Zgodnja Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti zh celo leto 4 gld. 6o kr., ta pol leta 2 gld. 40 kr , za «*etert leta 1 gld. 30 kr.Vvs 'V tiskarnici *prejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za eetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan prazDik. izid«- Dauica dan poprej. Tečaj XXX ~ V Ljubljani 4. velikega travna 1877. ListlŠT Pij II katoliški mladini. V. Ni ie vse, kar smo slišali do zdaj iz ust sv. Očeta o liberalizmu. Vidivši, da je bilo vkljub večkratnemu opominjevanjti veliko sicer poštenih katoličanov še vedno vdanih liberalizmu, hotel je poglavar sv. Cerkve še enkrat govoriti ter je pcrabil v to pervo priliko. Za odgovor na adreso Kimperskega (Quiroper) šk(.fa v imenu katoličanov tega mesta so izrekli sv. Oče resno in določno obsodbo nad tolikrat že zaverženim liberalizmom. Peto pismo sv. Očeta od 28. julija 1873 se glasi: „Ča8titemu bratu Anzelmu, škofu Kimperskemu. Pij IX, papež. Častiti brat, pozdrav iu apo?toljski blagoslov. Kakor z veseljem gledamo, častiti brat, da ae povsod množe katoliške družbe, ki so ob enem znamnje žive vere in naj pripravniši orodje za njeno vnemanje in brambo, ravno tako smo z naj veči zadovoljnostjo sprejeli pismo društvenikov, kteri so pod Tvojim predsedovanjem imeii pervi zbor v Tvojem škofijskem mestu. Dobro znamnje je nam, da se ti katoliški zbori začenjajo z razodevanjem nedeljene in ponižne podverženosti do sv. Stola in njegovega nezmotljivega učeništva. Zakaj, če se družbeni udje zares na noben način ne odločijo od njegovih naukov in izrekov, če se terdno opirajo na to nepremakljivo podstavo; bodo od božje moči vodeni in podpirani gotovo vspešno in s pridom delali za sveto versko reč. Spisi in prizadevanja sovražnikov Cerkve in Stola Petrovega jih gotovo ne bodo motili v ti pokoršini, ker so ravno zoper nje pričeli boj; utegnili bi pa najti k zmoti deržečo pot v tako imenovanih liberalnih mnenjih, ki jih sprejemajo mnogi sicer pošteni in pobožni katoličani, kterih vera in veljava lahko zamore duhove na-se potegniti in jih nagniti k zelo nevarnim mnenjem. Sporoči tedaj, častitljivi brat, udom katoliške družbe, da pri obilnih prilikah, ko smo krivovercem očitali njih liberalne mnenja, nismo imeli pred očmi tistih, ki Cerkev sovražijo in ktere bi bilo nepotrebno omenjati, temuč tiste, ki smo jih ravno kar popisali in kteri skriti strup liberalnih načel, kterega so se navzeli z maternim mlekom, vzderžujejo z izgovorom, da ni z očitno hudobijo napolnjen in po njih mnenju veri ne škoduje; lahko ga zavdajo duhovom in sejejo tako seme prekucij, ktere svet že davno pretresajo. Če udje skerbč, da uidejo tira zanjkam in si prizadevajo svoje poglavitne moči obračati zoper tega prekanjenega sovražnika, si bodo gotovo pridobili velike zasluge za vero in domovino. Popolnoma bodo dosegli ta namen, če se, kakor so sklenili, n»» dajo goniti nobenemu drugemu vetru nauka, kakor temu, ki pihlja od le-tega učnega Stola resnice. Njih početju ^ošimo srečen vspeh in damo za zdaj v zastavo nebeške milosti in v znamnje Naše posebne dobrohotnosti apostoljski blagoslov Tebi, častitljivi brat, vsim udom katoliške družbe, in celi Tvoji škofiji. Dano v Rimu pri sv. Petru 28. julija 1873, v 28. letu našega papeštva. Pij /A', jjfijtež." Ti dve poslednji pismi sv. Očeta, pisani obe katoličanom francoskim, imate posebno znamnje, primerno posebni bolezni mladih katoličanov, ktera je v tem, da hočejo iz liberalizma narediti bolj osebno kakor naučno vprašanje. Nič ne odide skerbi naj višega verskega varha, očeta in učenika kristjanov. Podali smo tedaj pdt apostoljskih pisem, pet vrad-nih obravnav sv. Stola, a kterim i so sv. Oče v manj kakor šestih mescih vedno krepkejše preganjali, zaznamovali in zametovali nauke in početja l.beralnega kato-ličanstva. Kaj je treba ravnemu duhu in pošteni veati še več? „Qui habet aures audiendi, audiat!" — Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša! ^M. Seg.) Cerkev in njena skerb sa omiko in nauke. Pogosto se ravno v novejšem času zares ,,mračnem" očita katoliški Cerkvi, da ona je nasprotnica omiki in napredku; da ima veselje nad tem, da človeštvo ostane v temi in nevednosti, češ, da potem cerkveni predniki, papež, škofje in duhovni toliko ložej gospodujejo nad nevedno množico in jo rabijo za svoje namene. Nespodobno psujejo duhovne z „mračnjaki" (dunkel-manner); razglasujejo jih za sovražnike resnice in vednosti, ki se b sje „svitlobe", p< dtikajo jim nezmerno pohlepnost po gospodovanji! le obrekljive in lažnjive očitanja pa so že same med seboj v nasprotji. Pred vsem je namreč gotovo, da se nad divjo, razuzdano in nevedno množico ne da tako lahko gospodovati, to ae je pokazalo v časih puntov in uporov, ko je ljudstvo divjalo razburjenim valovom enako. Kdo neki je nad takimi lahko gospodoval V Ali kje na svetu je kdo slišat, da v šoli, kjer so otroke pustili nevedne in surove, so jim zato učeniki toliko ložej zapovedovali? Laž je torej že zato, da bi bila katoliška Cerkev iz pohlepnosti do gospodovanja zoper omiko iu ved- nost, ker podtikanega namena, namreč gospodo vavatva nad ljudstvom, bi ravno s tim nikakor ne dosegla. Temu pa nasprotujejo tudi djanske dogodbe. Vsak pameten človek, ki je kaj snajden v sgodovini, mora priterditi, da sa vso omiko, sa vso vednost, sa vse pridobitve duba se nam je zahvaliti slasti katoliški Cerkvi; brez nje bi bili zlasti mi Slovenci, kakor tudi Nemci in drugi narodi po naših krajih še tako surovi, tako nevedni in neotesani, kakor so bili nekdaj predniki, ki so živeli brez olike in vede, brez branja in pisanja, ki so naj neumniši spake, naj gerši pošasti za bogove molili itd. Vsak ve, da katoliška Cerkev je storila narode omikane ljudi, jih učila vednosti, umetnosti, omike, rokodelstva itd. Oerna nc-hvaležnost je torej, če se Slovenec, Nemec ali kdor si bodi, oglasi, da bi sramotil katoliško Cerkev! Nemci zlasti, kakor Slovani, bi mčgli biti z naj veči ijubezuijo in spoštovanjem vdani katoliški Cerkvi, imeli bi biti zvesti in hvaležni sinovi matere Cerkve. To so tudi bili skoz več stoletij, dokler ni nesrečno krivovcrstvo, razkoiništvo itd. odcepilo nekterih deluv od av. Cerkve. ()-tanimo torej mi Cerkvi toliko bolj zvesti iu vdani, iu ne uehajmo moliti za krivoverce in razkolmke ter jih učiti, da le katoliška Cerkev je prinesla omiko m razsvitijenje zraven prave sreče za čas in večnost. Poglejmo najprej, koliko je Cerkev storila za šolsko izobraženje, in sicer za vtše in niže šolstvo. Marsikteri mislijo, da c.eiavnost za šole se je pričela še le v novejšem času, na se v prejšnjih stoletjih za to ni storilo nič. ali t?j ne veliko. Ne tajimo, da se dan današnji za aoie res \vitko zgodi, da bi se le tudi vselej po pravi poti ter v resnično korist mladine. Da se za šole dan danes v-liko stori, t"ga že zato ne moremo tajiti, ker že vsak pozna na davkih, ki rastejo od leta do leta bolj, in reče s-, da vojaštvo in šola toiiko zahteva. Pa tudi govore vsi zbori, časniki in vsi shodi o šolah. Veliko sc toraj dcia za šol", če tudi po več krajih ne v pravo srečo in blagor muuine in človeštva, kadar namreč se p! ezira |>crva m gla vna podlaga, ki je vera in Vti jka ir«?ia. Kdo pa je vendar pervi skerbel za šolsko omiko? Nihče drugi, kakor katoliška Cerkev; ona je vstanovila perve šole ter jih je veči del z lastnim denarjem zder-ževaia. Na premnogih cerkvenih zborih se je ojstro za-povedov.do napr*\ijati šole: duhovni so bili spodbujani, aa uaj ali »umi podučujejo, ali pa za to imeuujejo sposobne ' sebe. In staršem je Cerkev nalagala v dolžnost, da naj otn kc redoma dajejo v šolo, kjer se niso učili le verskih resnic, temuč tudi drugih potrebnih reči. Navadno so bile pri farnih cerkvah ljudske šole za ot-oke. Cerkev je nagnila premožne, dobrotne vernike, ter £o te šole ptdpiraii z denarjem, da so jih zamogh otroci revnih staršev brezplačno obiskovati. Zdaj se toliko da\ka daje /a š -lf, učcuike itd., pa zraven tega oe še poešcbej šolske učn>nc zahtevajo. Se le pozueje in v naj novejšem času se je šolstvo Cerkvi uzelo. Šole niso samo za poduk, ampak morajo človeka tudi versko-nravno izobraževati, k vsemu dobremu napeljevati ter ga odgojiti za pridnost in pobožnost: le tak<> zam rejo šole roditi veliko dobrega sadu. O šolah d ržavnih po feverni Ameriki, pa tudi že o mnogih šolah po Nemškem pišejo časniki, da pogosto bo pogin v&i omiki, io oogojajo pregrešen zarod, ker vergli bo sv. vero ;z roie, brez ktere gre vse p«, »d pot. Takim šolam veljajo besede Jezusa Siraha: „Bolji je človek, ki jc reven na razumnosti in vednosti, pa ima strah Božji, kakor ta, ki ima obilno modrost, in prestopa postavo Najvišega." Ne samo ljudske šole, tudi vise šole, gimnazije in vseučiliša jo Cerkev vstanovila io bogato založila z de- narjem. Poslednje so skoz in skoz delo katoliške Cerkve, in vse še obstoječe vseučiliša se imajo Cerkvi zahvaliti za svojo bitnost, sa premoženje, bukvarnice in vednostne zaklade. Bilo je poprej še več VBeučiliš kakor zdaj, ker posvetne vlade obstoječih še ohraniti niso mogle v njih nekdanji veljavi. V prešnjih časih, namreč pred tako imenovano reformacijo (luteranstvom), so bile vseučiliša silno močno obiskovane; štele so po veliko tisuč študentov, dan današnji pa so sušične mnoge vseučiliša, dasiravno stanejo vsako leto veliko denarja. Tako je imelo n. pr. vseučiliše v Pragi 1. 1408 celih 36.000 študentov in 700 učenikov; Oksford na Angleškem je imel 1. 1340 do 30.000, in Pariz i. 1538 okoli 20.000 študentov; to so števila, ki jih zdaj ne doBeže nobeno vseučiliše več, in vendar so zdaj dežele vse drugač obljudene pr< ti takratnim časom. Te številke pričajo, kako vednosten in marljiv duh je takrat vladal med katoličani, in kako dobro je Cerkev znala vernike vnemati za vedo ter jih pridobivati za svoje vednostne vstave. To moč je Cerkev tudi ohranila do današnjega dne. Kjer koli namreč poleg posvetne učilnice Cerkev napravi šolo, se kmalo napolni z obilnimi go.enci, in njeno delovanje je veliko vapefcr.ejse, kakor ouo posvetnih š6l. — Znano je, da so jezuitovske, duhovske, nunske in sploh šole pod v< dstvom duhovnih oseb naj boljše, kar so morali hote ali nehote priznati prijatli in zrperniki. Celo Friderik II pruski in cesarica Katarina ruska, ki nista bila prijatla katoliške Cerkve, sta mogla priterditi, da so jezuitovske šole uaj boljše v celi deržavi. To je pa tudi vzrok, zakaj ri sovražniki katoliške Cerkve, zlasti skrivne družbe, ue dajo miru in išejo vse duhovne učilnico zatreti. To je nji1! „učna svoboda"! Ko so po več krajih učilnice katoliške zaterli in Cerkvi prepovedali vse podučevanje, se pa še blinijo iu vpijejo pred svetom: ,,Katoliška Cerkev je sovražnica omike in vede, duhovni so mračnjaki"; — iu vender je Cerkev vstanovila perve šol« in sadtšča omike ter vednosti, in bile so dobre, dokler jih je Cerkev imeia pod s - ojim vodstvom. (Dalje sledi.) Ogled po Slovenskem In dopisi. Iz Ljubljane. (Poglejmo nazaj za blizo pol stoletja!) Dobil sem po dobroti v roke duhovski imenik ljubljanske škotije od 1. 1829, začel seui ga pregledovati in — obhajala me je globoka otožuost: tedaj res vse uinerje..., pa kako naglo! Poglejmo takratne bogoslo\ce. Bilo jih je v seae-nišu 80 (pa ne enega v 1. letu, zarad pomanjkanja vstanov in piostora); zunaj serneuiša jih je bilo pa 131, tedaj vsih skupaj trli. (Zunanjiki so d- bivali po 80 gl. štipendije.) Ako pogledaš letošnji duhovski imenik, nnj-d< Š jih v vsem — 46 bogoslovcev. Kolik razloček! — Biii so med takratnimi bogoslovci n. pr.: (4. 1.) Kihar Greg., Kutnar Ign., Pokiukar Jan., Kes Jan., Anžlovar Fr., Furmahar Ant. Okorn Aleš, Polak Edv., Z ijic And , Železnik Ant., Soklič Jan., Svinger Jož., Venedik Gašp. id.; (3. 1) Dobovšek Mih., Ferlan Mat., KU-pšič Jan , Lipovšek Jož., Pajk M*rt., Pečar Andr., Zahkar Jan., Zarnik Ant., Sever Val., Skopee Anur., Zupin Jož , Tedeschi Kar., Cibašek Tom., Engelman Val., Majnik Jan , Orešnik Jož. id.; (2.1.) Finšgar Jan., Gre-gorec Ant., Kalil Henr , Zabrezovnik Juri, Šink Sira., Dremelj Andr., Germek Jož., Grašič Ant., Jeran Ant, Jugovic Ant., Kapel Jak., Kokalj Seb., Kosec Prira., Marinka Jan., Meterc Andr., Verščaj Jan. id.; (1. 1.) Bergant Jož., Fistcr Ant., Grabner Juri, Kašman Ant., Košir Jak., Levičnik Jem., Marešič Jož., Nahtigal Jož., Pavšler Jož., Pole Jan., Porenta An t., Rant Fr., Skubic Jož., Toman Jan., Vole Juri id. Zdaj naj pa šteje kdo, koliko je ie živih med temi nekoliko znanimi takratnimi bogoslovci, in koliko manj še le med neomenjenimi! Našteti so v imeniku poprešnje leto (1828) umerli duhovni, kterih imena naj tu imenujemo, in da ne bo zastonj to delo, naj bodo v novo vsakemu saj za enkrat priporočeni v ,,Memento". Naslednji so: Prenner Leon fajm., Brenk Mat. fajm., Drenik Jak vik., Vilfan Mart. (v Šmartnu pri Kr.), Tusek Mih. (gimnaz. kat.), Sopf Ant. fajm., Oberman Tom. fajm., Jer klečati duhovna, ki pobožno moli; to ga tako zgrabi, da sproži pušico v podobo, ker ai misli, da duhoven podobo ra6!i. Pa lej čudo! pušica odleti od malane podobe in se verne v njegovo rok>«, ter jo močno rani. Roka mu oteka in čuti velike bolečine. Saracen pokliče svoje keršanske dčkle, ter jim pove, kaj se mu je prigodilo v cerkvi sv. Jurja. Dekle ga vprašajo, če misli, da je prav storil, ko je v podobo s v. Jurja strelil ? Saracen jim odgovori: „Je li prav, da je duhoven podobo molil? Mar je podoba ranila mojo roko?" Dekle mu svetovajo, naj gre k duhovnu, on mu bo vse to natanko razložil. Saracčn čuti strašne bolečine v roki, in hiti k duhovnu. Ta mu začne razkladati, da je pred altarjem kleče le Boga molil, ne pa podobe, ki nam sv. Jurja pred oči postavlja. Saracen duhovna vpraša: „Je mar Juri Bog, da premore take čudovite reči storiti?" Duhoven mu odgovori: „0 ne, ni ne Bog, ampak prijatelj Božji je, ki za nas Boga prosi, in Bog ga tudi rad uališi, ter nam po njegovi prošnji mnoge dobrote skasuje; zato se svetniku v nebesih priporočamo in mu dostojno čast skazujemo, pa tudi njegovo podobo tukaj na zemlji v časti imamo. Vedi pa tudi, da Bog ne dopuša svetnikov zaničevati: toraj se zgodi, da Bog mnogokrat tudi očitno kaznuje nje, kteri njegove svetnike zaničujejo." Saracen vpraša duhovna, kaj mu je storiti, da popravi krivico, ki jo je bil svetemu Jurju storil? Duhoven mu odgovori, da naj si podobo sv. Jurja pri postelji nad glavo obesi, in lam-pico z oljem prižge, zjutraj pa naj si z ostalim oljem maže ranjeno roko. Saracen je natančno storil, kar mu je bil duhoven nasvetoval. Ko si zjutraj roko maže z oljem, ta trenutek bolečina neha, oteklina splahne in roka je bila popolnoma zdrava. Saracen — ves navdušen do sv. Jurja — prosi duhovna, naj ga sprejme med kristjane, ter naj ga kersti. Duhoven ga v keršanstvu podučuje in poslednjič kersti; opominja ga tudi, naj ac vedno priporoča svetemu Jurju, da bode po njegovi prošnji pri Bogu premogel junaško preterpeti vae muke, ki mu jih bodo njegovi bratje — saraceni — prizadevali zato, ker je zapustil mohamedansko vero. Keršeni — ves navdušen — očitno spoznava Jezusa Kristusa, saraceni pa nanj planejo kakor zverine, in ga na kosce raztergajo. Ta Kristusov junak je prejel mučen;ško krono, kakor njegov pomočnik sv. Juri. Sv. Juri je poseben varh (patron) vojakov. Pred bojem pri Antiohiji se je bil prikazal armadi križariev, ki ao se bili vzdignili zoper turka, naj hujšega sovražnika keršanstva, in na pripr<>šnjo sv. Jurja so biii neverniki premagani. Ravno tako se je bil prikazal angleškemu kralju Rihardu I, ko je šel s svojo vojsko nad saraečne, in dobil je bil sijajno zmago. Ti6?e čase je bil na Angleškem dan sv. Jurja ^23. apr.) zapovedan praznik. Sv. Jurja časte vsi narodi po vsem katoliškem svetu, pa tudi razkolniki — ločeni od katoliške cerkve — na Jutrovem in na Rusovskem ga v visoki časti imajo. Ruski car je še celo vstanovil vojaški red sv. Jurja, ki se daje le visokim osebam, Greki imenujejo sv. Jurja s posebno prislovico: „velikega spričevavca" ali mar-ternika. Služabnik sv. Jurja je bil na njegovo prošnjo njegovo truplo pripeljal v Dioepol in ga pokopal v hiši njegove matere. Nekoliko let potem so kristjani na tistem mestu sozidali lepo cerkcv svetemu Jurju na č t st, in so vanjo položili njegove ostanke v novi dragoc ni grob. — Sv. German, sloveči škof v Parizu, ki je bil šel v Jeruzalem na božjo pot, je od cesarja Justinijana v dar prejel roko sv. Jurja, ktero je v cerkvi sv. Vin-cencija izpostavil ljudstvu v počešenje. — Papež Zaha-rija je cerkvi sv. Jurja v Kimu podaril glavo teg* ve licega spričevavca. Druga roka tega svetnika je b ia podeljena mestu Koloniji (Koinu). (Konec prih.) Listek za raznoterosti. Iz Ljubljane. Podpisov za oOietnico sv. Očeta ve lika množina skupaj vrč iz vsih krajev. Veči del sj prav čedne in lične pisanja. Nektere pole dobe lepe podobe dotičnih cerkvi ali krajev. Kaj lepo se poda na čelu novomeških pol prav jasna slika ondotnega mesta z napisom : „Civitas et parochia Rudolphsvertben- na Turškem so z Rusi; Anglija in druge vlade se za- aia". Kteri niso se poslali pol, naj skusijo to z vso poredoma oglašujejo za ntbenostranske. naglico storiti. -- Šmarnice se v Ljubljani pridno obiskujejo. V frančiškanski cerkvi imajo letos v ta namen novo podobo MMuhOVSHe Spremembe. M. D. ,,Kraljice miru" prelepo izdelano cd g. Šubica, in druge oprave. (Prib. več.) Y Tefžaški Škofiji: C. g. J. T reven bode 5. ne- Pia? lepe nove podobice za pervo sv. Obhajilo s slo- deljo po Veliki noči kot št-Ivanski župnik sjovesno venskimi molitvami zadi — smo vidili pri g. M. Gerberji. vmesten. — C. g. Urban Golmajer, župnik v Cubedu, Oziroma na popotvanje ▼ Rim so gg. župniki po je imenovan župnik Tomajski. Gorenjskem (i.ajberže tudi drugod) po deželni vladi dobili prošnjo od ,,novolaške vlade", naj bi naznanili, koliko iz vsake duhovnije jih pojde na501etnico? To boje MMobrotHi darovi. zarad tega, da se oakerbi, naj bi ne bilo kake zadrege savolj množic itd. sv• Očeta: Neka ljubljanska družina, ktero naj Teržtsko-koparski mil. škof so v prelepem pastir- dobri Bog blagoslovi na prošnjo sv. Očeta Pija IX, za skein listu čast. duhovstvu in vernemu ljudstvu pojas- 501etnico 30 gld. a. v. — Neimenovan ljubljansk duho- nili preslavno 50!etnico Pija IX in velevali, kako naj ven 5 gld. nepremagljivemu bojevavcu za sv. Cerkev, se obhaja. (Prih. več.) — Iz Polhograške fare s prav sinovsko vdanostjo 31 gl. Y Belaku na Koroškem usmiljeni bratje iz Gradca in z vošilom: Naj bi Jim blagovolila milost Božja tudi zidajo novo bolnišnico. Ta naprava je toliko bolj po- še oOletnico vladarstva vesoljne Cerkve dati doživeti — trebna, ker le v Celovcu imajo že redno bolnišnico, ali saj po Njih lastnih željah toliko, da se še zmage druge boje ni v deželi. V ta namen so dobili od vlade veselč ter: Nune dimittis, Domine, ser*um tuum in pace! privoljenje, da smejo tudi po Kranjskem za to človeko- — S Podkraja po č. g. A. Lušinu sv. Očetu za 501et- Ijubno napravo milošnjo nabirati. Čč. brata Edvard nico 5 gl. 96 kr. s prošnjo sv. blagoslova za pastirja Benedičič (iz Železnikov) in Adavkt Theurich sta spre- in ovčice. — Iz Brezovice po č. g. fajm. J. Potočniku jela od reda to nalogo in sta že na Kranjskem. — Da 15 gl. v papirju in 5 gl. v srebru. Bog daj, da bi zmago rojaki zvedo kaj o delavnoati tega reda, naj omenim sv. Cerkve še na zemlji obhajali! — P. n. kan. J. Vole nekoliko tega, kar so storili v Gradcu od 1. pros. do 20 frankov v zlatu za 501etnico. — Dve sestri z Zali- zadnjega grudna 1876. Sprejeli so tačas v svojo napravo loga 2 st. dvajset, proseči sv. blagoslova. — Iz Blago- 1354 bolnikov. Med drugimi: iz Češkega 68, iz Ko- vice po č. g. fajm. BI. Petriču 4 tol. in 1 st. dvajset., roškega 119, iz Kranjskega 76, iz Hervaškega 41, iz t. j. okoli 8 gl. a. v. Vsi darovavci prosijo sv. blag. — Primorskega 14, iz Moravskega 47, iz vojaške meje 2, M. Markič, M. Rohn in J. Sirnik 1 gl. 60 kr. s prošnjo iz šlezije 7, iz Slavonije 2, iz Štajarskega 705, iz Ti- sv. blagoslova za poslednjo gnado. — Po g. J. Dol. rclskega GO itd. Med temi je bilo 1308 katoličanov, 10 40 kr. — Neimenovana roka po g. J. Porentu 1 tol. za razkoluih grekov, 23 protestantov, 13 izraelcev. Umerlo 2 gl. st. den. — Po č. g. G. Rot u, kapi. v Rovtah, 3 gl. jih je 113, odpravljenih 1151, v zdiaviljenji jih je ostalo a. v., 1 križavec za 2 gl. 12 kr. star. d. , 90 kr. a. v. 90. — lz t gostov jc bilo napovedanih. Grof Pergen Logatca po č. g. fajm. M. Markiču 10V2 gl. star. den. je zbor pričel. Neštevilno adres, voŠilnih pisem in tele- v 3r. — Iz št.-Vida nad Ljubljano po č. g. fajm. A. gramov je bilo dospelo že takrat na Dunaj. Za pred- Potočniku 32 gl. 20 kr. st. den. in 1 ces. cekin. — Verni sednika je bil voljen grof Egbert Belcredi. Apostoljski s Prežganja 10 fr. v zlatu, 8 gld. 40 kr. a. v.; 3 gld. poslanec mons. Jakobini, nadškof Kučker, več škofov 53 kr. v star. sreb. den. in prosijo sv. blagoslova — in druzih velikanov je bilo pričujočih. Pervega majnika Čast. gosp. fajm. Cibašek Ant. 20 fr. v zlatu. — G. L. so se v raznih odsekih pričele silo tehtne obravnave, o Šabec 1 gl. — Po č. g. U. Zupanu iz Leskovce 16 gl. kterih prihodnjič kaj. sv. Očetu za 501etnico. — Iz Zaspega 8 gld. po č. g. Iz Rima. Sv. Oče so zdravi in sprejemajo popot- fajm. Fr. Jerebu za 501etnico ljubljenemu av. Očetu s nike: 5. t. m. bodo sprejeli francoske romarje. prošnjo sv. bjagoslova. — Dol na Dolenjskem 6 st. tol. Katoliški mi8ijoni. Družba za zunanje misijone v po 2 gl. — Star.ga 8 gl. 20 kr. — Poljšnik_12 gl. — Parizu je leta 187b imela v svojem obročji 24 misijon- Dobovec 10 gl. — Šmartno pri Lit. 14 gl. 95 kr. (vmes skih krajev s 701.445 katoličani, 3*.000 krivoverci, in 0 gl sr.) — Stara loka 81 gl. 57 kr. — Selce 52 gl. 136 363.841 neverniki. Verske spremembe so naslednje: — Železnike 27 gld. 43 kr. — Stara Oslica 16 gl. — t ji n) krivovercev je spreobernjenih, pa 255.087 kerstov. Sv. Leonard 12 gl. — Lučne o gl. - Bukovsica 1 ces. V teh misijonih je 23 škofov, 456 misijonarjev, 389 do- cekin. — Nova Oslica 4 gl. - Zalilog 3 gl. — Moravče mačinskih duhovnov, 1173 katehistov (učenikov keršan- 31 gh — Ihan^ lo gl. - Peč o gl. in 1 tolar za 2 gl. skega in pripravljavcev za av. kerat), 1559 cerkva ali - Cemšenik 6 gl. - Sava 5 gl. - St. Osvald 5gl. - kapel, 27 semenia, 1187 klerikov in 763 šol s 17.200 St.-Lambert 4 gl. - Po c. g. J. Dol. 2 gl. - J. Pet- coienci. kovšek z Rovt 1 gl. Poslednje nofice. Rusi se zbirajo v vojsko proti Za pribegle Ercegovince in Bošnjake: G. L. Sabec Turku v Kvropi ob Donovi in v Aziji med Černim mor- 2 gld. jem in Perzijo, zlasti pri Kars-u. Dozdaj še ni bilo nič Za afnkanski misijon: Z Dobovca 2 gl. osebnega. Rumuni, Černogorci in najberže še drugi (Drugi dar, prih.)_ Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznlfcovi dediči v Ljubljani.