http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik 1120 ČETRTEK 24.SEPTEMBER 2015 / ŠTEVILKA 1120, LETO XXI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA/ CENA: 1,50 EUR (3 STDObil .ko Drx\ zcii nolzoi lontono Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 tel.ŠL 040410 743 Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Pokličite mobilca! 040 211434 Oblačila moška, ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1 Vsi ne bomo evropski uradniki Verjetno so kriva leta, da vse težje razumem vsebino različnih evropskih projektov okrog katerih se zbirajo eni in isti zakravatirani karieristi in se borijo za to, da bi čimbolj oportunistično in predvsem s čimmanj dela, šli skozi življenje. (Mef)V tem so zelo podobni tistim dela sposobnim, a dela izogibajočim sodržavljanom, ki vsak mesec čakajo na socialno podporo in tarnajo v strahu, da jim jo bodo pobrali begunci, ki naj bi jim naša država odštela par milijonov “njihovega” denarja. Smisel življenja enih in drugih je, ležanje na travi z možgani na off, le da so eni zadovoljni z drobtinicami, drugi pa si želijo odtrgati večji kos evropske pogače za nekaj, kar vse težje razumem. V tej deželi namreč nihče več ne razmišlja o tem, kaj početi, da bomo kaj zaslužili. Po vojni so rekli, da rabijo tovarno in so jo naredili. Tovarno igrač, v mestu ribičev in kmetov. In so jo naredili in je živela par tisoč družin. Če bi danes kdo razmišljal na ta način, bi ga na hitro obsodili za naivnega sanjača. Vsi, od lokalnih oblastnikov do bankirjev in od politikov do navadnih ljudi. Celo tisti s socialno podporo bi rekli, da se ne izplača. Danes razvoj, kariero in poslovno uspešnost enačimo s številom pridobljenih evropskih projektov. Tudi v Izoli jih je bilo nekaj, z njimi smo razširili turistično ponudbo ali izpeljali kakšno investicijo, toda nove, dodane vrednosti ni prinesel nobeden. Izboljšana ribiška infrastruktura je sprla ribiče, Komunalo in Občino, štiri nove barke, ki so že prirasle k pomolu, bodo najverjetneje ostale brez privezov, Parencana je lepa rekreacijska pot a od nje ne živi veliko ljudi. Tudi info točka programa Interreg Adrion, za katero si prizadeva Občina Izola, bo morda zaposlila človeka ali dva, tako kot se je zgodilo v večini evropskih projektov, ki smo jih doslej dobili. To pa je zelo počasna pot k reševanju problema nezaposlenosti, posebej zato, ker so nekateri Izolani samo delavci in jim izraz evropski projekt prav nič ne pomeni niti ne pove. •m BANKA KOPER Tednik MAN DRAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 mali oglasi in naročnine; tel 040 211 434 Športno dopoldne na Lonki To soboto, 26.septembra dopoldan med 9. in IZ.uro se bomo občani Izole na Lonki lahko družili z izolskimi spolnimi društvi. Na stojnicah se bo predstavilo 9 društev, poleg tega pa se bo Rokometno društvo Izola predstavilo z igro GoldenGol, Smučarski klub Izola z vožnjo med stožci, NT K Arrigoni vabi k igri namiznega tenisa, oba izolska veslaška kluba pa na veslaške simulatorje. Vmes bo veliko zabave in nastopov članov različnih društev. J Popoldne pa ČILIADA o Prav tako, v soboto, 26. septembra, ° vendar popoldne od 15.00 do 22.00 pa bo na Manziolijevem trgu in v Ljubljanski ulici potekal festival čilija poimenovan ČILIADA. NA Manziolijevem trgu se bo predstavilo kar 14 pridelovalcev čilija in proizvajalcev različnih izdelkov iz te zanimive vrtnine, medtem pa bodo v Ljubljanski ulici domačini in gostje pripravljali zanimive jedi v katerih ima čili pomembno vlogo. Ob 19.00 bodo jedi ocenili, nato jih bomo poskušali, sledil pa bo nastop skupine Terra (sa)folk. Veterinarska ambulania Izola d.o.o. AMBULATORIO VETERINARIO ISOLA S.R.l. Dobrava le 6310 IZOLA/ISOLA tel.: 05/64132 22 urnik / orario V* pon.-pet. / lun.-ven. 8-12 /16-19 sobota / sabato 9-12 nedelja zaprto domenica chiuso I Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu, in ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ORDNUNG UND DISZIRUN Oni hodijo. Pred seboj porivajo vozičke, če jih imajo, ali pa, vse kar imajo, nosijo v najlonskih vrečkah. V naročju, na hrbtu, nosijo otroke. Je pač Evropski teden mobilnosti in oni hodijo. Evropa je svojo zastavo z rumenimi zvezdicami v krogu na modri podlagi, zamenjala s krogom iz bodeče žice, zidovi, policijskimi kordoni, sol-zilcem, s policijo in, k sreči ne povsod, tudi z vojsko. Koga briga evropski teden mobilnosti. Policija, tako kakor v dobro znanih režimih, samo izvršuje povelja višjih in starejših, politikov in oblastnikov. Evropski politiki se prerekajo koliko številk bo katera evropska, civilizirana, demokratična država sprejela. Ne ljudi. Ljudje so postali številke, tako kot, da so jim številke vžgali na podlahtico. Vse je že znano, vse je skrito v frazerstvu o nacionalnem, državnem interesu, varnosti mej. Na bruhanje gre, ko ti kvazidržavniki in kripto fašisti in pseudofašisti začnejo govoriti o »zadnjih varuhih schengenskih mej«, ki se varujejo z pendreki, bodečo žico in plinom. Manjkajo samo rjavosrajčniki, ne manjkajo pa železniški transporti, ki spominjajo na tiste znane čase, ko so črnosrajčniki tepli starše, ki so ščitili svoje otroke, jih trpali v vlake in transportirali v neznano. Za zdaj jih včasih samo »pošpricajo« s plinom, a če bo šlo tako naprej, ni daleč do plinskih komor. Točno toliko daleč je, kolikor je od internacijskih taborišč, v katere trenutno v Evropi trpajo te reveže, do koncentracijskih taborišč. Za zaščito scghengenskih mej, na katerih ljudje čakajo. Zdravi in bolni, moški in ženske. Mladi in starejši, otroci in starši, pa koga briga, mi smo »zadnji varuhi... krščanstva« pravi Orban, »zadnji varuhi schengenske meje«, pravi Miro. Kaj pa ljudje? Naj gredo stran, naj grejo nazaj, od koder so prišli. Samo v tem tednu je Slovenijo prehodilo 3700 ljudi! HALO....Toliko se jih vsako jutro pripelje z Dolenjske in Notranjske v Ljubljano v službo, pa ni nobene panike, razen če se ne stepejo za kakšno parkirno mesto. Oni pa hodijo. Vedo od kod, ne vedo kam. Ampak od njih Evropa zahteva »ordnung und disziplin. Tako kakor je nekoč bilo in česar se malokdo spomni. Pa bi se morali spominjati takih prizorov. Spomnim se leta 68 in beguncev iz takratne Čehoslovaške, spomnim se romunskih beguncev iz časa Ceauceskuja, veliko drugih dobrih ljudi jim je pomagalo, tako kakor jim pomagajo danes, le da se o njih malo ve. Ker nočejo da dočakamo mrtve ljudi na bodeči žici in vojsko na meji. Ordnung und disziplin. Metanje hrane ljudem v žici, kot živalim v živalskem vrtu? To se dogaja v Evropi, ker Evropa smo mi. Ostanek sveta gleda Evropo, ki ne ve kaj kaj naj naredi, a to potem naredi na najslabši možni način. Ostanek sveta gleda Evropo, in Evropa smo mi, kako rine v kaos svoje najhujše preteklosti, popolnoma nesposobna, da predvidi svojo kakršnokoli prihodnost, kaj šele, boljšo. Prihodnost Evrope me ne zanima več. Ni pomembna. Pomembna so življenja tistih ljudi, ki obvisijo na bodeči žici, pod katero so pokopane ruševine evropske civilizacije. Teden sredozemske obale Medtem ko je v Izoli potekala konferenca o razvojnih možnostih istrske regije, vključno s plinifikacijo Severnega Jadrana, pa v Kopru, ob sodelovanju drugih dveh ministrstev (Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za zunanje zadeve) in Univerzo na Primorskem ter ob podpori Mestne občine Koper že tretje leto zapored (v okviru podobne EU strategije za Jadransko-jonsko regijo) organizirajo Teden varovanja sredozemske obale za večjo kakovost življenja ob skupnem morju. Da ne boste rekli, da nimate možnosti izbire. Razvojne priložnosti istrske regije Župan Občine Izola, Igor Kolenc in poslanec v Evropskem parlamentu, Franc Bogovič sta danes v Izoli gostila javni posvet o strategiji Evropske unije za Jadransko-jonsko regijo. Posveta se je z uvodnim nagovorom udeležila tudi ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo, Alenka Smerkolj. Prisotni predstavniki lokalnih skupnosti in različnih institucij iz Italije, Slovenije in Hrvaške so potrdili prizadevanja izolskega župana, da se podporna točka Jadransko-jonskega programa, ki mu pravimo tudi Adrion, ustanovi v Izoli. Zaradi izjemne teže programa Adrion in priložnosti, ki jih ta omogoča za sofinanciranje razvojnih projektov v slovenski Istri, si Občina Izola namreč že dlje časa prizadeva pridobiti podporno točko tega programa, t.i. facility point. V času pogajanj pri vzpostavljanju programa je namreč organ upravljanja pridobila Italija, so pa države članice vztrajale pri tem, da dobi Slovenija dodatno podporno točko programa, ki naj bo locirana v slovenski Istri. Župan Igor Kolenc je na posvetu pojasnil, da je vzpostavitev podporne točke v Istri »izziv za širšo istrsko regijo, kjer lahko z vsemi izkušnjami in resursi, kijih imamo na razpolago, to naše čezmejno območje naredimo še bolj propulzivno.« Ministrica Alenka Smerkolj je ob tem dodala, da bo odločitev o podporni točki znana po srečanju upravnega odbora, ki bo v začetku oktobra v Zagrebu. Adrion sestavlja osem držav, od tega štiri države članice EU (Hrvaška, Grčija, Italija in Slovenija) ter štiri države, ki niso članice EU (Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Srbija). Hrvaški poslanec Evropskega parlamenta, Ivan Jakovčič, ki je tudi poročevalec EU za Jadransko-jonsko strategijo, je poudaril, da je tak koncept sodelovanja, nujen. »Da bodo ljudje razumeli, kaj pomeni ta program, pa je nujno do leta 2020 v vsaki državi izpeljati vsaj en konkreten projekt, ki ga bodo ljudje sprejeli. Definirajmo, kaj so prioritete na tem območju in izpeljimo tiste projekte, ki jih tudi državljani podpirajo,« je predlagal Jakovčič in še dodal: »Najbolj učinkovit način delovanja je namreč tisti, ki se prične na lokalni ravni in se nato nadaljuje na višjih ravneh.« Po besedah poslanca Evropskega parlamenta, Franca Bogoviča lahko skozi to povezavo držav najdemo skupni jezik tudi za strateške projekte, kot je na primer drugi tir železnice ali oskrba Severnega Jadrana s plinom. Na posvetu prisotni predstavnici Ministrstva za zunanje zadeve, Bojana Cipot in Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Nina Seljak sta predstavili vključevanje Jadransko-jonske strategije v makro-regionalno raven na ravni Slovenije in udejanjanje programa Adrion v Sloveniji. Obisk ministrice Smerkolj je župan Kolenc izkoristil tudi za pogovor o razvojnih potencialih slovenske Istre in projektih, ki bi jih bilo nujno uresničiti za konkurenčnost tega območja. Med njimi je nedvomno tudi nov predlog alternativne trase hitre ceste do Dragonje, ki bi bila po navedbah župana za državo veliko cenejša in hitreje izvedljiva kot nadaljevanje hitre ceste do Lucije in trasa hitre ceste Koper-Dragonja. Hrvaški evropo-slanec Jakovčič je izrazil tudi močan interes hrvaškega dela Istre, da se ta povezava do hrvaške meje čim prej izvede. Omenil je možnosti za sofinanciranje ceste skozi evropske projekte, saj je jasno, da bo Slovenija sama težko izpeljala ta projekt. SZJ-Kabinet župana Občine Izola Popolna zmeda s parcelami in lastniki Danes se bo na 6. redni seji sestal izolski občinski svet. Poleg zelo pričakovane točke o odpisu dolgov socialno ogroženim je zanimivo tudi odločanje o sodni poravnavi glede funkcionalnega zemljišča k Mihevčevi hiši in pobuda o načrtovanju novega kulturnega doma. Občinske svetnike najprej čaka obravnava poročil in načrtov dveh pomembnih izolskih javnih zavodov in sicer Glasbene šole ter Centra za kulturo, šport in prireditve. Sledila bo obravnava in sklepanje o podpisu sporazuma o izvedbi odpusta dolgov in o določitvi višine odpusta dolgov socialno ogroženim občanom, o čemer smo v Mandraču že pisali, tako kot o odpisu neizterljivih terjatev Občine do fizičnih in pravnih oseb. V glavnem gre za dolgove zaradi neplačevanja najemnin. Sledi predlog Rebalansa proračuna Občine Izola za leto 2015, ki pa ga, dan pred sejo, še ni na spletni strani občine, kjer so sicer objavljena gradiva, tako kot prej omenjenega odpisa neizterljivih terjatev, kar je moč razumeti, saj gre za osebne podatke, ki so ščiteni z zakonom. Svetniki bodo razpravljali in odločali tudi o spremembi in dopolnitvi statuta Občine Izola, o spremembi Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti pa tudi o spremembi odloka o pokopališki dejavnosti. Mihevčeva hiša Svetniki bodo odločali o sklenitvi sodne poravnave, katere cilj je ureditev razmerij v zvezi z določitvijo pripadajočega zemljišča k takoimenovani Mihevčevi hiši ob hotelu Delfin in posredno glede dostopa do stavbe v kateri je zdaj veslaški klub. Med lastnico hiše in Občino Izola teče spor glede določitve pripadajočega funkcionalnega zemljišča in sodišče jena prvi stopnji odločilo, da k stavbi, poleg že ugotovljenega pripadajočega zemljišča, pripada še funkcionalno zemljišče na parcelah Občine Izola. Zoper ta sklep sta se pritožili tako predlagateljica kot nasprotna udeleženka. Med Občino Izola in družbo MAR-SPORT d.o.o. pa teče še en sodni spor. Občina namreč potrebuje cca 4 m pas za dostopno pot. K poravnavi se pridružujeta tudi zainteresirana za nakup omenjene nepremičnine s funkcionalnim zemljiščem vred, zato občinska odvetniška služba Mavsar predlaga članom občinskega sveta, da sprejmejo sklep, s katerim da soglasje k sklenitvi sodne poravnave. O zmedi s parcelami na tem delu zemljišča, tik ob plaži hotela Delfin pa priča tudi skica tega območja s parcelami. Kulturno čakajoč dom Na prejšnji seji je svetniška skupina Desus podala svetniško pobudo naj Župan sproži vse potrebne postopke na podlagi katerih bo Občina Izola pridobila dokumentacijo, ki je nujna za vložitev vloge za sofinanciranje projekta kulturne infrastrukture (kulturni dom). Ministrstvo za kulturo RS je namreč v postopek vložilo “Predlog zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi”.Ta poudarja, da je eden izmed načinov uresničevanja javnega interesa za kultura gradnja in vzdrževanje javne kulturne infrastrukture, ki zagotavlja prostorske pogoje za kulturno ustvarjalnost in dostopnost do kulturnih dobrin. Javna kulturna infrastruktura, ki jo imajo v upravljanju javni zavodi s področja kulture je v izredno slabem stanju. Pogoji za delo v prostorih, ki jih zasedajo javni zavodi so postali neustrezni in v nekaterih primerih ogrožajo izvajanje dejavnosti. Objekti so energetsko potratni v njih ni mogoče zagotoviti primernih klimatskih pogojev, odrske tehnike so zastarele in skoraj neuporabne. “V predlogu Zakona so posebej opredeljene Investicije v javno infrastrukturo občin namenjenih javnim zavodom s področja kulture katerih ustanoviteljice so občine. Te investicije se bodo sofinancirale (do 50% končne vrednosti prijavljenega projekta ...), iz proračunskih sredstev RS na podlagi javnih razpisov v skupni vrednosti do 32.000.000,00 EUR. Da pridemo do cilja je potrebno vložiti vse napore, da Zakon v DZ dobi podporo in imeti moramo pripravljeno dokumentacijo in ustrezne vire na podlagi katerih se bomo prijavili na razpis”, so še zapisali v pobudi. V odgovoru na svetniško pobudo je zapisano, da je Župan imenoval kompetentno delovno skupino (njena sestava uredništvu ni znana), ki je proučila vse dosedanje variante in rešitve za rekonstrukcijo in adaptacijo obstoječega objekta ali nadomestno oz. novogradnjo kulturnega doma oz. kulturnega centra v Izoli na novi lokaciji ter ponovno prevetrila programske vsebine in določila prostorske potrebe in možne tehnološke rešitve, ki bi omogočale zadovoljevati večino sodobnih potreb po kulturnem udejstvovanju izvajalcev in uporabnikov kulturnega doma oz. centra v bodoče. Delovna skupina je pred zaključkom dela, na podlagi predlaganih usmeritev pa se bo pristopilo k preveritvi lokacije in izdelavi investicijske ter projektne dokumentacije v skladu z zakonodajo. Izvedba projekta je načrtovana v obdobju do leta 2018. Glede na to, da so že sproženi vsi potrebni postopki, na podlagi katerih lahko Občina Izola pridobiva ustrezno investicijsko in projektno dokumentacijo (sprejet Proračun za leto 2015 in Načrt razvojnih programov za obdobje 2015-2018), župan predlaga občinskemu svetu, da obravnavajo in sprejmejo predlog sklepa, ki sledi pobudi svetnikov stranke Desus. ur Migracije levo Jaz sem večji strošek od beguncev Tako, malo v šali in malo zares, pravi Tomaž Gregorc, diplomirani antropolog, ki dve leti dela na italijanskem solidarnostnem konzorciju (Consorzio italiano di solidarieta’) vTrstu. O begunski krizi pa pravi, da pravzaprav to ni kriza, temveč se bomo morali na to dinamiko migracije pač navaditi. Naš sokrajan, Tomaž Gregorc, je lani, v Plaču Izolanov, predstavil model samoorganiziranih skupnosti, ki je zaživel po vsem svetu, pri nas pa se je šele začel razvijati. Tomaž je takrat kot član Iniciative Mestni zbor v Mariboru predstavil sistem samoorganiziranih četrti, ki so se zelo lepo prijele med tamkajšnjimi prebivalci, v sklopu iniciative pa je stopil v stik z aktivisti, italijanskega solidarnostnega konzorcija (ICSop.n.). Čez čas, ko se je konzorcij še dodatno širil, mu je njegov predsednik Gianfranco Schiavone poslal mail s ponudbo za službo. To je bilo pred dvema letoma, od takrat pa Tomaž, avtohtoni Izolan, dela in živi v tesnem stiku z migranti, pri-bežniki in begunci. - Že dve leti deluješ na konzorciju, ki ima državno ime, a deluje predvsem lokalno. - Ja, na začetku je šlo za državni konzorcij, ki pa se je kasneje razdrl. Zdaj pokrivamo občino Trst, čeprav, ko je treba, ponudimo naše znanje, izkušnje in pomoč tudi izven našega delovnega območja. Vseeno pa naš namen ni, da bi se širili, temveč da bi se širila naša praksa. - Od kdaj deluje ICS? - Od leta 1993, ko se je rodil kot odgovor na balkansko vojno, s tem, da se je projekt imenovan SPRAR (Sistema di protezione per richiedenti asilo e rifugiati op.n.) začel šele leta 2001. Gre za ključen projekt, ki ga je oblikoval ravno ICS in je temelj za takoimenovano razpršeno nastanitev. - To pomeni, da ne govorimo več o tistem klasičnem sprejemnem centru, ki bolj spominja na zapor, temveč o stanovanjih, ki so razpršena po vsem mestu, kajne? - Tako je. Strogo se dela na manjših središčih in to iz več razlogov. Najprej zato, ker če razpršiš 150 ljudi po celem mestu tako, da jih naseliš po tri, štiri ali pet v posamezno stanovanje, se izogneš samogetoizaci-ji, torej občutku, da so vsi na kupu. Po drugi strani pa se izogneš temu, da umetno ustvariš točke konflikta, ker, če bi domačini videli blok s 150 begunci, bi se seveda počutili ogrožene. Če pa istih 150 ljudi razpršiš po celem Trstu, se jih niti ne opazi. - Vi torej najemate stanovanja v Trstu? - Tako je in to izključno na zasebnem trgu. Do javnih stanovanj pa ne dostopamo zato, da ne bi podžigali tega vedno prisotnega latentnega konflikta med domačini in pribežniki. Samo zato, saj nas večkrat ljudje vprašajo, kako to, da smo se za to odločili, saj ima Občina veliko praznih stanovanj, do katerih bi naši gostje, kot pravimo pribežnikom, imeli tudi pravico dostopati. Ampak, zavedamo se politične note, ko bi nasprotniki to izkoristili zato, da bi beguncem očitali, da jim kradejo stanovanja in tako naprej. Kako reagirajo sosedje - Verjetno je zaradi tega projekt toliko dražji? - Res je, a je to pač cena za to, da se izognemo konfliktu. - Ko najamete stanovanje, napri-mer na San Giacomu, vanj pa naselite nekaj pribežnikov, kako se na to odzovejo sosedje? - To je odvisno predvsem od sosedov, ni pa neke stalnice. V veliki večini primerov jih sploh ne opazijo, ko pa jih vendarle opazijo, jih kdo navadno povabi na čaj ali na kavo in začne se dogajati tisto, kar se sicer dogaja, ko se kdo od nas preseli v novo stanovanje. Najprej se torej nekoliko sumnjičavo gledaš, nato pa se najdejo skupne točke, tako da glede tega res nismo imeli nikoli težav. Nikoli se še ni zgodilo, da bi dobili pritožbe na Občino, da so se begunci naselili v soseščino. Tega ni. Problem se je zgodil, ko smo enkrat najeli polovico bloka od enega samega lastnika, ker smo nujno potrebovali veliko stanovanj. Tam pa so se domačini začeli mobilizirati in so začeli podpisovati neke peticije, kako je treba te ljudi izgnati. No, mi smo se sestali z njimi in jim razložili, da gre za zasebna stanovanja, naši gostje pa imajo prav tako pravico, da tukaj živijo, ter jim razložili, da edino, kar nam ostane, je pogovor, saj jih spoditi pač ne morejo. To je bil zares najslabši primer, do katerega je prišlo, pa še to predvsem zato, ker je bilo več ljudi na eni sami lokaciji. - Dejansko je dogodek potrdil vašo razpršitveno prakso? - Tako je. V primeru razpršitve se tem konfliktom preprosto izogneš. - Po naselitvi nato nastopi proces integracije? - V resnici je to že del integracije. S prvim dnem, ko se nekdo pojavi na teritoriju, se mora začeti proces, ne integracije, ampak vključevanja. Gre za vključevanje v lokalno dnevno življenje. Karkoli mi počnemo, gre v to smer. Centri za tujce ali azilni domovi imajo paralelne servise, to pomeni, da imajo tam zdravnika, pisarne, službe, ki jim določijo davčno številko, policijo, psihiatrični servis, krožke italijanščine in tako naprej. Te ljudi se zapira v nek zaprt sistem, medtem ko mi delamo v smeri, da jih razpršimo navzven. Torej, če ostaja nek tip servisa, ki deluje na teritoriju, mi delamo na tem, da se ti ljudje morajo poslužiti tega sistema. Lansko leto so nam javne šole sporočile, da iz takšnih ali drugačnih razlogov nimajo možnosti vpisati naših gostov na tečaje italijanščine, pa smo organizirali svoje. Zato pravim, da se proces vključevanja začne s prvim dnem, saj že takoj, ko gost pride v to pisarno, ne dobi tukaj vsega, ampak samo informacije, kako si lahko zadeve uredi. In če tega sam ne zna, mu seveda pomagamo in ga pospremimo. - Kot če bi se domačin preselil v drugo občino? - Tako je. Logika je povsem enaka. Kot da se jaz ne bi sam znašel na Centru za socialno delo in bi prosil prijatelja, ki mu je kaj bolj jasno, da pride z mano. Pri nas je pač to sistematizirano in gre za metodo dela. - Torej imajo »gostje« nekakšnega svojega skrbnika? Vsak skrbnik 15 gostov - Vsi imajo socialnega operaterja. In vsak socialni operater skrbi za določeno število ljudi. Mi sicer skušamo že od prve nastanitve uvesti individualno delo z našimi gosti, saj to, da se jih obravnava skupinsko, ne koristi nikomur. Danes imamo na operaterja po petnajst gostov, kar je kar veliko, pred časom pa je vsak skrbel le za kakšnih pet. Takrat se je dalo dejansko dobro delati, danes pa je to nekoliko težje ampak namen je še vedno dosežen in to je, da ima človek občutek, da ga obravnavaš individualno, kljub temu, da jim sama zakonodaja tega ne bi omogočala. Torej, mi jim nudimo podporo na področjih, kjer jo potrebujejo z namenom, da bi nekega dne lahko sami to urejali. Kot klasična nevladna organizacija je naš končni cilj seveda ta, da bi ukinili same sebe zato, ker bi bili nepotrebni. - Je torej ključno, da se pribežniki vključijo v življenje mesta? - Vključenost v lokalno okolje se začne s tem, da ljudje poznajo geografijo mesta. Če torej nekoga nekam pospremiš si moraš vzeti čas, da mu razložiš, kje se nahaja, mu pokažeš imena ulic, mu razložiš sistem javnih prevozov, ker bi izpadlo zelo narobe, če bi po dveh letih, ko se projekt nastanitve zaključi in dobi dokumente, človek moral zaživeti v mestu, ki ga ne pozna. To se namreč dogaja v velikih centrih, v Milanu, v Rimu ali v Torinu. Tam imajo te velike azilne domove, v katerih imajo vse te paralelne sisteme, a ko ljudje dobijo dokumente, to pa se zgodi v večini primerov, jih spustijo ven in takrat šele prvič v življenju zares vidijo na-primer Milano. V resnici s tem nisi naredil nič in si njegov proces vključevanja v okolje začel prepozno. In takšni ljudje se pogosto preselijo kam drugam, ker mesta ne začutijo, medtem ko je za nas zelo pomembno, da ljudje že prvi dan spoznajo kraj, v katerem bivajo. - Omenil si dve leti. So po tem času ti ljudje povsem samostojni? - Velika večina ja. Sicer se je struktura ljudi, ki prihajajo k nam v zadnjih letih spremenila, kot so se spremenili tudi razlogi, da prihajajo k nam. Če so pred tem prihajali ljudje zato, da bi tukaj ostali, zdaj prihajajo predvsem zato, da dobijo dokumente, ker je Italija za to bolj fleksibilna, nato pa bi se radi vrnili k družinam, kjerkoli te družine so, to pa je po navadi v Veliki Britaniji. To seveda nekoliko otežuje naše delo, ker ti ljudje večinoma ne bi radi tukaj ostali, ampak dejstvo je, da nekaj let bodo vendarle tukaj in mi jih poskušamo motivirati, naj se vendarle naučijo jezika, naj spoznajo mesto in tako naprej. - Motivacija za učenje jezika tako vsekakor pada. - Ja, pa ne samo zaradi tega, ampak tudi iz povsem objektivnih razlogov. Migracije desno V zadnjem valu beguncev je vedno več absolutno nepismenih, kar pomeni, da so nepismeni tudi v svojem jeziku, govorijo pa po možnosti le različico narečja lokalnega jezika in se pogosto ne razumejo niti z ostalimi migranti. - Gre pretežno za begunce iz vojnih žarišč kot so Afganistan in Pakistan, ki bežijo predvsem zaradi vojne, torej ne gre za ekonomske migrante kot jih danes imenujemo? - Tako je, ja. Čeprav je jasno, da so to tudi ekonomski migranti. V državah, kjer je vojno stanje že kakšnih trideset ah štirideset let, ne moreš narediti ločnice med političnim in ekonomskim migrantom. Te ločnice pač ni. Ženevska konvencija je bila napisana na podlagi evropskih migrantov, in tam se je ta umetna dihotomija med ekonomskim in političnim migrantom tudi vzpostavila, saj ekonomski razlog ne spada med razloge za prošnjo za azil. Ko danes govorijo o ekonomski migrantih se nanašajo na zakonodajo, ki je s tega vidika zastarela. Ker v državi, kjer je že štiri desetletja vojna, pač ni tako jasne ločnice med ekonomskim in političnim razlogom za migracijo. - Gre za ljudi, ki iščejo le človeku dostojno življenje. - Tako je in mislim, da je to mnogim že tudi jasno. Naključje, kje si se ti rodil, pač ne bi smelo vplivati na to, kje ti želiš živeti in konec. In to je univerzalna pravica, ki pa ni omenjena niti v zakonu za azil. - Omenil si, da vsak socialni operater skrbi za deset do petnajst migrantov. Koliko pa imate socialnih operaterjev? - To število se spreminja dnevno, ampak trenutno nas je aktivnih okoli devetdeset. Pred dvema letoma pa nas je bilo le dvajset. - Za koliko beguncev torej skrbite? - Bilo jih je šestdeset, danes pa jih je več kot 900 in to samo na območju Trsta, pričakuje pa se še porast tega števila. - Kako torej gledaš na številke, ki krožijo v Sloveniji glede števila beguncev, ki jih bo sprejela naša država? - Iskreno, mi je nekoliko smešno. Ker tudi če vzamemo teh 900 ljudi, ki so prisotni v Trstu, ko upoštevamo število prebivalcev mesta, to ne predstavlja več kot 0,12 odstotka vseh prebivalcev. Ko te številke postaviš v naš kontekst, so te številke v primerjavi s Slovenijo neopazne. Takrat ti postane jasno, da ta številka ni tako strašljiva, saj imamo v državi skoraj več občin. Je pa razumljiva retorika desnice, tudi leve desnice, saj so to zelo plodna tla za podžiganje sovražnega govora in neupoštevanja pravic. Ker dejstvo je, da ljudje imajo pravico priti na tvoje ozemlje, sploh pa prosilci za azil. To je neizpodbitna pravica in tukaj ni kaj storiti. - Deluje, kot da se ljudje bojijo, da bi jim begunci vzelo nekaj, česar sami niti niso imeli. - Tako je. V Italiji Lega Nord vodi an-tiimigracijski diskurz in moj sodelavec Gianluca Nigro je lepo povedal, da se s predstavnikom Lege Nord ne bi pogovarjal o migracijah, temveč o tem, zakaj so dovolili, da se zlato fiskalno pravilo vpiše v ustavo. Koga zares ščitijo in katerim državljanom so s tem vzeli pravice? Podobno seveda velja tudi za Slovenijo. Saj smo vsi podvrženi isti logiki, oblast pa bo varčevala na vseh nas toliko, kolikor bo le mogla. Begunci nam pač ne morejo vzeti tistega, česar tudi sami nimamo, tudi zato, ker so in bodo vedno bolj marginalizirani od nas. Izolskih 50 beguncev - Za Izolo se govori, da bo morda sprejela petdeset beguncev. Pred časom se je enaka številka pojavila za Milje, kjer pa so se domačini aktivirali in začeli kampanijo, proti beguncem. Kaj pomeni takšna številka za Izolo, ali pa za Milje? - Težava je v tem, da so si ljudje predstavljali petdeset ljudi v skupini in se je zato strah toliko povečal, kar je povsem razumljivo. Če pa bi ti ljudje prikapljali po eden ali dva, sem prepričan, da v Miljah tega ne bi nihče niti opazil. In petdeset je smešno nizko število za Milje, kaj šele za Izolo. - Je pa nenavadno, da je toliko strahu ravno na območju, kjer so pred 70 leti bili pribežniki, politični in ekonomski, še kako prisotni. - In to so mnogi krajani Milj tudi poudarili, namreč, da so tudi sami bili »esuli« in zato še predobro vejo, kaj pomeni biti begunec in da ne bodo menda prav oni tisti, ki bodo tem ljudem onemogočili beg pred vojno. Sam sem v dveh letih delal s kakšnimi 250 pribežniki in niti eden ni v tem času zanikal, da bi bi se najraje vrnil če bi doma vse štimalo. Tam imajo družine, imajo podporno mrežo, poznajo jezik, okolje, pravila, tudi neformalna pravila. Ti ljudje niso prišli sem, ker bi tukaj pričakovali raj, saj vedo, da jih domačini gledajo postrani, da bodo imeli težave s policijo in tako naprej. Prišli so sem, ker so morali zbežati od svojega doma. Hudo jim je, da so morali priti sem, a zavedajo se, da ne smejo nazaj. In veliko naše podpore potrebujejo ravno na tem področju, saj ravno ta občutek, da nikamor ne pripadaš, je najhujši in povzroča najhujše stiske, tudi psihološke. Nemalo je poskusov samomora, tudi zaradi osebnih travm, saj gre večinoma za mlade moške, ki so otroštvo preživeli sredi vojne. Od prvega do zadnjega so to žrtve vojne, tudi tist, ki so prišli zato, da bi kaj več zaslužili. In tega bo vedno več. - Pa vendar je govora predvsem o begunski krizi. - In prav krizna retorika je napačna in treba je končati s tem. Gre za novo dinamiko migracij, na katero se bomo morali pripraviti, ker če se bomo delali, da je le kriza, bomo uvajali začasne rešitve, s temi pa nastajajo težave. Sprejeti moramo, da ne gre za krizo, za izredno stanje, ampak za objektivno stanje, ki se je spremenilo zaradi vojn, ki divjajo naokoli in se samo še stopnjujejo. Čas je, da se pripravimo na novo dinamiko, ne pa da se pogovarjamo o krizi. Odgovarjanje na krizo se v nobenem kontekstu ne konča dobro in glede tega je Italija še kako dober primer, saj se je točno tako odzvala, ko so mislili, da gre za krizo z migranti iz Severne Afrike in zdaj imajo v Lampedusi veliko teh sprejemnih centrov za migrante, ki niso nič drugega kot ozemlja brez nadzora, kjer so ukinjene ne samo tvoje pravice, ampak tudi sam tvoj obstoj. - Slovenija ima z begunci zelo malo izkušenj in mnogi so prepričani, da bo z njimi prišel kriminal. Je to resnična bojazen? - To, da obstaja določen odstotek ljudi, tudi med begunci, ki je lahko naknadno vpleten v kriminalna in ilegalna dejanja je pač statistika, ki pa ni omejena na begunce. Seveda ne moremo izključiti možnosti, da se nekdo ne bo ukvarjal s tem, sploh če ob njihovem prihodu vzpostavimo sistem, ki jim bo dal občutek, da so getoizirani. V tem primeru se bodo avtomatsko začeli vključevati v podzemne skupnosti, saj bodo na ta način najlažje prišli do denarja. 35 evrov na dan Ko bodo prišli v Slovenijo, kot prosilci za azil, devet mesecev ne bodo imeli možnosti za delo. Normalno, da si bodo ti ljudje iskali delo na črno, kar pa je seveda tretirano kot kriminal. V velikih urbanih centrih pa obstajajo združbe, ki točno vedo, koga lahko potegnejo notri in to so navadno najbolj marginalizirani ljudje. Tako da ti ljudje nikakor ne nosijo v sebi to, da so kriminalci, ampak lahko pride do tega zato, ker okolje, v katerega pridejo, se ne zna odzvati pravilno na njihov prihod. Torej razpršenost, ne getoizacija, brez paralelnih struktur, da se lažje vklopijo v okolje in tako naprej. V tem primeru se možnost za potencialno kriminaliteto zmanjša za 90 odstotkov. Tako da je to skoraj bolj odvisno od nas, od domačinov in od inštitucij, kot od njih samih. Velikokrat sem že slišal naše goste, kako so odklonili določene sumljive posle, češ, da so vendarle gostje v državi in se bodo do nje vedli spoštljivo, saj jim nudi zatočišče. - Koliko »vaši« begunci stanejo Občino Trst oziroma državo Italijo? - Najprej naj povem, da je država na nas prenesla nek servis, ki bi ga morala sama izvajati, a je za nas seveda bolje tako, ker vemo, da ga mi bolje izvajamo od njih. Naša dejavnost je subvencionirana s strani države in občine, vsak begunec pa jih stane 35 evrov na dan. V ta sredstva je vključeno vse, torej vsa hrana, najemnine za stanovanja in za naše pisarne, naše plače, vsa zdravila, prehrambeni boni in tako naprej. Ampak iz čisto ekonomskega vidika, ves denar, ki ga država zapravi za begunce, ostane v Trstu. Živila naročamo pri Socialni zadrugi iz Opčin, katerakoli storitev se plača Občini... Ja, res je, za begunce se denar zapravi, a ta denar ostane doma in na ta način rešuješ tudi lokalno mikroekonomijo. Mi smo, na-primer, pomagali številnim hostlom in motelov v času nastanitvene krize. Tako da lahko rečemo, da je to lahko tudi priložnost, le obrniti moramo perspektivo. Iz tega vidika sem jaz za Italijo bolj škodljiv, saj sem plačo odnašal domov, v Slovenijo! am Rdeči križ Izola zbira za begunce Na sedežu RK Izola zbiramo konzervirano hrano (brez svinjskega mesa), pitno vodo (izključno v plastenkah), higienske pripomočke (milo, zobna pasta, zobne ščetke, brisače, higienske vložke, plenice za otroke, vlažilne robčke), odeje, manjše šotore, spalne vreče in ležalne podloge. Oblačil in obutve trenutno ne zbiramo! URNIK vsak delovnik (razen sobote in nedelje) od 7-15h. Hvala za sodelovanje! Izola $ hipermarketi obrobje postane center Danes je vsakemu Koprčanu jasno, da so staro mestno jedro izpraznili trgovski centri v okolici mesta. Nekaterim je to celo všeč, drugi obupujejo, ker je prazno staro mesto, pa naj bo še tako lepo, sila žalostno. Izola je bila v prvem valu premajhna za zagrete trgovske investitorje, zdaj pa se menda ozirajo tudi po nas. Bralec iz Livad nam je pisal o pojavu preštevilnih trgovskih centrov, ki jih je Slovenija polna. Moti ga pojav vse bolj prisotnih in agresivnih živilskih trgovin. »Poglejte kakšen je postal sosednji Koper. Trgovina ob trgovini in nekoč tipična podoba in silhueta Kopra je dobesedno izginila oziroma se potopila pod težo vse te trgovinske evforije”. Izola se je takšnemu »napadu" zaenkrat sicer izognila, vendar je že znano, da bo Mercator gradil večji trgovsko-poslovni center ob novi izolski vpadnici, v primeru Hoferja pa se je tako razsipavalo s prostorom, da tam ni nikoli zasedenih vec kot 1/3 parkirnih mest. Market tudi v Livadah? Zdaj se menda obeta še ena takšna trgovina, velikosti 1.200 m2 v pritličju novih blokov v Livadah, saj novi lastniki menda iščejo kupca prav med trgovci, je še zapisal bralec in dodal, da bi bilo bolje, če bi tja umestili nove oddelke vrtca za vse tiste mlade družine in otroke, ki bodo živeli v tem novem naselju. „Lahko bi dosegli sinergije, saj je čez cesto osnovna šola (s skupno pripravo hrane, vzdrževanjem, igrišči in rekracijskim parkom. Ali pa bi ta prostor izkoristili za izolsko knjižnico. Prostorje dovolj velik, da bi na ta način knjižnici, ki odlično deluje, zagotovili boljše pogoje in predvsem 3 do 4 krat več prostora kot ga ima danes. Pa še lokacija je enako odaljena od Livad, Jagodja, Halietuma in starega mesta. In v bodoče bo ob njej univerzitetni kampus, tako da bi bil del tega prostora lahko namenjen pravi študijski knjižnici ki je danes Izola ne premore." Bralec verjame, da bi se Občina Izola lahko dogovorila za ugodno ceno ali pa dolgoročni najem z možnostjo odkupa ob koncu najemnega obdobja. Ob zaključku je bralec še zapisal, da ne bi smeli brezglavo popuščati pritiskom kapitala oziroma velikih trgovcev, ki z nekaj slabo plačanimi delovnimi mesti pač ne bodo rešili problema nezaposlenosti v naši občini, ki tako prisega na trajnostni razvoj, obnaša pa se povsem drugače. Brez vizije in brez strategije V uredništvu se zavedamo zapletenosti te problematike, še posebej v luči oživljanja starega mestnega jedra, ki ga supermarketi na obrobju mest lahko povsem ugonobijo. PANTHEON" Blagajniške rešitve V-x A-V Vse kar potrebujete za izdajo računov, tudi na terenu. Še nimate pametnega Akcijski paket C Tablica ODYS Mira 7" in tiskalnik telefona ali tablice? Timposssu Izkoristite ugodno ponudbo! Cena 106,00 € (brez DDV) mTi IHHBn "tKts" I Akcijska ponudba do 1.12. 2015 - BREZPLAČNA uporaba storitve Velja za nove naročnike stontve Mobilna blagajna in za obstoječe naročnike Mobilna blagajna, ki dokupijo uporabniške licence. Po izteku akcijskega obdobja se mesečna naročnina zaračuna po veljavnem ceniku, daralab www.datalab.si/retail 101 25 28 9501 prodajagldatalab.si Mte!! To se je zgodilo mnogim evropskim mestom in tudi sosednjemu Kopru. Toda, hkrati se zavedamo, da lokalna skupnost nima druge možnosti vplivanja na tovrstne investicije, razen s sprejemanjem prostorskih aktov, ki takšno gradnjo dovolijo ah pa ne. Veliki projekt občinskih prostorskih načrtov je bolj ah manj zbledel v množici podrobnih prostorskih načrtov, s katerimi občine urejajo manjša območja, celovitega urejanja prostora pa se vsi, vključno z občino Izola, izogibajo, kot hudič križa. V Izoli nič novega V prejšnjem Mandraču smo povzeli ugotovitve lanskoletne kolesarske akcije Pazibuža s katero so kolesarji preverjali, kako varne so kolesarske poti od Kopra do Pirana. Pred dnevi so ponovili lanskoltno akcijo in ugotovili, da se v Izoli ni prav nič spremenilo. Še vedno je nejasna vožnja mimo avtokampa Jadranka, še naprej ni jasno, kje se nadaljuje kolesarska pot Parencana, še vedno marsikaterega kolesarja zapeljejo oznake na makadamsko pot, če' pride v središče mesta pa je kolesar v vsakem primeru izgubljen. Akcija za lepši vrtec V petek 18. septembra, je približno 30 delavcev podjetij DINIT d.o.o. in DINERS CLUB ITALIA s. r. 1. - Podružnica Izola, s prostovoljno delovno akcijo, preživelo družbeno koristni dan v vrtcu Mavrica Izola. V enoti Školjka so pobarvali igrala, ograjice na otroških terasah, pokosili travo na igrišču, postrigli živo mejo okoli vrtca, uredili zelenice ob vhodih v vrtec in uredili gredice na 2. paviljonu. V enoti Livade so pobarvali del železne ograje na stopnišču na stranskem vhodu (V. vhod). Ves potrebni material (barve, čopiče, rožice) so sami nabavili in prinesli s sabo. Ob prihodu jih je pozdravila ravnateljica vrtca Suzana Božič s sodelavkami, otroci iz skupin Mucka, Metuljček in Kresnička pa so jim pripravili kratek nastop in se jim zahvalili v imenu vseh otrok in delavcev vrtca ter podarili sliko, ki jo je narisala 5-letna Lara. Z veliko spretnosti, dobre volje in v sproščenem vzdušju so naši pridni prijatelji prispevali h lepšemu in urejenemu igrišču našega vrtca. Letošnja akcija je bila že druga tovrstna akcija, ki so jo izvedli v našem vrtcu. s B Kmetijski objektiv Iniciativa za “kažete" nadaljuje z delom Srečanje zakupnikov kmetijskih zemljišč, predstavnikov Sklada, Občine, Zavoda in upravne enote je pokazalo, da problematika “črnih gradenj” na kmetijskih območjih ni nerešljiva. Civilna iniciativa, ki združuje zakupnike, je lahko v dobro pomoč. V prejšnjem Mandraču (19.9) je bil objavljen povzetek srečanja zakupnikov zemljišč Sklada kmetijskih zemljišč...in predstavnikov institucij, ki v dokumentih (pravilniki, odloki..) določajo pogoje za postavitev pomožnih kmetijskih objektov. Naslov povzetka s tega srečanja: “Brez dogovora bodo kažete padale”, bi nekoliko spremenil: “Brez dogovora jih bo preveč, da bi padale”. Razen štirim zakupnikom, vse od leta 1993 do danes, ni bilo izdano soglasja za objekte, tako, da bi lahko imeli tudi več kot 200 ali 250 čiščenj terena. Verjetno je bolj uporaben termin “rušenje". To bi bila prevelika obremenitev za inšpekcije, še posebej pa neizvedljivo za zakupnike in kmete. Prva znamenja razumevanja Ob spremljanju razprave sem dobil rahel občutek, da so se pojavili prvi rezultati »v iskanju duše« (Man-drač, 27.8), kajti vsi trije predstavniki omenjenih institucij so prišli do spoznanja, da je osnovna težava v njihovih aktih, ki določajo različna merila za postavitev »začasnih ali pomožnih« kmetijskih objektov in njihovih dimenzij. Drugo olajševalno okolnost je odprl naš Župan, ki se je samokritično opredelil za črnograditelja, kateremu bi se morala država (in vsem ostalim) opravičiti ali pa Sklad v njenen imenu... za 23-letni moratorij, ali pa vsaj našteti ovire za teh skoraj četrt stoletja. Torej smo pridobili med zakupnike vplivnega člana. Čeprav vemo, da ne more vstopiti v vrste civilne iniciative, bo s svojega položaja lahko bistveno prispeval, da se pospešeno nadajuje usklajevanje omenjenih določil: odloka, pravilnikov Sklada in zahtev ZVKD. Dobili smo tudi potrditev, da objektom, ki so bili postavljeni pred 1993, Sklad ne bo delal težav. Civilna iniciativa bo delovala naprej, saj nismo prepričani, da si inšpekcija ne bo izbrala še kakšne žrtve, spremljali pa bomo tudi dogovorjeno usklajevanje, ker nam nov moratorij ne koristi, imamo pa tudi še dosti opravil - obveznosti, da bi izboljšali pogoje za delovanje zakupnikov. : GLABMftUOUt VVAHRItVfl i Pričakujemo, da se bomo spet zbrali takrat, ko bodo vsi trije predstavniki predstavili uglašene zahteve -pravila za nadaljevanje postopkov legalizacije objektov. Nič brez zakupnikov Ko bo treba, po dogovorjenih skupnih kriterijih, ocenjevati vsak objekt posebej, bomo zahtevali, prisotnost predstavnikov civilne iniciative, ki bodo sodelovali pri obravnavi stanja na zemljišču zakupnika. Med člani civilne iniciative je tudi več članov, ki bi želeli povečati pridelke za prodajo, zato bi bilo koristno, da bi Občina in Sklad to podpirala, saj bo naši skupnosti povišanje samooskrbe koristilo, še posebej, ker bodo multinacionalke hotele tudi na teh izdelkih zadržati ali povišati profite. Preprosto: hrana in voda bo mnogo dražja. Spravilo zelenega reza Še ni dolgo tega, ko je Komunalno podjetje obljubljalo, da bodo zakupnikom pomagali ob zelenemu rezu. Tudi za uresničitev te obljube se bomo potrudili, saj nam je nekaj tega, zdaj že ne več zelenega, ostalo še od lanskega leta. Zakupniki, ki bi takšno pomoč potrebovali, naj pokličejo 041 885 297, da bomo na razgovoru z vodstvom komunalnega podjetja imeli predstavo za kakšen problem gre. Že zdaj pa je jasno, da za nujno vzdrževanje in čiščenje zamljišč, potrebujemo skoraj več ali skoraj več časa, kot za samo pridelavo kultur (pridelkov). Skratka, Civilna iniciativa deluje naprej. Pridružite se! Marjan Miklošič Tisti, ki obdelujemo zemljo, še posebej tisti, ki delajo po cele dneve na njej, so na koncu dneva utrujeni, se velikokrat niti ne zavedajo, kako se skozi njihove roke in pred njihovimi očmi spreminja narava,ustvarjajo se pogoji za naše preživetje. Na tej naši suhi istrski zemlji pridelujemo krompir, solato, fige, grozdje in še mnogo drugega. Zase, za sorodnike, za sosede, za trg, saj to ni važno. Važno je, da pridelamo, da delamo ustvarjalno, kar obdelovanje zemlje tudi je. Da ne tavamo okrog in iščemo pomoči drugod, ko nam je pa Narava podarila moč in zemljo. Dvajset let so te pridne roke delale, ustvarjale, tudi za dobro vseh nas. Vsaj ni bilo potrebno uvažati, velikokrat nekvalitetne izdelke, ko pa na tej naši zemlji rastejo tako čudovite rastline. Dvajset le so te pridne roke delale, in ker drugih možnosti ni bilo, so si nezakonito zgradile »kažete«, da so vanje lahko spravile orodje, s katerim so obdelovale zemljo in polovile malo deževnice za sušne dni. Sramotno je in nesprejemljivo, da je to trajalo dvajset let. Vsi vemo, da v vseh teh letih državne inštitucije niso poskrbele niti za sprejem primerne zakonodaje, in s tem so omogočile, da so v neznane »oaze« izpuhtele milijarde evrov premoženja, ki je bilo last slovenskih državljanov - sedaj se pa gremo rušenje »kažet«. Politiki poglejte česa se greste. Presekajte gordijski vozel in rešite ta problem, če želite, da vam bodo ljudje še zaupali. z.p. (naslov v uredništvu) Prometnim in gradbenim mojstrovinam v naši občini dodajamo še eno. Tokrat gre za dvosmerno cesto, ki enostavno izgine v zelenju. Cesta ima označena vozna pasova, očitno je dovoljeno celo prehitevanje oziroma obračanje, tudi kanalizacijo ima, le izhoda ni videti pa tudi prometnega znaka, ki bi opozarjal, da ne gre za fatamorgano, ni nikjer. Če veste, kje je ta cesta povejte tistim, ki ne vejo. Zakaj bi se zabavali samo vi. Gorenje prevelika ovira ga nosilca prvenstva, Romuna Cristian Pletea in Alexander Manole. 3. SNL-zahod Rezultati 5. kroga Adria Miren: Bilje 1:3 (0:3) Tabor Sežana : Cerknica 2:2 (0:0) MNK Izola : Farna Vipava 2:3 (1:2) Jadran Dekani: Brda 1:2 (1:0) Ajd. Škou : II. Bistrica 4:0 (2:0) MNK Izola:Fama Vipava 2:3 (1:2) Izola, 19.09.2015 ob 16.30, gledalcev 113. MNK Izola: Bužan Primož, Mandir Marin, Vidakovič David, Vidakovič Dražen, Božič Marko, Finkšt Niki, Bordon Aleks (Čauševič Aron 67'), Mihailovič Nik, Maršič Matija (Me-mič Aldin 87'), Podgajski Bostian, Zatkovič Mitja Strelci: 0:1 - Leban Tilen (7'), 1:1 -Mihailovič Nik (24'), 1:2 - Neškovič Sašo (30', llm), 1:3 - Simič Dejan (79'), 2:3 - Božič Marko (83') OKOMET V petek znova na pot Gorenje : Istrabenz plini Izola 34:18 (16:6) Velenje, Rdeča dvorana, gledalcev 400, sodnika Štern in Ocvirk. RD Istrabenz plini Izola: Gregorič (6 obramb), Kmetič (1), Vončina (3), Jurič 2, Čolič, Gjerek 2, Božič 1, Zorič-Stepančič 2, Žgavec, Čosič 1, Kecman 1, Gomezelj 2, Velkavrh 6, Konig 1, Matijaševič, Madžarevič. Trener: Borut Hren. Tudi na drugem gostovanju so Izo-lani ostali brez točk, jutri (petek) pa jih čaka še tretje in sicer v Škofji Loki. Tokrat kaj drugega kot poraz proti rokometnim velikanom niti ni bilo pričakovati in o sami tekmi ni veliko poročati. Dejstvo, da so Izola-ni zastreljali štiri sedemmetrovke od šestih, ne bi spremenilo dogajanja na velenjskem parketu. Favorizirani domačini so vse dvome o zmagovalcu razrešili že v prvi polovici tekme. Primorci so se jim dobro upirali v začetku obračuna, zatem pa je prišla do izraza razigranost velenjskih čuvajev mreže, tako da so domačini polčas končali z visoko prednostjo. Do visokega naskoka je Gorenje prišlo s precej uspešnejšo realizacijo strelov kot Izola ter učinkovito obrambo, s katero so skorajda povsem zaprli prostor pred svojimi vrati. V nadaljevanju je Izola sprva bolje izkoristila svoje priložnosti. Do štiridesete minute so zadeli še petkrat, zatem pa je pri Izoli sledil desetminutni strelski post. Rezultatska razlika v prid Gorenja se je tako še povečala. Deset minut pred koncem je imelo Gorenje 15 golov prednosti, tako da so v domači vrsti priložnost dobili mlajši igralci. Najboljši strelec pri Izoli je bil tokrat Andraž Velkavrh, ki je štiri od svojih šestih zadetkov dal v zadnjem delu srečanja in je tako z nekaterimi soigralci nekoliko ublažil poraz svojega moštva. V samem izteku dvoboja pa je svoj prvi zadetek v izolskem dresu dosegel Koprčan Alex Konig. Izola je na lestvici deseta. Po tekmi v Škofji Loka igra doma in sicer 3. oktobra z Dobovo. DEKLETA V soboto 19 septembra so dekleta gostovala v Logatcu. Domov so se vrnile s polovičnim izkupičkom. Starejše deklice A so tekmo izgubile z rezultatom 23:11, medtem ko so kadetinje premagale ekipo RK Adria transport Logatec 14:31. To soboto 26 septembra od 16.00 vabijo v domačo dvorano v Kraški ulici, kjer bo na programu lokalni derbi starejših deklic A in kadetinj proti ŽURD Koper. tonemo mm Katrina tretja ekipno V nedeljo se je v Varaždinu končalo mednarodno prvenstvo Hrvaške v mladinskih kategorijah. Od naših reprezentantov Arrigonija, je do medalje uspelo priti Katrini Sterchi v ekipnem delu. Slovenska ekipa je na prven- stvu dosegla pri mladinkah štiri zaporedne zmage, nato je v polfinalu s 3:0 izgubila proti Romunkam. V posameznem delu sta se na glavni turnir uvrstila Matija Novel in Erik Paulin. Oba sta nato izgubila za uvrstitev med šestnajst najboljših. Matija med kadeti proti Madžaru Andrasu Csabi s 3:1, Erik pa med mladinci proti Slovaku Tiborju Spa-niku s 4:2. Lea Paulin in Katrina Sterchi se v posameznem delu nista uvrstili na glavni turnir. Sta se pa uvrstili med štiri v malem finalu, torej med igralkami, ki se niso uvrstile na glavni turnir iz predtekmovalnih skupin. V igri dvojic je Erik Paulin dosegel dober rezultat. Skupaj z Grkom loannisom Sgouropo-ulosom sta izgubila v četrtfinalu. S 3:1 sta ju premagala dru- V soboto, 19. 09. 2015 so se na tenis igriščih v San Simonu zbrali privrženci tenisa. Že 9. leto zapored je potekal tradicionalni OLD TIME TENIS TURNIR dvojic. Nekaj posebnega je bil že pogled na igrišča, po katerih so tekali in vihrali loparje številni ljubitelji belega športa. Oblečeni so bili v staromodna oblačila: bele klobuke, bela dolga krila in bele dolge hlače. Igrali so z lesenimi loparji in belimi žogicami (to je bilo nekaj posebnega). Ob tenis igriščih so bili old time avtomobili, iz zvočnikov pa se je slišala glasba iz starih časov, ki je prisotne popeljala v obdobje začetkov tenisa. Kakor vsako leto, je tudi letos za vse poskrbel vodja Tenis kluba EDI ROJ, saj je bila na voljo pestra ponudba hrane in pijače. Za zabavo, petje in ples so poskrbeli Marino Marinac, ulični kitarist Franjo in Edi Roj na mandolini. V močni konkurenci teniških privržencev so se najbolj izkazale dvojice: Boža Sluga - David Roj, Jadranka Maček - Miha Rezun, Karmen Čehovin - Marino Prodan, Vladislava Vabotnik - Vili Knap Vse prisotne je ob zaključku turnirja presenetil še ognjemet. Nataša Stubelj ŠPORTflH ŠOLO mflESTRRL »PRVI KORAKI V ŠPORT« ŠPORTNE DELAVNICE za otroke od 2. - 8. let INFO: ZAVOD ZA ŠPORT IN PRIREDITVE POLANJA Premrlova 1, IZOLA, Gsm: 041/ 644 817 (Tone Barič) SPORTNASOLAMAESTRAL@GMAIL.COM V ponedeljek 21.9.2015 je bil odigran 30.turnir letošnjega prvenstva v taroku za posameznike. Najuspešnejši je bil Anton Kosič, ki je že drugič v tem mesecu osvojil vseh 6 možnih točk in se s tem močno približal tretjemu mestu v skupni uvrstitvi. Drugo mesto je zasedel Vladimir Šetina s 5 točkami, tretje mesto je osvojil Bogo Strohsack s 4,5 točkami. V skupni uvrstitvi med prvo peterko ni prišlo do sprememb. Še naprej vodi Marija Bolje s 113,5 točkami in razliko +10136. Za točko in pol se ji je približal drugouvrščeni Anton Sevčnikar, ki je zbral 108,50 točk in razliko +10913. Tretje mesto je zadržal Boris Debeljak z 98,5 točkami in razliko +7741, na četrtem mestu je ostal Anton Kosič s 94 točkami in razliko +5510. Peto mesto je obdržal Vladimir Šetina z 91 točkami in razliko +4077. Naslednji turnir bo v ponedeljek 28.septembra v kavarni hotela Delfin s pričetkom ob 16.00 uri. Športajte z nami! Dnevi odprtih vrat izolskega športa - od 19. septembra do 24.oktobra 2014 Izkoristite brezplačne športne dejavnosti in spoznajte izolski šport! Četrtek 24.9.2015 ------------------------------------------------- BALINARSKI KLUB KORTE 18.00-20.00 (mladij BALINARSKO IGRIŠČE KORTE - Predstavitev balinanja in društva, ogled vadbe, demonstracije, preizkus balinanja, vpis novih članov PLESNI KLUB TITTV DANCE IZOLA 17.00-18.00 PALESTRINA, OŠ DANTE ALIGHIERI IZOLA- Za otroke letnik 2010,2011; nadaljevalci 18.00-19.30 - Za otroke letnik 2002-2006; BREAK DANCE & Kids STRELSKI KLUB IZOLA 18.00-20.00 PROSTORI KLUBA, KRAŠKA 1 - Predstavitev streljanja preko SKAT-a (računalnik), predstavitev opreme, ogled treningov, vpis novih članov. SAVATE KLUB OBALA francoski boks 19.30-21.00 OŠ LIVADE (večnamenski prostor v 2. nadstropju) - S treningi pričnemo v torek 22.9. Teoretična in praktična predstavitev francoskega boksa, predstavitev opreme, za člane je vadba do 24.10. brezplačna. Ogled treningov in vpis novih članov. ODBOJKARSKI KLUB IZOLA 16.00-17.30 (mala) 17.30-19.00 (mini) TELOVADNICA OŠ LIVADE - Predstavitev mini in male odbojke, vpis novih članov. MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA 18.00-19.30 MESTNI STADION IZOLA - Predstavitev treninga in vpis novih članov U-15 17.30- 19.00 OSNOVNA ŠOLA VOJKE ŠMUC (telovadnica) Predstavitev treninga in vpis novih članov 2008, 2009 in mlajši Petek 25.9.2015 --------------------------------------------------- KLUB BORILNIH VEŠČIN KICKBOKING in TAE KVVON - DO 17.00- 18.00 PROSTORI DRUŠTVA - Gregorčičeva ulica 21 (stara italijanska šola) Predstavitev osnov borilnih veščin-kickboxinga, tehnike ročnih in nožnih udarcev ter tehnike segrevanja in raztezanja - za občane vseh starosti, vpisovanje novih članov PLESNI KLUB TITTV DANCE IZOLA 17.00-19.00 PALESTRINA, OŠ DANTE ALIGHIERI IZOLA- Za otroke letnik 2002-2006; BREAK DANCE STRELSKI KLUB IZOLA 18.00-20.00 PROSTORI KLUBA, KRAŠKA 1 ODBOJKARSKI KLUB IZOLA 16.00-17.30 TELOVADNICA OŠ LIVADE - Predstavitev male odbojke (9 - 11 let) in vpis novih članov. MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA 16.00-17.30 MESTNI STADION IZOLA - Predstavitev treninga in vpis novih članov U-13 18.30- 20.00 - MESTNI STADION IZOLA - Predstavitev treninga in vpis novih članov U-15 15.00-16.30 - OSNOVNA ŠOLA LIVADE (telovadnica) - Predstavitev treninga in vpis novih članov 2008, 2009 in mlajši Sobota 26.9.2015 -------------------------------------------------- ŠPORTNA ZVEZA IZOLA In CKŠP 9.00-12.00 LONKA - Predstavitev izolskih športnih društev. ŠAHOVSKO DRUŠTVO IZOLA 15.00 PROSTORI DRUŠTVA - Gregorčičeva ulica 21 (stara italijanska šola) -Prijateljski dvoboj Izola-Piran (ob 15.00) -Hitropotezni turnir posameznikov (ob 18.00) KLUB BORILNIH VEŠČIN KICKBOKING in TAE KWON - DO 19.00- 20.00 VESLAŠKI KLUB IZOLA 9.00-12.00 LONKA - Predstavitev simulacije veslanja (ergometri) posam. Predstavitev veslanja na valovih (Costal rovving) v enojcih, dvojcih, četvercih (odhod v klubske prostore po dogovoru) Vpisovanje novih članov VESLAŠKI KLUB ARGO 8.00 - 10.30 (čas rednih treningov), 10.30 -11.30 (po treningu) DVORIŠČE,IGRISČE.VESLARNA,TELOVADNICA - VK ARGO Dantejeva 20 (v Marini Izola) Ogled treningov, pogovor s športniki (udeleženci svetovnih in evropskih prvenstev, mladi veslači trenerji), vpis novih članov. Predstavitev veslanja, veslanje v čolnih, na veslaških simulatorjih ter v veslarni, predstavitev treninga moči in vzdržljivosti, vpis novih članov ZAVOD POLANJA »ŠPORTNA SOLA MAESTRAL« 9.00-12.00 LONKA - Predstavitev programa vadbe in vpis novih članov ŽENSKI ROKOMETNI KLUB IZOLA 10.00-13.00 ŠPORTNA DVORANA, KRAŠKA- Predstavitev mini rokometa, tekma starejših deklic in kadetinj proti ŽURD-u , vpis novih članov SABUAŠKI KLUB IZOLA 9.15-10.45 TELOVADNICA Gregorčičeva 21 - Predstavitev sabljanja, ogled treninga in vpis novih članov. Nedelja 27.9.2015 ----------------------------------------------- VESLAŠKI KLUB ARGO 8.00 - 10.30 (čas rednih treningov), 10.30 -11.30 (po treningu) DVORIŠČE,IGRIŠČE,VESLARNA,TELOVADNICA - VK ARGO Dantejeva 20 (v Marini Izola) Ponedeljek 28.9.2015 -------------------------------------------- BALINARSKI KLUB KORTE 18.00-20.00 (člani) BALINARSKO IGRIŠČE KORTE NTK ARRIGONI 17.30-18.30 TELOVADNICA ARRIGONI Preizkus znanja in demonstracije igre namizni tenis ter vpis novih članov JUDO KLUB IZOLA 17.00-18.00 TELOVADNICA OŠ DANTE ALIGHIERI - Predstavitev 2 skupin: - Judo vrtec: za starost od 5 do 7 let - Mala šola judo: za starost od 7 do 10 let KEGLJAŠKI KLUB IZOLA 17.00-20.00 PROSTORI GARAŽE SPAR V LIVADAH - Predstavitev kegljaškega športa in delovanja kluba. Z vami bodo člani kluba, trenerji - ogled rednih treningov, možnost vpisa otrok in mladine SABUAŠKI KLUB IZOLA 19.30-20.30 TELOVADNICA Gregorčičeva 21 MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA 17.00-18.30 MESTNI STADION IZOLA - Predstavitev treninga in vpis novih članov U-13 Torek 29.9.2015 ------------------------------------------------- BALINARSKI KLUB KORTE 18.00-20.00 (mladi) BALINARSKO IGRIŠČE KORTE STRELSKI KLUB IZOLA 18.00-20.00 PROSTORI KLUBA, KRAŠKA 1 SAVATE KLUB OBALA francoski boks 19.30-21.00 OŠ LIVADE (večnamenski prostor v 2. nadstropju) MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA 16.30-18.00 MESTNI STADION IZOLA - Predstavitev treninga in vpis novih članov U-13 18.30- 20.00 - MESTNI STADION IZOLA - predstavitev treninga in vpis novih članov U-15 16.00- 17.30 - OSNOVNA ŠOLA VOJKE ŠMUC (telovadnica) - predstavitev treninga in vpis novih članov 2008, 2009 in mlajši Sreda 30.9.2015 ------------------------------------------------- BALINARSKI KLUB KORTE 18.00-20.00 (člani) BALINARSKO IGRIŠČE KORTE NTK ARRIGONI 17.30-18.30 TELOVADNICA ARRIGONI ODBOJKARSKI KLUB IZOLA 16.00-17.30 TELOVADNICA OŠ LIVADE KEGUAŠKI KLUB IZOLA 17.00-20.00 PROSTORI GARAŽE SPAR V LIVADAH SABUAŠKI KLUB IZOLA 15.15-16.45 TELOVADNICA Gregorčičeva 21 MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA 17.00-18.30 MESTNI STADION IZOLA- Predstavitev treninga in vpis novih članov U-13 19.30- 21.00 - MESTNI STADION IZOLA - predstavitev treninga in vpis novih članov U-15 15.00- 16.30 - OSNOVNA ŠOLA LIVADE (telovadnica) - predstavitev treninga in vpis novih članov 2008, 2009 in mlajši mamdh/m: 10 Največ je kriva Argentinka Zvonko Bizjak je starosta primorskih keramikov, kar ga žalosti in veseli hkrati. Dejstvo je, da se je začel ukvarjati s keramiko pri mladih letih, ko je bila ta obrt pri nas še zelo obarvana s tradicijo lončarstva, danes pa je umetniška zvrst, k razvoju katere je v zadnjih 35 letih prispeval res veliko. Toliko, da je lani izdal knjigo, nekakšen učbenik o keramiki, prvi te vrste, pri nas. - Malo mi je nerodno, da sem že postal starosta, po drugi strani pa sem vesel, ker sem šel po tej nenavadni poti. Imel sem namreč kar lepo službo in ko sem se začel ukvarjati s keramiko so bili vsi presenečeni. Še posebej zato, ker takrat na tem koncu Slovenije o keramičarstvu nismo nič vedeli in sem prvega srečal šele lončarja na Dolenjskem in nato še enega v Komendi. - Kje si se šolal? - Keramiko sem začel spoznavati na tečaju v Ljubljani, a je bil ta tečaj tako slab, da sem se že takrat odločil, da se bom raje poučeval sam. Jemal sem dopust in se enkrat tedensko vozil v Ljubljano, tam sem dopoldne obiskoval tehnično knjižnico in iskal literaturo o keramiki, popoldne pa sem hodil na tečaj, ki ga je, kako zanimivo, organiziral Center za napredek gospodinjstva. Usodna Isla Bonita Kasneje sem izvedel za tečaj v Trstu, ki so ga pripravili v prostorih nekdanje norišnice na svetem Ju-stu in tam sem srečal argentinsko keramičarko, ki me je dokončno zapeljala na to pot. Jaz sem si namreč medtem sam izdelal peč in kolo, materiala pa nisi dobil nikjer, razen klasične gline v Komendi, ta Argentinka pa je imela tam vse različne materiale, o katerih sem jaz lahko samo bral. Kasneje sva skupaj pripravila razstavo v Izoli, jaz sem začel predavati o uporabi kolesa v keramiki, vmes pa smo šli na svetovni bienale v Faenzo. Ker nismo imeli prenočišča smo prespali pri nekem profesorju, ki nas je, skupaj s še nekaj hipiji, gostil na slamnatih posteljah in ko je izvedel, da imam peč in kolo me je vprašal, če bi prišel tja predavati. Povabila nisem vzel zelo resno, tudi zato, ker o sebi nisem imel tako visokega mnenja, da bi predaval na tako pomembni prireditvi. Potem pa sem med tuhtanjem v ateljeju slišal pesem Abbe La Isla bonita in sem se odločil ter šel. Tam me je postavil med obiskovalce in mi dejal, naj izkoristim priložnost in zainteresiram prisotne. Prestrašen sem bil in sem enostavno začel delati, pa so se naenkrat zbrali okrog mene in takrat sem se dokončno prepričal, da če je stvar dobra, funkcionira v vsakem okolju. Tako sem spoznal še nekega keramika iz Španije, ki me je povabil naj pridem k njim za mesec dni na tečaj. Spet sem cincal ali naj grem ali ne in spet sem na radiu slišal Islo bonito in sem se spet odločil da grem. V programu društva LIK, je poleg postavitve večjih slikarskih del na ograji odra na Lonki, bila tudi postavitev ene večje skulpture in slik formata A4 v kavarnah. Trenutno svoja dela v Caffe alle Porte predstavlja Milenka Arsenov. Pred hišo v Kajuhovi 5 pa je Zorko Dežjot postavil skulpturo sedež, ki predstavlja morskega raka. Skulptura sedež je postavljena ob pločniku in je namenjena javni uporabi, to je počitku pešcev v tej ulici. Tam v mestu Gijon v pokrajini Asturia so organizatorji najeli 400 m2 veliko halo za tečaje in ko sem tam popravil edino peč, ki so jo imeli, sem ostal res cel mesec in prišel še večkrat ter se dokončno odločil, da se posvetim poučevanju keramike. - Rezultat vsega tega je tvoja knjiga, neke vrste učbenik z naslovom Keramika. - Knjiga je izšla lani s pomočjo Javnega sklada za ljubiteljsko kulturo. To knjigo sem pisal 30 let in je, presenetljivo, verjetno prva takšna knjiga pri nas, saj je v njej tudi veliko tehničnih opisov. Skratka, v knjigi so informacije, ki bi jih moral imeti vsak, ki se misli resno ukvarjati s keramiko. - Na akademiji tudi ne poučujejo keramike? - Nekoč je bila in ena od ponudb je bila takrat, ko sem se vračal iz Italije in Španije, naj vodim tečaj keramike na akademiji. Žal takrat nisem vedel, kako stojijo stvari in sem načrtoval več ur tečaja, kot imajo ur redni profesorji in ker sem bil trmast ter nisem hotel zmanjšati števila ur iz vsega ni bilo nič. Takrat je bila tam E vita Hudoklinova, ki je predavala tehnologijo keramike in ko je ona odšla je bilo konec keramike na akademiji. - Vse se torej dogaja v društvih. - V Sloveniji so vodilni Društvo keramikov in lončarjev iz Ljubljane, ki so nastali približno takrat kot mi, tukaj pa imamo Obalno društvo keramikov s sedežem v stari italijanski šoli v Gregorčičevi ulici, čeprav delujemo zelo samostojno. Keramika je zelo širok pojem in morda se tega premalo zavedamo, saj sega vse od terakote do porcelana. Pri nas mnogi pod keramiko še vedno razumejo zgolj lončarstvo, drugod pa imajo profesorje in doktorje keramike, tako kot v kovinarstvu ali lesarstvu. - Pripravljate nov tečaj keramike. - Zdelo se mi je, da je že čas za en nov tečaj, ki ga pripravljamo za odrasle in otroke. Tečaj bo vsak četrtek in petek v oktobru. D M. Tečaj keramike Obalno društvo keramikov sporoča, da bodo tečaji keramike za odrasle in otroke vsak četrtek in petek v oktobru. Informacije: Zvonko Bizjak, tel.: 041 561 257 Marina je slovenski talent Marina Martensson, tričetrt Izolanka, je nastopila v prvi oddaji Slovenija ima talent in požela stoječe ovacije, ena od žirantk pa ji je pritisnila t.i. “zlati gumb” in na Marino so se usuli zlati lističi zmagovalcev. Marina jih bo menda položila pod blazino in se pripravila na naslednji nastop, potem pa bo že zadišalo po finalu. Ko normalno postane vrhunsko Vinska sezona se je uradno začela. Velika večina trt je že obranih in vinarjem je že nekako jasno, kakšna vinska letina nas čaka. In splošni konsenz je, da bodo ljubitelji vina v prihajajočem letu še kako prišli na svoj račun. Zadnja leta ,za vinarje, niso bila najboljša. Letnik 2011 je bil zadnji zares dober, sledilo pa je nekaj povprečno slabih, pretežno sušnih poletij, vse do lanske, mokre sezone, ki je marsikaterega vinarja spravila v obup. Kot je takrat povedal Valter Slavec: “Eno takšno letino vinarji lahko preživimo, dveh pa ne. Lahko samo upamo, da bo naslednje leto dobro.” In kot kaže so se želje uresničile. Večji vinograd, manj grozdov Marjan Ivančič s Kantine Ivančič na Šaredu pravi, da so že dolgo časa čakali na tako lepo normalen letnik, kot je letošnji. “Količinsko je letnik takšen, kot mora biti, kakovostno pa je tudi zelo dober. Je pa res, da smo morali pohiteti s trgatvijo belih vin, predvsem zaradi kisline.” Ivančič je tudi povedal, da je letino rešila tista peščica poletnih ploh, sicer bi bilo hudo. Koristne temperaturne razlike Podobno ocenjuje tudi Kristjan Božič z vinske kleti Vina Božič iz Jagodja, ki je imel lani katastrofalno sezono. Njihove trte je namreč, poleg dežja, opustošila tudi toča. “Vse kaže, da bo letošnaj sezona obratna od lanske. Kar je bilo lani črno, je letos belo. Kisline so nižje, sladkorji pa višji.” “Dejstvo je, da preobremenjene trte, v današnjih razmerah, niso priporočljive, zato smo se mi odločili za nekakšen kompromis, kjer poskušamo trte čim manj obremeniti, saj na ta način lažje kljubujejo suši.” To pa seveda nosi tudi svoje posledice. “Je pa res, da bomo zaradi tega morali povečati vinograd, da bomo imeli enako količino pridelka kot pred leti. Odločitev je povsem logična, saj se vreme ne bo prilagajalo nam, ampak se moramo mi njemu. Odslej bo potrebno veliko več dela za to, da bomo na istem, kot nekoč.” Božič sicer pravi, da na začetku ni kazalo najbolje, ampak da so velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo, ki so bile značilnost letoš-neja poletja, prinesle veliko dobrega. “Čez dan smo imeli 30 do 35 stopinj, ponoči pa je padlo tudi do 15 stopinj celzije. Te velike razlike v temperaturi pa pomagajo pri nastajanju sladkorja v grozdju, zato smo letos za trgatev počakali nekoliko dlje, saj smo pustili naravi, da opravi svoje.” Mnogi napovedujejo najboljše vino v tem desetletju, Božič pa pravi, da bo treba počakati, saj se je delo preselilo iz vinograda v kantino. Refošk se pije šele maja Enako pravi tudi Valter Slavec s Kocine, ki je zelo zadovoljen z letino. Pobrali so zdravo grozdje, pravi, ki je ravno prav sladko in zrelo, pobrali pa so ga v suhem vremenu, kar je prav tako zelo pomembno. “Že tri tedne smo v trgatvi. Takrat smo namreč začeli z rumenim muškatom, nato je bila na vrsti malvazija, piccolo nero ali ne-gratenera, prejšnji konec tedna je prišel na vrsto refošk, za konec pa smo nabrali še cipro, ki potrebuje nekaj več časa.” V primerjavi z letom 2011, pravi Slavec, je letošnja trgatev bolj “normalna”, saj so pred štirimi leti bili nekoliko bolj zgodnji, kar ni ravno dobro za grozdje. “Res je, komaj čakam prve rezultate, saj sem prepričan, da bo vino res dobro. Zdaj moramo do novega leta spremljati mošt, ampak vedeti moramo, da vino pred februarjem ni tisto pravo, razen če seveda ne uporabljamo kemikalije, da pospešimo te procese. In če vprašamo stare Izolane, bodo povedali, da se refošk začne piti šele maja meseca." Letina za eksperimente O idealnem poletju je govoril tudi Franko Markovič, ki ima vinograde v dolini Pivola, saj pravi, da je tisto malo dežja, kar smo ga imeli v Izoli, rešilo sezono. “Deževalo je ponoči, naslednji dan pa se je listje takoj posušilo, tako da tudi s peronosporo ni bilo večjih težav. Zanimivo, da ravno ta bolezen, ki naredi največ škode na trti, to poletje preprosto ni imela pogojev, da bi se razvila.” In toliko, kot je bilo lani dodatnega dela, toliko so letos lahko vinarji dovolili naravi, da opravi svoje. “Letnik je fantastičen, in nam vinarjem omogoča, da se lahko tudi malo igramo, malo eksperimentiramo, kar v preteklih letih nikakor nismo mogli. Mi smo se, naprimer, odločili, da maceri-ramo nekaj malvazije, da vidimo, kaj bo nastalo.” Na hribu je bilo več suše O lokalnosti vremenskih pojavov je govoril tudi Matej Korenika z vinske kleti Korenika Moškon iz Kort, ki pravi, da je vsekakor dober letnik, a ne letnik tisočletja. “Nabrali smo belo, črno pa še ni pripravljeno. Le-to kaže dobro, vsekakor nadpovprečno, belo pa je zelo odvisno od lege. Tam, kjer je bilo manj grozdja na trti je bilo boljše, ampak drugje pa je suša terjala svoj davek, predvsem na vinogradih na hribu. Tam je bilo malo padavin, pa še tisto malo, kar je padlo, je burja takoj posušila. Dejstvo je, da si moral letos imeti nekaj več sreče, ki je mi, posebej pri vinogradih proti Portorožu, nismo imeli.” Korenika sicer pravi, da imajo količinsko kakšno tretjino več grozdja kot lani, kar se pa tiče kakovosti, je ta, kot rečeno, odvisna od lege. “Imamo trto iz leta 1952, ki ni zelo obložena, in pridelek te trte lahko opišem samo v superlativih. Vsekakor bomo to vino ustekleničili posebej, ostalo pa je bolj povprečno." Bruno Žaro, ki je eden večjih izolskih vinarjev pa nam je potrdil, da bodo imeli več vina kot prejšnja leta in tudi kvalitetno bo, po šestih letih pa bodo spet imeli v kleti tudi lastni muškat. Pred tem jim gaje uničevala divjad, potem, ko so ogradili trte pa so se rešili teh težav. “Grozdnje jagode so dobre in iz dobrih jagod lahko narediš dobro vino. Zato smo optimistični glede letošnje sezone.” Žal ob pripravljanju reportaže nismo našli vseh velikih izolskih vinarjev. Delo na terenu, pač. a.m. KUL 24.9. četrtek 18.00 Mestna knjižnica Izola predstavitev knjige KAKO DO SLUŽBE? S priročnikom KAKO DO SLUŽBE se bodo iskalci zaposlitve naučili, kako se predstaviti v kaosu, ki mu pravimo zelo konkurenčen trg dela, in dobili zaposlitev, ki si jo želijo. Priročnik vsebuje praktične nasvete, korak za korakom, kako začeti iskati delo, kje in kako neobjavljena delovna mesta poiskati, kako se nanje prijaviti, s praktičnimi primeri in vzorci. Hkrati daje knjiga tudi natančna navodila, kako ravnati na zaposlitvenem razgovoru in po njem, da si iskalec dela zagotovi zaposlitev. 21.00 Art kino Odeon Izola Kino v živo: Julija in Alfa Romeo režija Blaž Završnik / Igrajo: Dario Nožič Serini, Špela Colja, Jan Gerl Korenč, Ana Dolinar, Andrej Nahtigal, Ana Klašnja, Katja Škofič Postavnemu gimnazijcu se zamajejo tla pod nogami, ko se navidez nedolžna prisega ljubezenske zvestobe sprevrže v pravi čustveni vrtiljak smrti, ljubezni in urokov. Film se začne s Tilnom, lepim in postavnim gimnazijcem, ki sredi pomladne petkove leži na travi s svojo plavolaso punco Leno. Lena odhaja v Nemčijo in Tilen bi rad izkoristil priliko za izgubo nedolžnosti. 26.9. sobota od 10.00 do 12.00 Mestna knjižnica Izola Ustvarjalna in doživljajska delavnica Brainobrain za otroke od 7-14 let Program razvija otrokovo osebnost in ga opremi za življenje z razvojem veščin kot so: koncentracija, fokus, samozavest, fotografski spomin, hitrost in točnost, vizualizacija, kreativnost, matematične veščine, odločnost. Staršem bo v delavnici predstavljen program. Delavnico bo vodila Nataša Škrinjar. od 15.00 dalje - Manziolijev trg, Ljubljanska ulica (Izola) Čili festival Kulinarično srečanje slovenskih pridelovalcev čilija s pokušino jedi. Ob zaključku (20.00): TERRA(SA)FOLK 30.9. sreda 19.00 Mestna knjižnica Izola večer ljudskih pravljic IN DALI SO Ml IZ GUMBA JESTI IN IZ NAPRSTNIKA PITI Veliko ljudskih pravljic se konča s praznovanjem, slavjem, poroko, gostijo. Ljudski pripovedovalci take zgodbe pogosto zaključijo z besedami: "Tudi jaz sem bil tam. In dali so mi iz gumba jesti in iz naprstnika piti." Tam sva bili tudi: Kristina Menih, kulturna ustvarjalka, pravljičarka in pisateljica in Špela Pahor, etnologinja, pravljičarka in bibliotekarka. Če se želite pogostiti ob najini mizi, bova veseli vašega obiska in apetita. Postregli vam bova z izborom ljudskih pravljic, ki se srečno končajo s poroko ali z gostijo. 1.10. četrtek 19.00 Galerija Alga Izola Otvoritev razstave slik Anastasija Baškurova: Akvarelna potovanja »Akvarelna potovanja« predstavljajo spontano kombinacijo slik pokrajine, portretov in žanrskih motivov. V razstavo so vključene tudi risbe Anastasijinih malih učencev. Razstava bo na ogled ves mesec. 19.00 Mestna knjižnica Izola ISTRSKI MARATON, projekcija fotografij ki so jih na temo Istrskega maratona pripravili člani fotosekcije Andragoškega društva Morje - Univerze za tretje življenjsko obdobje: Irena Čarman, Jožef Fabjan, Oskar Jogan, Rudi Semelbauer, Sergio Tončetič, Irena in Jack Lorget, Vlasta in Mirko Štrancar, Pavla Črnac, Stane Jenko, Sašo Merkandel. ISTRSKI MARATON povezuje tri istrska mesta Koper, Izolo in Piran. Ta turistično in trajnostno obarvan dogodek promovira slovensko Istro, zdrav način življenja in preživljanja prostega časa v čistem in zdravem okolju. Obenem je priložnost za srečevanje vseh, ki jih navdušujeta tek in narava. Trasa maratona je speljana tako, da lahko udeleženci med tekom občudujejo slovensko Istro v vsej njeni razgibanosti, slikovitosti in pestrosti. Posebnost Istrskega maratona je, da se proga maratona vsako leto spreminja in prilagaja posameznim startom in ciljem. Ta množična prireditev je postala navdih tudi našim fotografom. V Mestni knjižnici Izola bodo predstavili fotografije, posnete na letošnjem istrskem maratonu. Hangar bar 25.09 Pero Defformero (turbo folk metal - Novi Sad), ob 21:30 26.09 Gromofon (rockVroll - Celje), ob 21:30 Galerija Salsaverde fotografska razstava Kristijan Smok Urnik: Pon - Pet 16:00 - 20:00:: Sob 10:30 -12:30 in 16:00 - 20:00 razstava bo na ogled do 4.9.2015 Galerija Alga razstava slik in kipov KDLU LIK Izola DRUGAČNI IZRAZI Razstavljajo: Irena Jelenčič, Oskar Jogan, Kristina Klecin, Boženka Knez, Slavica Nastovski, Nevja Perič Falkner, Nada Ramuševič, Karmen Rojc, Marica Štefančič, Silvij Tuljak, Milenka Arsenov, Zorko Dežjot, Edo Lesjak. Mentor: Ljubo Parovel. Galerija Plač Ljubljanska32 razstava fotografij DUŠAN AMBROŽ Naslikave Izola (dvojna ekspozicija) Galerija Insula MAJDA SKRINAR "GOUACHE" •Terme Šmarješke toplice MARTINA ŽERJAL - SLIKE •Atelje Duka-Piran DUBRAVKASOREL - "POT SAVRINK" Mestna knjižnica Izola Fotografska razstava Nataše Fajon V ISTRI NI NIKOLI DOLGČAS, v kateri avtorica na ogled postavlja fotografije istrskih praznikov. Razstava fotografij in predmetov s konca 19. in začetka 20. stoletja, ki prikazujejo šege in navade ob prelomnih dogodkih na življenjski poti ljudi iz tistega časa OD ZIBELKE DO GROBA - Prazniki življenjskega cikla -rojstvo, krst, obhajilo, birma, poroka, smrt... Avtorja razstave sta zbiratelja starin Marija in Janez Janežič, in Razstava leposlovnih in strokovnih del na temo demence % www.center-izola.si | www.odeon.si Center za kulturo, šport in prireditve Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola • sobota, 26.9., od 14.00, Manziolijev trg, Ljubljanska ulica: kulinarično izobraževalni dogodek ČILIADA s kuharskim tekmovanjem, predavanji in predstavitvami ter ob 20.00 koncertom Terra(sa)Folk (org.: Gorki chili, Društvo Izolani, CKŠP Izola). Vstop prost. NAPOVEDUJEMO... • četrtek, 1.10., ob 19.00, Galerija Alga: otvoritev razstave slik Anastasija Baškurova: AKVARELNA POPOTOVANJA (org.: CKŠP Izola). Vstop prost. • sobota, 3.10., ob 20.00, Cerkev Sv. Marije Alietske: koncert v sklopu cikla Jesenske serenade: ČASOPLES Nastopili bosta Irena Kavčič - flavta in Anja Gaberc - harfa (org.: GML, CKŠP Izola). Vstop prost. GALERIJA ALGA IZOLA Do 29.9. je ogled razstava slik in kipov KDLU LIK Izola: DRUGAČNI IZRAZI. ART KINO ODEON IZOLA • četrtek, 24.9. ob 19.00: psihoseksualna komedija NOVA PRIJATELJICA • četrtek, 24.9., ob 21.00: KINO VŽIVO: komedija JULIJA IN ALFA ROMEO na ogled še v petek, 25., in torek, 29.9., ob 19.00 ter v soboto, 26., nedeljo, 27., in sredo, 30. 9., ob 21.00; • petek, 25., in torek, 29.9., ob 21.00 ter sobota, 26., nedelja, 27., in sreda, 30.9., ob 19.00: dokumentarec PRIHAJAMO V MIRU • sobota, 26., in nedelja, 27. 9., ob 16.00: KINO Vt TRNICA: družinska animacija DEČEK IN SVET • ponedeljek, 28.9., ob 19.00: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: igrano-dokumentarne POŠTARJEVE BELE NOČI • ponedeljek, 78.9.^ob 21.00:. PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: drama PLEME. Vljudno vabljeni! | Gentifmente invitati/ www.facebook.com/kulturnicenter.izola https://twitter.com/CKSPIzola U www.facebook.com/art.izola https://twitter.cam/artodeon Rezervacija In prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; e: galerija@center-izola.si), ponedeljek, torek, petek: 9.00-13.00, sreda, četrtek 16.00-19.00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; e: info@odeon.si), vsak dan od 18.30-20.30. TURA V soboto bo peklo kot sam hudič, pardon, čili V soboto, 26. septembra popoldne, se bo, na Maziolije-vem trgu in v Ljubljanski ulici, zgodil prvi izolski festival čilija, seveda, poimenovan Čilijada. Veselo in peklo bo. Ideja o festivalu čilija se je porodila fantoma iz Ankarana, ki sta vzgojo čilijev umestila v blagovno znamko Gorki čili in po dobrem letu dni že poznata marsikatero skrivnost te vrtnine ter izdelke, ki nosijo predznak te, bolj ali manj, pekoče zelenjave. V dogovoru z Društvom Izolani, ki ima izkušnje z organizacijo šal-šiade, golažiade in bazilikijade so pripravili program festivala, ki so ga predstavili Centru za kulturo, šport in prireditve občine Izola in tam so ga z veseljem uvrstili v svoj program. Tako bo sobotno dogajanje potekalo v organizaciji treh: Goki čili so povabili v Izolo kar 14 pridelovalcev čilija in izdelovalcev različnih namazov. Na Manziolijevem trgu se bodo predstavili: Capričili, Chili king, Robin bot, Volim ljuto, Čili Pipp, Chili by Vrečar, Gorki chili, Re-servoir dogs, Fotrovi čiliji, Vanila 42, Van den Brudi + Čiličen, Ho-meo garden in Zavod Padevski. Gre za pridelovalce iz Slovenije, Italije in Hrvaške, ki bodo pokazali veliko izdelkov, ki jih pri nas še nismo videli in poskusih. Poskusih pa bomo lahko jedi, ki jih bodo med festivalom na Ljubljanski ulici pripravljali amaterski kuharji, ki jih poznamo tudi s prireditve In-terizola. To pomeni, da bodo prišle Wusi, Sasi in Mem, s kuhinjo iz daljnega vzhoda, nekaj bo jedi iz naših nekdanjih republik pa tudi domačih, slovenskih, le da bodo malo bolj vroče, kot običajno. Med festivalom bo o pomenu čilija za našo prehrano govorila strokovnjakinja, Marija Merljak, vsi pridelovalci bodo predstavili svoje izdelke, posebna komisija pa bo ocenila pripravljene jedi in jih nagradila, obiskovalci pa jih bomo pojedli. Da večer ne bi končal zgolj polnih želodcev pa bo poskrbel znana skupina Terrafolk, ki se bo, s prilagojenim programom, preimenovala v Terra (sa)folk. Čilijada je deležna velike pozornosti medijev, zato lahko pričakujemo dober obisk tudi gostov s kontinenta. Harfa utiša celo gostilno “Obljuba je obljuba”, je rekla Mojca Zlobko Vajgl, vrhunska evropska harfistka, po novem tudi malo Izolanka in pripravila kratek, nenajavljen nastop, ki ga je posvetila Izolanom, prijateljem, znancem, sosedom in mimoidočih. In bilo jih je veliko, zadovoljnih da je kaj in tudi presenečenih, saj je marsikdo med obiskovalci prvič v življenju slišal igrati harfo v živo. Umetnica pa je bila navdušena, ker je začutila pristen odnos, radovednost in navdušenje obiskovalcev, česar v koncertnih dvoranah včasih pogrešajo. Tudi aplavzi so bili morda preveč sproščeni in glasni za večer klasične glasbe in bis ni ravno znan med klasiki. Pa smo doživeli vse to in tudi nenavadno pozornost in tišino tudi za gostilniškim pultom, kar se pri pop glasbi ne bi zgodilo. Koncert je bil izvrstna najava koncerta v cerkvi Marije Alietske, kjer bomo, v sklopu “večernih serenad” slišali tudi izvrstno izolsko harfistko, Anjo Gaberc. Dve nagradi za Mojco Fatur ES mmm - ureditev meje - vpis stavbe v kataster stavb - parcelacija - legalizacija črnih gradenj - izdelava geodetskega načrta - pridobivanje gradbenih in - izdelava etažnega načrta z vknjižbo uporabnih dovoljenj - izravnava meje - pridobitev hišne številke - zakoličenje objektov - komparacija - evidentiranje stavbe - pravno svetovanje izdelava energetskih izkaznic Najboljša igralka 18. Festivala slovenskega filma v Portorožu je igralka Gledališča Koper, Izolanka, Mojca Fatur. Za vlogo Maje v filmu Štiri stvari, ki sem jih hotel početi s tabo (režiser Miha Knific, produkcija RTV Slovenija) je prejela dve nagradi, vesno in Stopovo nagrado za najboljšo žensko vlogo. V utemeljitvi vesne piše, da igralka “pred kamero ustvari in živi žensko, v kateri se zrcalita in spajata banalnost ter tehtnost vsakdanjih čustev, razmislekov in dejanj.” Enakega mnenja o najboljši vlogi je bila žirija za nagrado Stopove igralke oziroma igralca leta. O Mojci Fatur so zapisali, da je “živa, naravna, neprisiljena in markantna obenem. Lik Maje je pretanjeno podkrepila z bolečino ljubezenskega čustva iz preteklosti, ki še vedno ni ugasnilo. Lik ni ne glavni ne stranski, zaradi česar bi njena igralska stvaritev pri žirijah zlahka ostala neopažena. A se to ni moglo zgoditi, saj s kombinacijo ranljivosti, izkušenj, igrivosti in vitalizma zraste v nekoga z resnično glavno vlogo tako v protagonistovem življenju kot na filmskem platnu. Predvsem pa s svojo mehko energijo ostane v gledalčevem spominu še dolgo potem, ko se prižgejo luči.” Spomnimo: Mojca je svojo igralsko pot začela v izolskem gledališču Step s. Kultura Dante se je spet vrnil v Izolo Ob 750 letnici Dantejevega rojstva so tudi v palači Manzioli predstavili dve reprodukciji dantejevega Kodeksa, ki naj bi ga, konec 14. stoletja, v Izoli prepisal Pietro Campenni, notar in sekretar izolskega podestata v obdobju 1398-1399, opremljena pa sta s komentarji Benvenuta Rambal-dija iz Imole. Izvirnik prvega kodeksa (nastajal je v Izoli med letoma 1398 in 1399, kaligrafsko pa je bil dokončan leta 1400 v kraju Portobuffole) hranijo v Benetkah, drugega (prepisan je bil v Izoli leta 1395) pa v Parizu. Izdajatelja publikacij sta Univerza na Primorskem, Znanstveno-ra-ziskovalno središče in Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola, projekt pa je nastajal v večletnem sodelovanju z Občino Izola. Obe deli sta predstavila Tilen Glavina iz Znanstveno raziskovalnega središča, ki je gotovo najzaslužnejši za dokončanje projekta, vsebino kodeksov pa je predstavil Silvano San. Ob tej priložnosti so predstavili tudi nekaj ilustracij Amosa Nattinija, s katerimi je bila okrog leta 1919 opremljena ena najbolj razkošnih izdaj Božanske komedije, ki je izšla v treh delih v 500 kopijah, od teh je v Sloveniji ena v lasti Matjaža Cimpermana, ki jo je dal na ogled ob tej priložnosti. Poseben dogodek pa je bil nastop glasbenikov, ki so si dali ime Cappella Justinopoliama, skupino pa sestavljajo: Marino Kranja, Ana Birsa Krušeč in Veronika Vižintin, ki so preigravali prastaro istrsko glasbo. ur Volt v Alietski je pravi Čeprav bi moral biti tretji nastop v sklopu letošnjih koncertov “pod volti” v Krpanovi ulici, se je hitro pokazalo, da je edino primerno prizorišče v bližini trgec v Kumarjevi, vendar tam ni omarice javne razsvetljave, zato so organizatorji večer poezije in glasbe prestavili v atrij nad voltom v Alietovi ulici. Obisk je bil, kljub zapletom, odličen. Volt v Alietovi je izvrstno prizorišče za prireditve takšne vrste, kot je bil petkov večer, ko je ljubezensko poezijo letošnjega jubilanta, Cirila Zlobca, interpretiral Boris Kobal ob izvrstni glasbeni podpori kitarista Damjana Stanišiča in pevke Alje Petrič, ki nastopata pod imenom Duo Pon te. Morda smo pri njiju pogrešali le kakšno primorsko skladbo, vendar je bil večer, ob zelo dobri interpretaciji Zlobčeve poezije, magično lep. Manjkal je pravzaprav le slavljenec, ki bi gotovo prišel, če bi vedel v kako lepo prizorišče so organizatorji postavili njegovo poezijo. WELLNESS S SPA MIRTA SAN SIMON HOTEL RESORI ■ AKCIJA za lokalno prebivalstvo: 10% popust na vse storitve v Wellness & spa centru Mirta (ob dokazilu osebne izkaznice) ■ POSEBNA PONUDBA: Po sprostitvi v savni sledi masaža mehkih delov telesa na Mirta MINI DAY SPA področju nog/rok/zgornjega dela prsnega koša/trebuha/hrbta. . . . _< - Masažo se posebej priporoča fizično in psihično obremenjenim 3umin / 3 v v/ j- j y .# # * i- j l • * ■ Ljudem, športnikom, poslovnežem, Ljudem s kroničnimi + Vstop V savno (do 3 ure) bolečinami v hrbtu ali drugje. TOP STORITEV: SPA MASAŽA MIRTA Storitev zajema vitaminsko, mineralno oblogo telesa, katera 60min / 39€ krepi strukturo in elastičnost kože ter jo ščiti pred staranjem. Nato pa sledi masaža telesa z zeliščnim oljem Navadne Mirte (Myrtus communis), katera blagodejno sprošča telo. AKCIJA! SAVNA v oktobru vstop v savno (3-ure) Torek Mili/I2.00£ Nedelja MO i/14.00 0 URNIK: Vsak dan I4h-2lh / sabata IO-24h sreda zaprta Predzadnja ■ ■MMEnEB Je treba znat Sedemnajstletni voznik kolesa s pomožnim motorjem je na Industrijski cesti v Izoli zaradi neprilagojene hitrosti padel in se pri tem lahko telesno poškodoval. Sopotnik jih je odnesel brez poškodb. Sledi obdolžilni predlog. Ni bil njihov Policisti so v soboto zvečer ustavili voznika kolesa s pomožnim motorjem in ugotovili, da je vozilo ukradeno. Moped so mu zasegli in ga bodo vrnili oškodovancu. Sledi kazenska ovadba. Proti Kopru je šel Policisti so bili s strani oškodovanke obveščeni, da ji je znanec ukradel kolo, ki ga je imela parkiranega pred lokalom v Izoli. Voznika kolesa so policisti ustavili na obalni cesti proti Kopru in mu kolo zasegli, ter ga vrnili oškodovanki. Zoper voznika so odredili strokovni pregled, ki ga je odklonil. Izdali so mu plačilni nalog v višini 1.200 evrov. Sezona pihanja 1. Policisti so v ponedeljek popoldan ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je vozil v času prepovedi vožnje. Zoper voznika so odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,62 mg/l. Vozniku so vozilo zasegli in zoper njega podali obdolžilni predlog na sodišče. 2. V sredo zvečer so policisti ustavili 50-letnega voznika osebnega avtomobila, ki je napihal 0.67 mg/l. Za štiriindvajset ur so mu odvzeli vozniško dovoljenje in podali obdolžilni predlog na sodišče. 3. V noči s srede na četrtek so imeli policisti v postopku 43-letnega voznika, ki je napihal 0.48 mg/l. Za štiriindvajset ur so mu odvzeli vozniško, izdali globo v višini 900 evrov in 16 kazenskih točk. 4. Policisti so v petek ponoči ustavili 42-letno voznico avtomobila, ki je napihala 0,39 mg/l. Za štiriindvajset ur so ji odvzeli vozniško, izdali so ji globo v višini 600 evrov in 8 kazenskih točk. 5. V soboto ponoči so policisti ustavili 24-letno voznico, ki je napihala 0,44 mg/l. Za štiriindvajset ur so ji odvzeli vozniško, izdali so ji globo v višini 900 evrov in 16 kazenskih točk. Nepozabna noč v živalskem vrtu V petek, 11.septembra, je skupina otrok iz italijanskega vrtca Aquilone in skupina otrok iz prvega razreda OŠ Dante Alighieri Izola preživela prav poseben dan (in še bolj posebno noč), saj so obiskali Živalski vrt v Ljubljani. Dopoldne so bili v vrtcu, oziroma pri pouku, potem so vzeli svoje nahrbtnike in spalne vreče ter se skupaj z vzgojiteljicami, učiteljico prvega razreda, učiteljem športne vzgoje in ravnateljico odpravili na avtobus in se odpeljali proti Ljubljani. V živalskem vrtu so si najprej ogledali nekaj najbolj zanimivih živali: ten-reca iz Madagaskarja (lat. Tenrecidae), ki je podoben ježku in pitona, ki so ga tudi prijeli. Nato so skupaj s pazniki nahranil nekatere živali. Na začetku so bili malce zadržani in so samo opazovali, kako se živali hrani, kmalu pa so se privadili na njihovo bližino in jih tudi sami hranili. Medtem ko so drugi obiskovalci počasi zapuščali živalski vrt, se je skupina naših pogumnežev pripravljala na noč. Zakurili so ogenj in ob njem povečerjali. Ker je bila noč jasna, so se zazrli v nebo in opazovali zvezde. Marsikdo je pokazal svoje znanje iz astronomije. Nato je vsak vzel svojo svetilko in se odpravil na opazovanje živali. Prvič so opazovali, kaj delajo živali ponoči. Nekatere so spale, druge pa so se sprehajale po kletki. Novi oglasi so označeni polkrepko. PRODAMO - Prodam ali zamenjam stanovanje v Ljubljani 54m2 z garažo 28m2 za podobno na obali, tel 040 327 127 - Stanovanje (60m2) z zemljiščem (101 m2) v elitni okolici Ljubljane, prodam. Izjemna lokacija, vsa dokumentacija urejena, cena 90.000 Eur. 031 201 490 ODDAMO - V centru Izole oddamo garsonjero za daljše obdobje. Inf. na 051 202 961. - V centru Izole oddamo veliko, opremljeno trisobno stanovanje. Tel.: 041 66 55 91. - V Izoli oddamo večje (90m2) opremljeno stanovanje in srednje veliko (45m2) stanovanje. Tel.: 041 344 280 - V starem mestnem jedu oddamo za eno leto 1.5 sobno, opremljeno stanovanje. Tel.: 041 406 830 - V obrtni coni oddamo trisobno stanovanje s teraso za daljše obdobje. Tel.: 041 512 783 NAJAMEMO - Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v starem delu Izole za daljše obdobje, tel 070 351 135 - Mlada družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel.: 031 897 327 - Iščem zanesljivo osebo za občasno čiščenje 30 m2 velikega stanovanja v središču Izole. Pokličite 040 510 066 - Prodam skoraj nov, 170 1. sod za vino iz nerjaveče pločevine, plavajoč pokrov, protiprašen pokrov, kovinska pipa . Cena 100 evrov, tel. 041563255 (Toni). - Prodam usnjeno sedežno garnituro (3+2) krem barve. Tel. 040 642 600 - Prodam vrtljivi pisarniški stol, dobro ohranjen , primeren tudi za otroke. Vse informacije dobite na tel. 031 418 217. - Jadrnico Elan Pasara K s kabino in vso pripadajočo opremo (komplet jader in špinaker), dolgo 4,83 m, s plovnim dovoljenjem do avgusta 2015 prodam za 1.600 Eur. Ogled (Kajuhova 3). Tel.: 040 570 386 Po tem zanimivem potepu so se odpravili spat v šotore, ki so bili postavljeni ob ograji, kjer so se sprehajali tigri in zebre, kot pravi pogumni skavti. Ko so se zgodaj zjutraj zbudili, so na hitro pozajtrkovali, saj jih je zanimalo, kako se živali prebujajo. Med sprehajanjem med kletkami so videli, kaj je dobil medved za zajtrk, ga pozdravili in se pripravili na odhod proti domu. Za naše malčke je bilo to nepozabno doživetje. Verjetno je marsikdo od njih mislil na živali iz živalskega vrta, ko se je zvečer odpravljal spat. Silvia Dapiran ZAHVALA Ob 80-letnici ukinitve železniške proge Trst-Poreč smo 31.8. 2015 organizirali spominsko prireditev s kulturnim programom in ponovno vožnjo vlaka skozi tunel Šalet nad Izolo, prvo po 80.letih. Za sodelovanje pri prireditvi se želimo zahvaliti piranski skupini Rosa Klementina, izolskemu upokojenskemu zboru Jagodje-Dobrava »Delfin«, kmečkim ženam iz Malije in Kort, Društvu prijateljev mladine Izola, Daretu Brezavščku, Marinu Sinkoviču in Karin Sahir. Za pomoč pri organizaciji vožnje skozi tunel pa se zahvaljujemo izolskim občinskim strokovnim službam, delavcem izolske Komunale, mestnim redarjem in lastniku vlakca podjetju Čarman. Hvala še Draganu Sinožiču in Anki Bitenc za pomoč pri snemanju filma O tem. Društvo Histrion - Muzej Parenzana Izola oN c Q i g (GRILI GRILI J ^ V +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. .NO.SOSED...LETO? STE IMELI V VINOGRADU VELIKO DELA... £T£ USPEL/ m POSPRAVITI... .. SEVEDA... SMO" IZmVZN/Ll VSE KAR' 7E OSTALO OD LAMI... s I Cfe ^ feBO teooBs 1© (Ml Bi ARCONT ŽELELI JIH BOSTE POKAZATI Najboljši strokovni nasvet pri izbiri oken in vrat! Pokliči svetovalca za Primorsko - Borut (GSM 031 310 754) ali obišči razstavni salon oken v Kopru (TC Ogrlica). pk Arcont IP | Razstavni salon Koper | Ljubljanska c. 3e (TC Ogrlica) T: 08 205 82 00 | prodaja@arcont.si | www.okna-vrata.si Odeon kinematograf meseca Spletna stran FilmnewEurope.com in Europa ci-nemas je za kino meseca izbrala izolski Art kino Odeon in ob tej priložnosti pripravil dolg pogovor s Petro Božič, ki programsko vodi Kino Odeon. Izbor poteka že od leta 2010, Art kino Odeon Izola pa je tretji slovenski kinematograf s tem nazivom poleg Kinodvora in Cankarjevega doma. Kot je v sporočilu zapisala Petra Božič jim to priznanje veliko pomeni, predvsem zato, ker potrjuje, da so na pravi poti in so bile nekatere programske odločitve pravilne. “Želeli smo, da izolski Art kino Odeon postane prepoznaven kinematograf v regiji, z jasnimi programskimi smernicami in svojo lastno identiteto. Nedvomno, je priznanje velika vzpodbuda za prihodnje delo”.