandanta.« »Upravljala sem s krmilom od orze in podja do najtežjih oikretov. Ha kako »o biie zapovedi izpolnjene! Kakor da so imela jadra ušesa, no pn mornarji. Ah, kje si sedaj, »Lastovica«, mila tudi še ko si se nam na čeri blizu Pernambu-ka raztreščila, da sano so jedva rešili na obalo k divjakom, kjer so nam bili potem tisti čolni, obrnjeni, šotor in palača!« »Občudujem va-s, gospodična!« »In tako morate pač, gospod kapitan, priznati, da imam prav, če rečem, da je plovba izgubila vse: umetnost, čar in poesijo.« »Za vas že, mogoče. Za mene pa ne.« xPa pomislite: Kako (fiven je vhod jadrnice v lnkol S polnimi jadri se približuje, vse večja in večja je, a ko je že bliže, vas pozdravlja s spuščanjem gornjih jader kakor da se vam odkriva. In vam leti nasproti ta ogromna ptica, beli labod, pa sc ustavi nedaleč od vas, spustivši sidro v penasto motrje. Na obali čakajo starši, žene, otroci in zaročenke, ki so se vsi tresli za življenje pomorcev, in to ne nekaj tednov ali mesecev, ampak mogoče leto dni. Ponekod je prihod jako svečan ako topovi z ladje pozdravljajo svetišče Marije Pomočnice, morske zvezde, ali domačo grudo. Sedaj pa vse sama proza... Aha, oče prihaja!« »O, draga Dora, zgodaj si vstala!« »Prišla sem občudovat ocean.« »Poklon, gospod komandant!« se oglasi drugi kapitan z desnico ob robu kape. »Dobro jutro kapitan! Kako je minila noč?« »Nič novega. Ista rota. Nismo premenili smeri. Ob treh točno nus je srečal parobrod za Marseille.« »Ali right! Idite k počitku. Jnz prevzemam stražo. In prosim, če vidite doktorja Brovvna, pošljite mi ga.« »Zapovedujte, gosipod kapitan!« To se je godilo na velikem privatnem parobrodu »Ilope«, ki mu ie bil gospodar bogat Anglež. Pohlepen in lakomen ga je dal naplaviti za promet z blnpom, razen tega pa je bil jako udobno urejen za potnike. Razkošni prvi razred je bil v sredini ladje, kjer se gibanje po dolgem najmanj enti. Krasna obed-nica je bila za petdeset oseb in vse naokoli so bili prostori z«i kadilce, igralce in posebej še salon za ženske. Vsi prostori so bili okrašeni s slikami in z nekim orientalskim nakitom, a vso se je svetilo od same snage, še sveže cvetje je bilo vedno na mizah. Težke zavese na vratih in debele preproge na tleh so dušile korake in ropot. Pod obednieo so se ob dolgem hodniku vrstile kabine in kopalnice, lepe in čiste, razsvetljene z elektriko kadar ni prodiral dan skoz okrogla okenca. Drugi ranred je bil zadaj na krmi, prav udoben, dasi ne tako razkošen. Tretji prostor pa je, bil slab. Spredaj na krovu, kjer se valovi razbijajo za strah in trepet potnikom. Del tega prostora je bil sploh odprt da so ljudje, ki so hodili v Ameriko s trebuhom za kruhom, mnogo trpeli od dežja in vetra. Na tem potovanju ni bilo mnogo potnikov. V prvem razredu »e jih je nabralo samo kakih petnajst, v drugem pa do trideset. Pač pa je bilo v tretrem čobrih petdeset ljudi. Bite je med njimi precej žena m otrok. Ali za Angleža je bilo glavno, da jo bil parniik z blagom natrpan in natlačen. »Hope« je wnel poselimo psogo: Vsak poldrugi mesec je odhajal iz Liverpoola in se je, tipajoč ze francosko obalo, ustavljal v Bordeauxu, odkoder je potem mimo Gibraltarja zaplaval v Genovo. Iz Genove ga je vodila pot z«pei mimo Gibraltarja v New-York, kjer je ostal nekaj dni in se potem vrnil na Amgleik©, Doto je krafiko povedala očetu, da se je na pol prepirala z drugim kapitanom, ker je bil strašno proti jadrnicam. »Kaj hočeš, draga hčerka! Vsakemu je ljubše tisto, kar ie lažje ln udobneje. Saj soma veš, da so jadrnice nevarnejše. In vsakdo se boji za svojo kožo ...« »Cnj, oče, sii li opazil med potniki prvega razreda tistega lepega gospoda z dvema fantkoma?« »Grofa Mac Donaida?« »Menda bo; a kdo eo ti ljudje?« »To je neki Anglež, ki je bil mnogo let v Italiji, kjer Be je oženil in so se mu rodili otroci. Drobiž ne zna angleški, ker je mati Italijanka. ali grof ti zjia tafco po to-skansfci, da bi rekla, da je naš človek.« Komandant Piro Marehesi je bil iz Genove, drugi kapitan je tudi bil nekje od tam, nižji uslužbenci in pomorščaki pa so bili pripadniki vseh mogočih obmorskih narodov, kakršna je navada na velikih pre-komorskih ladjah. »Ne veni, kaj mu je. Tako malo govori,« pravi Dora. »Meni se zdi jako žalosten. Vedno je sam z otroki, zamišljen je in za nič okoli sebe se ne briga.« »Si opazil ono manjše dete?« »Da je lopo in srčkamo?« »Ne, da se joče in da kliče mamo.« »Nisem zapazil.« »Vidi se, da ima fantek jako rad mater, ki je ni poleg. Cula sem pa nekajkrat, kako je očeta solzen spraševal: ,Tatek, kje je mama...? Kdaj pride...? Pojdimo po njo...!" Cula sem. kako ga je oče, da naj bo tiho, a on v jok, pa .raasnica... mamica ... I' Tako me je prijelo, da bi se bila še jaz razjokala. Takoj prvi dan menda sem videla, (*a noče pri obedu niti grižJjaja vzeti in cla je rekel očetu po svoje trmoglavo, da bo jede] samo, če mu pove, kdaj pride mama. Še sedaj vidim grofa, kako je nevoljno jKigledal olkoli po drugih gostih.« »Kdo ve, kaj imajo,« konča komandant naegovor. Okoli devetih se je popel na za-povedniški most zdravnik, rojem Anglež. Po pozdravu obeh je sedel na stol in sprožil noge na stol poleg svojega sedeža. »Kaj novega, gospod doktor?« vpraiša Piro. »Nič posebnega. Oni trije dečki, ki imajo legar, morajo preboleti; jim že gre na bolje. Sicer pa osamljeni ne morejo nikomur Škoditi. V tretjem razredu je res križ, ampak upajmo, da pojde vse v redn. In vi. kako se počutite, gospod komandant in gospodična?« »Hvala Bogu, dobro... Izvolite,« reče komandant in mu ponndS cigaro. . »Ne bom sedaj; šele po znjtnkn. Grem čaj iapit, pa pridem zopet.« »Prosim, prosim,« ga povabita komandant in Dora. Čez dobre pol ure je bil doktor že tu. Lice m je bilo jako resno. »Ejhej zopet slabo,« pravi. »Kaj j«---? Kaj je...?-« »V prvem razredu logar ...« »Kdo je zbolel?« hiti Dora. »Sinček grofa Mac Donakia.« »Tistega z dvema fantkoma,« »Ves, mlajši.« »Ubogi ©trnk!« Be zaskrbi Dora. »Ne bo nič hudega,« pristavi Cisto -poslovno kapitan. . ,. »Jaz se pa bojim; otrok je I*"! slaboten. Oni tam v tretjem so kakor dren; neki hribovci, in so besa vajeni. Razen teg« mi je ote rekel, da mali že več dni »e naard jesti. PIBME3CI - najbolj zaostalo ljudstvo na zemlji Moderni znanstveniki bi radi dopovedal), da je vera nekaj, kar so si ljudje izmislili. Začetnik modernega komunizma - Jud Marx - ki naši komunisti nanj prisega kakor na Lenina in Stalina, je učil, da je vera izmišljotina kapitalistov, da bi ljudi lahko bolj trdo v rokah imeli. Mar* je učil, d». so vera v Boga in božje zapovedi nekaj, kar je šele kasneje nastalo, da pa prvotni človek ni imel nobene vere. Tega se komunisti drže ter preganjajo vero v edinega pravega Boga, češ da je vsaka »vera opij za ljudstvo«. Tako je učil že Marx in za njim Lenin, za katerim zdaj to ponavljajo Stalinovi hlapci po vsem svetu. Resnica pa je, kar je dognala znanost, da prav prvotna in najbolj zaostala ljudstva na zemlji poznajo vero v Boga, Edinega Stvarnika nebes in zemlje. To so dokazala dognanja v Afriki. V Afriki, kjer prebiva več različnih ljudstev, je sicer poleg kristjanov, ki so jih krstili misijonarji, mnogo milijonov mohamedanov, ki so po večini Arabci. Zamorci pa so po večini maiikovalci, ki imajo silno zmešane pojme o Bogu. Mnogo nižje za Zamorci pa stoje mali Pigmejci, ki so komaj poldrugi meter visoki in ki nimajo skoraj nobene kulture, med tem ko Zamorci že prebivajo v hišah ter se pečajo z živinorejo, poljedelstvom in tudi z lovom. Ti Zamorci sicer verujejo v Velikega Duha — Boga, vendar pa časte tudi dobre in slabe duhove, duše rajnih itd., pri čemer jih vodijo njihovi čarovniki. Pigmejci pa vsega tega ne poznajo, marveč verujejo le v Boga-Stvarnika. O tem nam jasno pripoveduje zadnja številka »Katoliških misijonov«, kjer med drugim o teh malih ljudeh takole beremo: »Strokovnjaki zatrjujejo, da so Pigmejci najstarejši prebivalci Afrike, celo starejši kakor Egipčani. * Kakšni so ti ljudje? Postave so majhne in čokate; moški so visoki do 150 cm, ženske pa le do 135 cml Njih polt ni črna kakor pri črncih, marveč žoKa. Nekateri rodovi govore še svoj jezik, ki je popolnoma različen od zamorskega. Prebivajo v skromnih kočah ali celo kar v votlinah. Moški se bavijo z lovom, ženske pa brskajo za užitnimi koreninami in nabirajo gozdne sadeže. Ogenj si zanetijo z drgnjenjem lesa ob les. Kuhati ne znajo, marveč jestvine le pečejo. Vidijo sicer pri sosednjih zamorskih rodovih poljedelstvo, živinorejo in druge oblike višjega gospodarstva, vendar se raje drže svojih prastarih navad. Sploh so do tujcev in vsega, kar ni njihovo, silno nezaupni. Ko jih je misijonar Le Roy, ki je preživel dalj časa med njimi ter si pridobil njihovo zaupanje, vprašal, zakaj ne delajo, je dobil sledeč odgovor: »Ali ne daje zemlja vsega v izobilju. Drugi naj le delajo, za nas pa je sejal — Bog.« Ob teh besedah je misijonar postal jako pozoren; y nadaljnjem je spoznal, da Pigmejci ne poznajo duhov, tudi ne nosijo amuletov kakor Zamorci, marveč časte samo enega Boga, ki mu pravijo Imanu ali Tore in je Stvarnik in Gospodar vseh stvari. Nanj se obračajo moški s prošnjami, preden gredo na lov, in mu, če je bil lov srečen in uspešen, darujejo v zahvalo prvi košček mesa ulovljene živali. Tudi nravno življenje Pigmejcov je mnogo višje kot pri črncih. Prešuštvo se pri njih najstrožje kaznuje, skoraj ni niti primera, da bi kak moški imel več žena, kakor eno.« V članku o verstvih afriških ljudstev pa beremo dalje med drugim: Na svetu živi še kakih 150 milijonov takih ljudi, ki ne prebivajo v zidanih hišah, ki ne pišejo knjig, nimajo zgodovine. Te imenujejo primitivce — zaostale. Med njimi so Pigmejci v Afriki najbolj zaostali. Tudi njihova vera je ostala najbolj prvotna. S tem je razdrla učenjaška trditev, da bi 3e bila vera razvila šele z večjo kulturo. »Ko so se raziskovalci bolj poglobili v mišljenje in življenje primitivnih narodov, so odkrili, da imajo prav tisti, ki so med njimi najbolj primitivni, najbolj jasne pojme o enem edinem Bogu in tudi najčistejše bogoslužje. Tako se je stvar obrnila: namesto da bi govorili o razvoju Iz nizke vere v višjo vero, moramo govorili o propadu iz višje vere v nižjo. Negrili ali Pigmejci, ki žive v pragozdovih Konga ob ekvatorju, so predstavniki najbolj za- ostale kulture. Nimajo hiš, ne hranijo si imetja, živijo v miru, svoja naselja premikajo od enega konca pragozda do drugega, zadovolje se z bananami, orehi in divjačino, ki jo podro s svojimi puščicami. ^Misijonarji. ki so obiskali te Pigmejce, niso zasledili pri njih ne kočic za duhove, ne felišev, ne strašnih čarovnikov, kvečjemu je imel ta ali oni obešen kak amulet okrog vratu, a to pod vplivom bližnjih fetišistov Bantujev, ki so prišli za njimi v te kraje. In ko jih je vprašal po veri, je dobil jasen odgovor, da poznajo Boga, pravega Boga, gospodarja zemlje. Njegov je gozd, sadeži in divjačina. On je tisti, ki zaliva zemljo, jo greje in ji daje rast. Pigmejec gleda zemljo ko't mizo, ki jo je bogato obložil Gospodar, zato se je poslužuje s spoštovanjem. Ce kdo izmed njih odkrije vrelec vode, mora najprej izvršiti gotove verske obrede, potem šele se je sme posluževali. Gospodarju je treba oddati prve pridelke. Zalo v nekaterih naseljih utrgajo prvi oreh prav na vrhu drevesa in ga sežgo na svežem ognju. Smrti ne povzročajo zli duhovi, ampak samo »Oče očetov«. Ta prihaja v naselja in si odnaša duše. Zato je smrt kakega prebivalca v naselju znak, da je Bog odkril vas. Brž skrijejo truplo v drevesno duplino ali ga vržejo v potok, sami pa se ponoči v največji tišini umaknejo iz naselja in se skrijejo v drugem kotu pragozda. Verujejo, da človek končno pride v nebo, kjer ga čaka obilen lov in lepo življenje, kakršnega si je želel na zemlji. Na Ognjeni zemlji v južni Ameriki živi še mnl preostanek prvotnih prebivalcev, nekaj desetin ljudi iz rodu. Yamana. Ko so te ljudi misijonarji obiskali, so našli pri njih tako čist pojem o edinemu Bogu, Watauinewa, in Stvarniku, da so menili: ta pojem so domačini prevzeli od lyščan-skih misijonarjev. Watauine\va je gospodar vsega. Neka mati in v pre3ilni žalosti ob smrti svojega sina velela svojemu možu: »Pojdi ven, podiraj drevesa, pobijaj živali, da bo On skusil, kako boli, kadar človeku uniči ljubljeno stvar.« Na praznik, ko se spominjajo svojih pokojnih, so se nekateri v žalosti pritoževali proti Wata-uinevvi, toda zvečer je že vsakogar začela peči ve3t in glasno so prosili Watauinewa odpuščanja. Bog je ustvaril vse — iz nič: neki rod primitivcev pripoveduje, da je Bog s samo mislijo priklical v bitje kos zemlje, ga vrgel v prostor in ustvaril svet. Bog je zakonodavec: mladenič si dovoli ne-nravno govorjenje. Odrasel mož vstane in mu grozeče zakliče: »To je greh ,proti Najvišjemu!« In kar je še posebno čudovito: prav ti najstarejši primitivci poznajo družino z eno samo ženo in žive po tako visokih nravstvenih zahtevah, da pred njimi kar osupnemo. Tako je torej z najprvotnejšimi primitivci. Danes, ko so so misijonarji stalno naselili med primitivnimi rodovi in dobro obvladajo njihov jezik, vse te slvari v drugačni luči spoznavajo in nas morejo 7. vso gotovostjo prav poučiti. Tudi v tisti širni Afriki dobro poznajo črnci Boga, Stvarnika in Očeta, ki vlada nad vsemi dobrimi in zlemi duhovi. Seveda se njegovo ime spreminja, tako da ga vsak rod drugače kliče, kakor tudi ista reka zadobi različna imena od različnih prebivalcev, ki jih sreča na svojem teku: »Tisti, ki ima moč,« »Mogočni duh«, »Močni Bog«, »Tisti na višavah«, »Veliki Bog«, »Veliki — Veliki«, »Gospodar — Poglavar«. Ni dvoma, z vsemi temi nazivi izražajo Najvišje bitje. Čarovnik sicer more zapreti duhove v fetiš, more izdelati njihove like iz slonovine, more s pomočjo duhov umoriti sovražnika ali ozdraviti pokvarjen želodcc, toda kaj je to v primeri z Bogom I Ta je nedosegljiv, biva tam gori, povsod je, »kamor koli greš, je Bog,« »tudi v drevesnem deblu«, in »kdo je lako neumen, da bi se lotil upodobiti Bogati Tako pravijo. Nikomur niti na misel ne pride, da bi na tega Boga vplival s čarovnimi obredi. Pred Njim je mogoče le molčati in trepetati. Samo belci so do Njega nespoštljivi — in temu se črnci neizmerno čudijo. Pater Le Roy nam pripoveduje tole zgodbo: Neki belec, zastopnik liamburške trgovske hiše, je hotel voditi karavano iz Sanslbarja v Taboro, da nakupi glonove kosti. Pri odhodu jo vodja no-saSev vzkliknil: »Bog nam bodi naklonjen.« Belec ga je bahavo zavrnil »Kaj Bogi MoJ Bog je moj denar in moja puška.c Ob teh besedah so se PRAVNE NASVETI Motorna volila se morajo prijaviti. Vsled naredbe Vrhovnega komisarja in razpisa nemškega svetovalca pri šefu pokrajinske uprave, se morajo v času od 1. oktobra t. i. prijaviti vsa motorna vozila, priklopniki, nadomestni deli in pnevmatike tudi v Ljubljanski pokrajini. Izpolnjene prijave je oddati v navedenem roku uradu za civilno motori-zacijo v Ljubljani, Wolfova ulica 12. Tiskovine bo dobijo pri navedenem uradu. Obvezna civilna služba pri opekarnah. Z od-ločbo šefa pokrajinske uprave so postavljene opekarne v Ljubljani, na Viču, Vrhniki in Škofljici pod obvezno civilno službo. Obvezna civilna služba, torej velja sedaj za vse pri opekarnah zaposleno osebje in sicer pri moških od 19. do 60. leta starosti, pri ženskah pa od 19. do 50. lela starosti. Kdor se izmika dolžnostim civilne obvezne službe, ali kdor se oddalji od podjetja brez pismene dovolitve za več kot 5 dni ali če je pravilno odsoten, n. pr. če je na dopustu, pa se brez opravičenega vzroka v petih dneh po določenem mu dnevu ns vrne v službo, se kaznuje z zaporom do šest mesecev. Z ječo se kaznuje kdor pripada ustanovi, ki je pod obvezno civilno službo, pa bi odrekel poslušnost strokovnemu ali upravnemu starešinstvu. Predpisi o krompirju in tilolu. L. K. Kakor smo že pisali, smo neposredni pridelovalec pridržati od letošnjega pridelka za sebe in za vsakega člana družine, ki se pri njem vzdržuje 120 kg krompirja in 10 kg fižola. Za vsakega prašiča, ki Je določen za pitanje ali pleme, sme pridržati 100 kilogramov krompirja, če se prideluje koruza; fa se pa koruza ne prideluje, pa sme za vsakega prašiča pridržati 400 kg. Za seme sme pridržati za vsak ha zemlje, ki ga misli posaditi s krompirjem, 20 stotov krompirja, odnosno 180 kg fižola za vsak ha. Dediščina po prevžilkarju. S. T. S. Prevzemnik' posestva je imel izplačati prevžilkarju večjo vsoto denarja. Ta Jo pa umrl, predno mu je prevzemnik dolžno vsoto v celoti izplačal. Vprašate, ali Imajo sedaj prevžitkarjevi sorodniki pravico do denarja, ki sa je bil prevzemnik ostal dolžan prevžilkarju. — Prevzemnikov dolg napram prevžilkarju, spada v prevžitkarjevo zapuščino, ki jo podedujejo pro-vžitkarievl ded *i. Ce prevžitkar nI napravil veljavne oporoke, bodo kot zakoniti dediči podedovali zapuščino prevžitkarjevi otroci, odnosno če teh ni, vnuki itd. Previdnost pri nakupu obremenjenega zemljišča. R. V. P. Celudi ste kupili samo del zemljišča, ki je obremenjen .z dolgovi, vam svetujemo, da iz-poslujele od upnikov dovoljenje za bremen prosti odpis. Drugače ostane vknjižba tudi na onem delu zemljišča, ki se bo prepisalo na vas in ni izključeno, da bodo upniki nekoč tudi vas lerjali. Prijava plačil za uvoženo blago is Italija. Ker se mora za vse blago, ki se uvozi iz operacijskega ozemlja »Jadransko primorje« in iz drugih italijanskih pokraji/i v Ljubljansko pokrajino položiti protivrednost pri Hranilnici Ljubljanske pokrajine, so pozvani vsi uvozniki, ki so tako blago nabavili in plačali v celoti ali deloma že pred 30. avgustom t. 1., pa ga še niso uvozili, da to plačilo prijavijo Hranilnici Ljubljanske pokrajine v roku pet dni. Na poznejše prijave se ne bo mogoče ozirati. Zapustnikovi dolgovi. J. S. B. Ce bo dolžnik' umrl predno vam bo poravnal dolg, in bo zapustil kaj premoženja, prijavite svojo terjatev zapuščinskemu sodišču. Vaša terjatev se bo nato poravnala iz zapuščinske imovine. Ce pa ne bo ničesar zapustil, boste terjatev izgubili. Sorodniki namreč niso dolžni poravnati njegovega dolga, razen seveda, čo so zanj jamčili kot poroki. Nadaljevanje obrti po obrtnikovi smrti. C. I. T. Po predpisih obrtnega zakona sme po smrli Imetnika obrti na osnovi prejšnje pooblastitve ali dovo* litve, nadaljevati obrt vdova, ki je ob smrti Imetnika obrti imela pravico do vzdrževanja in mladoletni otroci, ki imajo pravico dedovati. Ta pravica pripada vdovi do zopetne omožitve, otrokom pa Evgen Onjegin«, glasba od Rintskij-Korzakova. Samo par ur je preteklo po izidu časopisa, in že je dobil ravnatelj opere od Cajkovskega divje pismo, v katerem ga vprašuje, če ne ve, da je on (Cajkov»ky) skomponiral »Evgena Onjegina«. Pismo je bilo seveda lastnoročno podpisano in tako je dobil omenjeni zbiralec avtogram Cajkovskega. Kitajske posebnosti Navad in običajev, kakršne imajo na Kitajskem, menda res ni nikjer drugod. Naj navedemo le nekatere: Kitajec sme nositi brado šele tedaj, ko je dopolnil 45 let starosti. Nihče ne sme praznovati svojega rojstnega 'dno, preden ni star 60 let. S to starostjo si tudi Sele pridobi pravico soodločati v družinskih sporih. Se danes imajo kitajski zdravniki v več krajih to navado, da k bolniku, kamor so poklicani, prinesejo s seboj človeka iz cunj aH iz kake drugo stvari. To navado so vpeljali zato, ker so kitajske teoske, pa tudi nekateri, moški, od sile sramežljivi in ne marajo, da bi Jih zdravniki preveč podrobno preiskovali. Bolnik tako lahko kar na omenjenem »modelu« pokaže, kje ga kaj boli. Kadar žena toži svojega moža zaradi nezvestobe, je še dane3 v neštetih kitajskih pokrajinah navada, da tega grešnika privedejo na kak javen prostor, ga zvežejo in toliko časa tepejo s palico, dokler njegova žena ne reče, da je dovolj. Zanimiva so tudi imena posameznih kitajskih hotelov, resta vračij„ gostiln itd. Ti napisi pričajo, kakšni umetniki so Kitajci v dajanju teh naslovov ta kako bogata je njihova domišljija. Med drugimi najdemo tam tudi tele napise: »Hotel izpolnjenih želja«, »Gostilna nebeškega izvora«, »Pri blaženih sanjah«, ali »Biser, ki razsvetljuje noč«. Dragocena nojeva koža ; Nojevo perje je prineslo svojčas Juž.ni Afriki ogromno dohodke, ko jo bilo še velika moda v ženskem svetu. V zadnjih letih so v Juž-sii Afriki postrelili blizu pol milijona nojev, toda ne zaradi perja, temveč zaradi kože. Pred vojno je stal funt nojevega perja 500 mark, danes velja komaj eno marko. Narasla je pa cena mojeve kože, ki jo prodajajo za 15 mark komad. Celotan — sredstvo proti strupenim plinom Nemški vojaški kemiki so ugotovili, da celofan ne propuišča nobenega plini, ne strupenega ne kakšnega drugega. To svojstvo celofana ni bilo znano širši javnosti; nemška obramba proti z.račuim napadom pa je to svojstvo celofana uvaževala v polni meri in je ukrenila vse potrebne korake. Dokazano je, da so živež in vse druge stvari, ki jih zavijemo v celofan-paipir, zanesljivo varne pred vsakim strupenim plinom, in da je celofan sploh odi no doslej znano sredstvo, ki ima to v današnjih časih tako pomembno svojstvo. Pri tem pa je važno tudi to, da je varovanje živeža pred strupenimi plini s pomočjo celofana tudi zelo poceni in je tako omogočeno tudi siromašnim »lojem. Tjninji — reševalci Ljudje, ki imajo opravka na morju, vedo, da so tjulenji zelo brihtne živali; lahko jih je marsikaj naučiti. Novo je sedaj to, da znajo biti tjulenji celo dragocena pomoč brodolomceim. Dvema norveškima ribičema je prišlo na misel, poizkusiti sledeče: vzela sta nekaj tjulenjev v ladjo in jima ukazala, naj v določenem trenutku skočita v vodo in prineeeta konec neke vrvi na določeno mesto. To se je odločilno posrečilo. Na Norveškem imajo zdaj že postajo za reševanje brodolomcev z večjim številom v ta namen izučenih tjulenjev. Če se kaka ladja ponesreči ali ob nevihti udari ob skalo ob vhodu v fjord, skočijo tulenji v vodo »n hitro plavaj) k ponesrečeni ladji. K ladji nesejo vrv, privezano trdno na zemljo na obali. Moštvo na /adji dobi po toj vrvi tudi jekleno sidro, vrv na-pno med obalo in ladjo, moštvo pa se drug za drugim spušča k obrežju. Pravijo, da se je poskus take rešitve že večkrat dobro obnesel. Iz zgodovine stenografije Tiro je moral biti zelo izobražen mož. Sestavil je latinsko slovnico in konverzacijski leksikon. Ko se je Cicero v letih 63 in 62 pr. Kri. pripravljal za borbo v rimskem senalu proti Katilini, znani so iz te borbe njegovi govori >»Quousque tandem« (»Kako dolgo še«), je naročil svojemu tajniku Tiru, da bi te govore pisal. Z navadno pisavo je bilo to nemogoče. Zato je Tiro iznašel neke okrajšave ln znake za posamezne besede. Tako je nastala prva slenografija. Kmalu se je ta okrajšana pisava uporabljala tudi v uradih in trgovinah. Celo na spomenikih je najti stonografsko pisavo, to bi pa pomenilo, da so tam pokopali kakšnega pisača tesnopisja. Karel Veliki se ni preveč navdušil za stenografijo. Šele v 16. stol. je stenografija prodrla. Tiskarnarji so namreč pošiljali v gledališče tesnopisce, ki so pisali drame, da so jih potem mogli izdati. V Nemčiji je leta 1831 Ksaver Ga-belsberger znašel nov sestav, ki je nabolj razširjen na svetu. Danes si brez stenografije poslovni svet ne moremo misliti, vedno bolj je cenjena, vedno bolj jo uporabljajo. Sokolji otok v Tihem oceanu ima zanimivo zgodovino. L. 1877 se je prvič dvignil iz. morja in osem let. pozneje je dosegel 80 m nad morsko gladino. Potem ae ja pričel počasi pogrezati in leta 1895 je molel le še 13 m iz tnorja. Malo pozneje je bilo na morju opaziti komaj neznatno sled o otoku. Leta 1913 je otok popolnoma izginil, in ladje so mirno plule preko mesta, kjer se je nekoč dvigal Sokolji otok. Toda v oktobru 1927 se je otok ponovno dvignil i« vode in celo višje kot kdaj poprej. Dosegel jo višino 125 m. Tako je ostalo nekoliko let, potem pa se je pričel otok počasi pogrezati in izgleda, da bo v dogledmuu času zopet popolnoma izginil. Naročajte, širite ia kitajte najboljSi tednik Domoljub! 1 2 8 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 28 24 25 26 27 28 28 80 81 32 38 U 35 36 37 88 89 40 j Vodoravno: 1. oblika pomožnega glagol«, 3. hranilec domovine, 7. veznik, 9. roditelj, 1& nočno zabavišče, 11. nekateri. 13, jaiponska mera, 13. indijski voz za volovsko vprego, 15. pritok Urala, J6. dol Ljubljane, 1& jadranski otok, 19. suženj, 21. doba, 22. oblika pesmi, 23. ne posedujem, 25. kratica za mošlko ime, 26. dračje, 28. tatarski poglavar 29. japonski drag kamen, 30. kesanje, 32. medmet, 33. vihar, 34. kratica za lansko leto, 35. hrvaška reka, 37. darilo, 3& grška črka, 39. član izumrlega naroda, 40. temačnost. Navpično: 1. planinsko drevo, 2. najbolj dragocen del obraza, 4. glaslbilo, 5. ime in priimek planinskega pisatelja, 6. Jazonova ladja, 7. star veznik, 8. indijski ideal življenja, 13. močvirna rastlina, 14. rimski pozdrav, 16. umetniški izdelek, 17. ura (lat.), 19. ime umrlega slo-vensikega slikarja, 20. kočajr, 23. reka v Maroku, 24. poljski cvet, 26. gospod (iz arabščine), 27. grška črka, 28. del voza, 31. ovijalka, 36. oblika osebnega zaimka, 38. kemični znak za erbij. Rešitev križanke št, 35 Vodo.avno: 1. nahrbtnik, 10. eto, 11. tok, 12. ono, 13. raja, 14. orel, 15. Oka, 16. kje, 16. ano, 18. da, 20. siredav 22. in 23. tropine, 25. slep, 26. ptič, 28. Kač, 29. str. 31. osa, 32. an, "*!•. Anton, 35. ad, 36. Lea, 38. kič, 39. ime, 40. Argo, 41. Gruž. Navpično: 1. neroda, 2. ataka, 3. hoja, 4. rt, 5. božjepotnik, 6. T, K. (Tine Kos), 7. Nora, 8. Ineni, 9. kolona, 16. krop, 17. Edip, 20. sreča. 21. Anton, 23. tla, 24. eis, 25. skala, 27. čadež, 29. srk, 30. roč, 33. ser, 39. Am/u, 37. A g, 39. Ir. Moli o@plosrt.llc Pristojbina za mate oglase se plačuje naprej. lioalni stroj lepe male prašiSk«s ali zatnenjam za repo, peso, korenje sli slsmo, Ljubljani, Losičnrsk« steza 10. i s pokrovom, prav dober tudi ?.a šivilj e, moško kolo in gojze-rice, zelo lepe, in spalnico — tudi posamezne kose — prodam ali zamenjam. — Vse predvojno blago. Florjan-ska ul. 10/11. OGLAŠUJ v DOMOLJUBU Heruusgeber — Izdajatelj: dr. Gregorij Pečjak, Prol. L R, profesor v pole. — Schriftletter — Uredniki France Kremžnr. jourualisi, časnikar. rijr »Ljudska tiskarna« — Zs »Ljudsko tiskarnot Jožo Kramarič, Direktor, ravnatelj. — Alfo ln Laibach — Vsi v Ljubljani, •Domoljub« stana 24 Ur ca celo leto, za inozemstvo 30 Ur. — Dopise u spis« sprejema uredništvu »Domoljuba«, naročnino, Inserat« In r*ktan«Miiia p* uprav« »Domoljuba«, — Oglasi s« ter«£unafo po posebuen: cenika. — Telefon «»8da3itv»in uprave Stev. 23-61 do 23-65.