197. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 31. avgusta.
XVIII. leto, 1885.
Ithaja vsak dan mveoer, izimši redelje in praznike, ter velja po polti preieman za avBtrij sko-ogorsk» dežele za v^a teto li> tfd.t za pol lota 8 gld., za četrt leta 1 gM., m jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld. za četrt leta 3 glđ. 'M kr., za joden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račun* se po
10 kr. za mesec, po  0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko voe, kolikor poftaiua znaša. Za oznanila plačuje te od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., će ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 hr„ če se dvakrat, In po 4 ar., če 86 trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvolč frankovaii. - Rokopisi 16 ne vračajo.  Uredništvo in upravništvo jo v Rudolfa KirbiSa Uli, „Glodaliflka ttolha*. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Kvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta  .   .......6  „  50 „
„ četrt leta........3  „   30 „
„ jeden mesec.......I  „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr,
„ pol leta........8  „  — „
„ četrt leta........4   „  — „
„ jeden mesec.......I  „ 40 „
UprmmIMvo t,Slov. Naroda".
Središče Slovanstva.
Pod tem naslovom priobčili so „Narodni Listy" v dan 27. t. m. uvoden članek, ki se je Dunajskim listom tako znamenit zdel, da se ga skoro vsi ali deloma ali pa „per extensum" ponastili. Članek pisan je s češkega stališča, a tako dobro, da se s tako malo besedami več skoro povedati ne more. Prepuščajo čitateljem, da si sami delajo sodbo, po pregovoru „ vsaka stvar ima dva konca, sveder pa tri", navajamo v naslednjem v slovenskem prevodu napominanega članka vsebino:
„Dva ruska lista pošteno slovansko barve pisala sta pred nekoliko dnevi o sedanjem stanji slovanske ideje v Čehih. Opozorili smo češko občinstvo na to gla^e, ki konstatujejo, da so se Čehi v zadnji čas za malostno koncesije, katere imajo še to hibo, da neso utrjene v obliki nepreklicnega, nerazrušnega zakona, odpovedali velikim idealom svojih buditeljev, da pozabljajo, kam so zašli in kaj mora že zategadelj, ker njim je dalo novo narodno življenje, biti glavni pogoj njih nadaljnemu obstanku in pravilnemu razvoju.
Ta nad vse uzvišeni ideal, ta sveta voda, ki daje življenje, ta pogoj našega narodnega obstanka, ta zvezda voditeljica do bodočnosti, je — ideja slovanska. Čehi še njenega začetka prekoračili neso, ker njeno jedro vedno v filologiji in arheologiji iščejo. Iz nje ne znajo napraviti kaj bistvenega, a vender bi radi, da bi avstrijsko Slovanstvo zjato metropolo sv. Vaclava zmatralo svojim središčem, kamor bi težilo, od koder bi dobivalo novih sil in navdušenja. A Čehi drugim Slovanom ne morejo pomagati, ker nemajo niti toliko sil, da bi z boljšali svoje žalostno stanje.
Zapustivši slovansko idejo, vrgli so od sebe talisman, ki je je varoval pogube in jim dajal mo-ralično moč. Da pa nemajo gmotnih sil, za to skrbe že drugi.
Čehi se ne morejo ganiti pod prevelikim bremenom davkov in pri vsej svojej ljubezni do domovine, gledajo vedno bolj pogostem, da obranijo svojo eksistenco za mejami svoje domovine, izseljujejo se na vse strani: v Rusijo, Ameriko, v zasedene de-dežele in drugam. Sami se vedno raztresajoči, neso sposobni, da bi k sebi privlačevali druge Slovane, vsak izprosjačeni grižljej takozvanih koncesij morajo plačati z dijamanti svojih narodnih idejalov.
V tem zmislu nekako govore napominani listi o nas in k nam, a žal, da imajo prav. Poslednja leta kaže se v Čehih zares propadanje slovanske ideje. Tem fakta m ne ugovarjamo. A ni dosti samo konstatovati ta fakta, treba je tudi skrbno iskati uzroke tega, in tega propada slovanskega mišljenja neso krivi Čehi. Kdo pa tedaj? Nikdo drugi kakor Rusi sami. Rusija ima nalog, da Slovanstvo povzdigne nad začetke. Dosedaj se pa še ni povzdignila nad teorijo slovansko. Propadanje slovanske ideje bilo je zadnjih sedem let opazovati tudi v Rusiji. Uzrok tiči v tem, da je Rusija pristopila Berolinskej pogodbi, kar izvestno ni bila zmaga njene politike. Uzrok so tudi notranji neredi, s katerimi se je morala pečati v poslednji dobi. Ruska sila upliva na vse Slovanstvo; slaba Ruska bila bi slabost za vse Slovane, ako bi Rusije ne bilo, ne bilo bi tudi druzih slovanskih narodov.
Poslednja leta je misel slovanska sploh upadala, vender ni ugasnila. Vidimo, da zopet povzdiguje
glavo pred našimi očmi in narašča do velikanske visokosti. To prihaja od tod, ker Rusija ni več razlita po domačih homatijah in ker jej moč za mejami zopet raste; pokazalo se je, da Rusija ni bila žrtev notranjega razpora in da so se varali tisti, ki so na upanje, da so to zgodi, snovali svoje načrte. S tem zopet narašča Rusijo privlačujoča sila in bode naraščala iz lastne moči dalje.
Avstroslavizem, kateri se je avstrijskim Slovanom ponujal kot surogat slovanskega mišljenja ni noben slavizem. Avstrijski Slovani so seveda pogled obrnili po tej vadi, pa neso okusili strupene te jagode. Avstrijskim Slovanom manjka sloge in moči, a sami si ne morejo pomagati, gledati morajo, da dobe pomočnika močnejšega od sebe. To jih je obrnilo k Nemcem in Madjarom. Rusija močna in urejena jih je zopet zavrnila. Avstroslavizem razprši se v dim. Nedavno roganje „Pokroka", ki je poto-valceni na Slovaško klical, naj bi nam od Slovakov prinesli koncesij, ker ni dovolj na onih koncesijah, po katero Staročehi hodijo na Dunaj v Pešto, veljal je zlasti avstroslavizmu in je priznanje, da si najbliži slovanski narodi v Avstriji vzajemno pomagati ne mogo. Od Nemcev in Madjarov smejo Slovani le toliko rešitve pričakovati, kolikor jagnje od volka.
Havliček je rekel, da je Rusija naš bogati strijc. A veliki gospod strije mora storiti svojo dolžnost nasproti revnim svojim sorodnikom.
Kdor živeti ne more, ima vsaj pravico životariti. Dobro čutimo politiško svojo slabost v tem trenutku, ko je „batjuška car" gost na našega kraljestva svetih tleh in ko smo z napenjanjem vseh sil jedva toliko zmogli, da se je k pozdravnemu nagovoru v tujem jeziku na konci dodalo par besed našega slovanskega jezika. Vender so to'po našega naroda, katerih navdušeni „ura" so doneli čez cilindre, čake in čelade naravnost do srca belega carja, razumljivo povedale, kako in kaj čutimo in upamo v tem trenutku, ko si oba slovanska cesarja stiskata prijateljski desnici."
Staročeski listi, na čelu jim „ Politik" so jako nevoljni nad tem člankom in pravijo, da „Narodni Listy" nemajo nikake pravice govoriti v češkega naroda imenu, da članek nema drugega smotra, nego podkopati veljavo čeških vodij.
LISTEK.
Kandidat nesmrtnosti.
(lhunoristiški roman. — Češki spieal Svatopluk Oecli.) (Daljo.) II.
Precej časa blodi Vojteh brez namena po ulicah, sesajo s polnimi duški razkošje iz zlate, čiste prostosti. Prvi večer svobode, popolne, čiste svobode! Skoro bi bil zavriskal pri tem premišljevanji. In s tem večerom odpira polagoma že prva noč svobodo — ta prepovedani cvet pravljični, o katerem jo do sedaj snival samo v naročji urejeno domačije strij-čeve — svoj črni, opojni kelih, po katerem more kakor nočni metulj najprvo priti k tisočerim nepoznanim užitkom. Klato se tako po ulicah pride na Ilradčane, koder se čudi številu lučic, brlečih pod nogami njegovimi po obeh bregovih Voltave, katero so prepcnjali mostovi z vrstami svetilnic, kakor dva reda bliščečih se zvezd.
Dolgo opazuje Vojteh to morje lučic in vzdihne na Ronci: »Katera iz teh neštevilnih zvezdic tam doli razsvetlujo sedaj milostni Njen obrazek ? Ali
tava morda brez strehe — varuj se, strašna misel! Nikoli.
Našla je gotovo zavetje pri sorodnikih v Pod-skali, o kojih je včasih spomnila. Ali se spomina sedaj meno? Oh, gotovo no sluti, da so i mene naravno spodili od ono nesrečne hiše, da za danes nemam, kamor bi svojo glavo položil in da gledam od tod mej svetilkami, razstrošenemi kakor zlate potomčice tam po drugem bregu Veltave, srčno zvezdico, ki ima božati s svojo svetlobo angelsko nje lice l"
Otrevši si solzo z oka, stopa zopet doli do mesta. A v njegovi notranjosti začne so oglašati proza življenja. Vžil ni nič od obeda in prazni želodec njegov zahteval je nujnega napolncnja. Seže v žep in prepriča se na svojo zadovoljnost, da ni pozabil listnice v zapuščenem stanovanji. Odpre jo In vidi, da obsega gotovine polu zlata a. v. Za to vsoto se moro primerno večerjati in plačati tudi prenočišče, seveda ne po sibaritski; toda kaj jo na tem, če se uležo na klop ali na slamo poleg kakega bodroga sina ubozega Slovaka?!
Stoji ravno pred vratmi jedne iz teh časti vrednih pivarniških gostilnic, v katerih pri prostosti so nam še hrani kos stare Prage.  Pri ognjišči sedela
je v posnioljcnem tesno zapetem kožuščeku kakor v kirisu*) postavna ženska, obložena z veliko množico jedil vsake vrste: slikoviti venci debelih klobas viseli so nad množico raznoličnega peciva; trdo kuhana jajca belila so se poleg pečenih ribic; stekleni pokrov poveznen bil je nad pikantno dišečim sirom; v lahkih, tresočih se obrisih naraščala se jo polu-prozorna žolča; sičalo je tu tudi zapeljivo nekaj v ponvi in na ražnu. Junak naš izbere si oil tega izobilja nekoliko pečenih ribic in skromni hlebček kruha. S to zalogo ide v pivnico ter so usede tam pri jedini nezasedeni mizi v temnem kotu. Frugalno svojo večerjo konča s pobožnim vzponiinom, da so jih je nekdaj na tisočo nasitilo z nenmogo večini mnoštvom kruha iu rib in da je bilo pobranih Se dvanajst košev ostankov.
Ko tako zamolči prozajično stran svojega bitja, vrne se k plemenitejšim stvarem. Premišljuje, bi li šel zopet pod zvezdnato obzorje nebeško, ali pa ostal pod okajenim stropom, v mrgolenji in šumenji niskoga telesnega užitka. Ozre se po drugih. Spomina se jatlrnih prizorov iz naroda, divnih prikazmj v krčmi, s kojimi so prepleteni posebno mnogi,
*) Kyrys, kratka, bela, platnena povrbna obleka žensku po nekojih oofiklh krajih, Prelag,
Politični razgled.
Notranje dežele.
VLjubljaui 31. avgusta.
Nemci na Ceskciu, odkar ne morejo sami gospodovati po svoji volji, vedno skušajo napraviti kak izgred, da potem črnijo Čehe in kriče o nestrpljivosti mej narodnostima pod Taaffejevo vlado. S tom baš mislijo uplivati na višje kroge, da bi ti njim zopet dali stare zlate čase, ko so smoli s Slovani delati, kar so hoteli. Vsi ti izgredi imajo namen, ali vreči Taaffejevo vlado, ali pa odvrniti jo od Slovanom prijazne politike. Vse take dogodke pa potem na vse mogoče načine pretiravajo po časopisih in češke Nemce slikajo za prave narodne mučenike. Tako je tudi z izgredi v Kraljevem Dvoru, o katerih je sedaj toliko krika po nemških listih. Tja došli nemški telovadci izzivali so na vse mogoče načine Čehe. Ker pa Čehi le neso hoteli začeti ni-kakega pretepa, ampak sojini odgovarjali le s slava-klici in češkim petjem, je to silno razdražilo nemške živce. Napali so jednoga Ceha in ga davili. Da je pri uieih okoin i ili prišlo do izgredov, ni nič čudnega, Omeniti je še, da je mestno zastopstvo v Kraljevem Dvoru poprej poprosilo okrajno glavarstvo, da se ta slavnost nemških telovadcev prenove, ker bi utegnila biti povod kakim izgredom. Ko bi se bilo to storilo, pa bi do teh obžalovanja vrednih dogodkov ne bilo prišlo. Ako hoče vlada zanaprej preprečiti take dogodke, prepove" naj izlete nemških I društev v Češka mesta, ker taki izleti imajo le namen j izzivati in napraviti kak nered.
Volitve za cerkveni kongres ogr rakih in hrvatski h Srbov so končane. Izmej petdeset voljenih civilnih zastopnikov je 44 radikalcev in le 6 vladnih pristašev, Izmej dilhovŠčine je pa voljenih 16 vladnih pristašev in 4 radikale! Radikale! imajo tedaj 81 glasov večine. Ves upliv ogerske vlade ni mogel radikalne stranke spraviti v manjšino, ladjarski listi že pišejo, da bode vlada takoj razpustila kongres, ko bi sklepal kaj njej nepovoljnoga.
Budget za S5o.su« in Herecgoviito za leto 1886 je že sestavljen in se bode predložil delegacijama. Dohodki bodo presegali stroške, tako da državnemu finančnemu ministru ne bode treba zahtevati ničesar od delegacij za upravo teh dveh dežel.
Viioiije tirjMVč.
Drugo loto jeseni pojde ruski car v Morv, da bode kronan za carja Srednje Azije. To kronanje bi se bilo vršilo že letos v Samarkandu. a pot je iz Orenburga, kjer se nehajo ruske železnice, čez Taš-kend v Samarkand predolg, da bi se peljali car in njegovo spremstvo v vozovih, ceste so pa tudi slabe. Drugo leto bode pa že železnica do Merva, morda že celo do Bokhare dodelana.
Iz Poznanjskega odšlo je več deputacij k pruskemu ministru notranjih zadev, Puttkameru, in iiei£aškouau cesarju Viljemu, ki bodo prosile, da se ustavi iztiranje Poljakov. Razložilo bodo, da to iztiravanje jako mnogo škoduje kmetijstvu. Kmet zdaj ne more vež dobiti delavcev, ker so se skoro vsi iztirali.
Frjjaacosk*'^:! admirala Courheta, kateri je umrl v vzhodiijcj Aziji, prepeljali so v Pariz ter 28. t. m. pokopali na državne tr< ške. Pogreba so se udeležili vsi ministri, deputaciji obeh zbornic, maršala. Mac Mahon in Caurobert, tuji vojaški atta-ches in mnogo častnikov. Govorov ni bilo nobenih, udeležilo se je pa pogreba jako mnogo ljudstva, če tudi je bilo deževno vreme.
Na &panJ8keni so se že neki precej pomirili duhovi zaradi nemškega pnsvojeiija Karolinških otokov. Nemški listi skušajo Spanjce preveriti, da ti otoki nemaj.) nikako vrednosti, To pa nikakor ni
tako. Za Nemce bili bi namreč dobra postaja na potu v Novo Guinejo, pa tudi za Španjce neso brez pomena. Ugovori nemških listov, da Španija ni nikdar zasedla teh otokov, so pa neki piškavi, kajti poslednja leta se v španjskem državnem budgetu nahaja tudi točka „potrebščine za upravo na Karolinških otokih". Popolnem mirni pa Španjci vendar neso, mnogo častnikov je vladi naznanilo, da pojdejo radi na Filipinske ali Karolinške otoke za navadno plačo, sploh kamor bi jih klicala čast Španije. Dijaki Sevillskega vseučilišča objavili so generalnemu kapitana Andaluškeinu, da so pripravljeni kot prostovoljci vojevati se proti Nemčiji.
Mnogo se je že pisalo in ugibalo, kak namen ima prav za prav misija »ngle&kvjra. komisarja AVolffa. Poročalo so je že, da bode ta misija popolnem bivzvspešna. Sedaj se pa poroča iz Londona, sir Drummond Wo!ff v Carigradu nema druzega dela, kakor poizvodeti mišljenje tamošnjih vladnih krogov. Kaj odločnega vlada pred volitvami itak ukreniti ne more.
Dopisi.
Iz llu«lolfov«'£a 28. avgusta. [Izv. dop.] Še jedenkrat smo prisiljeni, Novomeškemu G listin u posvetiti par vrstic. Pečali ž njim v „Slov. Narodu" ne bi se pač več, ko bi si ne šteli v domovinsko dolžnost, slovenskemu svetu dokazati, kakšne elemente krije v sobi Šukljc-jeva stranka. Za kar niti prava slovenska, niti nemška stranka ne mara, to pobirajo posamični Šukljojevci ter se s toni bratijo in vežejo, da bi Izcimili „svojo" stranko, ki ni niti miš niti ptič, pa pogubonosna kakor ponočni čuk.
Nekolekovani slovenski list prinašal je pred 14 dnevi v štev. 18H in 184 neko „Poslano\ Gu-stiuovo, katero je kar mrgolelo neresnic in abot-nosti. Ta individuum namreč misli, da v Kudolfovem še kdo kaj verjame, kar pod njegovim imenom v „Ljiib. List" pisari m; k do, od katerega baje upa, da ga bo „rešil".
Prepir mej &ustinom in nemško stranko nam prav za prav nič skrbi ne dela, pa veseli nas vender, da so tega tička, ki svoja jajca že v tretje gnezdo po aga, tudi tam spoznali.
Vse tedaj, kar je „Narodov:' dopisnik o tem človeku pisal, govorili so in govorijo udje nemškega kluba, iz katerega je Gustin zaradi svojega „korektnoga" postopanja ob volitvah sramotno bil izbacujem
In vender je ta človek, o katerem so na dan ožje volitve 5. jim. udje nemške stranke — rodom Nemci, v Kočevje brzojavili: „durc.li Verrat Gu-stin's und Anderer gefallen", tako predrzen, da si upa svoje dejanje in uehanje v javnem listu, ki velja za uradnega, zagovarjati in belo barvati.
Kar se pa na podlagi resničnih fakt o njem govori, to sme „Narodov" dopisnik tudi zabeležiti, da se ne pozabi, ko bi nekega lepega dne silil ta tiček zopet v prvo gnezdo nazaj.
Tačas, ko se je zidal „prvi Narodni dom", kateremu je bilo in tudi ni bilo treba tako veliko železa in družili ropotij, tačas je stal Adolf Gustin na čelu temu grajenju in bil najbolj „vnet" na* rodnjak. Ko pa so „Narodni dom" le do „razvaline" Zgradili, zapustil jo Adolf Gustin „doni" in „narod" ter ubežal pod nemška krila, da bi tudi tukaj
kaj „zidati" pomagal. Za pretvezo njegovega ,,političnega skoka" pa so mu bili „prokleti farji", s katerimi, kakor je pri nemški stranki zabavljal in se pridušal, mu ni bilo mogoče nveč hoditi". „Zvest" ud pa je ostal tukaj tudi le toliko časa, dokler mu je „kaj neslo", — to govori nemška stranka, ki to gotovo dobro ve.
Pa tudi to stranko je — izdal in zdaj je že jeden glavnih »stebrov" in prvoboritelj v — Šu-kljejevem taboru, za koliko časa pa, tega ne vemo.
Poglejmo si zdaj bolj natančno gori napomi-nano Gustinovo „Poslano" v „Ljub. Listu".
Tam Gust n sam priznava, da bi bilo črno izdajstvo, ko bi pri prvi volitvi 2. junija volil bil — Šukljeja, zato trdi, da je volil dr. Wurzbacha, česar pa tukaj v Rudolfovein nihče ne verjame, nasprotno pač trdi nemška stranka in zna tudi dokazati, da je Gustin že v prvič — 2. jun. — volil Šukljeja.
„Po zborovanji (v kazini namreč — po prvi in pred ožjo volitvijo) domu prišedši," piše nekdo za Gustina v onem „Poslanem", „hotel sem vedeti, kaj gosp. Stanger z Margherijem ima, in sklenil, Margherija skusiti, misleč zraven, da naj Margheri liberalnih glasov zastonj ne dobi."
S temi besedami Šukljejevei sami dokazujejo, da so hoteli Margherija skusiti, ter poslali svojega novega privrženca Gustina pod »nemško" krinko v Otočiće, grofu Margheriju past stavit. Sumljivo je tudi to, da so Gustina v mesto prišed-šega pred njegovo hišo sami - Sukljejevci čakali ter ga vprašali (dr. Poznik tudi vmes), kaj sta s Stanger jem v Otočicah imela". Kako najivno pripoveduje to Gustinov „nekdo"! Tistemu pa, ki ima ušesi, da sliši, in oči, da vidi, povejo in razkrije to besede vse.
In tam pred njegovo hišo sedečim gospodom (dr. Poznik tudi vmes) je Gustin rekel na to, „da pri volitvi nič več ne storim; ne bora proti Margheriju delal, pa tudi ne za Šukljeta." Zares to so bile za Šukljejevce prave „pvthske besede", pa za nas ne, ki vemo in po pričah dokazati moremo, da je Gustin pri Rojanci v Št. Petru grofu Margheriju obljubil in v to roko podal, da bo „kot mož beseda" za Margherija delal in Margherija volil. Kako vender ta človek sam sobe po zobeh tolče in svoje lastne besede podira! Delal pa je kljtibu tem besedam le za — Šukljeja.
Tako je tudi istina, kar je „Narodovlv dopisnik pisal, da je Gustin že pred prvo volitvijo proti \Vurzbaclm in za Šukljeja delal, — to so pripovedovali podagitatorji, to trdi nemška stranka tudi s tem, ko pravi, da je .Gustin „za njenim hrbtom delal ter jo izdal". (Konoc prih.)
Iz Itorovnh'c 30. septembra. [Izv. dopis.] (Ujima.) Včerajšnji dan bil je za Borovnico in okolico dan nesreče in ujfmc. Že zgodaj v jutro se je dež curkoma usipal, švigali so neprestano bliski in grom je treskal, da so je vse zibalo pod nami. Ob 7. uri ni še bilo dne, pač pa se jo tedaj vzdignil silovit vihar in začel lomastiti mej drevjem in okolu voglov, da je bila groza. Da ni razgrajal samo
vzlasti historiški romani. Tu je možno delati študije za podobne epizode. Zbirajo se tukaj gotovo samo niže vrste naroda, v katerih še nastopajoči tok časa ni splaknil vso čiharno naravnost in poezijo. Zanimivo se ozira okoli. Prostor imel je res tako starodavno podobo, da bi se bil morda sam kralj Vaclav ušel za lipovo časo. Dosti prostora jemalo je nekoliko mogočnih kanienenih stebrov, na katere se je opiralo nizko črno obočje. Okolu grobih lesenih miz z nogami navskriženi, na ravno tako surovih stolih z naslonjali, v katera so bila vrezana srca, majali so se v tresočem mračnem dimu kakor v hribovskem soku ) nevidne postave razjarjenih pijancev, napolnujočih s šumečim gibanjem in nepravilnim glasom ves prostor. Nad vhodom visel je s stropa vpijoče pobarvan sodček, na kojem je jezdil debeli, z rožami okrašeni leseni Bah, ovenčan bogato z zelenim kositarjeviin listjem, s povzdignenim trstom v roki, kakor bi jim redil na mesto taktovke to maso bahanitčnih zvokov od zdole. Evoc, Bacche fremens!
Konečno obtiči Vojtehovo oko na. jedni prikazni v tej pusti zmesi. Na stolu, objemajočem okajeni steber, sedi nekoliko oddaljen starec s harpo. Bila je to res poetična prikazen.   Svetla njegova
*y uilz, fluk: zavreta kri pečeni gosi. Prelag.
gola glava, sklonena na prsi, ovenčana jo bila le varčno z belimi lasmi kakor raztresenimi sneženimi kosmi. Pod viselim belim čelom gledali ste globoki očesi in skrčeni prsti njegovi blo.iili so kakor v sanjah po liarpinih strunah. Nehote spomni Vojteha častitljiva ta podoba slike v obednici st rij če vi, predstavljajoče Jeremijo s harpo na razvalinah jeruzalemskih. Pri pogledu na sivega starca s Harpo vzbudi se v njegovem duku čut spoštovanja s čutom globoke strasti: „0 koliko dnij trpke sile", ponovi sam jiri sebi, „kažejo ta upala lica, o koliko nočij krutega mraza znači ta nos!"
Hitro omrzi Vojtohu tolpa pivcev, njih šum umolkne: pred seboj vidi samo častitljivega starca, sluša njega sladke glasove, koje so vabili skrčeni njegovi prsti s strun liarpinih. Lepoglasna godba tega nastroja Davidovega, to druženje posvetne poezije s psalmi, ustvari sedaj v srci Vojtchovem posebne tajne moči. Zatisne oči. A v duhu vidi dlje to golo skloneno glavo z revnim sneženim vencem, vidi i harpo, le da je ta iz čistega zlata in zlato njene strune blišče se kakor lahne brazde na vodnem površji v jutranjem solnci. In glasovi, koje vabijo skrivljeni prsti z bliščečih strun, odmevajo od teh v podobi zlatokrilih, čarobno krasnih glavic, najmanjših teh krilatcev, katerih tresoči oblaki tre-
petajo na slikah, težkih okvirih in oltarjih cerkvenih. Odtrgavajo se nežno od strun, odletavajo od njih kakor roji hučel, šume v vzduhu ter obstoje v gostejšem oblačku, in toni, izvijoč se ustnom brez-Steviln'h teh glavic, spajajo se v jedini nebeški harmoniji, kakor lepo ubrano igranje neštevilnih posvetnih zvoncev — -----
Naglo razprše so glavice in ljubeznjiva fantazija uide ušesom. Ilarpa umolkne na jedenkrat, v sredi igranja. Vojtch pogleda in prikazen, katero opazi, napolni ga s pravo nevoljo. Za strebroin, pri kojem sedi starec s harpo, stoji okoren mladenič s pipo v skrivljenib ustih, s pisanim mehurjem v roki in dela se čez mero nedolžnega; toda Vojteh pogledavši dobro opazi, kako stegne hlapce to okorno roko z žolto žico, ki je visela do sedaj v miru ob robu mehurja, nad glavo časti vrednega starca. Ta se popraska lahne na temenu. Nedvomno si je mislil, da se mu je tam vsela grizeča muha. Pa seže zopet po strunah harpe. Toda komaj izvabi iz njih na novo nekoliko sladkih akordov, odtegne zopet drzna žica, dotekuivši se brezobzirno lise njegove glave, njega roko od ljubozvočnih strun. A sod*1' ne ostane surovi čin brez kazni.
(Dalje prib.)
pri nas, je sedaj znano. Razbrzdal se je sploh za vse Ljubljansko polje. Pri nas je raztrgal nekaj streha, prevrgel nekoliko kozolcev-samcev, drevje pa je neusmiljeno zlomastil. Okolu 7. ure je tudi začel biti plat zvona, znamenje, da je treščilo v poslopje blizu nekje. Poročalo se je že, da je to bil lep in dobro založen kozolec J. Telbanov na Dolu pri Borovnici. Našo novo gasilno društvo je bilo takoj pol-noštevilno z načelnikom g. Vrbičem na gorišči. Kar Be je dalo rešiti, rešili so vrli možje z mnogim in neumornim naporom. Vender pa je žalibog upepeljenega čez 1500 gld. vrednosti.
Proti poludnevi se je jelo jasniti in dobili smo nadejo, da je konec deževja, viharja, groze. Toda prišla je, kakeršne Borovnica ne pomni. Okolu 2. ure se je stemnilo nebo kakor za noč, goste megle so se nam usedle skoro prav na strehe. Potem pa se je usul dež, kaj pravim — d-;žV To ni bil dež, marveč je bilo, kakor da se je morje na-vpik postavilo in potem brez dna spustilo se nad našo dolino. V tem hipu bili smo sredi umazanega vodovja, ki se je v neštetih valovih vrtinčilo okolu naših bivališč. Vsaka hiša bila je le otok, zavetje strniečim in žalujočim ljudem. Toda ni bila vsaka zavetje. Z gričev doli so se pridrvili brezštevilni studenci in urezali so si v svoji zadregi nenavadna pota — naravnost v hiše. Imeli smo pred sabo hišo, v katero je drla voda hujši, nego jo ima vaški potok, kadar ga napne veliko deževje. Konečno se je ustavila, ker jo je v hiši bilo toliko na visokem kakor zvunaj. Pred uhodom jo je bilo za majhno jezero. V hiši znotraj pa jo po nji plavalo vse premično. Ljudje so se strahoma zatekli pod streho in čakali, kaj še pride. Gotovo bi hišo naraščajoča in vanjo uprta voda razgradila, ako bi se jej no bil še o pravem času na drugi strani v zidu razkopal odtok. Še pri drugi hiši je hudournik drl pri tleh v klet in se vun izlival skozi okno. Sploh je vodovje doseglo in poplavilo kraje, kakor še poprej nikoli. Strahota je bila, vse to imeti pred očmi. Voda je bila vsa v samih vrtincih in valila je pred sabo težke hlodove in debelo ktimene po vsej vasi. Z gričev so se spuščali celi slapovi raztrgane zemlje in prodirali so po vodi doli na vaške ceste in naprej. Trajalo je to razdejanje ob gromu in blisku skoro jedno uro.
Ko je konečno deževje odjenjalo in se je raz-gubilo vodovje, pokazali so se sledovi sodnje te ure. Pokazalo se je, da je vodovje s cesta odmaknilo vse premično in zaoralo vanje globoke jarke in jame. Vzelo je ves posip in ostavilo na njih ostro zbrušene grebene. Da se vidi razdejanje, bile so na več mestih navlečene cele groblje kamenja in peska, tako po dvoriščih, tako po vitih in njivah. Zelo žalosten pa je sedaj pogled na naša polja. Ves naliv se je ulegel na naše njivo in travnike, pod njim sedaj gnijo sadeži in težko zaželjeni pridelki letošnji; kadar pa odteče, pokaže so nam najbrže na polji sama trhlenost in gniloba, namešana s peskom in blatom Vsa poljščina je najbrže uničena. Da jo bilo tudi na polji silnim pritokom vse na potu, si je lahko misliti. Križem povsodi les leži, razgrnilo je seno, otavo na vse strani, neprostovoljno gnojenje za prihodnjo selev. Nekemu tukajšnjemu posestniku je izpred njegove opekarne vzela voda 30.000 kosov za poči prirejene opeke. Škoda torej, kamor si se ozrl, škoda ogromna.
Ker ni nesreče brez sreče, sreča je bila tukaj, da nas je ujima zadela po dnevu, če bi vodovje nad vas priletelo po noči, kaj nesreče bi se ne utegnilo zgoditi v splošni zmešnjavi, v tacih nenavadnih okolnostihV In če je res kaj tolažbe pri tem, da so z nami, ob jeduem unesrečeni še drugi.. — te obupne tolažbe je menda ta pot veliko. Naša ujima je baje le del ujime, ki je z včerajšnjim dnem raztegnena daleč na okrog. Iz okolico prihajajo nam glasovi o jednaki nevihti in nozgodi. Tudi drugodi je udarila strela v poslopja. Pri Sv. Vidu blizu Cerknice jo ubila gospodarja s kravo vred. Pod Lipo pri Vrhniki je baje tudi nekaj zanetila. Iz Logatca se poroča, da je ploha odnesla hišo ter dve žagi. Bil je torej včerajšnji dan za velik del našega gospodarstva zelo usoden. Da bi več ne prišel v drugo!
Iz Vipave 29. avg. [Izv. dop.j Danes mej 8. in 9. uro zjutraj, postalo je nebo proti zahodu nad Erzeljem in Planino temno zeleno, sicer je bilo čez in čez s črnimi oblaki zakrito. Zelena barva neba se je bliskoma hitro proti vzhodu širiti začela, tema navstane, vihar potegne strašanski in liti jo začelo kakor iz kadi, — oblak so je utrgal.
Takega naliva nihče ne pomni, na jedenkrat bili so vsi poti, dvorišča v potoke spremenjeni in groza je obhajala človeka. Tako je bilo dobre pol ure. Škoda po vinogradih, njivah, osobito pa travnikih po dolini je velikanska. Potok Mor i laik je tako narastel, da je od Izere doli na več mestih iz struge stopil, ter na desno in levo vse preplavil.
Pod Slapom sega voda do Slapenskega pota, otave vse oblatene. Nekemu, ki je moko iz mlina na Vipavi domov peljati hotel, vzela je voda voz in moko, sam s konjem se je rešil. 2daj, ko to pišem, je jednajsta ura in strašni naliv traje zopet že čez pol ure. O nesrečah bo gotovo še več čuti.
I/ Vipave 30. avgusta. [Izv. dop.] Včeraj-j šnjemu poročilu naj dodam, da jo popoludne še, in I to skoraj do večera, neprenehoma lilo. Koliko dežja j je padlo, se sklepa lahko iz tega, ker so prav na i slemenu visoke gore nad Gradiščem iz cele dolino ; jasno vidni potoki navstali, kateri so v dolino drvili. ; Voda Močilnika narastla je tako hitro in tako mo-: gočno, da je ljudi, kateri so iz gozda, ali pa iz Vi-; pave domov v Lože, Goče, Manče, Slap, Erzelj, ! Planino hoteli, okolu 2. ure na Slapskem mostu tako zajela, da neso mogli ne naprej ne nazaj. Bili I so v veliki smrtni nevarnosti, tembolj, ker se je bilo opravičeno bati, da tako silna voda še most odnese. Nek mož s Slapa peljal je drva iz gozda. Dospevši do največjega preplava na potu, naprosila ga je . neka beračica, da bi jo na drva vzel ter prepeljal. I Mož jej je ustregel, toda, ko je dospel do najglo-I bokejše vode, je previdel, da ne more naprej, izpregel je voli, ter se nazaj proti Vipavi podal, voz in be-' račico na njem v vodi pustivši. Vola je vedno nara-j ščala, tako da je voz dvignila ter z beračico vred 1 nekoliko odnesla.   V največji nevarnosti spustil se je Slapski ribič Miška in njegov sin v vodo, in pri-I nesla sta jo srečno na suho.  Moža zaslužita javno pohvalo, in gotovo tudi nagrado.
Kakor je voda Močilnika strašansko hitro na-i raščala, tako je pa tudi skoro hipoma upadla. Ob 3. uri bila je voda najvišja, ob peti hodilo seje pa že lahko suhe noge v Vipavo.  Ali, oj groza, kak pogled na preplavljene pote, senožeti,  njive itd. Poti so popolnem razorani, posip, ki jih je kril, leži po jarkih, senožetih, njivah.   Senožeti, na ka-' terih je najlepša otava stala, so čez in če« z blatom, kamenjem, peskom in priplavljenim lesom itd. zasute.   Njive  so vso razrite;  kjer ni turšica, katera   je   ravno   zoreti   pričela,   popolnem iz-: rita ter odplavljena, leži na tleh z blatom, kamen-j jem, peskom zasuta, isto velja tudi o želji, repi. i Mej razno, senožeti in njivo pokrivajooo šaro, na-i hajajo se pa tudi deske, bruna, mizarsko orodje, kuhinjska in sploh hišna oprava, mlinska kolesa itd. j Kar vse kaže, da je morala voda v gorenjem delu j doline kakor v Grabnih, na Lozicah, v Podbregu, j Št. Vidu, Orehovici, Podragi itd. strašansko gospodariti. In res se sliši, da je več mlinov in hiš podrtih, mnogo odplavljene in utonjono živine, da še celo od odplavljeuih otrocih se govori. No o nesrečah Iz gorenjega dela doline, Vam  bode že še gotovo kdo drugi poročal, jaz hočem to žalostno poročilo skleniti ter le dostaviti, da je nujna pomoč od strani vlade in deželnega odbora neobhodno potrebna, kajti nesreča, katera je posebno nekatere zadela, je nepopisna. In ponesrečeni so izgledno delavni, marljivi ter že čez mero štedljivi Vipavci, torej je tem opravičenejša mula, da jih slavna vlada, da jih slavni deželni odbor ne bodeta bedi prepustila.
\l GodoviČa 30. avgusta. [Izv. dop.] Dne 29. t. m zjutraj moj G. in 7. uro bila je tudi pri nas prava amerikanska nevihta. Silni vihar lomil in rnval je najmočnejša drevesa. Podrl je Tom. Gan-tar-ju vezan, s senom in žitom napolnjen kozolec, ter pahnil ga čez cesto v 2 sežnja globok, z vodo zalit jarek. Pod kozolcem bil je ta čas star mož, katerega je podsulo, a je k sreči z rano na glavi ušel grozovitej smrti. Nevihta ponavljala se je z isto močjo ob 9. in 11. uri dopoludne, ter s strelo zopet veliko nesrečo pouzročila. Ubila je ubogemu gostaču jedino kravo, nekemu posestniku pa vola. — Še hujše pa je bilo okolu Hotedcršice in na Novem svetu. Tam je vihar podrl več poslopij, ubil vola, ter po gozdu strašno škodo napravil. Najde-belejšo bukve neso se mogle ustavljati vihar-jevej moči. Ljudstvo ne pamti kaj tacega, ter za gotovo misli, da je „lindvern" iz morja ušel.
Kakor se čuje pouzročil je vihar tudi po Vipavskem veliko Škodo.
Domače stvari
— (Konfiskacija) zadela je zadnjo številko „Slovenskega Gospodarja".
— (Himen.) Poročil se bode gosp. Andrej Lenarčič, pravi učitelj kr. gospodarskega in šu-marskega učilišča v Križevcih z gospico Otilijo Koydl dne 5. septembra v Hluboki na Češkem.
— (O sobotnem viharji) se nam poroča 30. t. m. iz Šmatna pri Litiji: Včeraj ob uri pridrvil se je od zahoda strašen vihar, kateri je prouzročil razen precejšnje škode nepopisen strah mej ljudstvom. Neprozorna tema, huda nevihta, strašen grom in blisk in vedni tresk, vrhu tega pa gost dež, kakor bi se bile vse nebeške zatvornice odprle, silen piš, kateri ni prizanašal nobeni stvari, uiti trdno zidanim stavbam vse to uplivalo je tako silno na prostrašeno ljudstvo, da so ljudje res mislili, da se bliža konec sveta. Grozni vihar podiral je kozolce, hiše, razna poslopja, trgal in valil s pečin velike skale nizdolu, ruval mlada in šibka, a tudi stara in močna drevesa s koreninami vred kakor neznatno bilke, odkrival hiše ter jim odnašal strehe in sploh napravil na poslopjih, poljih in po gozdih preobilo škode. Na Primskovem zagnal je piš celo streho s cerkve, v Zagorji omajal je in drvil velike skale v globoke doline.   Na Ma-
j molu treščilo je mej hudo uro v hišo kmeta j Blašča, katera je h kratu do tal pogorela. Razen mnogih nezgod mej viharjem naj omenim, da je silen piš pri nas vrgel jednoga otroka z mostu v hitro naraslo derečo reko, iz katere ga je na veliko veselje potegnil še živega črevljarski pomočnik Pran llauptman Neka mala pastarica obesila se je, ker si revica ni vedela drugače pomagati, kravi na vrat, katera jo je v urnih skokih prinesla mej nevihto srečno in nepoškodovano s pašnika domov. Vihar razsajal je isto tako drugod po naših sosednih krajih; tako je kolodvorskima poslopjema na Lazah in v Litiji odtrgal strehi. Bab-joverni ljudje trdiio, da je „liutvcni" ušel iu prouzročil silni vihar.
— (Nezgoda na državni „Rudo 1 f o vi" železnici.) Mej Radečami in Trbižem udrla se jo zemlja. Vsled tega skočila je včeraj pri osobnom vlaku lokomotiva „Rottonman" iz tiru in čez nasip tri metre globoko, kjer je obtičala. Veriga mej strojem in drugimi vagon: se je k sreči pretrgala in tako so drugi vagoni ostali na tiru. Kurilec je prej s hlapona skočil, predno je zdrsnil po nasipu, strojevodja pa je, videč opasni položaj, odprl vso ventile, da jo sopar imel dovolj duška, da kotel ni počil. Kurilcu in strojevodji, kakor tudi potovalcem se ni nič zgodilo, prestali so pa veliko strahu. Lokomotivo, v zemljo zarito, bodo vso morali razde-jati in vsak del posebi potegniti mi železnično progo. Gorenjski vlak imel je včeraj zaradi tega nad jedno uro zamude.
— (Telefon) se hoče tudi v Ljubljani uvesti. Več trgovcev in tovarnarjev združilo se je v ta namen. Dotični odbor pogajaljjse je žo s tovarno na Duuaji in sklenilo se jo, da se telefonska zveza takoj upelje, ako se oglasi le 25 udeležnikov. Upe-ljava telefona v hišo z aparatom vred bi stala 100 do 120 gld. letna naročnina bila bi jako nizka, kakih 20 gld. na leto. To bi bilo jako malo, kajti vsako večjo trgovsko ali obrtno podvzetje izda v letu mnogo več za postreščeke, vožnje itd. Tudi za večje kavarne in gostilnice, kakor tudi za nekatero urade bi se telefon jako priporočal.
— (Ljudsko šolstvo na Kranjskem.) Po proračunu deželnega šolskega sveta znaša potrebščina za plače ljudskim učiteljem 248.5-11 gold. na leto. Vseh ljudskih šol je 280. Od teh je 1 osme-rorazredna (pri DrSulinkah v Ljubljani,) 3 petero-razredne, 22 čveterorazrednih, 18 trorazrednih, 08 dvorazrednih, 1G8 jednorazrednib. Po 700 gold. na leto dobiva 11 mestnih učiteljev Ljubljanskih, po 000 gld. 28 nadučiteljev izven Ljubljane in 7 učiteljev v Ljubljani, po 500 gold. 134 nadučiteljev in učiteljev na deželi in 2 v Ljubljani, po 450 gld. 135 učiteljev, po 400 gld. pa 130 učiteljev. Vseh učiteljskih mest na Kranjskem je 459.
— (Narodna Čitalnica v Gornjem Gradu) priredi v dan 8. septem. 188o zabavo s sledečim sporedom: I. Igra: Zmešnjava na zmešnjavo. Burka v petih dejanjih, spisal A. Kotzebue, preložil J. Olmperman. 11. Petje. III. Ples. — Začetek turno ob polu 8. uri zvečer. Ustopnina udom prostovoljna, neudom 30 kr. Igralo in zabavalo se bo lo
v velikih dvoranah v Gradu. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor.
— (Duhovenske premembe v Ljubljanski škofiji.) Gosp. Ivan Brezovar, kaplan v Cerknici, premeščen je v Lašiče; g. Seb. Elbert, semeniški duhovnik, postavljen je za kaplana v Borovnico.
— tTremem'be v Lavantinski škofiji.) Premeščeni so gg. kaplani: Vincencij Baumann k sv. Antonu v Slov. goricah, Matija Kelemina v Slivnico pri Mariboru, Gregor Krasti v Hoče.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Tolmin 30. avgusta. Državni poslanec dr. vitez Tonkli sklical shod volilcev. Predsedoval nadžupan Devetak. Tonkli polagal račun o dosedanjem delovanji in vprašal volilce po njih željah in zahtevah. Splošno zanimanje in zadovoljnost s poslančevim delovanjem. Volilcev prisotnih nad 100. Poročilo sledi.
Dunaj 31. avgusta. Žitni somenj otvoril se danes. Po poročilu glavnega tajnika Dunajske žitne borse ceni se izvoz Avstro-Ogerske na šest milijonov kvintalov pšenice, 3 \'2 milijona kvintalov ječmena. Rži in ovsa se bržkone ne bode izvažalo.
Plzen 31. avgusta. Cesar vsprejel včeraj dvorne dostojanstvenike, duhovščino, čast-ništvo, mestni zastop, okrajni zastop, urade, zastopnike protestantovske in židovske občine. Obiskal je razne tovarne, povsod navdušeno vsprejet. Sprevodno poklanjanje bilo je velikansko. Okolu 2500 rudokopov. Krasne so bile skupine v sprevodu. Vrtarji s palmami in vozovi cvetlic, z živo Floro, ki je cesarju nudila bouquet, kateri je tudi vsprejel. Izborne bile so skupine meščanske pivovarne z dvema vozovoma, na vsakem Gambrin, pijoč na zdravje vladarja. Neprestane burne ovacije. Cesar bil je] v cerkvi prisoten pri pogrebu za pokojnim srbskim generalom Andelkovićem.
Bordeaux 31. avgusta. Ferry razvil program. Izrekel se je proti reviziji ustave in proti temu, da bi se odpravil budget za bogo-častje, izrekel pa zato, da naj se konča kolonijalna politika in da se spoštujejo drugih narodov pravice.
Ekscliiitiviie dražbe.
(Iz uradnega listu.)
2. eks. držb. pos. Matijo Zajca h Sapa pri Šmariji, 2. sept. v Ljubljani, 1. eks. držb. pos. Marija Pogačur iz Bizovika, 71" gld., 9. septembra v Ljubljani. 1. eks. držb. pos. Helene Pabnik iz Gorenjega Kašlja, 29 IG gld., 5. sept. v Ljubljani, 'd. eks. držb. pos. Josipa Lenarčiča iz Na dej -nega Bela P21 gld. 20 kr., 15, septembra v Postojini. Reli-citacija pos. Jakoba Jesenšeka iz Peči, PJ. septembru na Berdu. 1. eks. držb. pos. Simona Zajca od Sv. Jakoba, 3875 gld., I. septembra v Ljubljani. 1. eks. držb. pos. Josipa Kranjca iz Koses, 170 gld, v 11. Bistrici. 1. eks. držb. pos. Marije ttabus iz Koprivnika, 90") gld., .'10. septembra. 1. eks. držb. pos. Antona Zupančiča iz Drenika, 8461 gld., 5. septembru v Ljubljani. 1. eks. držb. pos. Marijane Bo« stic iz Gorenjega Smlednika, 22 septembra v Kranji. 1. eks. držb. poH. Matije Moravca ll Telečjega vrba (Kiilbersbcrg), 1300 gld. 90 kr., 18. septembra v Černomlji. 1. eks. držb. pos. A. Papež-evo iz Žuženbcrka, 180 gld., 15. septembra v Žuženberku.
Tr/nc cene v IJulbljazai
dne 29. avgusta t. 1.
				
	g		Speh povojen, kgr. .	$1. kr.
Pšenica, liktl.  .  . .	U	.i)		- 86
ltež,       „ ...	5	86	Surovo maslo, «	
Ječmen,    „ ...	i	89	Jajce, jedno ....	-2-5
i Oves,      „    .  . .	2	76	Mleko, liter ....	— 8
Ajda,      „    .  . .	4	71	dovele      meso, kgr.	- i;i
Proso,      „ ...	5	8(j	Telečje         „ „	- 54
Koruza,    . ...		l'	Svinjsko       „ „	— 66
Krompir,   „    ,   . .	2	77	Koštrunovo   „ „	— 85
Leča,       . ...	8	—	PiSaneo .....	—140
Grab,       „ ...	h	—		_17
Fižol, ....	8	60	Seno,   100 kilo   . .	100
Maslo,           kgr. . Mast, „	—	90	Slama,   „ _	1 89
	—	83	Drva   trda, 4 □ metr.	7 1
Speh frišen, „	—	64	„  mehka,  „ „	5 —
Meleorologicno poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Strnit; barometra v mm.	Tem-peratva	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
>	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	729 09 mm. 799'tlĐ mri. 728 29 mm.	16-8" C 16-4U0 Iti 1' CJ	si. vzh. hI. /iib. brez v.	obl. dež, obl.	G.T20ium. dežja.
> OS d	7. »jutraj 8, pop. 9. zvečer	64 m, 727 21) mm. 728-70oira.	20 G" C 19 2° C 16-8-C	sl.jjzh si. j z. brezv.	obl, dež. ja».	2O-90iuui. dežja.
Srednja temperatura 16'">'' in 189°, za 0 9" pod iu 1T)° nad nomadom.
IDuLnajslra "borza
dne 31. avgusta t. 1.
(Izvirno telegratično poročilo.)
Papirni renta.......... 82 gld. 85 kr.
Srebrna renta.......... 83 , 35 .
Zlata renta........... 109 „ — „
5°/0 marčna renta......... 99 „ 95 „
Akcije narodne banke....... 869 „ — „
Kreditne akcije......... 28-1 , 30 „
London............ 124 „ 60 .
Srebro............. — „ — „
Napol............ 9 , 88«/, „
0 kr cekini.......... o „ 89 t
Nemške marke........ 61 , 10 „
4u/0 državne srečke iz 1. 1854  250 gld 127 , —
Državne srečke iz 1 1864        100 gld 168 , —
4°i0 avatr. zlata renta, davka prosta 108 „ 95 „
Odrska zlata renta 4°/0..... 98 „ 95 „
,    papirna renta 5°/0...... 92 n 40 „
5% štajerske zemljišč odvez oblig . 104 „ — „
Dunava reg srečke &•/,  .   .    100 gld 116 „ fiO ,
Zemlj. obč avstr. 41/l°/0 zlati zast listi . 124 „ 50 „
Prior, oblig Eli7abetine zapad železnice 115 „ —
Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice 106 „ — „
Kreditne srećke.....100 gld. 1-0 „ 25 „
Uudolfovo srečke.....10   „ 18 „ 75 ,
Akcije anglo-avstr, banke .  .   120   „ 9D , 25 „
Trammway-društ volj. 170 gld a, v. .   . 192 „ — „
Globoko potrta od neskončne bolesti naznanjam v svojem i" svojo nedoletne hčere kakor tudi vseh drugih sorodnikov jako tužno vest, da je Bogu Vsemogočnemu po njegovem nezapopad-ljivem sklepu dopalo našega dražega, ncpozablji-vega soproga, oziroma očeta, brata in svaka g.
v
Ivana Smidmajerja,
trgovca v Cerneni Vrhu nad Idrijo.
danes ob 4. uri zjutraj po dolgej, hudoj bolezni, previđenoga s sv. zakramenti, v 26. letu njegove dobe k sebi poklicati.
Mrtvaški sprevod bo v sredo 2. septembra iz hiše Žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo bralo v domačej cerkvi
Orni Vrh nad Idrijo 31. avg. 1885.
Marija Šmidmajer,
(502) soproga.
Poslano.
(7-29)
Potrtega srca dajemo prežalostno vest, da se je Bogu Vsemogočnemu zazdelo, našo preljubo soprogo, oziroma mater, gospo
MARIJO HOČEVAR,
poroj. GODERER,
po hudej bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, sinoči ob 11. uri, v 31. letu svojo dobe, k sebi v boljše življenje poklicati.
Truplo predrage ranjce bode jutri, v torek 1. septembra, ob IU. uri dopoludno na tukajšnjem pokopališči izročeno večnemu počitku.
Sveto maše Zadušnico so bodo brale v župnoj cerkvi v Velikih Laščah.
Nepozubljivo umrlo priporočamo vsem, ki so JO poznali, v blag spomin in pobožno molitev.
V Velikih Laščah, 31. avgusta 18J,5. 1.
Matija Hočevar,
c. kr. poštar in posestnik, soprog.
Matija, Janko, Alojzij, Pavla, Marija,
otroci. (501)
Mlada gospodična,
spretna igralka na klavirji, slovenščine iu nemščino popolnem zmožna, priporoča se cu vzgojiteljico. Poučevala bi na klavirji, v predmetih ljudske šole, v ženskih ročnih delih in prvence v francoščini. — Boljo bi želela prijazno občevanje nego viljl nagrado.
Spričevala pri upravništvu tega lista, ki tudi iz prijaznosti natančneje poroča. (491—2)
1
Dr. Surangor-Jeve
Tajni medicinski in dvorni sovolnik dr. Iliieking, medicinski sovetnik dr. Uonn, tir. Mttnning in mnoge druge idravnlike avtoritete io je preskusilo in je za izvrstno domačo (ne tajnoj sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim bolesnim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, oinedlevici, glavobolju, trebulioboljn, /usli/.enju, telodcnej kislini, vsoigovanjn, omotici, koliku, AkrofeBnom itd., proti zlutej žili, /apretju. Iliiro in brez bolečin meče in povrnejo slftBl dO ledij. Poskusite samo z malim in prepričajte so sami. Jedna Btekl. 50 in 80 kr.
Pri gospoi'u Ickurji Svobodi, pri /Jutcm orlu, mi l*ri'širii«v**iu Ir^u. (716—68)
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije lužno
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas izkušan liek proti trajnom kašlju pločevine I ioliiilca bolesti grkljana I proti mčlu.rnlm kataru,
S! IX li K MATTONIJA
Karlovi vari i VVidn.
Učenci ljudskih šol
se vsprejmo v stanovanje in hrano po nizki ceni v Stu» dfiitov kili ulicah h. n« . 13, I. liudstr. v I,;ul»-Ijanl, pruv blUu žole. (500—1)
Št. 14.317.
Razglas.
(498)
Zaradi oddaje del pri napravi novega kanala in novih cestnih tal v ulicah na grad se bode pri mestnem magistratu <ln<? 3. ieptembra 1885 ol> 10. uri dopolnilne v mestnej dvorani vršila pismena dražba.
Dotični načrti, pogoji in proračuni so ob navadnih urah v pisarni stavbinskega urada vsakemu na razpolaganje.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 28. dan avgusta 1885.
Župan: Grasselli.
J. C. JUVANCIC,
posrsl nili vinogradov na Bi'/oljskom,
ima
zalogo vina v Ljubljani
in priporoča: (281—17)
Bizeljsko vino 1884.1. od 14 do 18 gld.
ii   1883.1. „ 18 „ 24 „ Dolenjsko rudečkasto „ 14 „ 20 „
Uzorco p.šilja v sodčkih od 50 litrov in več.
BHS&raiRBRisank,
Tinktura
Naibolj*e in najgotovejSe sredstvo zoper kurja o^esa in zoper trdo kožo na nogi. Ima to prednost, da bo s to tinkturo kar s penzeljčkom pomaže bobu del na nogi. V kratkem času odpravi ista brez bolečin vsakotem tr-đlno z bolnih delov na nogi. Steklenici08 z rabilniui navodom in pcnzljem vred velja 40 kr. (408—8) Prodaja in vsak dan razpoSilja zdravila s poŠto na deželo J
zraven rotovža v Ljubljani.
, Za vel 1—16)
88 hitro pripravo naravne, okrep&i jofie kopeli smrekovih igel. Cena Bteklenici 40 kr., 12 steklenic 4 gld. av. v. pri Juliji BUtner-U, lekarji v iivi* h.iiiMi -ii. Šp. AvHtr.: Baloga v I.jublJHill pri .Bul. I»l. Truko«!zy-jt in v mnogih lekarnah cesarstva.
iko banjo zadostuje jedna steklenica, za kopalni stol V« stekenico.
Sni —i
Velika partija 1 m-m
_______~_.. mM®®
(po 'i—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl.
Ntorch y llinu.
bi no hi.go ne dopadalo, se more zamenjati, proti jmiljatri marke za 10 kr.
VIZITNICE
priporoča
„NARODNA TISKARNA"
v Ljubljani.
Pri stavbenem podjetji Munkaos Beszkidske železnico dobi kakih
400 izvrstnih prevasevalcev na železniških kolcih (Bahnrollenleiter), 200 minerjev za prerove, 200 kamno-lomcev in 200 izvrstnih kamnosekacev
za trden pešeenik trajno in dobro plačano delo v akordu. (499—1)
Stavbeno podjetje Munkaos Beszkidske želeenice v Munkaosi (Ogersko).
Izdatey in odgovorni urednik: Ivan Žele /.ni k ar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
54^0