Leto VII, štev. 18$
LJubljana, nedelja 8. avgusta 1926	Poštnina pavsailrana.
Cena 3 Din
LJubljana, Knafiova ulica Ster. s/L ^^	_	.	.	«	Račun pri poitnem tek. zarod« t
Tcicfon ^onoei ^ Dnevnik za g o s po d ar sivo, prosveto in politiko ,ana iL
ma Izhaja ob 4. »j«rtr»J. a
Stane mesečno Din 35'—; sa inozemstvo Din — neobvezna.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo 1
UpravnOtv*! Ljubljana, Preiernov*
ulica it 54. — Telefon it
Isseratnt oddelek 1 LJubljana, Prešernova ulica b. «. - Telefon h. tp»
Podružnici: Maribor, Barraraka ulica it. t. — Celje, Aleksandrova cesta.
LJubljana. 7. avgusta.
Iz Rima prihaja vest, da se je po želji
Italijanske vlade Sv. Stolica odločila odpoklicati goriškega nadškofa doktorja Franca B. Sedeja in ga nadomestiti t škofom italijanske narodnosti, ki bo po volji fašizmu. V cJutru. že obravnavani sklepi fašistovskega kongresa v Puli, ki je zahteval, da mora v Italiji vsakdo moliti italijansko, so bili signal za novo ofenzivo, katere prva večja žrtev bo, kakor vse kaže, nadškof Sedej.
Koncentrični boj proti Jugoslovenom v Julijski Krajini na cerkvenem polju se je začel takoj po prevratu. Naravno, da je pri tem glavno besedo vodila italijanska vlada. Vatikan pa se je dal potiskati. Po stari diplomatski šegi je našim rojakom trdil, kako nerad se da od vlade siliti, v resnici pa je v vseh stvareh pristajal brez boja, ako so račun plačali Slovenci in Hrvati Najprej vprašanje Reke v cerkveni organizaciji; sledila je odstranitev tržaškega škofa dr. Karlina in nato čisto sistematično nameščanje Italijanov v cerkveni službi, zlasti v Istri in v področju tržaškega škofa. Danes se toliko vpije, da Mehika zahteva odstranitev nedržavljanov z duhovniških služb, ko pa je šlo za škofa Karlina, cerkev ni ganila z mezincem, da se zavzame za njegovo državljanstvo v Italiji! Ali naj se v javnosti obravnava, kako so se reševale opcije duhovnikov Slovencev za italijansko državljanstvo, ko je italijanska uprava povsem v sporazumu s svojimi škofi razdelila optante v klerikalne in <neza-nesljive*, t. j. narodne duhovnike, ki so zaradi tega morali iti?
Tudi v Sedejevem vprašanju igra Sv. Stolica dvojno vlogo. Slučaj je tako jasen in čist, kakor noben drugi. Sedej je rojen Goričan. ni sence kakega poskusa favorizirati Slovence ali še kaj več, se mu ne more očitati, kaj šele dokazati. Vidi se, da se ga hoče odstraniti samo zato, da pride na njegovo mesto oseba, ki bo s cerkvenimi sredstvi aktivno delala za poitalijančenje Slovencev. Za Sv. Stolico ni nič težko, da bi vprašala po vzrokih in odgovorila italijanski vladi, ako se ne navedejo, ali pa se navedejo namišljeni in nezadostni, da vladini želji ni možno ustreči. A vsega tega Sv. Stolica he stori. On al pač mežika vznemirjenim Slovencem, da ji <srce krvaviš, obenem pa skomiga z rameni. Obstoja strašen sum, da je celo upiranje Sv. Stolice le navidezno, da je stvar z Italijansko vlado že davno dogovorjena, tako da naj se videz in lice Vatikana napram Slovencem krije do skrajnosti. Pri vatikanskih diplomatih je vse in tudi ta strahovita prevara mogoča.
Kako drugače je postopala Sv. Stolica proti Jugoslaviji! Za enega aktivnega škofa v Jugoslaviji je dokazano, da se je v Zavodu sv. Jeronima zgražal, ker je tam podoba našega kralja, nakar ga je upravnik zavrnil. A Sv. Stolica je izmenjala upravnika, ne pa dotičnega škofa! Rimska kurija misli, da si v Jugoslaviji takih stvari ne zapomnimo, in potem ko si je z dvojno svojo mero končno zapravila vsak ugled in možnost simpatije, hinavsko in začudeno vprašuje, kako to. Diplomacija Sv. Stolice je prav iz istega kova, kakor na Kvi-rinalu: krivična, žaljivo odurna, obenem pa hinavska.
Medtem ko so nacijonalni krogi že davno videli intimni odnošaj Sv. Stolice s fašizmom in vedo. da predstoji Slovencem in Hrvatom v Julijski Krajini prava Golgota v cerkveno-politič-nem oziru, kar je pač našim tamošnjim klerikalcem strašna zahvala za to. da so narodno fronto razcepili! — se je naše klerikalstvo vedno vdajalo nadam. da bo Sv. Stolica vendarle pokazala odpor v korist našemu jeziku in duhovščini. Čudno nepoznanje razmer! Saj je 80 odst. kardinalov Italijanov, vsa vatikanska diplomacija je italijanska, papež sam je navdušen Italijan, kakor brez ugovora mnogokrat poudarja fašistovski tisk. Kristov nauk je univerzalen, a rimska cerkev je po svoji vrhovni in edino merodajni organizaciji italijanska, pa uporablja univerzalizem samo tam, kjer treba "druge narode slabiti.
«Slovenec» se je kot nekak zastopnik katoliških Jugoslovenov šele zadnji čas začel baviti s temi vprašanji in je zagnal bridek krik za g. Sedeja. <Slove-nec» sicer nima nobene pravice nastopiti kot mandatar Jugoslovenov katoliške vere, a topot se z njegovim protestom proti odstranitvi g. Sedeja gotovo strinja vsakdo. Da, da. res je: ta odstranitev ni le žalitev celega našega naroda. ona je obenem udarec v obraz katoliškim vernikom tu in onstran granice. Zlasti tistim vernikom, ki pokorni vatikanskim migom govorijo o «straži na Drini® in se dajejo zavajati v zmotno politiko napram konsolidaciji našega naroda in države. To imajo v zahvalo za svojo slepo pokornost, za svojo politiko, s katero so se povsod osovražili, za svoja romanja, za milijone, ki so jih že znosili in jih še nosijo v Rim!
A taktika, ki si jo je izbral »Slovenec* ne bo pomagala. Milo stokanje in zavijanje oči spojeno z izjavami neomejenega zaupanja in večne udanosti ne bo zaleglo. Treba jasne in direktne
Demarša v Sofiji se izvrši danes?
Pridružita se ji tudi Rumunska in Grška, — Posledice desetdnevnega oklevanja vlade. — Kaj poroča Pariz o intervenciji
velesiL
Beograd, 7. avgusta p. Dr. Ninčič je tekom dopoldneva v svojem kabinetu redigiral besedilo note in se je vmes opetovano podal h g. Uzunoviču, deloma sam, deloma v spremstvu poslanika Rakiča, ki je bil vse dopoldne pri Ninčiču., Okrog 11. dopoldne je prišel k Uzunoviču minister dvora Jankovič, ko se je tudi dr. Ninčič ravno mudil v predsedstvu vlade. In tako je minister Jankovič prejel vse informacije o tekstu note, katere je potem telefonsko sporočil na Bled.
Z vso gotovostjo se zatrjuje, da bo poslanik Rakič jutri popoldne po pov-ratku v Sofijo izroči noto bolgarski vladi v roke zunanjemu ministru Burovu. Kolikor se doznava, nima nota oblike ultimata, kakor se je spočetka pričakovalo, a je vendar precej energična. Po-slednjič opominja bolgarsko vlado zaradi vpadov bolgarskih komitašev. V početku konflikta med nami in Bolgarijo je bila naša vlada odločena, da ul-timativno zahteva razpust makedonskega komiteja. Toda med tem, ko je vlada celih deset dni iskala pritrc>«o grške in rumumske vlade, je angleška vlada na prijateljski način posredovala v Beogradu in Bukarešti ter je naša vlada morala opustiti svojo prvotno namero.
Politična javnost je pričakovala popolnoma drugačno rešitev zadeve in da bo vlada zavzela odločno stališče. Zato piše skoro vse časopisje zelo nepo-
Vedno večja nefasnost v radikalsklh vrstah
Radikalski glavni odbor ne more priti do nobene končne odločitve glede izključitve M. Bo biča. — Pismo ožje opozicije Marku Trilkoviču in predsedniku vlade. — V znamenju občinskih volitev. — Priprave na preokret v politiki Zemljoradniške
stranke?
voljno o načinu, kako se vodi naša zunanja politika. Besedilo note bo, kakor se čuje iz zun. ministrstva, objavljeno šele po izročitvi v Sofiji, torej v ponedeljek.
Naši akciji sta se pridružili tudi Rumunska in grška vlada. Njuna zastopnika v Sofiji bodeta izročila bolgarski vladi enako noto ali vsaj podobno. Vsebina note se pošlje tudi svetu Društva narodov, hkrati z izročitvijo v Sofiji. Zunanji minister dr. Ninčič odpotuje začetkom prihodnjega tedna na Bled na dopust, iz česar je sklepati, da je smatrati ves incident z izročitvijo note za končan.
Pariz, 7. avgusta (brž) Iz Beograda poročajo uradno, da so Francija, Anglija in Italija izvršile pri jugoslovenski vladi prijateljsko demaršo v tem smislu, da se bodo podvzele vse mere, da se prepreči ponovitev obmejnih incidentov od strani Bolgarije.
Beograd, 7. avgusta n. Sotrudnik »Politike« se je informiral pri angleSsem poslaniku o njegovem posetu pri dr. Ninčiču, ki je zbudil toliko pozornosti. Poslanik Cunard je izjavil, da njegovemu posetu pri zun. ministru pripisuje javnost preveliko važnost. Dejal je, da je njegov poset le v zvezi s prijateljskimi nasveti v sedanji krizi. Po njegovem mnenju je kritični moment sedanje krize z Bolgarsko že minil, in da se bo vse dobro izteklo.
Beorrad, 7. »YH»ia f>. Politični Javnost se Je danes bavila predvsem z vprašanjem naše demarše v Sofiji in z občinskimi volitvami. Skupščinski anketni odbor se je na današnji seji zopet odgodil in sicer do 17. t. m-, da bi se njegovi člani mogli udeležiti agitacije pri občinskih volitvah. Vse stranke imajo zadnje dni v Beogradu vsak dan shode v raznih predmestjih, na katerih nastopajo ugledneiši kandidatje za novi občinski svet beograjski. Največje razburjenje se opaža v radikalnih vrstah zaradi oddvo-jernih kandidatnih list. Ožji glavni odbor radikalne stranke ie za zvečer ponovno skli cal sejo, ki Je pa ni bilo, ker se predsednik stranke Aca Stanojevič še vedno ni pripeljal iz Knjaževca. Okrog 18. ure so se v skupščini zbrali skoro vsi člani ožjega glavnega odbora, med njimi tudi predsednik vlade Uzunovič z vsemi radikalskimi ministri. Seja pa se Je pretvorila le v neobvezno konferenco, na kateri je prevladalo mišljenje, da se ima vsekakor izključiti iz stranke g. Bobič, a do formalnega sklepa ni moglo priti, ker ie manjkal poslevodeči podpredsednik Aca Stanojevič. Cujejo se glasovi, da Stanojevič nalašč zavlačuje svoj prihod v Beograd, da bi na ta način prekrižal notranjemu ministru Maksimoviču račune in da bi ostalo vprašanje izključitve Bobiča kolikor mogoče dolgo odprto. Vsled tega Je prišel tudi ministrski predsednik Uzunovič v neprijeten položaj, ker bi moral jutri nastopiti na radikalskem shodu v hotelu Pariz in imeti velik agitacijski govor, Ker izključitev Bobiča iz stranke še ni de-finitivna stvar, se noče g. Uzunovič sedaj preveč ekspomrati za listo g. Karajovano-viča. Novinarjem je izjavil, da še ne ve, ali bo govoril na jutrišnjem shodu, ker bo itak nastopilo mnogo govornikov in da zato ni potrebno, da povzame besedo tudi on. Ko so pristaši Karajovanoviča slišali to izjavo ministrskega predsednika Uzunoviča, so bili zelo vznevoljeni.
Načelniki opozicije so poslali danes pred-
besede. Kakor vsaka politična instanca, tako tudi rimska kurija reagira samo, če vidi odločnost. Mussolinija se boii, svojih slepili ovčic pa ne. Zato jih v za-smeh frazi v univerzalizmu prodaja za skledo leče.
Ce bi bili pastirji katoliških vernikov pri nas res odločni nacijonalni možje, pripravljeni gospodi enkrat na ves glas in brez ovinkov povedati, da se ne damo žaliti od laških kardinalov in če bi imeli poguma zagroziti z vsemi posledicami, tedaj bi Vatikan videl, da govori mož z možem in ne gospod s hlapcem in da za tem možem stoji 12 milijonov Jugoslovenov. In fašistovska gospoda bi ne imela več lahkega posla pri Vatikanu . . .
Usoda zadnjih ostankov našega jezika in naših duhovnikov v Julijski Krajini je v rokah jugoslovenskih cerkvenih poglavarjev. Kakor bodo oni nastopili, tak bo odmev v Rimu. Na ponižno prosjačenje in prelivanje solz, kakor jih vidimo v <Slovencu». je Rim reagiral z bičem. Vzravnajte hrbtenico, pa boste videli, kolika moč je skrita v tej gesti!
sedniku Narodne skupščine Trilkoviču v Gastein že napovedano pismo, v katerem zahtevajo sklicanje zbornice zaradi nujnih zakonodajnih poslov, predvsem zaradi gospodarske krize In poplav, ki so povzročile tako velikansko škodo. V pismu pravijo, da vlada ni sposobna, da bi omejila posledice poplav. Kot vzrok za sklicanje skupščine navajajo načelniki opozicije tudi dejstvo, da je vlada opetovano kršila zakone, in da oblastva vrše nasilje v Južni Srbiji. Pismo veli nadalje, da Je bila cela vrsta uglednih predstavnikov Davidovičeve stranke pretepena in da še vedno čaka na pravično in vestno preiskavo, ki naj ugotovi to zločinsko postopanje. Dolžnost Narodne skupščine Je, da se sestane. Zato se poziva pred-sedništvo zbornice, naj takoj skliče skupščino, sicer odklanjajo poslanci opozicije vsako odgovornost.
Sbčno osebno pismo so poslali načelniki opozicije tudi ministrskemu predsedniku Uzunoviču s sledečim dodatkom: cDolžnost vlade je, da zahteva sodelovanje Narodne skupščine in da se je ne izogiba. Toda ako je vlada že dopustila, da iz lastne inicijati-ve ne vrši te svoje dolžnosti, zahtevamo mi kot poslanci, sve6ti si svoje dolžnosti, v imenu parlamentarnih skupin, ki jih predstavljamo, naj ge vlada Bporazume s predsednikom Narodne skupščine, da skliče zbornico.>
Tekom dopoldne so predsednika vlade Uzunoviča posetili ministri dr. Srskič, Milan Simonovič in general Dušan Trifunovič. Re-ferirali so mu deloma o svojih resortnih zadevah, deloma pa se informirali o položaju.
Z velikim zanimanjem se pričakuje jutrišnji zbor davidovičevcev v hotelu «Takovo> in radikalov v hotelu <Pariz>. Zemljoradniki so pričeli z velikimi pripravami za svoj kongres, ki se vrši 11. in 12. septembra v Šabcu. Mnogo pozornosti vzbuja dejstvo, da bo o politični situaciji govoril dr. Milan Gavri-lovič, bivši diplomatski predstavnik kraljevine Srbije v Londonu in drugod, a sedaj solastnik <Politike». Dr. Gavrilovič zastopa zmerno in strogo nacijonalno strujo v zem-ljoradniški stranki.
Alarmantne vesti o Pašičevem zdravju
Beograd, 7. avgusta, p. Današnje cNovo-sti> objavljajo pismo nekega politika iz Karlovih Varov o zdravstvenem stanju Nikole Pašiča. Po teh informacijah ni zapustil gosp. Pašič sobe, odkar je prišel v Karlove Vari. sedaj pa že 15 dni leži. To potrjujejo tudi v hotelu Savoy. Intervjuje diktira gosp. Soko-lovič in še en gospod, o katerem pa nočejo povedati, kako se piše. Ta gospod prihaja zjutraj in ostaja pri gosp. Pašiču do večera in se ne vpisuje v hotelsko knjigo. «Mislim,» pravi ta politik nadalje v svojem pismu, «da je to gosp. Velizar, ki se mudi v bližini, v Francovih Varih. Zvedel sem tudi še druge zanimive podrobnosti, kdo vse prihaja iz inozemstva k Nikoli Pašiču na njegovo povabilo. Ako bi bila imena objavljena, bi to izzvalo naravnost senzacijo. Te dni pride v Karlove Vari tudi ruski diploma! Litvinov, ki prihaja semkaj vsako leto.>
Sklicanje kongresa v Versaillesu
Ratifikacijska debata o washingtonskem in londonskem finančnem sporazumu odgodena. — Senat je odobril Poincarejeve finančne načrte.
Pariz, 7. avgusta (brž.) Prihodnji torek se sestane v Versaillesu narodna skupščina.
Pariz, 7. avgusta s. Odgoditev ratifikacij-ske debate se smatra za končnoveljavno. Kakor poroča »Quotidien« se bo zbornica sestala 15. septembra ali pa začetkom oktobra, da razpravlja o ratifikaciji. Zunanja komisija zbornice se sestane v pondeljek, da imenuje poročevalca za ratifikacijo. Kot kandidata se imenujeta Loucheur in Chau-min.
Pariz, 7. avgusta s. Senat je z 281 proti 3 glasovom sprejel zakonski načrt o amortizacijski blagajni in z 271 proti 11 glasovom zakonski načrt glede dogovora s Fran cosko banko o nakupu zlata in deviz. Ker je bilo v zakonskem načrtu glede amorti-
zacijske blagajne izvršenih še nekaj izprememb, pride ta načrt še enkrat pred zbornico. V debati je sporočil ministrski predsednik Poincarč, da namerava vlada določiti za državne bone z daljšim kot enoletnim rokom prejšnjo konvertacijo. Desničarski senator Delahye jc označil te odredbe kot iluzorne ter je izjavil, da vodi ta pot k bankerotu ter da bo revolucija vse izpre-menila. V Versaillesu se mora vzpostaviti monarhija.
Newyork 7. avgusta (brž.) Zakladni pod-tajnik NVinston ie izjavil, da bodo ameriški finančni krogi v slučaju, da Francija ne ratificira \vashingtonskega dogovora, odklonili tej državi vsako posojilo.
Možnost kompromisne rešitve rudarske krize
Optimizem v angleških političnih krogih. — Konec rudarske stavke še ta mesec? — V torek sestanek izvrševalnega odbora rudarske zveze.
London, 7. avgusta, d. Skoraj v vseh rudarskih okrajih se opaža, da je vedno več delavcev za kompromisni predlog cerkvenih poglavarjev. Le v Lan-cashireu, Durhamu in Južnem Walesu je izid glasovanja med rudarji še negotov. Vse kaže, da je konec stavke v premogovni industriji zelo blizu. To sklepa politična javnost tudi iz tega, da je ministrski predsednik Baldwin odgodil svoj dopust, ki ga je nameraval prebiti v Aix les Bains. Z raznih strani se potrjuje, da so oni voditelji rudarjev, ki so tudi poslanci, dobili od načelstva rudarske zveze naročilo, naj ostanejo v Londonu, ker jih lahko vsak trenutek potrebujejo. Ti poslanci, ki jih je 40, so imeli tajno sejo, na kateri so izvolili zmernega tovariša Hartshorna za zaupnika, ako pride do pozitivnih pogajanj z vlado. V tej stvari je imel Hartshorn že zaupno konferenco s predsednikom vlade in z resortnim ministrom. Strokovna organizacija angleških rudarjev se je nujno obrnila na vse rudarske organizacije za denarno podporo, da bi mogla med pogajanji ostati solidarna. Zaupnik in poslanec Hartshorn je izjavil svojim tovarišem, da je pričakovati konec stavke še ta mesec. Listi menijo, da bodo sprejeli rudarji posredovalni predlog, po katerem ostane v veljavi sedemurni delov-nik, prejemki pa se hkrati znižajo za 10 do 20 odst.
V torek se sestane izvrševalni odbor rudarske zveze, da zavzame svoje stališče do poročil, ki prihajajo polagoma iz vseh rudarskih okrajev. Gre za referendum po okrajih glede stališča, ki so
ga zavzeli do spomenice, ki so jo delegati priporočali, naj jo sprejmejo in ki se nanaša na pogoje za zopetni začetek dela. Ta spomenica vsebuje sicer predloge, ki jih vlada nikakor ne bo mogla sprejeti, kakor n. pr. glede uadaljne podpore premogovni industriji, vendar pomenja precejšen korak naprej. Doslej so znani sklepi iz treh premogovnih revirjev, in sicer je sprejel okraj North-umberland spomenico z 59 glasovi delegatov proti 6, Cumberland, v katerem je le 11.000 rudarjev, pa jo je odklonil. Računajo, da bodo jutri znani izidi iz vseh okrajev.
London, 7. avgusta (brž.). Počasi prihajajo razni izidi glasovanja o predlogih cerkvenih poglavarjev za rešitev rudarskega spora. V Derbishireju, v North Wallesu, v Nottinghamu in Durhamu je izid glasovanja ugoden. V drugih okrajih je mnenje deljeno. Položaj v premogovni krizi je v splošnem nespremenjen. Povsod prevladuje red in mir. Ministrski predsednik Baldwin demantira vest, da vlada v rudarskih družinah glad ter izjavlja, da vlada ne bo dovolila premogovni industriji nikake podpore. Interesirani stranki se morete sporazumeti sami. Vlada bo eventualno pogajanja pospeševala in je pripravljena, da vsaki čas posreduje. Vlada je sprejela načelo razsodišča.
Pariz, 7. avgusta s. Kakor poroča *Daily Mail«, se je konierenca angleško francoskih strokovnih organizacij, ki je tukaj razpravljala o podpori stavkujo-čim angleškim rudarjem, končala brez vsakega uspeha.
-SS3-
Mellonova misija v Evropi
Po njegovem obiska v Simo.
London, 7. avgusta, o. <Daily Mail> poroča iz Rima, da sta ameriški finančni tajnik Mellon in Mussolini na včerajšnjem sestanku razpravljala tudi o politični in gospodarski situaciji v Evropi ter v prvi vrsti o možnosti za sklicanje velike mednarodne konference, ki naj bi proučila ter rešila sedanje velike finančne težkoče.
Tudi <New York Herald» poroča iz Rima, da je Mellon izjavil, da je popolnoma zadovoljen z razpravami z Mussolinijem ter da je dostavil, da se njegova naziranja v vsem obsegu krijejo z onimi Mtessolinija. Mellon je pripomnil, da razgovor z Mussolinijem ni imel nikakega uradnega značaja. Priznal pa je, da je z Mussolinijem in finančnim ministrom Volpijem razpravljal o finančnih vprašanjih ter o vprašanju posojila, da lahko sestavi poročilo glede celokupnih ameriških interesov v Evropi. Mellon se bo z istimi nameni podal v Pariz, Bruselj in London.
Sovjeti v boju z opozicijo
Številne aretacije opozicijonalcev.
Varšava, 7. avgusta, d. Listi poročajo iz Moskve, da je začela sovjetska vlada nastopati proti opoziciji z aretacijami kar v masah. Zlasti v četrtek ponoči je bila prijeta cela vrsta zastopnikov delavskih strokovnih organizacij. Novi predsednik čeke je izjavil, da pridejo aretiranci pred sodišče radi pripravljanja oboroženega upora proti sovjetski vladavini. Aretacije so povzročile boljševi-škim uradništvom pravcato paniko. Mnogo uradnikov je bilo prijetih zunaj Moskve in celo v vlakih.
Varšava, 7. avgusta, d. Rusko poslaništvo je poslalo Ii6tom izjavo, v kateri odločno demantira pretirane vesti o vojaškem uporu ▼ Rusiji, ki se je baje pripetil in o dogodkih, ki so b temi v zvezi. Rusko poslaništvo pravi nadalje, da tudi niso resnične vesti o že dovršenem razkolu v komunistični stranki.
Moskva, 7. avgusta, d. Predsedništvo osrednjega izvrševalnega odbora sovjetov je odgodilo IV. vsedržavni kongres do pri» hodnje spomladi. Zadnji sovjetski kongres je bil maja 1925. S tem, da poteče dve leti od enega kongresa do drugega, se poobla« stila osrednjega izvrševalnega odbora zelo podal i ša jo.
Avtomobilska nesreča
Pariz, 7. avgust«, (brž.) Ravnatelj Fraa.
coske banke in njegova žena sta se na vo« žnji z avtomobilom smrtno ponesrečila. Sin je težko ranjen.
Kulturni boj v Mehiki
New Ycrk, 7. avgusta, s. Associated Press poroča iz Mehike, da bo spor s cerkvijo trajal precej časa, ker so ee vsi posredovalni poskusi izjalovili. V vseh krogih se mnogo razpravlja, kako dolgo bo trajal ta spor in kake ^posledice bo imel gospodarski bojkot. Iz države Guerero poročajo o novem uporu bratov Hidales, ki imajo približno 500 pristašev.
Mexiko City, 7. avgusta (brž.) Vlada je dovolila ameriškim duhovnikom, da smejo zopet opravljati službo božjo.
Xew York, 7. avgusta (brž.) Zedinjene države so protestirale proti cerkveni politiki mehikanske vlade. Izjava mehikanskega poljedelskega ministra Leonsa, da bodo vele-vlasti intervenirale v 6edanjem cerkvenem sporu, je vzbudila v Mehiki veliko razburjenje. (Glej članek na 2. strani.)
Španska zahteva v Ženevi
Ženeva, 7. avgusta, d. Dejstvo, da je španski delegat v odboru Društva narodov za proučevanje reforme Sveta zaprosil, naj se odredi še ena seja tega odbora, pome« nja po mnenju poučenih krogov, da name« rava staviti Španija nov predlog v tej stva« ri. Z druge strani pa se čuje, da je korak španskega delegata presenetil člane Dru« štva narodov. Mislijo, da ne želi Španiji ničesar drugega, kot da se odbor izjasni, ali hoče sprejeti njeno zahtevo po dodelit« vi stalnega sedeža v Svetu Društva narodov ali ne. Drugi so zopet mnenja, da bo Španija vprašala člane Društva narodov, kake kompenzacije bi dobila, da se ji na bi dovolil stalen sedež v Svetu. Smatrajo, da bi moral Svet Ie odkloniti špansko za« htevo, ako bi Španija forsirala rešitev tega vprašanja. Ni izgleda, da bi ostali člani sprejeli španski predlog, naj se vsi delegati Sveta volijo.
Nemčija in Društvo narodov
Berlin, 7. avgusta (brž) »Daiiy Telegraph« piše, da naj se NemCija ne razburja, ker ni dobila povabila na sestanek Društva narodov. Dobi ga takoj, ko postane članica te organizacije. Berlinsko časopisje je v celi zadevi zelo rezervirano.
Gozdni požar v Ameriki
Newyork, 7. avgusta (brž) Radi velftez«
gozdnega požara, ki divja že tri tedne, ja odredila vlada, da se izprazni mesto A*tf ford v državi Montana.
Obnovitev pogajanj z Vatikanom
Izločitev veleposestev in agrarne reforme eno glavnih vprašanj. — Nastop novega poslanika Simičla.
1 MIlan, 6. avgusta.
Vatikanski dopisnik <Corriera delia Sera» poroča, da je dospel v Rim jugoslovenski poslanik pri Vatikanu, Si-mič, ki ga je na kolodvoru sprejelo osobje njegovega poslaništva. Dopisnik veli nadalje, da pride v kratkem senika j tudi papeški nuncij v Beograda msgr. PellegrinettL Prihod teh dveh diplomatov pomenja, da se pogajanja za sklenitev konkordata med Vatikanom in Jugoslavijo bližajo koncu. Nuncij je v svojih pogajanjih z zunanjim ministrom dr. Ninčičem vedno delal na to. da se odstranijo vse težave, ki so bile na poti in ki morda še sedaj ovirajo mirno rešitev zadeve.
Stari konkoriat, ki je bil podpisan meseca junija 1913. s kraljevino Srbijo, takorekoč na predvečer svetovne vojne, nikakor ni mogel več ostati v veljavi, že zaradi povečanja ozemija prejšnje Srbije. Vedno pa so prišle vmes stvari, ki so ovirale primerno rešitev zadeve, tako zlasti vprašanje zavoda sv. Jeronima.
Dopisnik «Corriera della Sera» pravi nadalje, da je poslanik Simič na glasu kot spreten pogajalec in konciiijanten diplomat in bo gotovo znal rešiti troje problemov, ki so sedaj ua dnevnem redu, namreč konkordat, agrarno vprašanje (!) in zadevo zavoda sv. Jeronima. Glede konkordata je bilo že dovolj pogajanj. Vprašanje delitve škofij je rešeno, čeprav še ni objavljena papeška bula o ratifikaciji sporazuma. Škofije so razdeljene s posebnim ozirom na narodnosti vernikov. Tako n. pr. spadajo dalmatinske škofije pod jurisdikcijo zagrebškega nadškofa, v resnici pa so avtonomne.
Agrarno vprašanje, t. j. zadeva cerkvenih veleposestev v Jugoslaviji, je precej komplicirano, ker je od njega sploh odvisno gmotno stanje duhovščine in cerkve. Mnogo je krajev, kjer so duhovniki zelo revni in so navezani izključno ie na državne prejemke. Zato tudi ta dei duhovščine ni interesiran na ureditvi te?a vprašanja. Drugod pa ima duhovščina zelo velike prejemke, ki pa so se ponekod znižali zaradi razdelitve zemljišč med bivše bojevnike in vojne invalide. Zlasti velja to za deželo. Duhovščina in episkopat sta protestirala pri jugoslovenski vladi ln dosegla delno vrnitev posestev, kakor to velja n. pr. za posestva nekaterih semenišč. Verjetno je, da bo vlada sprejela predlog škofov po odškodnini.
Vsekakor pa se mora Čimpreje rešiti vprašanje zavoda sv. Jeronima. Jugo-slovenska vlada je priznala ta zavod za versko ustanovo, glede imenovanja rektorja pa kažs, da ni voljna popolnoma sprejeti določbe motu propria papeža Leona XIIL
Jugoslovenski poslanik Simič bo že v par dneh izročil papežu Piju XI. svoje poverilnice.
Rusko-angleška nasprotstva v Srednji Aziji
Angleški tisk se vznemirja Tadi vztrajne propagande, ki jo delajo sovjeti zoper britanski vpliv v Srednji Aziji. Polkovnik Sounders, vodja urada za vojaško poroie-vanie v Indiji, je zbral v poročilu, ki je vzbudilo v Angliji veliko senzacijo, vse podatke o tej moskovski akciji.
Sovjeti so spremenili" bivši muslimanski volvodini Bukaro in Chivo v štiri ljudo-vlade, ki so naravno članice sovjetske unije. Meje teh republik so pa nalašč tako spretno potegni1.!, da je njih ozemlje v zvezi s perzijskim in afjanskim ozemljem, na katerem bivajo plemena, sorodna onim v štirih državah. Sovjeti so ustanovili v Ta-šker.tu posebno šolo, v kateri se izobražujejo propagandisti, ki nsj bi pridobili plemena onkraj granic za sovjetski režim.
Ruski inženjerji so dobili v .Afganistanu dovoljenje, da zgradijo cesto cd glavnega mesta Kabula do Termeza, nove končne postaje transkaspiške železnice. Tudi afgan-sko letalstvo je pod ruskim vodstvom. Rusi so zgradili več letališč, eno v Kanda-harju, tik ob indijski meji.
Tudi v kitajskem Turkestanu se Rusi gibljejo. Ruski konzuli v Kašgarju in Urtim-ši si prizadevajo, da bi dsželo spremenili v sovjetsko republiko. Če se jim to posreči, bo britanska Indija mejila na razdaljo 1200 km — sicer v goratih krajih — na sovjetsko Rusijo. Taki izgledi za bodočnost pa ne ugajajo nikomur, niti v Delhiju, niti v Londonu.
Čeprav so to resna dejstva, jih vendar ne smemo pretiravati. Res je, da je bolj-ševiška propaganda v Srednji Aziji zelo hrupna in vztrajna, vendar pa v teku zadnjega leta nima beležiti nikakega pravega uspeha.
Nasprotno se je Angležem posrečilo, da so se sprijateljili s Pehlavidom, novim perzijskim šahom, ta' je vodil protibritansko politiko, ko je bil še Riza-Kham. Sovjeti so se maščevali nad svojim bivšim zaveznikom na ta način, da so y severozapadnl Perziji pobimili prebivalstvo zoper šaha. Toda ta je upor udušil.
Novi aiganski kralj Araamria spremo izigrava Ruse proti Angležem in tako je pridobil popolno nezavisnost za svojo državo. Toda vse kaže, da noče postati slepo orodje. to se pravi zaveznik Moskve proti britanski Indiji.
Čeprav je polkovnik Sounders v svojem pesimističnem poročilu rtmenja, da so Angleži v anglo-rnskem boju v Srednji Aziji povsod podlegli, ]e vendar verjetno, da je to nazadovanje angleškega vpliva samo začasno.
! i
Mehika in naši Mehikanci
Kadar klerikalci preganjajo kristjane, takrat je vse v redu, kadar pa državna oblast nastopi proti politikujoči duhovščini, takrat je v klerikalnem Izraelu ogenj v strehi in naše klerikalno časopisje ne najde dovolj groznih besed, da opisuje »preganjanje kristjanov*. Pa naj bi se to vršilo na Severnem ali Južnem tečaju, sigurno je, da bi tega bili sokrivi če že ne glavni krivci in prozro-čitelji — slovenski <liberalci».
Tako je tudi z dogodki v Mehiki. Naši Mehikanci se derejo na vse pretege ter slikajo lahkovernemu Kranjcu na zid velikega hudiča, ki ga ie nekako s pobudo in s pomočjo slovenskih demokratov spustil na amerikanske kristjane ter nedolžno katoliško duhovščino mehikanski diktator Calles.
Preganjanje kristjanov je gotovo grd madež na zgodovini človeštva vsaj tako ostuden kakor divjanje Svete inkvizicije. ki je deset in desettisoče nedolžnih ljudi zažgala in pomorila z bestijal-nim mučeništvom. Leta 1926. po Kristo-vem rojstvu pa je vendarle treba soci-jalne dogodke motriti drugače, kakor skozi zaprašena in zarjavela očala kakega samotarskega župnika, a tudi drugače, kakor jih slika svojim bralcem <Slovenec». ki hoče biti moderno in napredno glasilo slovenskih katoličanov. Z lažjo in s hujskajočim razpaljevanjem verskih strasti se morda verska zavest pri nerazsodni množici trenutno nekoliko okrepča, a tem večje in trajnejše je razočaranje za vse pametne in trezne ljudi, čim spoznajo, da je resnica bila pogažena in da so se svetovni dogodki drugače in radi drugih vzrokov vršili, kakor so to na prevarantski način narodu dopovedovali demagogi.
Kaj je torej v resnici vzrok in kaj cilj kulturnega boja v Mehiki? Vsekako Je ta kulturni boj posledica tiste politike, s katero se je katoliška duhovščina polastila v Mehiki vse posvetne moči ter zavirala kulturni in gospodarski razvoj tamošniega prebivalstva. Tristo let je bila cerkvena gospoda absolutna gospodarica v Mehiki, saj je bila ta dežela dolgo dobo kolonija najbolj katoliške evropske države Španije. Takrat, ko je bila moč duhovništva v Mehiki največja, je tamkaj najbujnejše cvetela trgovina s sužnji, ki so jo na pritisk drugih držav odpravili šele leta 1S25.
Mehikanski poslanik v Washingtonu je nedavno glede na kulturni boj v Mehiki oficijeino izjavil, da se katoliška duhovščina v času svoje popolne politične moči v Mehiki ni izkazala napram ljudstvu kot konstruktiven činitelj in da se tamošnja katoliška cerkev ne more primerjati s cerkvami v Zedinjenih državah. Klerikalizem je vladal v Mehiki 300 L, ne da bi dvignil deželo in ljudstvo, ki je za drugimi državami kulturno silno zaostalo. Z ločitvijo države od cerkve se je hotelo duhovščino prisiliti, da se omeji izključno na duhovno delo. Obenem je izjavil poslanik, da je politika predsednika Callesa samo izvedba ljudske volje ter udejstvitev idej ustave iz ieta 1857., reformnih zakonov iz leta 1859 ter ustave iz leta 1917.
Boj v Mehiki ni v prvi vrsti verski boj, ampak gospodarski in socijalnl. To je boj med tistimi, ki so se na račun nekulturnosti tamošnjega prebivalstva okoristili s posvetnimi dobrinami v znamenju križa in meča, in tistimi, ki pravijo, da kraljestvo božje na zemlji nI v polnih mošnjah.
Verskih obredov mehikanska vlada ni prepovedala, pač pa jih je prepovedala cerkev, da bi s tem nahujskala «globoko verno in pobožno ljudstvo* proti vladi, ki hoče dati temu ljudstvu, kar mu gre po božjih, naravnih in človeških postavah.
Najbolj pereče gospodarsko in soci-jalno vprašanje v Mehiki je agrarno vprašanje. Največji veleposestnik v tej državi je bila katoliška cerkev ter njena duhovščina. Nejevolja ljudstva je radi tlačanskih kmetskih odnošajev stalno rastla, zadnjih'15 let pa so kmetje neprestano revoltirali proti tlaki, ki so jo morali delati cerkvenim in drugim vele-posestvom, zahtevajoč, da se zemlja razdeli med kmete, ki zemljo obdelujejo.
Drugo pereče gospodarsko in soci-jalno vprašanje v Mehiki je ustanovitev domače mehikansbe industrije ter osamosvojitev od tujega kapitala, ki je industrijsko delavstvo, zlasti pa ono iz kmetskih hiš silno izkoriščal.
Reševanje prvega kot drugega vprašanja je naletelo na silen odpor reakcije, ki so ga podpirali prizadeti inozemski, zlasti angleški, španski in francoski kapitalisti. Z njihovo pomočjo se je postavila v prve bojne vrste proti agrarni reformi ter proti domači industrijaliza-ciji katoliška duhovščina, ki je vse storila, da bi strmoglavila Callesa in njegovo vlado. Zlasti je politikujoča duhovščina rovarila proti kmečkim šolam, ki jih je vlada uvedla, da ž njimi odstrani analfabetstvo. L. 1921. je bilo namreč v Mehiki baš po zaslugi klerika-lizma od vsega prebivalstva še okoli 80 odst. nepismenih ljudL Duhovščina je rotila kmete s peklom in hudičem ter hujskala ljudstvo proti zidanju šol in proti učiteljem. Zlasti so se tudi izkazale kot srborite pobornice veleposestnikov in velekapitalistov ter drugih reakcijonarnih elementov civilne klerikalne organizacije kaker: »Cabaileros de Colon» <Kolumbovi vitezi) ter «Asso-ciaton de Damas Catolicas* (Društvo katoliških žen).
To so dejstva, ki jih objektiven človek ne sme prezreti, ako si hoče ustvariti jasnejšo sliko o nastalem boju med državo in katoliško duhovščino. Nihče ne more niti na eni niti na drugi strani odobravati ekstremnosti. Vsekakor ima-
jo Mehikanci pravico, da si svoje avtonomno državno življenje urede, kakor se jim to zdi prav in kakor jim najbolje prija. To pravico bi jim morali priznati tudi naši avtonomisti. Ce že hoče časopisje SLS manifestirati svoje internaci-jonalne klerikalne simpatije za mehi-kanske klerike, naj to stori na tak način, da ne bo javnost mislila, da so pri nas klerikalci prav tako nekulturni kakor v Mehiki. Saj nismo niti mehikanski mestici, mulati, Kitajci in niti Indijanci, ki so jih katoliški Spanci decimirali v Mehiki na minimalno število, preostale pa — <izpreobrnili».
aja m
sam zagrebške UJU v Ze-mnnu
V	petek se je pričela v Zemunu glavna skupščina zagrebškega poverjerištva UJU Na skupščin: je bilo ugotovljeno, da je ra-dičevski režim uvedel pravo strahovlado nad narodnim učiteljstvom in so zlasti preganjanja zavednih učiteljev pod ministrovanjem St. Radiča dosegla vrhunec. Poverjenik Skavič je v svojem obširnem poročilu govoril tudi o tkzv. celjski deklaraciji ljubljanske UJU. Med splošnim pritrjevanjem Je Izvajal: V Sloveniji so pok ranili vprašanje o »depolitizacijU UJU. Vprašanje ie kom pllcirano ln se ne da rešiti z nekako deklaracijo. A pomislite, kaj dejansko znači »de-politiztrania« Udruženja la prosvete v naših prilikah. To znači izključenje narodne ideje iz Udruženja in piosvete. Tega pa ne sme storiti prosvetna organizacija in osr.ovna narodna šola. Učiteljstvo se je ujedinilo na temelju nacijonalne ideje ln se te ideje ce more odrečL Učiteljsko udruženja je sicer stanovska organizacija, toda ne more biti, da bi ne bila nacijonalna. Učitelj mora biti vreden član svojega jugoslovenskega naroda. Osnovna šola mora biti nacijonalna.«
Politične beležke
Lažnik ostane lažnik
V	»Domovini« je g. dr. Žerjav opozoril, da politična duhovščina Že pridlguje o Mehiki lažjivo, predstavljajoč tamošnje do-gedke z Izrecnim dostavljanjem, da enako »preganjanje« pripravlja cerkvi SDS. »Slovenec« po svoji stari navadi ialztficira smi-sal članka, češ da dr. Žerjav zagovarja preganjanje cerkve v Mehiki. V resnici pa članek poudarja baš nasprotno: da nam namreč mehiikanski spor ni nič mai iu dostavlja, da mi obsojamo vsako nasilje, posebno v verskih zadevah, tn naj pride od Ie\e aH desse, od države ali duhovščine. Če članek opisuje resnično stanje v Mehiki in izrastke klerikalstva v tej državi ln se »Sio-vsnec« nad tem razburja, je to le dokaz, da resnica oči kolje. Sicer pa, če bodo klerikalci izzivali, bomo tudi mi še ma'o več poročali o položaju v Mehiki in o strahovitem kulturnem, moralnem tn gospodarskem preipadu, v katerega je politična duhovščina zavedla mehikansko ljudstvo. Dr. Žerjavov članek je kot protest proti klerikalnim pridigam o Mehiki bil mnenja, da je odveč, da se Slovenci prepiramo o Mehiki, SLS pa izgleda, da smatra, da Je to zelo važno sporno vprašanje, s kojim naj se peča naše ljudstvo, menda da pozabi na zavoženo SLS in na fijasko 20 njenih poslancev.
Atentator Londrev — favorit naših oblasti
Radfkalskl poslanec Jovan Čirkovid, imenovan »guverner Juž. Srbije«, odgovarja na oCiike »Političnega glasnika« zaradi atentatorja Krste Londreva z daljnim člankom v »Politiki«, kjer se izmotava iz instnuacij, da je tudi om dobro vedel, da Je Krsta Lon-drev znan bandit, a da je navzlic temu dopuščal, da ie ta zloglasni morilec opravljal celo važne funkcije v Južni Srbiji. Zanimivo pa je, da Čkkovič priznava istinitost navedbe, da Je bil Krsta Londrev favoriziran direktno od vlade. Navaja namreč: »Vprašanje je malo delikatno, a vendar ga le treba prečistiti. Zainteresiran na tem vprašanju, ker sem proti svoji volil vpleten v to diskusijo, sem dozmal: da Je Krsta Londrev dobil dovoljenje ia povratek v našo državo ne samo z enega, marveč i dveh važnih mest baš Iz samega Beosrada. Dovoljenje mu je izdalo tudi ono nadleštvo, ki v svojem arhivu čuva listo krivcev«... Očitno ie, da poslanec Čirkovič pod navedenima »nadleštvima« meni — notranje ln zunanje ministrstvo . .
Klerikalno pobalinstvo
»Slovenec« je sam priobčil govor dr. Korošca v Domžalah, s katerim je razodel namero SLS, da bo ona nastopila pri volitvah v Zbornico za trgovino, obrt ln industrijo, kot politična stranka, kateri naj bodo gospodarski krogi njeni pomočniki Tozadevni odstavek dr. Koroščevega govora je cbia-vil »Slovenec« v štev. 167 dne 27. Julija t 1. in se glasi s podnaslovom: »Volitve v trgovsko in obrtno zbornico« dobesedno takole: »Govornik omenja tudi bližnje volitve v zbornico za trgovino, obrt ln industrijo. Povdarja, da je SLS na teh volitvah zelo zainteresirana in da mora v zbornici dobiti zastopstvo, k! bo odgovarjalo njeni moči. Vrše se pogajanja, da bodo pri teh volitvah nastopile skupaj vse stranJce, ki so proti centralistični politiki Beigrada. Govornik poziva navzoče, naj store svojo dolžnost in neumorno agitirajo, da bo naš boj našel pomoč tudi v gospodarskih krogih.« Dočim torej formahii šef SLS razglaša, da smatra klerikalna strankg boj pri volitvah v Zbornico za svo) (»naš«) boj, ker da Je SLS na teh voiitvah »zelo zainteresirana« in dočim sta odkazaia dr. Korošec to njegova stranka gospodarskim krogom pri tem boju samo ulogo »pomočnika«, naš list ž-e od dr Koroščevega nastopa v Domžalah naprej malodane vsak dan povdarja, da se SDS volitev v Zbornico ae udeleži, ker
smatra, da je pravica in doLžoost trgovcev in obrtnikov samih, da si v svojo stanovsko in gospodarsko zbornico določijo In volijo zastopnike. To stališče smo tako Jasno obrazložili, da bi moral biti pravi idiiot, ki bi ga ne razumel. Samo med »Slovenč©-viml« sotrudniki mora biti nekdo, ki se pretvarja, da je pod tem nivojem. Ta človek prlobčuje dan za dnevom članke proti SDS, češ da njo trgovci in obrtniki pri volitvah v zbornico ne smejo voliti, dasi ve danes ža vsakdo, ki se zanima za te volitve, da SDS sploh kandidirala ne bo, kakor tudi sleherni človek ve, da sta napovedani za te volitve samo dve kandidatski listi: ena politična, ki Jo postavi SLS, druga pa stanov-sko-srospodsrska, ki Jo postavijo nestrankarske stanovske organizacije onih, za katere je zbornica namenjena. Tako varati javnost in Iz nje norce brit!, kakor to dela zadnji čas »Slovenec«, presega že vse meje dostojnosti in se po zaslugi lahko kvalificira kot pobalinstvo.
Bohideva akcija
Po izključenju Iz radikalne stranke nadaljuje Bobič ostro kampanjo proti vodstvu NRS ta posebno proti MaksimcviCu. Navaja, da se bori za obrambo ugleda radlkal-ske stranke ter proti nasilju in zlorabManJu oblast'. V izjavah, ki j!h pr'r.2?a »Polnilca«, povdarja Bobič, da cela njegova akcija ni osebne prirode, marveč pokret proti nasilju !n tiraniji, a ta pokret se širi po vsej držav! in bo dovedel do saniranja razmer v radfkalski stranki Ia še v posebni Izjavi, v kater! posebno ostro Izpada proti ministru Maikslmoviču, pravi Bobič: »Mi se borimo za očvrvenje osnovnih načel radikalske stranke, proti vsaki samovolj! v stranki !n proti zlorabljanju oblasti, nadalje proti fal-zificlranlu volje volilcev in proti korumpl-ranju množic.«
NnOa dies sine linea
Sistematično uničevani« kulturnih organizacij v ltalili.
Piiil, 7. avgusta o. Tukajšnji prefekt Cas. sini je razpustil slovensko mladinsko kulturno društvo v Dekanih. V svojem odloku pravi preiekt, da so bili v imenovanem društvu »cespravljlvi elementi« ter da Je bilo njihovo delovanje »protidržavno«. V društvu so se vršili, pravi prefekt, »razni sestanki, na katerih so gotove osebe delale protldnžavno propagando.« Dalje se omenja, v odloku, da se Je veliko število članov 30. maja podalo v sprevodu v Škofije, kjer so zahtevali, da se svirajo slovanske himne ta sicer »lz profldržavnega propagandi stičnega naitiana«. Dne 27. Julila pa se je vršil v društvenih prostorih sestanek, »zopet v pro-tidržavne namene« . . . (Seveda so prefek-tervi Izgovori povsem praznL Ta mladinska društva so zgolj kulturnega značaja. Na sestankih se je predavalo le o higiieni, o slovenski zgodovini, literaturi Itd. Op. nred.)
Koper, 7. avgusta o. V Trsteniku so ka-rablnierji aretirali učitelja Martina Ribariča tn ga uklenjenega odgnali v zapore v Bu-zet Dolže ga, da je ščuva! proti občinski opravi. Vslad aretacije Ribariča le ljudstvo silno ogorčeno, ker ta učitelj nI zakrivil nobenega kaanjlvega dejanja.
Minister Krajač v avdijenci
Bled, 7. avgusta. A Trgovinski minister dr. Krajač, ki je včeraj prispel na Bled, je bil danes v avdijenci pri kralju, kate« remu je poročal o resortnih zadevah. Mi« nister je predložil kralju v podpis zakon o valorizaciji. Trgovska šola v Mariboru dobi značaj akademije. Pripravlja se izena. čenje predpisov za strokovno Šolstvo v dr» žavi. Pripravlja se tudi ureditev vprašanja o industrijskih obveznicah. To je pTedmet, za katerega se zanimajo zlasti v SrbijL Po avdijenci je imei minister daljši razgo« vor s šefom uradov ljubljanske Trg. zbor« niče drjem VVindischerjem, ki ga je po« zdravil v imenu zbornice. Minister se je ze« \ lo interesiral za gospodarske prilike v Slo« veniji, zlasti v Ljubljani. Dr. Windischer je opozoril ministra na bližnjo razstavo »Ljubljana v jeseni®, kar bi bila lepa prili« ka, da poseti minister Ljubljano in stopi v stik v našimi gospodarskimi krogi. Dr. Win» diseher je govoril tudi s prometnim mini« strom Vaso Jovanovičem, ki mu je izjavil, da je dobil povabilo, naj se udeleži jutri« šnje Ljubeljske dirke. Žalibog mu to radi preveiike zaposlenosti ni mogoče.
Energična akcija dalmatinskega uradništva
Dalmatinski drž. nameščenci se pripravljajo a2 stavko.
Beograd, 7. avgusta, n. Predsednik dal«
matioske uradniške zveze Martin Katuna. rič je dospel danes semkaj, da v imenu 6000 org-aniziranih državnih uradnikov iz Dalmacije posreduje pri vladi in zlasti pri finančnem ministru dr. Periču, da se ukine redukcija draginjskih doklad. G. Katuna, rič je opozoril vlado na opasne posledico morebitne stavke državnih nameščencev, ki nikakor ni izključena. Na to okolnost se namerava opirati g Katunarič in prositi vlado, nai takoj ukine redukcijo draginj« skih doklad državnim nameščencem in naj ne tira dalmatinske uradnike do obupnih korakov.
Pogreb ministra Gjuričiča
Beograd, 7. avgusta, p. Jutri dospe <? Beograd truplo pokojnega ministra pravde Marka Gjuričiča. Cas pogreba še ni definitivno določan.
Radič zopet izjavlja
Sarajevo, 7. avgusta, n. Danes je dospel v Travnik Sijepan Radič, ki priredi jutri rvoj ihod. Z njim so se pripeljali tudi državni podta jnik Pernar in poslanci dr. Kežman, Torbar in Čelan. Radii je v razgovoru z novinarji demantiral pogajanja radičevcev za povratek Pašiča na čelo vlade. Radič je dejal, da ie pisal Pašič beograjskim radikalom, naj poslušajo ministrskega predsednika i Uzunoviča.	i
Angleško radikalno delavstvo in razorožitveni problem
London, 7. avgusta, d. Neodvisna delavska stranka je pobila izvrševalcem j odboru socialistične delavske interna r i jo,ia le spomenico o svoji politiki elede razorožitve. Spomenica pravi med drugim, da ima nameravana razorožitvena konferenca, ki jo je sklicalo Društvo narodov, stvrho. doseči le delno razorožitev in ne popolno. Neodvisna delavska stranka meni, da zato ta konferenca nc bo mogla imeti mnogo hasko za odstranitev opasnosti novih vojn AngleSka vlad?, dela še dalje na tem. da 6e oiači Singapur kot mornariško oporišče. Tudi ima še na,1ai> močne vojaške čete v Indiji in Egiptu. Oja-' čila je svojo posadko v Mezopotamiji, zasedla že zdavnaj gotova pristanišča na Kitajskem, ime še vedno v rokah Gibraltar in nadzorni? Sueški prekop in se nikakor noče odreči uporabi pomorske blokade. Vsa dejanja kažejo, da angleška vlada nima orave želje po razorožitvi in zato tudi ne deluje zanjo s tako vnemo, kot bi morala. Dokler je politika vlade tako imperialistična, ni upati na razorožitev in na zavarovanje miru. Preti nevarnost, da se vsak zadevni dogovor med takimi vladami o znižanju ali omejitvi oboroževanja izrabi le za to, da se delavstvo čuti varno in da ne postane pozorno prikrito ln tako opesne politiko. Socijalno gibanje ima dolžnost, da vse to prepreči s tem, da pri vsaki priliki naglaSa to lmperijalistično politiko. Za mednarodne socijaliste je prišel čas, da zavzamejo nepopustljivo stališče prod vojni, začno splošno kampanjo po vsem svetu za splošno razorožitev tn da pripomorejo k stvari tudi z medsebojnimi dogovori ln organiziranjem odpora delavstva proti vsak) grožnji z vojno. Ako treba, naj delavstvo v to srvrho tudi ustavi delo v vojni Industriji in »e brani služiti v vojni. Gotovo pa je, da ni mogoč« misliti na kak pozitiven korak proti oboroževanju, dokler ni zagotovljeno tudi rusko sodelovanje. Zato zahteva amile-ška neodvisna delavska stranka, naj se stori vse, da se odstranijo nesoglasja, ki so doslej ovirala sodelovanje Rusije.
Češkoslovaška državna himna
Praga, 7. avgusta, d. Z ozirom na nemško šolsko mladino na Češkoslovaškem se bo v kratkem sestavila nemška državna himna, ki naj se poje po melodiji češke himne cKde domov mil». Ker pomenja originalna himna le poveličevanje češke domovine, je treba za nemško himno ustvariti popolnoitca novo besedilo.
Tudi (Narodni Politika* piše, da »e zadnje Čase bavijo merodafni krogi i delno spremembo češkoslovaške narodne himne, ki je hkrati državna. To naj »e agodi tako, da bi bila prikladna tudi za Nemce in Madžare.
Aiera generala Gajde
Praga, 7. avgusta, t Upravno postopanje proti generalu Gajdi je bilo včeraj koučano. To postopanje ni podalo nobenih dejstev, radi katerih bi se moglo postopati proti generalu aodnijskim potom General Gajda je vložil prošnjo za superarbitracijo, kateri je bilo ugodeno.
Romanski okrepi proti košut ašem 3trkarešta, 7. vvgusta (b-ž) Rumunsk3 vlada je sklenila, da organizira ob bolgarski meji posebne vojaške ->dde;ke, katerih naloga bo odbijati apade bolgarskih koird-iašev.
Zbližanje med Francijo in Nemčijo
Pariz, 7. tvgusta. (brž.) Nemško casoe pisje ugodno komentira podpis nemško« francoske trgovinske pogodbe in vidi v teru dogodku važen korak na poti konsolidacije političnih odnošajev med Franci'0 in Nem« ajo.
Češkoslovaško odlikovanje Mussclkuja
Praga, 7. avgusta, k. Češkoslovaški po. slanik v Rimu je izročil ministrskemu pred sedniku Mussoliniju in predsedniku senata Tittociju veliki križ češkoslovaškega reda belega leva.
Iz Belgije
Berlin, 7. avgusta, s. »Vossische Zeitung* poroča iz Bruslja, da bo kabinetni šef bel« aijskega zunanjega ministra Rolain najbr, že odstopi; in sicer radi nesporazumljenj z zunanjim ministrom Var.derveldom gle. de vzpostavitve odnošajev z Rusijo in ra. di vprašanja priključitve Avstrije k Nem« čiji. Rolain velja kot pristaš priključitve.
Nobile pri kralja
Rim, 7. avgusta, o. Kralj je povabil k se« bi na grad Raccoirigh! generala Nobila ter njegove spremljevalce pri poletu na sever« ni tečaj. Nobile odpotuje v RaccorJghi ju« tri
Jastiiikacija kitajskega novinarja
Peking. 7. avgusta, d. Orožnik; so v če» trtek zvečer prijeli urednika lista ešijuji« pao». ki je bil včeraj zjutraj ob 5 že iusti« ficiran. Smrtna obsodba se je baje progla, sila zato, ker je napisal urednik članek, v katerem napada guvernerja šan'unga Cang« tung.čanga, ki «e sedaj mudi v Pekingu.
Pomlajevanje — slab do vtič
Stockholm, 7. avgusta, d. Na kongresu fizi-jologov je razpravlja1, tudi profesor Veronov iz Pariza o pomlajevanju in o prenr«u opičjih spolnih Čez na človeka. Udeležen-i kongresa so ostro kritizirali Veronova izvajanj in so dejali, da pomenja njegova teorij" znanstveni škandal in njegovi eksparime:-z opicami slab dovtip in da vse skupai sp;. ne spada v znanstvene kroge.
Izkopanine v Grčiji
Atene, 7. avgusta ""brž) Pri izkopava:;: so našU debro ohranjene kipe, ki izvira: i i tretjega stoletja pred Kristusom.
Strašen samomor
Beograd, 7. avgusta, p. Snoči se je pripet:, na Topčideru strašen samomor. Vflao mož se je na topčiderekem kolodvoru vrgel pod brzi vlak, ki mu je odtrga! glavo. Vzrok samomora je baje obup nad bednim življenjem.
Samo še danes ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri.
Lon €liatiey
v senzac jonalni pomorski drami
- »MORNARJEVA USODA« (Semanns.os.) -
Kolosalni posnetki lova na kite.	Mladini vstop dovoljen ob pol 11, 3, pol 5. in 6.
KINO ,,LJUBLJANSKI DVOR" — Najmodernejši kino Slovenije.
Pride: Douglas Fa rbanks .Bagdadski lopov* v 2 delih naenkrat 11 dejanj brez poviška cen
urednikom «Ljubljanskega Zvona» Franom Albrechtom.
Ob državnih praznikih povzdignejo v Slatini patrijotične slavnosti še z ilu-minacijo zdravilišča, ki nudi divno sliko v poletnih nočeh. Naš foto Pelikan nam ie tudi letošnjo razsvetljavo krasno naslika!.
Ljubljančan Jean Schrey, najvztrajnejši gost v Rog. Slatini.
Planinski praznik v Kranjski gori
Današnji dan bo sto in sto ljudi posvetilo kultu naših planin. Sto ljudi se povzpne s smelimi mislimi in z neustrašeno voljo po ozkih, skoro nevidnih stezah v bajno kraljestvo večnega snega, v domeno nevidnih, omahljivih planinskih vil, na skalne vrtove, kjer cveto večnobele rože. V solnčnih višavah, kjer moreta živeti le še divja koza in ponosni orel. živi še kakor zakleta kraljična v pravljici pradavna, neoskrunjena poezija, ki jo je že davno filistrski rod pregnal iz civilizirane ravnine. In kdor le enkrat vidi njen čar, pa če tudi samo za trenutek, bo hrepenel vse življenje po nji in bo silil k nji in ne bo štel nevarnosti in bo tvegal tudi življenje.
Planinski šport ima globok pomen in je najtesnejše zvezan s poezijo. Niti knjiga najlepših napisanih p^mi človeka ne navduši tako. kakor en sam pogled z nebotičnega, s snegom pokritega vrha. Čim bolj otopeva človeška družba v sebičnem mamonizmu in nizki pohlepnosti, tem večje postaja število onih, ki iščejo na planinah utehe, da si prazno srce napolnijo s solnčnimi slikami, ki naj jih spremljajo in tolažijo v strašni praznoti sedanjega človeškega življenja. In truma takih, za lepoto in harmonijo navdušenih ljudi se zbere danes v Kranjski gori, da se pokloni predstavnicam njenega hrepenenja — planinam, ki tako veličastno obrobljajo našo severno mejo, kakor da je ustvaril našo domovino po božjem naročilu umetnik, kakršnega ni rodila še do zdaj mati zemlja.
Program planinskega dneva je raznovrsten. V glavnem ie posvečen raznim turam, katerih je Kranjska gora bogata kakor malokatera planinska postojanka daleč naokrog. Še je dosti vrhov in čudovitih gora, kamor še ni bila do zdaj stopila človeška drzna no-
ga, posebno pa v okolišu divje Škrla-tice (2738 m), zloglasne Triglavove ljubice. Po višini je druga naša gora, a "od kranjskogorske strani je le malo, malo preiskana. Kakor mi je znano, je priplezal od te strani na njen vrh edino le sloviti Tržačan dr. Kugy, domače ljudi pa je Škrlatice strah bolj od vraga, osobito izza one nesreče, ki je bila doletela pred skoro dvajsetimi leti dr. Stojca in Petrovčiča. Ako jo gledaš iz Krnice ali Velike Dnine, se je bojiš, da bi se najrajši križal. Iznad snega štrle navpične, proti rogljatim, ostrtm vrhovom rdečkasto pomazane stene, ki se od njih krušijo neprestano skalnate plasti in bobne v giobočino. Današnji izletniki jo bodo pač pustili v miru in se ji bodo čudili samo od daleč. Pač jih bo obhajala silna sla, a potešiti je ne morejo drugače, kakor da poizkusijo srečo od druge strani. Od Aljaževega doma je pa Škrlatica lahko dostopna.
Torišče turistov je danes Erjavčeva koča na Vršiču (1861 m). Koča stoji tik pod sedlom na gričku, gosto poraslem z ravšjem, čigar prijetni vonj polni vse ozračje. Pod kočo žubori močan vrelec ledenomrzle vode; živina se pase in zvončklja po vsej planotici prav gor do ogromnega masiva raztegnjene Mojstrovke (2332 m). Ta gora je romantična in razgled z njenega vrha čudovit. Samo dve uri komodnega plezanja je treba, pa si na vrhu. Prišteva se tako-zvanim partijam za dame. Padi tega bo imel danes največ obiskov. A grozna tragedija dr. Lubca, koje finale trepeče še tako živo med nemim skalovjem, privablja največ izletnikov k orjaškemu Prisanku, ki je Mojstrovkin bližnji sosed. A tu je treba že več treznosti, preudarka in razsodnosti. Tu se računa samo s treniranostjo in z močnimi živci ter s hladnokrvnostjo; ravno tako pri turi na stolpičasti Razor (2601 m), čigar vrli štrli v nebo kakor nabrušena ost rimske sulice. Ne vem, če se bo kdo izmed izletnikov podal na pet ur oddaljeni vrh Jalovca (2643 m), ker je steza preko Travnika precej naporna in opasna. Jalovec stoji v kotu dolinice Planice. Kakor da je sam nase nevo-ljen in sprt sam s sabo, strmi s svojim razkosanim strašnim skalovjem proti nebu. Opasan je z mnogobrojnimi sne-žišči, kojih zadnje je potisnjeno globoko v Planico, skoro do samega izvira Save-Nadiže. Nekaj jih spleže tudi na Špik (2472 m), ki je od vznožja do vrha pravilnejše in eksaktnejše zidana piramida nego vse piramide v faraonovi deželi. Z zelene Bavhe in široke Vožice strme danes zadivljene oči v zasužnjeni Korotan. Kakor modre oči, polne solz in žalosti, leskečejo na senčne Karavanke naša modra jezera in kličejo ljudem, prišedšim iz južnih strani, besede, ki morajo od roda do roda živeti v naših srcih na najsvetejšem oltarju.
Kranjska gora bo danes vsa v slavju. Tista Kranjska gora. ki je bila pred desetimi leti poznana komaj do Ljubljane, ki je vse dni životarila kakor naj-borneJša pastorka med pastorkami. Stoletja je čakala na rešilca, a pričakala ga je šele v novi domovini — v ideji turizma, ki je svobodno razmahnila svoja nezlomljiva krila po širni naši domovini.	Jos. Vandot.
Kotiček na severnem vznožju našega vedno zelenega Pohorja, kakršnih daleč naokoli ni zlahka najti.
Radoljna, ki giasno bobneč prihaja z glavnega pohorskega grebena in namaka prostorno, 480 m visoko Šentiovrenško polje, tvori tu — v Puščavi — v ozki soteski s svojo vijugasto zakrivljeno strugo naraven polotok, ki je ravno toliko dolg in širok, da je na njem zadostno prostora za inipozatno, na močnem podzidku postavl.ie.no romarsko cerkev D. M. v Puščavi. Kakih sto korakov nižje se baš tu izliva v Radoljno gorski potok Rečica tako, da tvori medvodje med obema potekoma nov polotok neposredno severno od prvega. Ves drugi polotok zavzema, odet s travnikom in porasel tudi deloma s posameznimi smrekami in s sadnim drevjem, okrosrel strm holmec, ki ga krasi na vrhu lična kapelica sv. Ane. Ob kapelici sede popotnik lahko pod dehtečo li-
po na klopico, od kocier se mu poka/. a Puščava v vsej svoji idilični mikavosti. Pod seboj vidiš veličasten Marijin dom in veliko
Osnovno šolo* z dvema napisoma na levem bregu Radoljne. Šoli nasproti na desnem bregu potoka, kamor pelje širok, tudi za vozove pripraven most, te vabi tik nad strugo šumeče Radoljne, gostilna Kores z okusno verando, s prostornim senčnatim vrtom in kegljiščem, zraven pa novozidana dependanca.
Okoli in okoli, na vse štiri vetrove, pa vidiš same strme holmce, do vrha porasle s temnozelenimi gozdovi: eden se dviga tik za ljudsko šolo, dragi takoj za Koresovo gostilno, tretji neposredno za holmcem z Anino kapelico. Vsi trije pa so tako potisnjeni drug k drugemu, da imaš pred seboj pravo sotesko.
Ta kotiček se imenuje D. M. v Puščavi oziroma Puščava.
Kongres JugosL-češkosl. lig v Ljubljani
Ljubljana, 7. avgusta.
Nocoj ob 19. je pričel v kazinski dvorani ob lepi udeležbi drugi kongres JČL iz Slovenije, ki ga je otvoril z jedrnatim govorom o nalogah JČL predsednik ljubljanske lige, bivši minister dr. Kramer in pozdravil številne zastopnike: velikega župana dr. Baltiča, zastopnika ČSR konzula dr. Resla, zastopnika vojaške oblasti kot zastopnika divizijonarja generala Kalafatoviča polkovnika Antonijevica, predsednika ge-rentskega sveta Ljubljane dr. Puca, zastopnika Zveze čeških društev iz Beograda inž. Dubovega ter ob velikem odobravanju delegata centrale lig iz Prage generalnega konzula dr. Beneša, delegata Saveza JČL iz Beograda polkovnika Rističa ter gospo profesorico Jo-vičičevo. Z velikim navdušenjem so končno zborovalci pozdravili s trikratnim Zivio! in Nazdar! predsednika ČSR Masaryka in kralja Aleksandra. Tople pozdrave so prinesli predsednik Češke obce iz Ljubljane ravnatelj Chva-tal in delegatinja Saveza lig iz Beograda gospa prof. Jovičičeva. Sledila je soglasna izvolitev predsedstva zbora, v katero so bili na predlog ravnatelja Pu-stoslemška poklicani: predsednik doktor Kramer, podpredsednika ravnatelj Čhvatal in poslanec dr. Pivko, tajniki prof. Orožen iz Celja, g. Bureš iz Maribora in dr. Radej iz Ljubljane. Brzojavno so zbor pozdravili češkoslovaški poslanik minister Šeba. dvorna dama dr. Tavčarjeva, predsednik Društva sjo-venskih književnikov pesnik Oton Župančič in urednik «Narodnih listov* Strakaty iz Prage. Na zboru so zastopane JČL iz Ljubljane, Celja, Maribora, Češka obec iz Ljubljane in češki klub iz Maribora. Prišli pa so tudi poverjeniki lig iz Zagreba šef urednik «Riječi» Parmačevilč in Beloševič ter dr. Šalamun iz Ptuja, starosta JSS br. Gangl, dvorni svetnik dr. Marn, načelnik Ribnikar, predsednik Bonač, prota D. Jan-kovič, višji inšpektor postajenačelnik Ludvik itd.
Prvi je referiral ravnatelj Pustoslem-šek o kongresu lig, ki se je vršil ob sokolskih dneh v Pragi, dr. Reisman iz Maribora o organizaciji in delovnem programu JČL, inž. Dobovy o stanju čeških društev v Beogradu, šef urednik Parmačevič o ustanovitvi lige v Zagrebu in dr. Šalamun za Ptuj.
Generalni konzul dr. Beneš je izročil kot podpredsednik lige v Pragi pozdrave naše praške centrale ter poudarjal svoje zadovoljstvo, da je dobil umrli predsednik dr. Triller tako izvrstnega naslednika v predsedstvu ljubljanske lige, g. dr. Kramerja. Starosta brat Gangl je spregovoril imenom Sokolskega saveza, ga. prof. Jovičičeva pa je naslikala razmere v beograjski ligi. ki bo imela svoj občni zbor v jeseni. Na predlog dr. Kramerja, ki se je v daljšem govoru spominjal pokojnega predsednika dr. Trillerja, so zborovalci vstali in zaklicali spominu umrlega trikratni <Sla-va». Zbor je sprejel resolucije kongresa lig v Pragi in osvojil predloge referentov ter poslal udanostne brzojavke kralju Aleksandru na Bled, prezidentu Ma-saryku v Prago ter pozdrave predsedniku ČJ lig ministru Hodži in predsedniku Saveza JČ. lig ministru Trifunovi-ču. Po zaključnem govoru predsednika je sledil prijateljski večer v spodnjih prostorih restavracije Zvezda.
Jutri zjutraj se odpeljejo zborovalci v Vintgar in na Bled, kjer se vrši ob 1. popoldne skupen obed v hotelu Seko-vanič. Popoldne si bodo izletniki ogledali Bled ter se z večernimi vlaki vrnejo domov.
Pokrajinska sadna razstava v Ptuju odpovedana
Zbor sadjarjev iz Savinjske in Dravske i doline ter sosednih okrajev je na zboru dne j 1. avgusta v Ptuiu sklenil, da se pokrajinska i sadna razstava v Ptuju letos ne bo vršila, j ampak se preloži na drugo ugodnejšo sadno j letino in sicer iz sledečih razlogov:
Mnogi okraji v mariborski oblasti letos I nimajo sadja; le ptujski, ljutomerski in gor- ' njeradgonski okraj imajo precej sadja, kar ; Pa za prireditev pokrajinske sadn razstave i ne zadostuje. Kar je sadja v obče še ostalo i na drevesih, ni popolnoma zdravo. Zbog dolgotrajnega deževja so se razne škod- ; liive glivice na sadnem drevju močno raz- ] vile ter napadle sad; zlasti je fuzikladij močno razvit na plodu. Sadje izgleda kakor krastavo ter Je izgubilo pravo obliko. Takšno bolno sadje seveda ni sposobno za sadno rastavo, pa tudi v trgovini ni na najboljšem glasu. Kakor kažejo dosedaj poročila sadjarjev, bi bilo komaj 5% sadja sposobnega za razstavo in 20% za trg, vse drugo je več ali manj bolno. Kier so sadje letos škropili z galično - apneno brozgo, iarr.kaj je še dokaj lepo razvito; to opravilo pa je izvršilo komaj 10% sadjarjev. Vsi drugi, zlasti v vinorodnih krajih, niso imeli časa, ne sredstev, ker so morali za vinograde žrtvovati mnogo gmotnih sredstev in truda, da so vsaj te rešili pred popolno propastjo.
Sadje je tudi še sedaj v povoju in bo komaj meseca septembra razvidno, kakšna bo sploh sadna letina glede na kakovost in množino. Letos ie mogoče natančno dognati, katere sadne vrste so najbolj odporne proti boleznim, katere so zlasti sposobne za trgovino in rade rodijo. Te bo potreba jiotem razširiti, tako da bomo imeli za trgovino samo gotove vrste sadja in
tega prvovrstnega. S slabim sadjem bi si samo pokvarili že od pariške razstave obstoječi sloves, da ie spodnještajersko sadje po kakovosti najboljše vrste. Ako nastopi v drugem letu ugodna sadna letina, tedaj pa lahko stopimo pred svet s svojim
sadjem in našli bomo gotovo kupce za naš sadni pridelek. In kupci bodo z našim sadjem zadovoljni ter se bodo vedno -vračali k nam. Na slabo sadno letino vabiti tuje kupce, ne kaže, ker bi jih sicer za vedno odgnali.
Aleksandrov dom ob večerni razsvetljavi.
Rogaška Slatina je poleg Bleda gotovo najlepši biser Slovenije. Poleg svoje idilične prirodne krasote .io dvigajo na sloves svetovnih zdravilišč njeni zdravilni slatinski vrelci «Styria», «Tempel» in «Donati», ki je dobil svoje ime po Donački gori nad Slatino. Slatino so znali radi tega ceniti tudi Nemci v Avstriji, ki so ji posvečali pozornost in tudi njo uporabljali za izhodišče germanizacije. Zdraviliški uslužbenci niso smeli govoriti slovenski, mladino je vzgajala samo nemška šola, in še posebno občino so napravili v zdravilišču, da je gospodaril v Slatini tudi nemški, nemskutarski župan. Kopališčni zdrav-
številu tudi Srbohrvati, posebno najvišji beograjski krogi. Tudi letos ima Slatina vedno polno vojaških dostojanstvenikov in političarjev iz Beograda. Pravkar se mudi tam šef generalnega štaba general P e š i č s soprogo ter general Cvetkovič, ki je nedavno spremljal vojnega ministra na sokolskih slavnostih v Pragi. Reden gost je bil v Slatini S t o j a n P r o t i č, ki ga je slikat Vavpotič ovekovečil na veliki sliki v zdraviliški dvorani. Po prevratu so napravili v Slatini radi pravoslavnih vernikov ljubko pravoslavno kapelo. Vse slatinsko življenje in to je velika slatin-ska prednost, se koncentrira v zdravili-
Don Fran Bulic,
znameniti splitski arheolog, ki ima posebno velike zasluge za raziskovanje Dioklecijanove palače v Splitu in za izkopavanje starin v Solinu, v krogu odličnih znancev v Rogaški Slatini.
niki so bili tudi Nemci, skratka: pre-lestna Slatina se je v zadnjih letih iz-premenila na izključno slovenskih tleh v Rohitsch-Sauerbrunn.
Šele več mesecev po prevratu, leta 1919 se je začela brigati za te žalostne razmere v Slatini naša vlada in nastavila slovenskega državnega kopališčne-ga zdravnika dr. Frana Kolterer-j a, rojaka iz bližnjega Rogatca, ki je postal kmalu duša novega narodnega
škem parku, ki ga obkrožajo vsi domovi in hoteli. Tam igra vojaška godba,
ljudje pa šetajo pod kostanji in med
Biskup Danilo Pantelič iz Šibenika.
Sokola in si je tudi kot zdravnik pridobil vsesplošno zaupanje. Nemško šolo so ukinili in nastavili novega voditelja, nadučitelja Ivana Glinška, ki ie lcmalu nato prevzel tudi kot gerent občinske posle od odstavljenega župana Stoinschegga. Nadučitelj Glinšek je vzorno vodil občino in s svojim mirnim, taktnim nastopanjem ponovno posegal odrešilno v takratne neurejene razburljive slatinske razmere, dokler ni bil pri prvih občinskih volitvah izvoljen slovenski_župan, mladi tovarnar Viljem Bizjak, ki je s svojo energično roko z demokratsko večino v občini uredil zlasti finančne posle občine, tako da je mogla celo znižati doklade. Državno Slatinsko pošto vodi že od prevrata rodoljub g. Fabjani.
Slatinsko življenje se je pričelo od leta do leta živahneje razvijati in kon-solidirati. Poleg njenih starih znancev so pričeli Slatino obiskovati v velikem
Šei generalnega štaba general Pešiči s soprogo.
j Pestrimi nasadi, pišejo pri mizicah svo-| jim dragim ali pa čitajo časopise. Hu-| domušni celjski fotograf Pelikan, ki dela med sezono v Slatini, marljivo izrablja to priliko, da nam pokaže to zdraviliško vrvenje v svoji pestri neprisiljeni obliki. Njegova izložba je vedno polna takih «momentnih posnetkov« in tako smo te dni zagledali tudi našega dragega dobričino, Ljubljančana g. Jeana Š c h r e y a, ki že 42 let obiskuje Slatino, kjer gre vsak dan točno ob 10. po «Jutro» in ga potem čita v solnčnem kopališču ali v parku, če je oblačno.
Ljubljančani so bili poprej številnejši gostje v Slatini. Poleg Tavčarja je zahajal semkaj dolga leta dr. Karel Triller, ki se je tudi letos pripravljal, da odide skupno z g. Schreyem sem, p2 mu je usoda ravno teden dni poprej pretrgala življenjsko pot. Lansko leto ga je g. Pelikan še slikal na stopnicah k Aleksandrovem domu. Zadnji čas pa so Ljubljančani tukaj bolj redki gostje, ker jih je priklenilo morje. Pač pa so priljubljeni še vedno izleti v Slatino. Začetkom junija ie prispel po Prešernovi proslavi v Mariboru prvič v Slatino tudi pesnik Oton Zupančič skupno z
Z ostalim svetom je Puščava zvezama po glavni cesti, ki vodi ob Radoljni navzdol
na postajo Sv. Lovrenca na Pohorju in ob potoku navzgor v trg istega imena, in pa po kolovozu, ki gre okoli holmca z Anino kapelico sprva oi> Rcčici navzgor, potem pa čez prelaz Jodl na Falo.
Obiskovalec pohorske »Puščave« izstopi torej na falskem ali šentlovrenškem kolodvoru.
S Fale pelje pot mimo talske graščine v loku na desno na reber, dokler se na Jodlu (480 m) ne prevali proti Rečici in Puščavi, prehajajoč v hladne, temne gozdove. Predno dospemo, prekoračivši Jodl, na svoj cilj, ugledamo na desni zanimivo pokopališče, ki krog in krog obdano od gozdov, leži poševno, obrnjeno preti jugu tako, da ga soln-oni žarki ves dan obsevajo ta da »uživajo« mrliči razgled na glavni hrbet Pohorja. Kmalu nato pridemo do potoka Rečice mimo gostilne m trgovine Fikfak čez holmec s kapelico sv. Ane v Puščavo.
Ta pot ali izprehod, po zimi zelo pripraven za sanjkanje z Jodla proti Fali ali proti Puščavi, ni nad 3 km dolg.
Cesto, ki nas pelje s kolodvora Sv. Lovrenca na Pohorju, pa lahko prehodiš v 20 minutah. Pot pelje tu vedno ob globoko zarezani, o3 deroče vode razjedeni strugi Ra-doljne, sprva položno skozi Rute z nekaj hišami in žagami, nato pa nekoliko strmo visoko nad drvečo Radoljno skozi takozva-na romantična »Vrata« z lepim znamenjem na sivi skali in s krasnim pogledom na kapelico sv. Ane in na cerkev D. M. v Puščavi.
Za turiste, ki so od tod namenjeni na Pohorje, v prvi vrsti na Klopni vrh, je dostop po tej cesti najkrajši.
S ceste v Puščavi, odkoder povedeta turista tudi dve drugi markirani pod na Klopni vrh, je treba kreniti po mostu čez Radoljno mimo gostilne Kores po zelenem strmem holmcu navzgor skozi smrekovje do kmetije VVitzman. Mimo naslednjih kmetij Mavčnik, Čoče in Cebe vedno s krasnim razgledom na vse strani ,na Pohorje, sv. Bolienk, sv. Lovrenc, na Rdeči breg in zlasti na prej omenjeno pokopališče, se začne pot dvigati strmo po severni Tebri na Klopni vrh do markirane poti, ki vodi tja s fal-skega kolodvora.
D. M. v Puščavi spada s sosednjim sv. Lovrencom med stare naselbine v tej pokrajini. Listine iz leta 1091 in 1191 imenujejo kraj Radimlje ali Radmilie v »Gozdu« ali v »Puščavi«. To ime je izginilo. Ime »Ra-doljna« ali »Radovna« še spominja nanj. »Puščava« pa je ostala.
V srednjem veku je bila naselbina last samostana Št. Pavel v labudski dolini na Koroškem, ki je tod naseljeval tudi nemške koloniste iz Bamberga.
Tako turistom, ki gredo na Klopni vrh ali se vračajo z njega, kakor nedeljskim izletnikom, pa tudi stalnim poletnim gostom bo D. M. v Puščavi vedno nudila mnogo užitka in razvedrila.	Dr. F. M.
inv• v 1 •
Vic m se kaj
Z godbo in mirozovom smo ob vsesplošnem navdušenju vpeljali električno razsvetljavo v našo faro. In vam je tudi razsvetljava to; tja do Kožarjev, Brda, Podrožnlka in mestnega loga bi lahko našel šivanko v blatu. Sijajnega uHsa ne kvari malenkost, da so nekateri manj vredni okraji naše fare (n. pr. Nova vas) bolj po mačehovsko odrezani. Končno je vse eno, kajti kolikor Je tu premalo žarnic, jih je pač drugod več in tako je efekt isti. Vsesplošne radosti tudi to ne more motiti, da nebogljena Nova vas po en večer ali dva ne dobi niti toka. Ampak mi smo brihtne glave in smo si za take slučaje ohranili naše zakonito zajamčene petrolejke, ki nikdar ne odpovedo. Tudi imamo pri nas lepše mesečne noči, za kar tudi Bogu hvala. Kadar pa nam zažartjo še električne žarnice, kateTe smo — kar bodi mimogrede omenjeno — za drag denar vpeljali v naše hiše — tedaj pa bi same radosti najraje zaplesali naš jugoslovenski kolo.
In tudi sploh smo Vičani zelo modemi. Evo vam: Preteklo nedeljo ste dve modemi damici v kratkih rokavcih hoteli opraviti v farni cerkvi svojo nedeljsko pobožnost. Menili ste najbrže, da je zadeva s kratkimi ro-kavci tako enostavna. No prepričali sta se o nasprotnem. Med cerkvenimi vrati stopi pred nju sramežljivi farovški vrtnar ta Jima zabrani vhod, češ kadar bodo skrite pregrešne gole roke, tedaj zopet na svidenje. Mladi damici seveda nista mogli opraviti nedeljske pobožnosti in bosta najbrže morali za ta »greh« še odgovarjati na sodni dan, ali pa če se gresta spokorit v Mehiko, tam bi bila sedaj prilika. Kaj ne, kdo bi si mislil' da je viška fara tako napredna.
Tudi to ima nekaj za sebe, da je noč vzela našega priljubljenega kateheta patra Engota. Toda to ni zanimivo.
domače gasilsko društvo. Na kraj nesreče so došli tudi brniški gasilci in nebroj ljudstva, ki je bratoljubno sodelovalo. Mirno ozračje je preprečilo, da ni zajel požar vsaj četrtine vasi- Pogorelcem se Je posrečilo rešili le golo življenje. Osumljenca, ki se je na predvečer spri z dvema pogorelcema, je oroi-ništvo aretiralo.
Požar v Cerkljah pri Kranju
V četrtek, točno ob polnoči, je svetel žar obsijal vas Cerklje pri Kranju. Ognjeni prameni so v trenotku objeli troje poslopij. Tudi vse okoliške, tesno strnjene hiše, so bile vsled naglo razvijajočega se požara močno ogrožene. Strašnemu ponočnemu prizoru se je pridružil krik in vik obupanih pogorelcev in ogroženih sosedov. Najbližjo hišo sedlarja Miklavčiča, ki se je ravno usodnega večera vselil vanjo, sta reševala sinova tamkajšnjega nadučitelja, ki sta z mernikom do-našala vodo, dokler ni prihitelo na pomoč
Jutri!
Jn*r! i
Orjaški film.
Jutri«
Douglas Fairbanks
,.Sagdadski lopov"
Oiijentalski roman v 2 delih naenkrat, 11 dejanj brez poviška cen. Vsled ogromne dolžine filma predstave po 21h uri in sicer ob 4., 7.
n 9. uri.
KINO LJUBLJANSKI DVOB. Najmodernejši kino v Sloveniji. ITeefon št. 730.
Vojak utonil v Dravi
Pri Ptuju imajo vojaki sedaj svoje vežbe na Dravi. Nesreča je hotela, da je pri vež-bah utonil neki vojak, ki je padel iz čolna v deročo Dravo. Vsaka pomoč Je bila izključena in je nesrečnež kmalu izginil v valovih. Kljub marljivemu Iskanju njegovega trupla do sedaj še niso našli.
Majhen dogodek
Ljubljana, 7. avgusta Sprva sta se srečavala na ulici in se ošvrknila s pogledi le mimogrede. Kmalu pa sta opazila, da se pravzaprav iščeta. Srečavala sta se ob vogalih, se nasmehnila drug drugemu, pozneje se je jel on odkrivati, nato pa sta nekega dne spregovorila radi neke malenkosti par besedi in čez čas sta se spoznala do dobra.
On je zvedel, da je ona poročena, njene oči so govorile, da to nič ne de In predstavila ga je celo možu, ki mu Je postal prijatelj. Mož niti ni opazil, da postaja njegova ženica zamišljena, da se Jo polašča čudna sentimentalnost in da nikdar noče biti tako zelo njegova, Čeprav sta poročena šele leto dni. Videl ni niti tistih čudnih pogledov svoje ženice, kadar sta sedela oba moška skupaj, ki so neutajlivo prepovedovali, da venomer primerja.
Nekega večera pa ]e, kot bi treščilo, zvedel vse. Doma je našel na mizi malo pisemce, napisano v naglici ln razburjenju s tresočo roko, da odhaja z njim. Kam sama ne zna. V domačem hranilniku je vrh tega zmanjkalo nekaj tisoč dinarjev, ki so bili namenjeni, da olepša njemu in ženici poznejše življenje. Imenoval se je nerodo, vendar prepozno; kajti sedaj je znal, da služI denar samo njej in zvestemu prijatelju. Pozneje, ko je domoval sam doma, so mu v nočeh prihajali na misel vsi oni užitki, ki jih zna nuditi ona in zdelo se mu je, da se resno Jezi na zapeljivca. Potem je postal mirnejši in razburil se je samo zopet oni dan, ko je dobil brzojavko, naj pošlje daleč tja v Bosno še dva tisoč dinarjev, ker sta revčka obtičala brez sredstev in mu ona niti ne more prihiteti nazaj v njegovo naročje. Takrat ga je obšla čudovita nemoč ta ko je pomislil nase, ni pravzaprav vedel, se Ji joka ali se smeje.
Danes so ga nenadoma poklicali na policijo ta tamkaj Je našel v mali sobici njega in njo. Ona mu pravzaprav ni mogla dosti povedati ta se je samo pritoževala radi naporov osemdnevnega potovanja iz Bosne nazaj, ki se Je vršilo v spremstvu stražnika.
Le vmes, kadar ie govorila o lepoti obmorskih krajev Dalmacije, se Je nekolike razžarela. Možu se Je tupatam zdelo, da Jo celo mika, da bi govorila o dalmatinskih nočeh .... Je to majhen ljubljanski dogodek, kakršnih Je več.
V življenje...
Ljubljana, 7. avgusta Marička Beramič, doma iz ptujske okolice, je prišla že pred meseci v Ljubljano služit, dasiravno je stara šele 16 let Sprva je dobila mesto pri neki družini na periferiji inesta, a se je službe kmalu naveličala. Lepega dne je šla raje kot dovršena gospodična na izprehod v Tivoli A ne sama, marveč v spremstvu podjetnega ta ženskam neznansko dopadljivega Franceta iz Bohoričeve ulice. Skupaj sta hodila dober teden. Posledica je bila dejstvo, da Marički v življenju ni bilo ničesar več uganka. V kratkem času se Je privadila vsemu: zabavati se v prijetni družbi v kavarnah, pa tudi stradati ta iskati prenočišča pri raznih prijateljicah, ako pa teh ni bilo, pri delavcih v zasilnih barakah.
Pred 14 dnevi je dobila po posredovanju neke svoje znanke zopet mesto pri Iekar-narjevi soprogi Angeli P. v Gradišču. Dekletce je izgledalo sprva prijazno in uporabljivo za vse posle. Po nekaj dnevih pa se je polenila, Jelo se Ji je zdehati zopet po življenju lahke punčke in predvčerajšnjim je dejala svoji delodajalki: »Ja, gospa, Jaz grem ... Ne zdnžtai več! Ne zdržim, pa ne zdržim!« Gospa se Je sprva nekoliko začudila, pa se Je radi odpovedi kaj hitro potolažila rekoč: »I, pa pojte v božjem imenu!« Marička Je kar hitro pospravila svojo prtljago, zaklenila kovčeg, pa se še enkrat obrnila do gospe rekoč: »Preiščite milost-ljiva še mojo ropotijo, da se mi ne bo morda kdaj očitalo, da sem kaj odnesla!«
Niena dosedanja delodajalka pa JI Je zaupala in se za njen kovčeg ni zanimala. Marieka je zatorej rekla: »Pa zbogom!« in odšla zopet prosta na cesto. Kovčeg Je spravila pri nekem svojem sorodniku v Hrenovi ulici. Popoldne je že sedela v družbi svoje prijateljice Francke v »Zvezdi«, uro pozneje se je sprehajala po Rožniku, zve-ičer pa je sedela na kolenih pravkar pridobljenega kavalirja v neki zakotni gostilni.
Istočasno pa je njena bivša delodajalka iskala nien naslov in ga slednjič tudi na-našla. Iskala jo ie cel popoldan, seveda ne brez tehtnega vzroka. Pogrešila je pri pregledovanju perila m drugih svojih stvari čez 10 parov skoro novih nogavic, več svilenih robcev, nekaj srajc, svilnati triko ter celo vrsto raznih kosov ženskega perila.
Marička se Je znašla pozno zvečer nekoliko vrtoglava pred stanovanjem svojega sorodnika, postala Je pa popolnoma trezna, čim Je zagledala pred hišo stražnika. Gledala Je, da se Je kar brž okrenila, bojazen Ji je dala peroti ta podila se Je, kakor za stavo nazaj proti mestu. 2e precej pozno je še vedno sedela na Mopici v »Zvezdi«, prisluškujoč sladki godbi, se pogovarjala z znanko Fanftko ln skušala uganit!, kje bo
prespala noč. Opazivši drugega stražnika na vogalu VVolfove ulice, Je dobila naenkrat zopet krila ta slaba vest jo je gnala v Tivoli. V Lattermanovem drevoredu se je domislila, da je morda mogoče poiskati prostorček v kakem paviljonu na velesejmišču. Ideja ni bila slaba in namera se ji je res tudi posrečila. Notri pa je debila že moško druščino, obstoječo iz dveh znanih vlačugar-Jev ta noC je zakrila pravo orgi.io. Zabavna trojica Je postajala čim dalje bolj prešerna, celo tako, da je proti jutru vzbudil nji-
hov smeh pozornost patruljujočega detektiva. Ko so proti jutru precej utrujeni ta neprespani hoteli slučajni poznanci na solnce, so prestrašeni in nič kaj prijetno iznenade-ni zapazili, da jih pričakuje neprijetna druščina. Pomagali pa niso nobeni protesti in morali so kreniti znano pot na policijo. Vla-čugarja radi toliko ta toliko »malenkosti«, ki jih imata na vesti in slednjič tudi radi tega, da opišeta intimneje koščke Maričkine obleke, ona pa zato, da jih sleče ta dobi nove iz pristnega platna.
-ŽS-
Kokaiti, dolarji, šilingi in dvodinarski novci
Vedno nova odkritja. — Aretacija policijskega nadzornika Vu-kasa v Bjelovaru. — Dr. Mrvoš odločno zanika vsako krivdo.
Kokataska in ponarejevalska afera v Za«
grebu oziroma Bjelovaru vzbuja v javnosti vedno večjo pozornost. Vsak trenotek se pojavljajo novi momenti, nova razkritja.
Policija je že pred poldrugim mesecem v Baršičevi gostilni na Vinogradski cesti v Zagrebu opazila sumljivo družbo, v kateri so bili: Josip Kralj, notoričen ponarejeva* Iec denarja, znana propafcca Boža Stilino« vič, časopisni kolporter Anton Alar, dalje Jovo Vučkovič, Ivan Mihelič in zobozdrav. nik dr. Jovo Mrvoš. Ko so se koncem pTČ. teklega meseca pojavili v prometu ponare« jeni dvodinarski novci, je policija pričela takoj sumiti Kralja in njegovo družbo. Po daljšem opazovanju je že dne 2. t. m. are« tirala celo družbo, razen dr. Mrvoša, ki takrat ni bil v Zagrebu. Aretirani Alar je takoj priznal, da se je skupno z dr. Mrvo« šem bavil s tihotapstvom kokaina. Pri are« taciji so našli pri njem steklenico s 150 g kokaina. Božo Stilinovič, železniški uradnik je na policiji izjavil, da je odšel z nekim Stankom Kličkom v Pariz in prodal tam. kaj neki ruski veliki kneginji četrt kilogra. ma kokaina. Kokain sam je nabavljal dr. Mrvoš, ki se je pri predaji kokaina v Pa* rizu posluževal ruskega begunca Mihajla Egorova.
Med tem pa je policija tudi zvedela, da je bil Kralj v zvezi z nekim Josipom Ko« sunom, ki je takoj po aretaciji izdal veliko skrivnost, da se je cela družba bavila tudi ponarejanjem denarja. Izdelovali so ga v Bjelovaru pri mizarju Šolarju. Policija je takoj odposlala v Bjelovar svoje orga« ne, izvršila hišno preiskavo in izsledila iz« delovalnico denarja. Kralj je ponarejal dvodinarske novce, avstrijske šilinge in pa bankovce po 10, 20 in 50 dolarjev. Srebro, potrebno za ponarejanje kovanega denar« ja, je dobival Kralj od urarja Zemana. Mi« zaT Šolar ta neki Goldberg so falzifikator« jo finančno podpirali.
V afero je zapleten tudi nadzornik bje» lovarske policije Vukas, ki je vedel za vso stvar, a je ni prijavil. Po izpoved bali Kralja je zobozdravnik dr. Mrvoš zapleten v obe aferi. Izplačal je Kralju na račun materi*
jala za ponarejanje denarja okoli 16.000 Din in mu preskrbel tudi vse potrebne ke« mikalije in klišeje za bankovce po 50 do« larjev. Dal mu je vrh tega tudi ciankalij, srebrni nitrat in sublimat. Nekega dne je bil Kralj v ordinaciji pri dr. Mrvošu, ki mu je pri tej priliki potožil, da ga vse pre» več velja in je zato predlagal, naj raje po« nareja kovani denar. Kralj je v ordinaciji potem takoj demonstriral način falzifici« ranja.
Včeraj dopoldne se je nadaljevalo zašli« ševanje dr. Mrvoša, ^d odločno odklanja vsako sumnjo, da bi bil zapleten v kokain« sko ali ponare j evalsko afero. Zagovarja se pa jako naivno. Glede tihotapstva kokaina pravi, da ni šel v tem poslu v Pariz, tem« več radi bolezni svoje matere, ker je hotel konzultirati tamkajšnjega slavnega ruske« ga zdravnika dr. Voronova. Kokain j6 po« treboval kot zobozdravnik v zdravniške svrhe. Ko je čul, je rekel dr. Mrvoš, da se spravlja njegovo ime v zvezo s tiho« tapljenjem kokaina v Zagrebu, je že pred enim mesecem zahteval od Stilinoviča piss meno izjavo, da on ni v nobeni zvezi s ti« hotapstvom kokaina. Seveda pa dr. Mrvoš ni mogel pojasniti, černu je potreboval to izjavo. Kralj, Alar in Mihelič so po njego« vi izjavi hoteli samo izsiljevati od njega denar. Dobival je celo anonimna pisma, ki pa jih je pometal v koš. V Baršičevo gostil no na Vinogradski cesti je zahajal samo zaradi tega, ker je hodil tja tudi Stilino« vič, ki je bil težko bolan in njegov klijent. Kar se tiče raznih kemikalij, izjavlja Mr» voš, da jih nikdar ne bi izročil Stllinoviču, ako bi vedel, da jih bo uporabljal za ka« ke prepovedane stvari. Te kemikalije so se uporabljale za posrebrevanje ta so ob« stojale iz 100 g ciankalija, 100 g srebrnega nitrata, belega sublimata itd. Dr. Mrvoš tudi odločno zanika, da bi kdaj izročil Kra« lju 16.000 Din za ponarejanje dolarjev in dvodinarskih novcev.
V zvezi s kokainsko«falzifikatorsko afe« ro je bil aretiran tudi urarski pomočnik G j uro M., ki pa so ga takoj izpustili, ker se je izkazala njegova nedolžnost.
-SS5-
Dopisi
TRŽIČ. Trščani prav z zanimanjem zasledujejo pisanje listov o verskih bojih tam v prekomorski Mehiki ter se o tem ta Je o marsičejn razgovarjajo ob večernih pomen-kih pod lipo ali kjerkoli. Posebno burni pa so bili razgovori v nedeljo po prvi in deseti maši. Vendar ne toliko radi razmer v Mehiki, kakor radi posebne manire našega gospoda župnika. Da bi ja dosegel svoj namen, je ta dan imel kar dve pridigi, eno zjutraj, eno pa pri deseti maši. Pridigal pa je tako, da mu je precej moških poslušalcev zbeižalo iz cerkve. Obregnil se Je ob vse ta zaviažil vse, kar ne dela tako kakor bi on rad. Pomislite, kako da se predrzne iti naš Sokol v Prago proslavljat onega zloglasnega Jana Husa, ki je stotisoče ljudi spravil s svojo krivo vero v največjo nesrečo. Tre-balo je njega vprašati, če se sme kaj takega storiti ali ne. Ni pa povedal gospod župnik, da Je Hus nastopil kot duhovnik prod takim zlorabam vere, kakršne se danes gode tam v Mehiki ta ki bi Jih radi nekateri uvedli tudi pri nas. Pa ne bo šlo, gospod župnik! Pa ima srečo gospod šker-bec. Pri neki mladenki Je dobil menda knjigo »Papeževa hči«. Pobara jo, odkod jo Ima. Iz knjižnice bralnega društva, se je glasil odgovor. Kako sme imeti bralno društvo v svoji knjižnici knjige, ld so od samega papeža prepovedane. To Je resnična predrznost In on ne bo dal nikomur odveze za take grehe. Ubogo braino društvo pa si Je nakopalo radi papeževe hčere smrtnega sovražnika ta ne bo deležno miru. Seveda ni blagi gospod pozabil omeniti tudi časopisja, ki ne trobi v klerikalni rog. Vse bo pogubljeno, tisd, ki pišejo, kakor oni, ki či-tajo. To časopisje je ustanovljeno z edinim namenom, da piše na dolgo ta široko le o farovških škandalih ta škandalčkih. Zato pa ven Iz slovenskih hiš »Jutro«, »Narod«, »Domovina«, »Delavska politika« ta druga taka zalega, pa bo gospod župnik, ki ni klerikalec, mirno spal. Zato pa je treba že sedaj in ob vsaki taki priliki, pomisliti, kam naj spusti volilec svojo krogljico. Izpeljal! so jo gospod tako, kakor da se bo onemu, ki Je ne bo vrgel v skriniico pravovernih strank, posušila roka. Ali vam je kaj znano, gospod urednik, če so že volitve razpisane Saj Je to že prav vič volilni bol! Menda pa ja ne, da bi gospod župnik ime! interes na volitvah v zbornico za industrijo, obrt in trgovino? Najbolj pa naj se pripravi oni, ki je iz Tržiča spravi! gospoda Vidra. Jadna mu majka! Prej ne bo ime! mi-
gibt's ka Sitad«, to pa, kar je v nedeljo povedal, to Je pa resnično — greh'. Amen!
LAŠKO. Kruta smrt je Iztrgala dne 3. t m. Iz garde starih laških slovenskih rojakov g. Boca Josipa, upokojenega davčnega nad-upravitelja v Mariboru. Pokojnik Je obiskoval tukajšnjo osnovno šolo ter se posvetil po nižji gimnaziji državni službi. Prakticiral Je pri davčnem uradu v Laškem ta služil tudi tu nekaj let kot davčni pristav. Ze kot dijak se je udejstvoval kot zvest sin slovenskega naroda. Na dokaj vročih tleh med daleč naokrog znanimi laškimi nemškutarji si je pridobil mnogo zaslug za razvoj svojega naroda v našem trgu. Vnet za vse dobro ta lepo, Je posvetil svoje — v vsakem oziru neprecenljive zmožnosti narodnemu delu. Bil je soustanovnik ta mnogoletni odbornik laškega »Bralnega društva«, usta-novnlk in vodja nJega tamburaškega zbora, vnet član pevskega zbora. Kjer se je razlegala slovenska t>esem, ni manjkalo Bo-čevega Pepeta. Ko si Je »Bralno društvo« ustanovilo svoj gledališki oder, je ves svoj prosti čas, včasih tudi pozno v noč — slikal zastor ln kulise, ta šele na odru! Igral Je, da ga je bilo veselje gledati ta poslušati, kar morajo priznati tudi Cellanl ta Mariborčani, med katerimi Je tudi služboval kot vesten davčni uradnik Kratko rečeno: nič se nI zgodilo v narodnem oziru brez njega. Ni torej čuda, da je bil našim nasprotnikom trn v peti. Moral le celo za nekaj let v pro-gnanstvo med Nemce na štajerskem. Tukajšnja osnovna šola pa ima od nJega lep spomin, ki ji izborno služI pri domoznan-stvenem pouku. Narisal ta poklonil ]i Je lep zemljevid laškega okraja, za katerega jo zavida vsaka šola. Neusmiljena usoda ga Je priklenila zadnja leta na bolniško posteljo, katere ga Je rešila bela žena.
ST. JURIJ OB JUŽ. ŽEL Danes velika
ljudska veselica o priliki 50letnlce gasilnega društva v Št. Juriiu ob Jui. žel. Prijatelji gasilstva so iskreno vabljeni v prijazen Št. Jurij, kjer je preskrbljeno za raznovrstno zabavo.
Predi sodniki
Ubogi gorenjski Miha! Tam nad Kranjem je doma in skromna bajta je njegova last. Iz vojne je prišel in lotil se je dela. Brez gospodinje mu je bilo dolgčas in 6klenil se je poročiti. Zagledal se je v vdovo Barbo in kmalu sta se domenila, še bolj je delal, vstajal zgodaj, opravil domače delo in potem šel zidat drusam. Zena mu je porodila hčerko in srečen "je bil. Kmalu je pa čul, da si ljudje nekaj šepečejo; a Miha, odkrita duša, :
____ _ ________m
. ,, , , . „ - .. . ; mogel slutiti "ničesar. Naposled ga je pa do-ruu, dokler ne bo zadnji vinar škode, ki Je j ber6prijatelj kar naravnost opozoril, da hodi
lo tmpl Virlpr nnravnan T.iudie. ki SO DO- .. _______I_il. J„„rr .rnio" \fitm	nnrrt.
Je imel Vider, poravnan. Ljudje, ki so po slušali nedeljski pridigi gosp župnika, so odhajajoč iz cerkve zmajevali z glavami in izražali očitno dvome, da-li je gospod Matija napaden od pasjih dni, da tako bes-nL ali pa se mu Je pripetila kaka druga nič manjša nesreča. Mi mu želimo skorajšnjega zdravja ta pa hladen tuš v tej ali oni obliki, katerega ie prav potreben. Če pa ie napaden od pasjih dni, tedaj pa naj gre za mesec dni na planine, kjer bo lahko tako in podobno pridigal, zakaj »auf der Alm, da
v njegov zelnik drug zajec. Miha je jel opre-zati; enkrat se je vrnil nalašč zgodaj popoldne domov in našel Barbo v objemu znanca Brbka. Molčal je, stisnil pesti, zaškripal z zobmi in hotel za vedno od tod. A Brbek ni ime] mirne vesti; ko je stal Miha že pri vratih, je čul, da je Brbek napel petelina na samokresu. Tedaj je Mihi zavrela kri: cNič mu nisem hotel, hudobarju. ženo mi je zapeljeval, zdaj bo pa še streljal name!) Miha ie mehanično segel po rovnico za vrati in udaril. Počila je Brbkova črepinja, počil samokres, Brbek se je zgrudil, a Miha je ostal
nepoškodovan. Odšel je in se sam javil orožnikom. Brbek se je dolgo boril s smrtjo, zmagal je, a zgubil je pamet. Miha je bil zaprt 8 mesecev. Prestal je kazen, a domov se ni več vrnil. V Ljubljani dela za hlapca in pije, pije. Na dom pa ne more pozabiti in na nezvestobo svoje <babe». Enkrat se je obupan vrgel pred vlak, pa so ga trije železničarji rešili. V zahvalo je železničarje pre-mikastil in spet sedel tri tedne. Vrnil se je iz zapora, spet dela in pije ter pripoveduje ljudem o svojem zakonu in o ženi, izšolani vlačugi.
•
Gospa Amanda je vsak dan 6labe volje. Zjutraj hodi po sobah, gleda svojo salonsko garnituro in se jezi, slednji dan ima fotelj en vbodljaj več. Ali bo zlobna roka uničila vse dragoceno pohištvo? Premišljevati začne, kdo bi bil krivec, pa se spomni sobarice Ančke, ki ji vedno zatrjuje, kako rada bi pri nji služila, ker je tako dobra in kako jo ljubi. Gospej to laskanje ne ugaja in zdi se ji zahrbtno. Na policiji pove, kako in kaj in da sumi Ančko. Sodnik 6e je pa prepričal, da je lahko storilec tudi kdo drugi, saj Ančke ni nihče videl pri zločinu: napravila je tudi dober utis in še pri sodniji trdila, kake ji je hudo, da je morala od svoje drage gospe. Bila je oproščena.
*
cO, Rudolf, kapa ko6mata, spet smo skupaj,* je kriknil prijazni ječar in porinil Rudolfa in Franceljna iz Ljubljane za poldrugo leto v ozko kamrico, kamor hodi zvečer klicat samo zaljubljena mačka, ki na zamreženem oknu vabi svojega izvoljenca. Rudolfa že sodnija zdavnaj pozna: no, tudi Franceta še ni pozabila, saj sta njena stalna gosta. Aprila je prišel k Rudolfu Francelj in mu jel tožiti, da je brez službe in da ve za dober zaslužek. Francetu se je fant smilil in le iz golega usmiljenja do sotrpina mu je pomagal vlomiti v delavnico gospoda Rolla, kjer sta odnesla transmisijski jermen, nekaj čina, svinca, vodno tehtnico itd. V delavnico sta zlezla skozi okno in odnesla ukradeno blago, odšla v Mestni log, si ga tam razdelila ter <ra kmalu prodala. Pa so iu izteknili stražniki ta našli pri Rudolfu tudi magnet od avtomobila. Pravi, da so mu ga podarili vinski bratci, ko je bil na veselici v Kranju. Sodniki pa jima kar nič niso hoteli verjeti. Ker je Rudolf tako usmiljen, bo tudi Francetu pomagal v ječi krajšati dolge ure.
Meh za smeh
Neroden položaj.
Zdravnik: «No, očka, ali nc pozdravite svojega starega dohtarja?®
Možanec: «Eh, veste, že toliko časa ni bil nihče v naši hiši bolan, pa sem si mislil, da ste morda kaj hudi na nas.®
Odločno.
Doktor Rakar je vselej hud, ako ga kli* čejo ponoči. Nekdaj se je ulegel ob eni rano ves srdit, ker je moral o polnoči k bolniku. Kar zacinglja zvonček na novo. aKaj pa je spet,® se obregne nejevoljen. «Gospod primarij, hitro, hitro.. Moj sin je požrl miško!®
<rHa! recite mu, naj požre še mačko, mc> no pa pustite na miru®, se je zadri in se pogreznil v blazine.
Preudaren potnik. »Slišite, gospodična,» poizveduje kmet pred železniško blagajno, <rnočni vlak mora biti menda kaj cenejši, ko se ne vidijo kraji.»
Strokovnjak. Tujec sedi v gostilni, obeduje ter pije. Gospodar pristopica mimo in uslužno vpra« šuje, kako mu kaj godi njeg-ova kapljica. — «0, čisto dobra znamka, izborno blago, nobene mešanice. Govorim iskreno, saj sem izvedenec.® — «A, gospod je vinski trgovec?® — <r\Te, gospod, jaz imam tvor« nico za kis.»
Na ledu.
Mlad drsalec, ležeč na tleh: <cGospodio« na, dajte mi roko.»
Ona: «Nemogoče, gospod, sem že žaro« čena!»
Snubec.
<rGospodična, moje misli so vzvišene, moji govori nadzemski, skratka, jaz sem na višku ...» aKaj pa ste?» «Zrakoplovec.»
Jutrnjina.
Dekletu je nekaj pomladi nad trideset. Oče se ozira po ženinu, a vsakdo se boji prevelike starosti.
<cG. Belo, vi bi mi ugajali kot zet.» aKoliko let ima gospodična?* «Povem vam. Vendar bi bilo dobro. po. prej vedeti, da dobi moja hči razen oprave tolikokrat po 10.000 Din, kolikor šteje po« mladi.® «No, koliko je stara?® «35 let».
«Nekam mlada se mi zdi, pa vendar sprejmem.®
Stvarni popravek. Ob nagrobnem govoru vzklikne slavite!j: «Pokoini naš prijatelj ostavlja 24 letno vdovo.® — <cOho! 22 letno,® pristavi vdo« vica mrruraje.
Nerazborit posetnik. »Je gospod mojster doma?® — Umetni« kova žena, ki stoji pri koritu in pere, se molče ozre v prišleca. — «Ne zamerite, je gospod mojster doma?® — «Kaj vprašuješ te tako neumno, saj vidite, da mu perem srajco!®
Računar.
Sodnik: »Obsojeni ste na deset let ječe. Imate kaj dodati?®
Zločinec: «Nasprotno, gospod predse d* nik, rajši bi kaj odštel.®
Preprosto.
Priča: »Sam ne vem, kaj naj storim. Po« klican sem za pričo v tožbi Černe=BeIe. Kaj naj izpovem?® — «NTajboIjše bo, če poveste vse po pravici.® — «Bogme, na to pa nisem mislil!«
Zahvala
Podpisana Marija BergSez sem prejela kot deseti kupec čevljev pri tvrdki »Doko« v Ljubljani, Prešernova ulica št. 9 (dvorišče), in sicer po lastni izbiri 1 par čevljev brezplačno.
Najtopleje se zahvaljujem tvrdki za ta dar ta jo vsakomur toplo priporočam.
BERGLEZ MARIJA, Brezovica pri Ljiiiljani.
s
Domače vesti
O terorju
N« nedavnem zboru samostojnih demo« kra tov v Riljcu, v srezu levačkem, je bil ubit neki seljak. Beograjske novine so pn« nesle opis tega dogodka s točnimi navedbami, da so seljaka ubili radikali, ki so ru» iili mir in izzvali pretep. A sedaj prinaša radikalska « Samouprava« naslednji famoz« ni demanti: «Na zboru samostojnih demo« kratov v Riljcu je bil demokrat ubit od svojih lastnih strankarskih tovarišev, ker je protestiral, da ga ne kandidirajo za žu» pana. Radikalov vobče ni bilo blizu...» Skoda, da ni raje navedeno, da je nesrečni mož storil od tuge samomor. Citirani de« manti je «Samoupravi» poslal predsednik radikalskega srezkega odbora v Jagodini — pop Draga. Izgleda, da se tudi radikalskl popi v pol'tiki krivo gledajo z resnicrj, hčerko božjo.	M. A. C.
*	Kralj in kraljica na Ljubeljski tekmi
Piedsedništvo ljubljanske sekc'.ie Avtomobilskega kluba je dobilo obvestilo, da si današnjo avtomobilsko tekmo ogledata tudi Nj. Vel. kralj in kraljica, ki prispeta še pred pričetkom tekme na start. Navzočnost vladarske dvojice bo dala celi prireditvi še poseben sijaj.
*	Prevoz trupla ministra Marka Gjuričiča h Karlovih Varov v domovino se je izvršil šele včeraj popoldne. Krsta je prispela v po sebnem vagonu s praškim brzovlakom ob 14. v Maribor. Na kolodvoru so se zbrali zastopniki oblastev, in sicer za okrožno sodišče nadsvetnik Siergar, za drž. pravd-nišrvo dr. Jančič, več sodnikov, za mestno občino dr. Rodošek, dalje zastopnik moške kaznilnice in razni drugi predstavniki. Na krsto so položili uradniki okrož. sodišča in državnega pravdništva krasen venec. Ra zen tega sta spremljala krsto tudi že dva lepa venca mesta Karlovih Varov in češkoslovaške vladeč Do Maribora je prispel že včeraj šef kabineta ministrstva pravde ter spremljal krsto od Maribora naprej.
*	Prestolonaslednik na letovanju. Kakor poročajo iz Splita, so v Kaštel-Kambelovcu dovršene vse priprave za sprejem prestolonaslednika, ki bo tamkaj preživel letošnje poletje. Dvorec Kambi je popolnoma ure-len za sprejem visokega gosta, ki prispe v Kambelovac v prvih dneh prihodnjega tedna.
*	Izpremembe v državni sluzbL V višjo plačilno skupino sta pomaknjena: strokovna učiteljica na dvorazredni trgovski šoli v v Mariboru Olga Vodišek kot profesorica r 8. skupino I. kategorije, stalni strokovni učitelj v strokovni šoli za puškarstvo v Kranju Janko Ravnik, pa v 3. skupino III. kategorije. Fran Neralič, doslej v Zagrebu, ie imenovan za revizorja v 3. skupini III. kategorije pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru.
*	Službena leta rezervnih častnikov. Po
odredbi ministrstva vojske in mornarice se rezervnim častnikom pri določanju osnovne plače in stanarine vračunajo vsa leta, odkar so bili Imenovani za častnike in ne samo čas, ki so ga prebili na orožnih vajah.
*	Štiridesetletnlca gimnazijske mature. Prejeli smo: Absolventi ljubljanske gimnazi le, ki so maturirali leta 1886. praznujejo 40 letnico svoje mature v torek dne 17. in v sredo dne 18. t m. Sestanek vseh udeležencev je v torek 17. ob petih popoldne na vrtu hotela »Union«. Na tem sestanku se določi tudi način praznovanja, odnosno dnevni red za sredo 18. septembra. Vse sošolce, ki so prejeli tudi pismeno povabilo na ta sestanek, prosim, da se sestanka sigurno udeleže. Matej Hubad, kot sklicatelj.
*	Delavska zbornica za Slovenijo ima v nedeljo, dne 22. avgusta ob 8. v zborovalni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani se lo s sledečim dnevnim redom: Odobritev zapisnika zadnje seje, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in finančne kontrole, proračun za leto 1926 in 1927, odobritev pravilnika za brezposelne podpore, odobritev pravilnika kulturno-prosvetenga odbora akcija zbornice za delavske pomožne blagajne in samostojni predlogi. Vsi člani skup ščine, ki želijo, da se sklepa o njihovih pred Icgih na skupščini, jih morajo predložiti pismeno upravnemu odboru najpozneje do 8. avgusta. Spreminjevalni predlogi k točkam dnevnega reda se naj pošljejo upravnemu odboru vsaj 7 dni pred skupščino.
*	Z ljubljanske univerze. Za docenta na medicinski fakulteti ljubljanske univerze je Imenovan dr. Albin Seliškar, doslej asistent omenjene fakultete.
*	Reducirani uradniki se ne smejo zopet •prejemati v službo. Iz Beograda poročajo: Ker se v zadnjem času pogosto dogaja, da nekatera ministrstva sprejemajo zopet v službo reducirane in upokojene uradnike, se ji ministrstvo za notranje zadeve obrnilo do vseh ministrstev s prošnjo, naj takih uradnikov več ne sprejemajo, ker se s tem vzbuja mnenje, da vladne odredbe nimajo nikakega pomena in da se redukcija sploh ne izvaja.
*	Za diplomirane pilote so bili imenovani v I. pilotski šoli v Novem Sadu slovenski avijatiki Franc Eger, Janko Dobnikar in A. Kolšek.
*	Neverjetna reč s pošte. Prejeli smo:
V	Kranjski gori je zaposlen pismonoša, ki Ima že skoro tdideset službenih let Mož Ima osobito v obeh sezonah dela čez glavo s samim raznašanjem pošte, a Je uprežen vrh tega še z drugim manipulantskim delom
V	vseh dolgih letih pa Se ni Imel nikoli do-
Nojmo izbira
Cnvercoat oblek in raglanov za gospode kakor damske kostume, obleke ln plašče tudi na odplačila pri tvrdki
0. Bernatovic
7	LJUBLJANA.
pusta. Prosimo poštno direkcijo, naj ukrene potrebno, da pride marljivi, od dela izmučeni uslužbenec do svojega vsakoletnega določenega oddiha, ker ga je zlasti po za-ključitvi sezone skrajno potreben.
*	Načelstvo zadruge rokodelskih in sorodnih strok v Kranju sporoča, da se bo vršila vajenška preizkušnja k njej spadajočih vajencev dne 31. t. m. Interesenti naj se pravočasno prijavijo.
*	Občinstvu, ki potuje na Bizelisko, Kra-Ijevec. Klanjec. Sv. Peter pod Sv. gorami ali v druge kra e Sotelske doline, javljamo, da je uvedlo po'.,no ravnateljstvo Ljubljana avtomobilno poštno zvezo na progi Sv. Peter pod Sv. gorami-Brežice. Poštni avtomobil odhaja iz Sv. Petra ob 6. zjutraj in ima zvezo z dopoldanskimi vlaki na Zidani most ter Zagreb. Popoldne odhaia iz Brežic kolodvor okoli pol 4. popoldne in dospe ob pol 7. v Sv. Peter. V kratkem s:1 otvori tudi proga Sv. Peter-Grobelno.
*	Novice iz Rogaške Slatii... V petek zvečer se je vršil dobrodelni koncert v prid domači šolski deci. Koncert, ki ga je organiziral tovarnar g. Viljem Bizjak, je bil doslej najlepši v letošnji sezoni. Sodelovali so umetniki: pevka ga. Radojčičeva iz Beograda, vioiinist g. Oertl iz Budimpešte in naš domač- mctnik g. Sancin iz Celja, dalje operni st g. Leopold Kovač in baritonist Rus Ljubljane, g. Sahno iz Zagreba ter drug! Na klavirju je z velikim uspehom in ob občem priznanju spremljal g. Vizjak. Vojaška godba je zaigrala pod vodstvom g. dr. Cerina uverturo iz opere »Rienzi«. Obisk koncerta ie bil zelo lep in bo tudi materijeino dober. — V Slatino je dospel znani Iužičko-srbski rodoljub redek-tor Smoler iz Budišina in se takoj seznanil z raznimi jugoslovenskimi javni.ni delavci, ki bivajo v Rogaški Slatini. — Uradnik Fr. Novak, o katerega sodni razpravi smo zadnjič poročali, je bij še isti dan razrešen službe in je zapustil Slatino.
*	Četrtinska vožnja k proslavi v Dobrud-ŽL Prometni minister je dovolil četrtinsko vožnjo na naših državnih železnicah vsem dobrovoljcem in ostalim udeležencem pri odkritju spomenika v Medžidiji. Udeležniki se morajo izkazati z legitimacijo odbora za postavljanje spomenika v Dobrudži. Olajšava velja za dobo od 1. do 16. septembra.
*	Avtomobilski promet v Zagrebu. Avtomobilski promet se v Zagruebu prav povolj no razvija. Sedaj Je zagrebško mestno poglavarstvo podelilo Hranilni in gospodarski zadrugi hrvatskih invalidov koncesijo, da si sme nabaviti petdeset novih avtotaksa-metrov ter urediti ž njimi osebni promet. Koncesija je zaenkrat le provizorično izdana, da se ugotovi, da-li se bo uvedba izkazala kot praktična. Z uvedbo avtotaksa-metrov se namerava doseči znatno znižanje visokih cen za vožnjo z avtomobili.
*	Lovci pozor! Ker so se zadnje čase pojavili volkovi v občini Smuka in okolici na Dolenjskem, ki povzročajo ogromno ško do prebivalstvu zlasti na drobnici — je odredil srezki poglavar novomeški, da se priredi sporazumno z gozdnim uradom kneza K. Auersperga v Soteski velik lov na to zverjad v pondeljek dne 9. t. m. v gozdovih občine Smuka. Zveza k jutranjemu vlaku, ki odhaja iz Novega mesta ob 6.30 zjutraj na Stražo zelo ugodna. Iz Straže se peljemo na vozovih v Smuko. Vsi lovci, ki se zanimajo za ta izredni lov se k udeležbi najvljudneje vabijo!
*	Poziv vsem radio-amaterjem. Ljubljanski Radio-klub priredi ob priliki letošnje po krajinske razstave na Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. septembra veliko razstavo radio-aparatov in nadomestnin delov.
V	to je določen že večji razstavni prostor, kjer naj bo pregledna revija od najstarejših do najmodernejših modelov. Ljubljanskemu Radio-klubu je zlasti na tem, da se udeleže razstave radio-amaterji z aparati, ki so jih sestavili sami. Določene so že razne številne nagrade za najlepše razstavne objekte. Naprošamo vse radio-amaterje, da naj nemudoma prijavijo svojo udeležbo kot razstavljala, najkasneje pa do dne 15. t. m. na naslov Radio-klub, Ljubljana, Velesejem.
+ Spominska kapela na vojaškem pokopališču pri Solunu. Posebna komisija je te dni pregledala načrte za gradnjo spominske kapele in grobnice na našem vojaškem pokopališču v Zejtinliku pri Solunu. Predloženih je bilo 35 načrtov. Komisija je načrte ocenila in nasvetovala izplačilo nagrad. Ministrstvo za vere bo sedaj zahtevalo, da ministrski svet otvori potrebni kredit v znesku šest milijonov dinarjev za ureditev našega pokopališča v Zejtinliku ter za zgradbo kapele in grobnice.
*	Otroška okrevališča. Ministrstvo za narodno zdravje je sklenilo, da pošlje večje število slabotnih in bolnih šolskih otrok v otroška okrevališča v Crikvenici, na Lokru mu in v Koviljači se sprejemajo brezplačno otroci siromašnih staršev in vojne sirote.
V	okrevališče v Koviljači-Lokrumu plačajo uradniški otroci po 25 Din dnevno, otroci premožnejših starišev pa po 40 Din.
* Izenačenje pouka v osnovnih in meščanskih šolah. V ministrstvu prosvete se je vršila v četrtek konferenca, ki Je razpravljala o vprašanju izenačenja učnih načrtov in programov v svrho anifikacije pouka v vseh osnovnih in meščanskih šolah naše države.
*	Slovenske narodne pesmi za cltre in petje, zvezek 9. Je Izšel v drugi, predelani Izdaji in se dobi po 20 Din pri izdajatelju Ivanu Kiferle v Ljubljani, Gosposka ulica St 9.
*	Z motorjem na Veliko Kaplja Te dni se le pripeljal na Veliko Kapljo posestnik g. V. B. s svojim motorjem iz Luč. Na Kaplji ga ie prebivalstvo z županom na čelu navdušeno sprejelo in pozdravilo.
* Sarajevo za poplavljence. Sarajevska mestna občina ie odredila, da se v korist oškodovancem po polav! za vsako tramvajsko karto plača doldada 25 par, mesečne karte pa po 5 Din. Na ta način sa bc v treh
mesečin nabrala svota 350.000 Din, ki jo ob čina izroči »Rdečemu križu kot prispevek mesta Sarajeva z poplavljence.
*	Zakonska tragedija v Beogradu. V stanovanju kavrniškega kuharja Ivana Horvata v Beogradu se Je pretekli petek zgodila strašna zakonska tragedija. Hišni vratar je zgcdaj zjutraj slišal iz Horvatovega stanovanju kavarniškega kuharja Ivana Horva ki pa so bila zaklenjena. Ko je pogledal skozi okno se mu ie nudil grozen prizor: na postelji je ležala mlada žena z razpa-ranim trebuhom, iz katerega so lezla čreva na tleh pa Je ležal Horvat v mlaki krvi. Prepeljali so Ju nezavestna v bolnico, vendar ni upanja, da bi ostala pri življenju. Nesrečna dvojica je živela v trajnem prepiru, ker žena ni prejela dote, ki je bila obljubljena pred poroko.
*	Ljubelska tekma dne 4. avgusta t L Pcsetniki ljubeljske tekme, ki se nameravajo voziti z vlakom, se opozarjajo, da imajo polovično vožnjo pod običajnimi pogoji. Onim, ki nameravajo do cilja, so v Tržiču na kolodvoru na razpolago tovorni avtomobili, ki bodo proti neznatni odškodnini vozili do km 50 tekmovalne proge. Od tod do Sv. Ane je samo še pol ure peš-boda, na vrh Ljubelja do cilja pa še nadalj-nih 30 minut. Posetniki, ki žele dospeti do cilja, pa morajo oditi iz Ljubljane s turi-stovskim vlakom ob 5.25, na katerega bo imel v Kranju priključek posebni vlak do Tržiča, kateremu se bodo priklopih vsi v Tržič namenjeni vagoni. Z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane 6.37 zjutraj, bo mogoče posetnikom priti le do Sv. Ane. Zato se priporoča okoristiti prvi vlak. Potrdila za polovično vožnjo nazaj se dobivajo pri vseh blagajnah, kjer se bodo prodajale vstopnice za tekmo. Vstopnina znaša za pešce Din 3, za motorje Din 5.
Za izlet v Ribnico
na sokolsko slavnost, danes v nedeljo 8. t. m., je pod navadni mi pogoji dovoljena polovična vožnja.
♦	Najden utopljenec. Pri Moškanjcih v ptujskem okraju so našli te dni truplo železniškega uslužbenca Josipa Riterja, ki je dne 25. julija pri kopanju utonil.
♦	Ubil ga Je električni tok. V tiskarni za giebških »Narodnih Novin« Je 'bil v petek popoldne elektrotehnik Anton Konta zaposlen pri transformatorju za Iitografijo. Delal je najprej z rokavicami, pozneje pa iih je slekel. Po nesrečnem slučaju se Je Konta dotaknil toka, ki ga Je pri priči usmrtil. Delavci, ki so bili v bližini, so mu prihiteli na pomoč in ga skušali spraviti zopet k zavesti, a brez uspeha. Zdravnik je ugotovi! smrt.
♦	Promet v poplavljenem področju. Promet v poplavljenem ozemlju se polagoma zopet upostavlja. Tako je bil predvčerajšnjim zopet otvorjen promet na progi Bo-gojevo-Palanka.
♦	Prvak niških športnikov utonil V Nišu le v četrtek pri kopanju v Nišavi utonil Ljuba Jakovljevič, prvak niških športnikov V družbi svoje neveste je hote! preplavati Nišavo. Nenadoma pa Je izginil v valovih in utonil. Proti večeru ie voda naplavila mrtvo Jakovljevičevo truplo kakih 500 metrov oddaljeno od kraja, kjer se je zgodila nesreča.
Nogometna tekma
S. K. „Grič", Zagreb : S. K. Krško
v KiM, y nedeljo 8. a gusta 1926 ci) 5. pop.
*	Zanimiva sodna obravnava v Sarajevu
Za petek Je bila pri okrožnem sodišču v Sarajevu določena glavna razprava na tožbo bivšega ministra za vere dr. Vojislava Ja-njiča proti kanoniku monsignoru Karlu Cankarju, uredniku »Katoliškega tednika«. Dr. Janjič je vloži! svojedobno tožbo proti kanoniku Cankarju zaradi razžaljenja časti in obrekovanja v članku pod naslovom »Dr. Janjič i nadbiskup dr. Šarič.« Na predlog obtožbe je bila obravnava iz formalnih razlogov preložena in se bo vršila dne 18. t. m. Zastopnik privatnega tožitelja je izjavil, da se dr. Janjič želi pri obravnavi osebno sestati z msgr. Cankarjem. Obravnava se pričakuje z velikim zanimanjem.
*	Kinema d. d. u Sarajevu treba za do-punu svojeg orkestra u Apolo kinu jednog orvog violinistu (kapelnika), jednog klavi-ristu. jednog čelistu i jednog glazbenika za harmonium. Ponudbe slati na gor.iju adresu uz naznaku uslova. Nastup 1. in 15. septembra. U obzir dolaze samo prvoklasne sile.
.__1097
nBKBHMBBB
Prva gorska
za avtomobile in motocikle na Ljubelj
dne 8. avgusta 1926.
Start o!) 10*30. — Odhod vlakov ob 575 in 6*33.
Ploulčna vožnja.
irpoMag-gospjMii
od 3. de 15. avgssia 1926.
(Glej inserat)	5785 a
*	Nadležne muhe pokončuje hitro in uspešno edino Ie »Zacherlin« Voriginalnin steklenicah.
*	Pri znojenju nog in potenju najboljše sredstvo »Sanoform«. Učinkuje^ sigurno in odstranjuje neprijeten duh. Izdeluje ga Che-motechna, Ljubljana, Mestni trg 10, dobi se v vseh lekarnah in drogerijah.	1060
*	Za društvene prireditve potrebne okraske. konfeti, serpentine, srečolov, šaljivo pošto, krožnice, papirnate serviete itd. kupujte pri Iv. Bonaču. Proti takojšnjemu plačilu znaten popust.
*	Trgovec, ki ne prodaja »PEKATET«, ni pravi trgovec, ker Ie z izbornim blagom pridobi- odjemalce.
*	Penzijon Vila Lucia v Aleksandrovu na otoku Krku z vsem komfortom tik ob kopališču, vabi cenjene goste.
*	Cvetličarni Antonija Bajt, Ljubljana, se drtštvo »Soča« zanvaljuje za velikodušni društvu poklonjeni dar In obenem to solidno In ugledno tvrdko toplo priporoča. 1115
*	Proti onemoglost! srca, poapnenju žil, nagnenju h krvavitvi možganov in kapi Vas varuje naravna Franc Jožefova grenka vo-
•BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«, Ljubljana, Poljanski nasip J0./2. pošlje vsakemu naročniku <rjutra» zanimiv, bogato ilustrirani cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal!
da (FTanz-Josef Bitterwasser). Lahek stol brez napenjanja. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih celic so dognala da je Franc Jožefova voda posebno za starejše ljudi neprecenljive vrednosti. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Ata! Zakaj pa drugi lahko hodijo v kino in gledališča? — Zato, ker kupujejo »Voika« - čevlje in nogavice, nasproti Mestnega doma, ki so mnogo cenejši, dolgotrajni in elegantni.	1118
*	Volno In bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna de!a dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu Prelogu, LJubljana, Stari trg 12, in Židovska uL 4.
197
Občudujemo Jo vsled niene lepe opreme.
Poželimo Jo vsled njenega izvrstnega okusa. Slavimo Jo vsled njenega poetičnega imena: našo »MIRIM-«čokoIado.
trgovino F. HCRsOL nosi.
se nahaja sedaj Wo!fova ulica 5>
Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za dame, gospode in otroke. Čipke, vezenine, naramnice, svilene trakove, ženska ročna dela, volna, svila, bombaž. Predtiskarija. Ustanovljeno 1887.
Iz Ljubljane
n— Poroka. Včeraj se je poročil v tukajšnji frančiškanski cerkvi gospod Fran Greif prokurist Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani z gospico Cirilo Schiffrerjevo, bančno uradnico istotam. Bilo srečno!
u— Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo radi snaženja zaprta v dneh 10., 11. in 12. avgusta.
u— Koncert se vrši vsak dan od 20.—Zi. v restavraciji pod »Skalco«, Mestni trg 11.
u— Dr. Milan Perko v Novem Vodmatu ne ordinira do 23. t. m.	1106
u— Sokolsko društvo Ljubljana II. javlia, da se danes napovedani izlet na Limbarsko goro radi nenadnih zaprek ne bo vršil. Dne 15. t. m. priredi pevski odsek Sokola II. izlet na Triglav. Vabljeni vsi prijatelji.
u— Policijske prijave. Od petka ua soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 poneverbi, 3 tatvine, 1 prestopek kalje-nja nočnega miru, 1 telesna poškodba, 1 nezgoda, 2 prestopka obrtnega reda in 7 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 4 in sicer: I radi tatvine in 3 radi vlačugarstva.
u— Aretovana lopovska družba. Kakor smo že poročali, je bila v torek v Kolodvor ski ulici aretovana predrzna vlomilska in tatinska trojica, obstoječa iz dveh mladih moških in elegantne damice. Policijski organi so danes končali z zasliševanjem zločincev in/o jih po fotografiranju in daktilo-skopiranju oddali sodišču. So to: 22 letni Marko Sunjič, bivši kovinarski strugar, šofer, žepar in vlomilec, 25 letni Ignacij Konji cija, po poklicu mizar in nevaren kriminalen tip ter 211etna ijubica obeh in mnogih drugih Vilma Kranjec, doma iz Zagreba. Zločincem je dokazanih samo v Ljubljani 10 vlomov in tatvin, med temi: vlom v stanovanje Vinka K. v Kolodvorski ulici, v stanovanje Ivana I. istotam, tatvina v Flo-ri.ianski ulici pri Piškurju itd.
u_ Pobegel prodajalec sladoleda, Izdelovalec sladoleda Jure Brajkovič, stanujoč na Sv. Jerneja cesti št. 1 v Šiški je sprejel 4. t m. v službo kot prodajalca sladoleda Ivana Bratuža in mu zaupal voziček, v katerem ie prodajal sladoled po mestu. Bra-tuž je prinesel dva dni izkupiček domov in ga odštel gospodarju, v petek pa ga je že zmanjkalo. Napravil je dobro kupčijo in celo zalogo sladoleda, vredno 240 Din, prodal pustil voziček zvečer enostavno na Gasilski cesti, sam pa z denarjem pobegnil. Pošte-njakoviča zasleduje sedaj policija.
u— Drzna tatvina. Pavla Mencej, žena krovca, stanujoča na Ižanski cesti št. 45 je nesla v petek proti poldnevu svojemu n-ožu na glavni kolodvor kosilo. Stanovanje ie ostalo med tem prazno in priliko je takoj izrabil zeio spreten tat. Splazil se je skozi okno v klet, od tam pa si pomagal dalje v kuhinjo. V kuhinji je odprl kredenco in našel v neki škatlji zlato moško in srebrno žensko uro ter nekaj drugih dragocenosti v vrednosti 3S00 Din. Predrzno tatvino je izvršil bržkone neki potepuh, oblečen v sivo obleko, precej visoke, sloke postave, ki se je klatil celo dopoldne okrog hiše In so ga opazili tudi sosedje.
u— Nesreča pri delu. Zidarski delavec Franc Triler, doma iz Hrastij pri Kranju, uslužben na stavbi Simona Praprotuika v Kette-Murnovl ulici, ie donašal v petek dopoldne z nahrbtnim stolom v prvo nadstropje opeko. Pri tem Je moral vsakokrat pasirati precej nesolidno zgrajen oder. Ko ie okrog 10. ure zmetal opeko zopet na kup, se Je strop nenadoma udri in Trfler Je
ne, ampak po jako znižanih cenah prodaja vsled bliža očega konca letne sezije
Oblačilnica za Slovenijo
Ljubljana, Miklošičeva cesta št« 7
isznovrstno manufakturno blago, ssn a
padel okrog 3 m globoko v vežo. Nesrečnež je dobil pri padcu tako težke telesne poškodbe na glavi, da so ga morali takoj prepeljati z rešilnim vozom v bolnico.
u— Nagrade 300 Din plačam onemu, ki mi izsledi danes ob tričetrt na 12. uro ukradeno kolo znamke »Peugeot« rumene barve, z dirkalno balanco in dvema ročnima zavo-roma. — Viktor Jeločnik, Rožna dolina pri Ljubljani.	1062
u_ Opozarjamo na Inserat »Grajska klet.«	noti-
Iz Maribora
a— h mariborske botanike. Parkrat »rao
že poročali o posebnostih, ki jih nudijo mariborski vrtovi v botaniki. Te dni dozoreva v Razlagovi ulici na vrtu zdravnika dr. Marina krasno sadje rmenih citron na drevesu, ki je doraslo v Mariboru. Citrone imajo popolnoma naravno velikost in nudijo očem res lep užitek sredi pestrega cvetja. Na vrtu policijskega komisarijata pa se Je ta teden razcve!a črešnja. V Novi .vasi pri Mariboru divno cvete hruška
a— 2e'ezniška direkcija ln nameščanje uslužbencev. Pred nekaj dnevi je železniški uslužbenec H N iz Ruš prosil železniško direkcijo v Ljubljani, da ga pripusti k izpitu in potem nastavi. Ccz par dni je dobi! odgovor, da mora najprej biti nastavljen, potem se ga lahko šele pripusti k izpitu. Tozadevni zakon pa določa, da mora vsak že!ez>ničarski uslužbenec najprej narediti izpit, potem šele je lahko nastavljen. Zdaj pa se vprašujemo, ali ima g. direktor prav, ali pa zakon?
a— V kinematografih je ukinjen dvodi-narski davek v prid poplavljencem.
a— Gospod mag. pharm. Bruno in gospa Amanda Mondini, lekarnarja »pri Sv. Jerneju« v Slov. Bistrici, sta darovaia za novo vpeljano ročno lekarno Prostovoljnega gasilnega društva v Razvanju obveznih trakov in medikameutov v vrednosti Din 5^0. Blagim darovalcem najsrčnejša hvala!
a— Promenadni koncert »Drave« se bo vršil pod vodstvom g. Skačeja danes ob 11. v mestnem parku s sledečim sporedom: koračnica, uvertura: francoska veseloigra od Keller Beia, valček od Estudiantina in VValdteufela. ve'ika fantazija iz opere »Romeo in Julija« od Gounoda, ciganski ples iz opere »Mignon« od Tomasa i:i potpuri iz opere »Prodana nevesta« od Smetane.
a— Dr. Fran Toplak, špecijalist za ženske bolezmi in porodništvo, ne ordinira do 30. avgusta.
a— Iz mariborski šol Na mesto umirov-Ijenega učitelja glasbe na dri. moškem učiteljišču v Mariboru g. Emeriha Berana je imenovan profesor glasbe g. Kari Bervar.
a— Pralnica in svetioiikalnica Marije Pau! v Vetrinjski ulici 24 se je sedaj preselila v Slovensko ulico 15, kjer je bila poprej Panorama.
a— Mariborska panorama zaprta. Lastnik mariborske svetovne panorame je isto zaprl radi preinalega obiska in previsokih davščin.
a— Tiskovna založba, osr. reg. zadr. z o.
z. v Mariboru ima v nedeljo, dne 15. avgusta ob 10. dopoldne v zadružnih prostorih Maribor, Narodni dom, 111. nadstropje (vhod pri hišniku), redni občni zbor z dnevnim redom, ki JC *sbit v poslovnih prostorih. Načelstvo zadruge.	1109 a— V dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru se prične šolsko leto troletne obrtne in enoletne gospodinjske šole dne 15. sept. Vpisovanje se bo vršilo 13. in 14. septembra. Prijave za omenjene šole in za internat se še sprejemajo na naslov »Vesna«, Aškerčeva ulica 6. lili
2— Pričetek pouka na mariborskih srednjih In osnovnih šolah. Na mariborskih šolah se bo pričel, kakor doznavamo, pouk s 1. septembrom. To pa ne velja za trgovske in srednje kmetijske ter vinarske šole.
a— Veliko politično šolo pripravljajo ma-niariborski klerikalci od 13. do 15. avgusta pod firmo »Kmetskih dni«. Posebne tečaje za injekcijo klerikalnih naukov bodo imeli
v teh dneh za duhovščino, ter učitelje, ki ----
5647 a
fldvofiot
dr. Aift Mmm
javlja, da je otvoril svojo
pisarno
v Meni, Gisertm ol. II
«JurRO» st. iso
: Nedelja S. YIII. 192o
V kljub večletnemu naporu v mariborski oblasti ne morejo spraviti ped klobuk »Slomškove zveze« in za dijaštvo. Za kmete pa imajo pripravljenih celo vrsto bombastičnih prireditev. Tudi pridige so na dnevnem redu. Ministrstvo saobračaja jim jc dovolilo za te politične dneve polovično vožnjo, ne da bi se klerikalci nad tem zgražali.
a— Pevsko društvo »Luna« priredi v nedeljo 8. avgusta ob 16. uri prosto zabavo s pevskimi m godbenimi točkami v gostilni g. Kirbiša, Aleksandrova cesta 79. Vstop prost.	1112
a— Kockurz za artiljerijsko podoticirsko šolo v Mariboru. Artiljerijska podoficirska šola v Mariboru sprejme 1. oktobra 150 gojencev. Kandidati ne smejo biti mlajši od 17 let in ne smejo presegati 21. leta. Prošnje ie poslati do 27. septembra. Podrobnejša pojasnila se dobe pri vseh občinah in orož-niških postajah ali pri kaki najbližji vojaški oblasti.
a— Najemnikom! Davčna oblast je razposlala hišnim lastnikom tiskovine v svrho izpolnitve v predpisanih rubrikah o vplačanih najemninah za leti 1925 in 1926. Opozar lamo najemnike, naj bodo previdni pri pod pisovanju teh pol. Vpisati se morajo vse dajatve in vsi zneski, ki so se plačali hišnemu lastniku v teh letih. Ne podpisujte praznih in neizpolnjenih, temveč samo pravilno in lastnoročno izpolnjene tiskovine, ker ste s svojim podpisom soodgovorni za točnost po datkov! Nadaljne ir.iormacije daje društvena pisarna, Rotovški trg 1. Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru.
a— V Ž2rgona »Straže«. Klerikalni listi so že zopet pričeli kampanjo proti demokratom v žargonu umrle »Straže«. Sedaj glodajo Mariborsko hranilnico. Našo diskre-cijo si razlagajo po svoje, ker mislijo, da bi mi ne znali pisati o tem, da so n. pr. nekemu klerikalnemu denarnemu ravnatelju dodali adlatusa v obliki kontrolnega pomočnika. Dobro bi tudi bilo, da bi klerikalci po Yedali, kaj je z mariborskimi avtobusi, ki jih je naročil župan dr. LeskovaT in bi morali voziti že junija meseca, a ai o njih ne duha ne sluha, ker je baje pogorela tvornica in delavci štrajkajo.
Nov kino. Gjuro Valjak lastnik »Grajske kleti« je vložil prošnjo za koncesijo kina v sedanjih prostorih restavracije »Union«, kjer je bil poprej kino ge. Gušti-neve. Ker je nedavno tudi dr. Lajnšič otvoril svoj kino v Studencih, bi bil to četrti kino v Mariboru. O krajevni potrebi bo še sklepal občinski svet. Dosedanji kinopod-jetniki trdijo, da ni nove krajevne potrebe, novi prosilec pa je seve nasprotnega mišljenja.
h Celja
e— Proščecje na Svetju. Danes v nedeljo bo na Svetju nad Celjem — neprija telji našega jezika so nam ime pokvarili v »Svetina« — proščenje. 2e od nekdaj se to žegnanje praznuje zelo slovesno in Celjani in okoličani se ga radi udeležujejo.
e— Je bilo zelo potrebno. Opazili smo, da so sedaj vendar instalirali pod železniškim vijaduktom pri Rebeuscheggu dve električni luči. Kdor ve, kako žalostno je ta/m prej brlela petrolejka, zna ceniti ta napredek.
e— Nagla smrt V četrtek zvečer je umrla v Gaberju Marija Štrenkelj, žena železničarja, ki službuje v Ljubljani. Rajnica, mati troje otrok, je bila bolna samo en dan.
e— Podpornemu društvu za uboge učence ca gimnaziji so darovali sledeči dobrotniki: >Rdeči križ« kot de! čistega dobička po akademiji podmladka 1.227.50 dinarjev; Južnoštajerska hranilnica 1000 Din; za raztrgane knjige je bilo nabranih koncem leta 524 dinarjev; Ljudska posojilnica v Celju 500 Din. Po 100 dinarjev so naklonili: Mestna občina Slov eni gradeč in Vladislav Ropaš v Celju. Dr. Lenard — dr. Goričan (kazenska poravnava) 175 Din; Savinjska posojilnica v 2alcu 150 Din: dijak Siljan 50 Din: učenci Il.a razreda 28.50 Din in veterinar Anton Peršuh v Slovenj gradcu 20 dinarjev.
U Nogometna tekma v Trbovljah. Di>
nes se bo vršila nogometna tekma med športnim klubom Do-berno in Svobodo. Po* leg teh dveh klubov obstoji v Trbovljah še športni klub Trbovlje.
t— Mariborsko gledališče v Hraitniku. Schonherrov »Satan v ženski®, ki ga je po« dala zelo dovršeno igralska trojica gg. 3ra« tma, Železnik in ga. Bukšekova, je Hrast« ničanom silno ugajal Zlasti naš diletant« ski zbor je prišel pri tej igri na svoj račun.
t— Sestanek obrtnikov v Zidanem mos siu. Obrtno društvo Trbovlje«Hrastnik«Dol je sklicalo za danes ob 2. pop. v Zidani most sestanek delegatov posavskih obrtnih društev. Na dnevnem redu so volitve v tr» govsko in obrtno zbornico.
t— Zobozdravnik v Trbovljah. V pon« deljek, 9. t. m. začne v Trbovljah, Vode št. 232, v hiši, kjer je bila dosedaj lekarna, ordinirati zdravnik g. dr. Ciril Cirman za zobne in ustne bolezni.	1120
Iz Trbovelj
t— K tatvinam dinamita v Trbovljah. Radi tatvine dinamita je bil doslej prijet samo en delavec, ki pa se izgovarja, da ga je hotel zamenjati pri kmetih za živež.
t_ Izseljevanje v inozemstvo. Glede 40
delavskih družin, ki so imele že vse potne listine v redu za odpotovanje v Francijo in jim je v zadnjem trenutku preprečil odhod izseljeniški oddelek v Beogradu, je prišlo od ministrstva za socijalno politiko obve« stilo, da morajo one družine, ki 90 v naj« bolj kočljivem gmotnem položaju, poslati listine, iz katerih so natančno razvidne nji« nove premoženjske razmere. Takih družin je baie le 33. Njihov odhod bo v slučaju ugodne rešitve sledil v teku enega tedna. Sicer na je ministrstvo za socijalno politi« ko mnenja, da se delavske družine pod nobenim nogojem ne smejo izseljevati _ v tuje dežele. Iz razgovora s šefom izselje« niškega oddelka je bilo posneti, da igrajo v tem oziru precejšnjo vlogo razni poli« tični predsodki.
t_ Rudarske prilike v Srbiji. Ker je iskal rudnik Nada pri Vlaškem polju na progi BeogradiNiš okoli 200 rudarjev za svoj obrat, se je odpeljal Trboveljčan g. Krn* šič v Nado in si podjetje natančno ogle« dal. Po svojem povratku v Trbovlje je po« si al Delavski zbornici poročilo, iz katerega posnemamo: Rudnik zaposluje sedaj 32 ru« darjev. Delovne prilike so skrajno slabe, ker'ni rudnik tehnično opremljen. V celoti ima okroglo 20 vozičkov za izvažanje pre« nona, ki je slabe kvalitete. Plače se giblje« jo med 30 in 35 Din za šiht, oni, ki oprav« Ijaio delo v akordu se pa plačajo za vsak meter 70 Din. Za postranska dela se ne dobi odškodnina. Pri kopanju premoga ne uporabljajo nobenega streliva. — Zdrave pitne vode v bližin: sploh ni, tudi nima rudnik kopalnice. Podjetje ima svojo bra« tovsko skladnico, nima pa svojega zdrav« nika. Najbližji zdravnik je oddaljen 10 km od rudnika. Istotako ni v bližini nobene bolnice — Stanovanjske razmere so vobče slabe. Podjetnik sam stanuje s svojo dru« žino tik rudnika v leseni baraki, ki so mu jo zgradili rudarji. Cene življenskih po« trebščin se gibljejo v oni višini Kakor pri nas. Našim rudarjem se ne more priporom čati, da bi iskali dela v tem rudniku.
j— Požar Podvincih. V nedeljo, dne 1. avgusta je gorelo v Podvineih pri posest« niku Čehu ob cesti proti Velovleku. Zgo« relo je gospodarsko poslopje. Kako je po« žar nastal, ni znano; ptujski gasilci so bili takoj na kraju nesreče ter požar omejili.
j— Kmetijski gospodarski tečaj se bo višil pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Pri« četek 15. oktobra. Priglašenih je dovolj kmečkih deklet, tečaj bo vodila gospodinj« ska učiteljica g. Premrou, ki ima sedaj enak tečaj pri Sv. Benediktu.
j— Regulacija Grajene. Mestna občina ptujska z mejaši ob Grajeni razpravlja o tem, kako bi zajezila nenavadne povodnji potoka Grajena, ki ob večjem nalivu uda« ri kar preko struge po mestnih ulicah in se zasidra v kleteh ptujskih meščanov. Ne« kateri imajo od zadnje poplave začetkom julija še sedaj vodo v svojih kleteh. — Me« ščani, zlasti mejaši bi morali napraviti več« ji nasip, strugo razširiti in očistiti, zlasti pa jo poglobiti. Na mestih je treba zabiti pilote in napraviti betonske škarpe. To pa seveda stane in vsakdo se brani izdatkov v sedanji denarni krizi. Vendar je upati, da bo le prišlo do sporazuma in do delne regulacije.
j— Okrajna sadna razstava v Ptuju se bo vršila dne 2.. 3., in 4. oktobra, ako bo sadni ogled j>odal, da je še dovolj lepega sadja za razstavo in tudi za kupčijo. Opo« zarjamc vse sadjarje, da se že sedaj na to pripravijo. Če bi pa okrajne sadne razstave ne bilo, tedaj pa naj prodajalci sadja na« znanijo vrste in množino sadja, ki ga imajo na prodaj, Sadjarski podružnici v Ptuju, kamor se bodo obračali tudi sadni kupci. Sadjarska podružnica hoče posredovati med prodajalci in kupci sklepe kupčije, da na ta na^in varuje sadjarje pred brezvest« nimi špekulanti in sadnimi prekupci.
j— Sadni ogledi v ptujskem okraju. Na zboru sadjarjev v Ptuju se je sklenilo, da se priredijo na okrajne stroške s podporo sadjarskih piodnižnic sadni ogledi po vsem okraju, ki bodo podali točno sliko, kakšno sadje se pri nas najbolj goji, katera vrsta prevladuje in katera je najbolj odporna proti boleznim. Po teh podatkih bo mogo* če sestaviti vrste sadja, ki se naj v ptuj« skem okraju s'i pa drugod najbolj gojijo. — To je potrebno, da imamo samo gotove dobre in odporne vrste nasajene, ki so za trgovino sposobne in nam bodo dale naj« več haska. Vsako sadno leto se naklada in izvozi samo iz ptujske postaje nad 800 do 1000 vagonov sadja Ako se tedaj do« bre sadne vrste razmnožijo in primerno gojijo, je mogoče to množino podvojiti in potrojiti, s čemer se bo gmotni položaj kmetovaIca«sadjaria znatno izboljšal in to brez velikih stroškov in težkega truda. Sad ni ogled se vrši pod vodstvom strokov« njakov, ki bodo na licu mesta zaslišali sad« jarje o pritožbah in željah, ter dajali tudi pouk o sadjarstvu, gojenju in izbiri sadnih vrst, o obiranju sadnega ploda in shranie« vanju ter pakovanju sadja. Želeti je tedaj, da se sadjarji te prilike, ki se jim nudi, tudi poslužijt) in da so na sadnih sestankih polnoštevilno zbrani.
Poslano
V	periodičnem mesečniku lista »Strojevodij, strokovnem glasilu »Društva Strojevodja«. je izšel v številki 8. od dne 1. avgusta t. i. članek pod naslovom »Nezaslišano«, v katerem se obdolžuje težkih očitkov železniški zdravnik dr. Ivan Zaje v Ljubljani ter se mu predbacivajo tudi razne nekorektnosti in nedostatki glede njegovega poslovanja kot železniški zdravnik.
Ker se je uredništvo, ki je članek prejelo tik pred izdaje, naknadno prepričalo, da je bil članek pisan na podlagi netočnih, neresničnih in nejasnih podatkov od strani svojcev pokojnega Ivana Potisek in drugih udeležencev pri pogrebu pokojnega Potisla, preklieujemo na tem mestu v listu aStroje-vodja< št. 8 iznešene očitke proti dr. Zajcu kot * neosnovane, netočne in neresnične, kier nočemo delati krivice g. dr. Ivanu Zajcu.
To mesto porabljamo za preklic, ker nočemo. da bi do preklica v prihodnji številki >Stroievodje«, ki izide šele 1. septembra, trpel "g. dr. Ivan Zaje na svojem ugledu kot železniški zdravnik.
S tem dajemo g. dr. Zajcu popolno zadoščenje in en ob enem prosimo oproščenja.
V	Ljnbljani, dne 5. avgusta 1S26. Za društvo strojevodij: Dežinau Pave),
predsednik.
Za uredništvo: Rupnik Franjo, glavni in odgovorni urednik.
Izjava
Na <Izjavo> gosp. Fr. Strese iz Podčetrtka v ~'Jnird» št. 177 od 5. avgusta 1926:
Dokler mi gosp. Fr. Stres sodnijsko ne dokaže, na podlagi katerih trgovskih nspo-sobljenj je bil upravičen in sposoben koga izučiti cvetličarske cbrti in da ni prodajal okoli dve leti pod mojim imenom, tako dolgo ra javno imenujem lažnivca. Pri svoji prvotni clzjavi in svarilu> v cjutrro z dne 20. julija 1926 vztrajam v celem obsegu in pozivam gosp. Stresa, da me toži. Da ni firma Cvetko v Podčetrtku nobena špecerija, ampak je ugledna tvrdka in ime Cvetko v trgovskih krogih sireni Slovenije obče poznano in spoštovano, mi ni potreba še posebej povdarjati. Cesar sem se vse nauči' v tem obratu,' ki me ne samo na papirju, ampak tudi praktično usposablja za samostojni obrat, trgovsko strokovno naobraženim, nI potrebno "razlagati, česar pa gosp. Stres o sebi ne more trditi, ki je le samouk, kar se iahko sodnijsko dokaže.	1117
Torej gosp. Stres: Na svidenje rn sodišču!
" ^Cvetličarna Podčetrtek-lastnik Rado Pregrad Pregrad.
p— Militarizme; j j fčšistovske stranke. Konzul Host»Ven:-ir: je sklical reške fašiste na zborovanje, ča jim naznani direkti« ve stranke, kakor jih je načrtal Duce. V poročilu o milici je rekel HostA7enturi, da se bliža stranka svoji militarizaciji in vsi fašisti s staro ali novo izkaznico se morajo pokoriti ukazu poglavarja. Militarizacija stranke je življenje stranke in čisto pri« prosta je dolžnost, da se vpišejo vsi fašisti. Eden glavnih vzrokov, da je dal Mussolini fašizmu značaj mobilizacije, tiči v dejstvu, da zahteva solucija problemov, ki so v razpravi, največjo disciplino in vsporedno silo. «Mi smo stranka vlade, katera je pri« pravljena korakati po poti, pričeti z revo« lucijo, in v Italiji se ne živi več, ako se ne vstopi v direktive fašistovske Italije. Itali* ja vidi, da se njeni sinovi pomnože ca le« to za pol milijona in za to dragoceno last treba skrbeti, dokler ne napoči dan. ko dobi ta masa svoj naraven iztok, ne da bi bilo treba koga vprašati za dovoljenje.« Značilna je ta izjava toliko bolj, ker je izrečena baš pred otvoritvijo mednarodne« ga sejma na Reki.
p— Odlok o razpustu Učiteljske Zveze, objavljen v četrtek, se sklicuje na zakon t dne 3. aprila t. 1 o pravni disciplini skup« nih delovnih odnošajev in na cdlok z dne 1. julija t. L, ki vsebuje pravila za izvrše« vanje omenjenega zakona. Člen 92. v onem odloku izrecno določa, da morajo biti dru« štva državnih in drugih tam naštetih na« meščencev dovoljena z odlokom vlade. Zveza spada med omenjena društva, ni pa bilo to društvo dovoljeno, zato je njegov obstoj protizakonit in radi tega se raz« pušča.
p— Trst in Orijsnt. Oni krogi v Trstu, ki imajo še vedno pred očmi italijansko ekspanzijo na vzhod v glavnem le s trza« ških tal, so zopet zelo nervozni. Vznemir« jenost je povzročila inavguracijo zračne črte Brindisi«Atene«Carigrad. Tako bo kraj Brindisi znova, kakor pred stoletji, služil Rimu v prodiranju proti vzhodu. Potem so na vrsti velike zračne zveze Benetke=Du« naj, Bari«Beograd, Ancona»Budimpešta«Mo« skva in še druge. — Kje ostaja Trst? Za središče ekspanzije proti vzhodu ima slu« žiti Trst in polno je tostvarnih zagotovil z najvišjih mest, ali pri izvajanju načrtov je Trst pozabljeni
p— V Plaveh v tržaški pokrajini imajo na grobovih samo slovenske napise. To je naravno, ker je vas čisto slovenska. Seda« nja občinska uprava pa ukazuje, da morajo biti napisi samo italijanski. Kdor hoče ime« ti napis, morajo vložiti posebno prošnic na občinsko upravo. Ako se dovoli dvoje« žičen napis, bo smel stati za italijanskim tudi slovenski napis! Za lesen križ se pla« ča pristojbina 5 lir, za kamenit 20 lir.
p— Poškodovana zavetišča na Krnu. Fur« lanska prefektura razglaša: Italijanski listi so naznanili poškodbe na planinskih zave« tiščih na Krnu. Po ugotovitvah in takoj iz« vršenih preiskavah s-sdi, da so škodo po» vzročili vetrovi, sneg la strele. Zavetišča, postavljena na neprimernih krajih, kakor se je pripoznalo s k<xnpetentne strani, so izpostavljena uničevalnemu delovanju ne« viit.
p— Prefekt med dela-sci. Tržaški prefekt Gasti je posetil Nabrežino in si ogledal kamnolome. Tem povodom je bilo polno govorov. Prefekt je govoril delavcem in hvalil njihovo delo. Vztrajajo naj v blagor svojih družin in za veličino domovine Tu« di Mussolini je bil delavec in Gasti žago« tavlja, da on, ki je postal graditelj Italije, ljubi dclavce, pozna njihove potrebe in ce« ni prav njihovo delo.
p— Po Soški dolini imajo v več krajih zopet toliko živine, kolikor so jo imeli pred vojno. Kmetje so računali, da bo poln hlev ugodnop rispeval h gospodarstvu. Živine je dovolj ali kupcev ni in cena je strahovito nizka. Letos pa še sena ne morejo spraviti pod streho. Razdelitev skupnih zemljišč razburja duhove Nekateri kobariški kmet« je so se začeli zanimati za murvorejo in svilorejo. Murva zelo dobro uspeva. šte» vilni fantje in možje zelo občutijo prepo« ved avstrijske vlade za delo v koroških eo» zdovih. Kobariški tesarji in drvarji so bili v Avstriji vpoštevani in na Koroškem ter drugod so si svoj čas zaslužili lep denar.
p— V Rihembsrgu tožijo o ogromnih do« kladah, kakršnih ni kmalu daleč naokoli. Sedaj pa hoče občinska uprava naložiti ob« činarjem še nove stroške z zgradbo <rOb« činskega doma», dasi ni zanj nikake po» trebe. Ta tudi vsa potrata z županskim uradom mora nehati!
p— Zagoneten umor. Med Postojno in Rakekom so našli pri železniški progi irup« lo mlade ženske. Orožniki trdijo, da se je izvršil umor. Truplo ima na glavi veliko rano, na vratu se poznajo odtisi prstov. Umorjena je 301etna Marija Blečič iz Vo« loškega. Imela je ljubavno razmerje z de« lavcem Dokičem, ki je bival blizu Postoj« ne. Tega so osumili umora in aretirali.
p— Po Brdih je napravila toča v leto« šnjem poletju ogromno škodo skoro po vseh krajih, tako da imajo deloma nepo» škodovano sadno drevje in vinske bregove le še Medana, Dobrovo in Kojsko. V nede« Ijo je padala silna toča po Kanalski dolini in segla potem v Brda ter razbijala po de« vetih vaseh. V pondeljek je divjala nad Šmartnim Vedno hujši časi čakajo gori« škega kmetovalca.
p— Pred poroto v Gorici se je zopet vr« šila razprava proti A Lušickemu i z Borov« niče. Obtoženec je imel v Avčah v najemu od Avguštine Gabrijelčič trgovino in krč« mo. Nastali so bili med njimi prepiri. Lu> šicki je 30. avgusta 1924 povabil v svojo sobo gospo Gabrijelčičevo in hčer Gabri« jelo, poročeno Gorjup, da bi se pogovorili in poravnali giede najemnine Pri razgovo« ru. ki je bil najbrže buren, je Lušicki ustre« 1*1 gospo Gorjupovo, gospej Gabrijelčičevi prestrelil lice in ranil tudi svojo ženo. Po« tem je ranil težko samega sebe. Lušicki je pripovedoval o prepirih med obema druži« nama, kako so mu hoteli višati najemnino in kako so mu nagajali Oblast je zaprla gostilno pa Gabrijelčičeva še danes ne ve pravzaprav zakaj. Lušicki, ki je v zaperu že od 30. avgusta 1924., je bil prvotno Slan slovenskega izobraževalnega društva, po« zneje pa je pristopil k fašistom. Razprava se je vlekla na dolgo in široko. Lušicki je oproščen obtožbe, obsojen je samo na glo« bo radi nedovoljene nošnje orožja Razsod« ba pravi, da je izvršil svoje dejanje v po« polni duševni zmedenosti. Lušickega, ki je jugoslovenski državljan, odvedejo te dni do meie.
k— /2 Koroški. rKamtner Tagblatt» se je globoko oddahnil, ko je isvsdel Za raz« pust «Orjune». Pravi, da pozdravlja koro«
grame
ško prebivalstvo odredbo beograjske vlade
proti Orjuni s posebnim zadoščenjem. Za Korošce je bila Orjuna vedno ognjišče vznemirjenja. V svežem spominu so še alarmantne vesti o vpadu «orjunaških ban d* na Koroško v oktobru in novembru lanskega leta, ki so spravile prebivalstvo v razburjenje in niso bile brez škode za deželo. Kako pa bo, ako Orjuna zopet oži« vi? _ V Beljaku nočejo verjeti izjavi de« želnega glavarja Šumija, da gre v znanem italijanskem šolskem vprašanju za nekake jezikovne tečaje, marveč sklepajo, da išče« jo Italijan: po tej poti temelj za svojo pra« vo italijansko šolo. Sledili bodo novi pro« testi in nove intervencije. Na pokopališču junakov v Beljaku se ima postaviti sporne« nik italijanskim bojevnikom. V seji nem« školjudskega delovnega odseka so se ba« vili tudi s to zadevo. Zedinili so se za ko« rake pri merodajnih krogih. Italijani pro« vzročajo Beljaku vedno več skrbi. — K Severnemu morju je odpotovalo te dni 300 koroških otrok. Z njimi je odšlo domov 60 berlinskih otrok, ki so bili na počitnicah na Koroškem. Koroški otroci imajo poma* gati ideji priključitve k Nemčiji.
Šport
Važno opozorilo posetnikom
današnje Ljubeljske tekme
Ker se tekmovalna prega Tržič - Ljubelj ob 10. dopoldne oblastveno za vsa vozila zaj>re, je potrebno, da vsi avtomobilisti in motocfklisti, ki nameravajo posetiti Ljubeljsko tekmo, dospejo s svojimi vozili najkasneje do 9. dop. v Tržiču, ker bi jih sicer varnostni organi v Tržiču ne pustili več naprej. Z ozirom na ozko cesto, ki vodi iz Tržiča proti Ljubelju, se bodo motorna voziia spuščala iz Tržiča po progi naprej le v strnjenih kolonah od 10 do 15 voz, da se tako prepreči vsaka nezgoda in ne ovira avtobusnega prometa do starta. Jugoslovanska zasebna vozila morejo le do Sv. Ane, km 51.8. Motoma vozila, ki pridejo prva, se uvrste na ta park - prostor, dokler ist! ne bo poln, dočim morajo kasneje došla vozila potem le na nižje ležeče park-prostore. Vsi park - prostori bodo z orož-nišrvom zastraženi. V interesu nemotene izvršitve prosi Avtomobilski klub. Sekcija Ljubljana, ponovno, da se odredbam rediteljev takoj in brez usovora pokore. S startom se prične točno ob 10.30 dopoldne. Za častno predsedstvo, za delegacije drugih avtomobilskih klubov ln za vodstvo tekme ter njih vozila je rezerviran prostor na estradi ob cilju tik državne meje. Na cilj imajo tudi pešci po razpoložljivosti prostora dostop. Od Sv. Ane do vrh Ljubelja je le pol ure pešhoda.
Damsko prvenstvo LLAP-a za 1. 1926«
Včeraj so se pričela dam ska tekmovanja za prvenstvo LLAP v L 1926. Včerajšnji izidi so nastopni:
Tek 60 m (4 tekm.): 1. Šantel Duša (Pri. morje), 2. Preveč Silva, 3- Bernik (Ilirija), 4. Jermol Milena (Ilirija); obe slednji sta nastopili v tej disciplini samo za izbirno tekmovanje za Goteborg.
Met krogle (5 kg) (2 tekm.): 1. Krisch Babv (Prim.) 8.20 m, 2. Cimperman Marica (Atena) 7.50.5 m.
Skok v daljavo z zaletom (4 tekm.): 1. Santel Duša (Prim.) 4.70, 2. Cimperman Marica (Atena) 4.05 m, 3. Krisch Baby (Prim.) 3.95 m. Tratnik Jelka (Ilirija) je v tej disciplini za izbirni miting za Goteborg skočila 4.75 m. Pri rušitvi rekorda je Šant« lova (Prim.) preskočila 4.81 m. Santlova dvakrat s prestopom, ker ji je zdrčalo na odskočni deski, preskoči 5.06 m!
Tek 200 m (3 tekm.): 1. Zanner Prda (Prim.) 31.3 sek, 2. Zupančič Helena (Ate« na), 3- Krisch Baby (Primorje).
K temu tekmovanju se še povrnemo.
Nogometna tekma $K Grič, Zagreb : SK Krško '00 vsekakor kulminacija posavskega nogometa letošnje sezije. Agilni Krčani, ki so letos v izborni formi, oiačeni po nekaterih' gostih, stoje pred lako težko nalogo, kajti Grič. ki igra prvič v Sloveniji, pošilja svojo prvo garnituro v boj. Tekma se vrši danes dne 7. avgusta ob 5. popoldne na igrišču SK Krško v Krškem.
Damsko prvenstvo LLAPa za l. 1926. Danes ob 17.30 uri se vrši nadaljevanje damskega prvenstva LLAP na igrišču ASK Primorje. Opozarjajo se vse prijavljene tekmovalke in gg. sodniki, kakor tudi bla« gajnik LLAPa, da morajo biti na igrišču najpozneje ob 17 uri. — LLAP
Beograd : Ljubljana. Na današnji tek> mi proti naši reprezentanci bo Beograd nastopil z nastopno postavo: Nikolič«ivko» vič (oba Jugoslavija), Rodin.Arsenijevič (oba BSK), Petrovič (Jug.), Mibajlovič (je« dinstvo)«B Marjanovič (BSK), Jovanovič (Jug.), Dragičevič (BSK), Petkovič, Sekulič (oba Jugoslavija).
SK Ilirija : TSK Merkur. Danes go» stuie v Mariboru prvak »Ilirija« proti tu« kajšnjemu Merkurju- Mariborske športnike opozarjamo na to tekmo, ki bo jako zani« miva, čeprav nastopi Ilirija s svojo drugo garnituro (prva mora igrati v Beograd-j), ker je Merkur od tekme do tekme v boljši
formi. .	__, „ . . .
Kolesarska sekcija ASK Primorje ima jutri 9 VIII ob 20. uri v restavraciji pri Uranu odborov« seio. Vsled važnosti ude« ležba obvezna — Tajnik H
Kolesarski klub Perun. odsek Sov. Bi« strica priredi danes kolesarsko dirko na progi Slov. Bistrica, Konjice, Loče, Poljčsu ne Slov. Bintrica, skupno 47 km. Start na •glavnem trgu ob 14. Cilj pri restavraciji
pod «Skalco»	„	,, ,
Hitrostna dirka Slov. Bistrica.Maribor. Za hitrostno dirko Slov. Bistrica . Maribot dne 15. t. m. za avtomobile in motorna ko» lesa se kaže v vseh krogih občinstva že ve« liko zanimanje. Prve prijave so ie prispele, pričakujejo se pa še domači in inostranski gostje za to interesantno prireditev Od strani oblasti se je obljubila podpora in pomoč v vsakem oziru in se lahko računa s hitrim in brezhibnim razvojem dirke. Tre r.ing je v soboto dne 14. avgusta popoldne, dirka sama pa začne v nedeljo dne 15. »v« gusta ob 14. uri popoldne.
Sokol
Sokolsko društvo v Ribnici. Polovična vožnja nam je bila včeraj b'zojavno dovoljena. Vabimo vsled tega bratska društva in prijatelje Sokolstva, da se udeleže danes svečane proslave 20ietnega obstoja našega društva v čim večjem številu. Popoldne se vrši velika javna telovadba in nato narodna veselica Odhod z vlakom iz Ljubljane ob 6.17 zjutraj; za Ljubljančane je pa rudi ugoden vlak. ki odhaja ob '3.15 iz gl. k. Povratek ob 22 uri s posebnm ylakom. Nobeden naj ne zamudi prilike pohiteti danes med nas Ribničane. Vsem bratskim društvom bomo pa obisk ob prvi priliki vrnili. Zdravo!
Sati
Glavni turnir Jugoslovenske šahovske zveze v Ljubljani
Dne 15. t. m. se prične v Ljubljani glavni turnir Jugoslovenskega šahovskega saveza. na katerem se bo vršil boj za letošnje šahovsko prvenstvo v naši državi. Iz vseh krajev Jugoslavije bodo zbrani v Ljubljani naj-baljši naši šahovski igralci. Gotovo je, da bo to ena najvažnejših prireditev za razvoj šaha v Sloveniji. Mi bi le želeli, da bi ta važna prireditev dala povod za razširjenje te plemenite igre v naših krajih, kar bi bilo neprecenljive važnosti, posebno za naše pode-želno prebivalstvo. Mala Slovenija ima vse pogoje za razvoj šaha. Imamo nimivč agil-ne šahovske klube, iz katerih bi izhajala vedno močna inicijativa sa gojenje šahovske igre po manjših krajih.
Neposredno pred glavnim turnirjem stopa seveda v ospredje vprašanje, kdo bo novi jugoslovenski šahovski mojster? Hrvati pravijo, da bo KalabaT iz Varaždina, Slovenci favoriziramo Jerošova, Srbi Jovanoviča in Acimoviča. Nedvomno se bo vršil boi za pr vensitvo med temi štirimi Nt pa Izključeno, da sa v končnem boju približata tudi naš Furlani in talentirani Pire. Nekako v isti razred spadata tudi dr. Singer in Agaplejev iz Zagreba. Kalabar, dolgoletni prvak Varaždina, je favorit Hrvatske. Njegova igra je ostra, a zelo previdna. Opreznost in nenavadna vztrajnost sta glavni karakteristiki njegove igre. Morda tma vsled teh lastnosti Kalabar nekoliko boljše Šanse kot Jerošnv, ki je izboren kombinalor in problematik. 0 Jovanovižu se govori, da po moči presega celo naše nacijonalne mojstre, vendar dosedaj na zveznih turnirjih še ni sodeloval in je zato o njem težko govoriti. Acimovic, mladi prvak Beograda, pa prihaja resno v po-štev, ker 90 njegove partije iz turnirja za prvenstvo Beograda naravnost izvrstne. Aci-movič je oster napadalec, v obrambi pa vztrajen in nevaren.
Slovenska vrsta je dobro sestavljena. Poleg Jerošova nastopi topel Furlani, čegar energična in zdrava igra je nekako nasprot-stvo Jerošova. Na turnirju bo gotovo dosegel častno mesto. V2sja Pire je od lanskega turnirja v Subotici zelo napredoval in se posebno odlikuje po svoji slep! igri. Razpolaga tudi z obširnim teoretičnim znanjem 5n je njegova Igra natrpana o-jsti !n zanik. Turnirja se udeleže dalje Karel Dernovšek, Ciril Vidmar, ki bo skušal ponoviti lanski uspeh v Subotici, kjer je bil Četrti. Mrzlikar, Rupnik in Vogelnik. Natančnejšo listo bomo še pravočasno objavili.
Ljubljanski šahovski klub je omogočil, da bodo lahko prisostvovali tem prireditvam vsi, ki se zanimajo za šah. Issdal je v ta namen za ves čas turnirja, ki bo trajal od 15. do 31. t. m^ permanentne vstopnice. S to vstopnico ima vsakdo pravica, da obišče poljubno turnlrski lokal in prisostvuje razvoju posameznih Iger. Permanentne vstopnice stanejo 50 Din in se dobe v trafiki Sever v 5elenburgovi ulici. Za one posetnike, ki ne mislijo redno povečati turnirja, bo šahovski klub izdal za vsak dan posebej dnevne vstopnice, ln sicer pred turnirskim lokalom. Dnevna vstopnica stane 10 Din, za di;3ks pa 5 Din. Prepričani smo, da bo odziv slovenske javnosti zadovoljiv in da bo obisk tnrairskegp lokala dokazal, da glede šaha korakamo pred drugimi pokrajinami naše države.
annnnoaocDoaacaDDOoncoaDncoc
B
Schaff h (tusen
ure
F. ČUDEN, .
Prešernova udca štev. ! ?VnnnrrTnnnrrTnnn^^^
Pred
lupil
odpravite dlake ln neprijetne mozcie.
Pai iemirana Ure-ma vam jih uniči v 5 minutah, nobena predpriprava ni pogrebna
Kako nepriietno za ženo. ------r.
palmco. pa vids na rokah nogan, na ratu ds so dlai-e, Id j!h je z veliko muko in o-rezne-stio obrila. pust le črne p ke >n da so zopet potask bolj 'rde kot po, rej Da bi ona ostala lepa in elegantna ona si mora vedno boij po-gostoma brit', ter s tem diažit svojo kožo ali pa vporabtjati navadne depilatorie, ki so komplicirani in slabo diše.
Pred kratkim Izna dena oarflmlrana krema rAKY k! se uporablja takšna kanoršna je v tubi, dopušča eiegantn m ženati, da odprav jo, kietkoli te elo, nepr ietne dlaKe n mozole in to v 5 minutah. TAKY uniči dlaico do Kortnine. to kar ne zamere nobena britev ; dla-e le po-agoma rastejo vedno slabše, dokier popolnoma ne izginejo. TAKY te ekonomična (vi vzamete ravno toliko ko ikor potrebuiece), n nevarna in se ne posuši. Naprav te poskus še danes in vi bcdce razume! , zakaj tisoče žen uporablja TAKY za odstranitev njihov b d ak in mozolov. DEPO v 8-ogradi) pri Miskov c & Ccmp gerija na veliko. — DEPO v Zagrebu, Jugo-fartnac ja, dro^erija na veliko. Dobiva se " vseh lekarnah in droge rijah.	5722 a

POtOVOItifl 38 Suicl
l'
Vsakovrstna pojasmla in znižane vozovnice pii flmtliches Schwe:zer Uerkehrs aureau. Kfien I., Schwarzen> feergpiatz 18.	172a
■ Jti^SftSSS*
Katedrala v Mehiki
Naval kobilic v Rusiji
V prvem predelu vidimo polje pred navalom kobilic, v drugem pa po opustošenju.
Ameriški obisk: v Evropi po 200 dolarjev
Ameriški ekonom in publicist Edvard Filene je napravil načrt, ki omogoča njegovim rojakom cenena potovanja po Evropi za 200 dolarjev. Ta načrt ima že danes velikansko šte« vilo privržencev in neprestano se pri« glašajo novi interesenti, ki bi radi za male stroške videli Evropo, katero si Američani predstavljajo kot nekak dražbeni objekt.
Prva partija pojde na pot v jeseni, druga pa pozimi, ker je v Ameriki de« lovni čas tako urejen, da poleti večina ljudi ne pride do dopusta. V jeseni in pozimi pa bodo dale ameriške paro« plovne družbe svoje parnike na raz« polago za prevoz proti izredno nizki odškodnini. Prvi tak obisk America« nov se obeta za mesec september. Edvard Filene je ustvaril posebno or« ganizacijo za popotovanje svojih ro« jakov in je že vse-uredil glede hotelov
v evropskih mestih, ki bodo sprejeli Američane po razmeroma nizkih ce« nah ter bodo povrhu še veseli, da bo« do bogati strici iz Amerike pustili v Evropi svoje dolarje.
Prospekt Edvarda Filena predvide« va samo osemdnevno vožnjo od Ne\v Yorka do Londona, kjer si bodo izlet« niki ogledali mesto, parlament in dru« ge znamenitosti. To ogledovanje bo izpolnilo en dan. Drugi dan obiščejo izletniki \Vindsor. Iz Londona se bo« do vršili izleti v angleško provinco; na enak način, kakor Anglijo, bodo Ame« ričani proučevali in ogledovali Fran« cijo, Nemčijo, Italijo in Skandinavijo.
Filene računa, da bodo njegovi pot« niki porabili za celokupne stroške od povratka v domovino 175, največ pa 200 dolarjev. Razume se, da bo imel od tega denarja največji dobiček Fi!c= ne sam, kajti že danes se priglaša za njegov načrt potovanja v Evropo na tisoče Američanov, ki lahko prištedijo 200 dolarjev z najskromnejšimi žrtvami že v teku enega leta.
Plavalna tekma na 40 kilometrov v Parizu
George Michel je zmagal s tem, da je preplaval 40 km dolgo progo na Seini od Cor» beila do Pariza v 11 urah in 9 minutah.
Uničevanje kobilic v Rusiji
Avtomobil in aeroplan v službi rdeče armade pri pokončavanju ogromnih oblakov
kobilic.
Newyorško pismo
Pazhod ameriškega kongresa. — Zadri! akt in iinale pomorske tragedije. — Dovršitev titanskega vodnega projekte. — Po železnici iz Amerike v Evropo. — Newyorško poletje.
Newyork, v juliju.
Ameriški kongres je dne 3. julija zaključil svoje zasedanje in poslanci so večinoma odšli iz Washingtona na svoje domove ali pa so odpotovali v razna letovišča Združenih držav. Predsednik Coolidge je odšel s soprogo na počit-ricc v krasno pokrajino ob Osgood-.ckem jezeru v državi Newyork, kjer v idilični gozdni naravi ribari. Tekom svojega zadnjega zasedanja je bil kon-rro dokaj aktiven. Med drugimi važnimi vprašanji, s katerimi se mu je bi-1 i baviti, je rešil več vprašanj domačih f :iančih zadev, določil gotove odredbe glede redukcije davkov in taks, uredil je zadeve dolgov inozemstva itd. Dalje in kongres odobril izgradnjo dveh ve-i kili vodljivih zračnih ladij in določil 150 milijonov dolarjev za nabavo 2200 vojaških letal ter za izvežbanje za to potrebnih pilotov in mehanikov. Ta v sota je določena le avijatiki armade Združenih držav; sa letalstvo mornarice pa je dovoljenih, nadaljnjih 85 milijonov dolarjev.
Te dni je bil odigran finale pomorske tragedije, ki se je završila pred devetimi meseci v megleni noči na raz-hurkaiiein morju v bližini Newyorka. (mienjene noči je namreč parnik »City o? Roma. zadel v velik podmornik Združenih držav, S-51, ki se je v naslednjem hipu potopil. Ob tej priliki se ic rešilo samo tro.ie mož podmornikove posadke; vsem ostalim je postaja podmorska ladja njih grobnica. Od tedaj v ■ vse do danes se je moštvo ameriške mornarice trudilo, da dvigne podmor-!>ik, ki je ležal v globini 130 čevljev, zopet na površje. Na dno so se spuščali potapljači, ki so z nepopisnim trudom in z lastno življenjsko nevarnostjo privezali podmornik k ogromnim pontonom, iz katerih so potem izsesali zrak. Pred par tedni se je že zdelo, da bo titansko delo moštva kronano z uspehom; dvignili so podmornik že skoraj prav na površje, ko pa je pod-mornikov rilec molel med pontoni že iznad vode, se je podmorska ladja nenadoma izmuznila iz svojih vezi ter se spet pogreznila v hladni element. Se-daj pa se je končno to delo vendarle posrečilo in podmornico so privlekli v doke vojne mornarice v Brooklynu. V podmornici so našli še osemnajst trupel ponesrečenih mornarjev, med katerimi so bili trije oficirji. Mornariški poročnik Byrd, ki je prvi preletel Severni tečaj, je položil na poveljniški stolpič venec svežega cvetja; zastavo na stolpiču so spustili na poldrog, trobentači so zatrobili «Poziv k molitvi*, oddelki mornarjev, ki so tvorili častno stražo, so stopili v «Pozor», in strašna jeklena riba je dala iz svojega trebuha osemnajst nesrečnih žrtev, ki jih je držala v sebi devet dolgih mesecev... Trupla ponesrečenih mornarjev bodo prepeljana v Washington, kjer bodo pokopana »n * rlington pokopališču.
groblju ameriških vojskov.odij in narodnih herojev.
*
Te dni bo dovršeno tukaj velikansko delo, ki je je prištevati med največje triumfe sodobne civilizacije. Te dni bo namreč dovršen ogromen vodni projekt, ki so ga začeli graditi pred dvajsetimi leti in čigar stroški znašajo 182 milijonov dolarjev. Ogromno maso najizbornejše pitne vode v Catskills gorovju, 150 milj od New Yorka, čakajo, da jim inženjerji odpro zatvorni-ce, da se zlijejo po umetno narejenih kanalih in tubah v newyorške bazene. V gorovju, kjer so se vršila glavna dela, je preko noči zrastlo mesto s paii-mi tisoči prebivalci. Bili so to inženjerji, monterji, zidarii in ostali delavci s svojimi rodbinami. Mestece je imelo svoje šole, svo.io banko, gledališče, tlakovane ceste, električno razsvetljavo itd. Danes, ko je delo dovršeno, ni niti sledu več o tem ličnem mestecu. Podrli so ga do tal ter izravnali z zemljo, na kateri je stalo in svet zopet po-gozdili. Inženjerji so izvrtali skozi gore osemnajst mili dolg tunel (najdaljši na svetu); na nekaterih mestih je njegova globina 630 čevljev pod zemeljsko površino. Po tem tunelu seveda ne bodo vozili vlaki, pač pa bodo lili po njem veletoki vode ter se izlivali v newyorške rezervoarje. Med državama New York in New Jersey bo ta voda pretekla meio pod Hudson vele-tokom, pod katerim je takisto zgrajen podoben predor, tako da se bo faktič-no prelivala reka pod reko. Za higije-no je v vseh ozirih prvovrstno preskrbljeno: na gotovih mestih je voda
čiščena s klorinom.
*
Ali se bo uresničila druga drzna misel velikega duha? Frederick Carpen-ter. organizator ameriških železniških družb in železniški magnat. napoveduje. da bo v teku petnajstih let stekla železnica iz Amerike v Evropo. On izjavlja, da 40 odstotkov ameriškega prebivalstva ne pride preko obali svoje dežele, in to iz razloga, ker se ti Ijua-je boje pomorske vožnje. «Zakaj ne bi torej ti ljudje sedli v New Yorku na vlak ter se ž njim odpeljali v Pariz, Berlin. London ...? se vprašuje kralj železnic. Po njegovem mnenju je to izvedljivo s podaljšanjem železniške proge v Alaski: preko Beringove ožine
Mehikanski državni prezident
Cnlips
bi prepeljali vlake brodovi, nato bi se zvezalo progo s trans-sibirskim železniškim sistemom, ki bo začel tekom prihodnjih par tednov zopet obratovati. Po prevozu Alaske bi vlak pasiral Harbin, Mandžurijo, čito, Irkutsk, Tomsk, Omsk, Penso, Moskvo, Varšavo, Berlin, in s pomočjo enakih brodov Angleški kanal ter dospel tako v London.. Upajmo, da se ta velikopotezni načrt uresniči.
*
Mesec julij se je uveljavil v New Yorku z veliko vročino. Prebivalstvo hiti, kadarkoli mu čas dopušča, iz mesta v parke in kopališča k morski obali. Prav tako so tudi polna razna zabavišča, med katerimi je največji ta-kozvani Coney Island. v katerega pribiti ob nedeljah do milijon ljudi. Tamkaj je prava Meka zlasti za otroke, kajti je tam na stotine vrtiljakov in podobnih stvari; bude in poslopja raznovrstnih «kanibalov», divjih ljudi, siamskih dvojčkov, plesalk, fakirjev, copernikov in podobnih kapacitet in raritet tvorijo celo mesto z ulicami in avenijami. Množice valove, godbe hre-šče, komedijanti kriče in vabijo z naj-raznovrstnejšimi triki ljudi, da si pridejo ogledat svetovna čuda, ki se jim bodo pokazala proti nizki vstopnini; nad glavami brne aeroplani in hidro-plani, ki te proti obolusu petih dolarjev dvignejo tisoč čevljev visoko v zrak, nakar imaš deset minut časa, da iz te ptičje perspektive občuduješ pestro življenje in vrvenje pod seboj. To je newyorški Tivoli.	A. Š.
Na kameli skozi puščavo
Arkadi j Averčenko:
Mož iz panoptika
(Groteska.)
»Kdo pa ste?«
»To ni važno.«
»Kdo vas je poslal k meni?«
»Nihče. Prišel sem sam od sebe.«
»Kaj pa hočete?«
»Dela!«
»Kaj znate?«
»Nič...«
»Prej ste gotovo nekaj delali?«
»Ne. Nič!«
»Človek mora vendar živeti!«
»Saj sem živel... .<
»In tudi jedli?«
»Vidite, to je ravno!... Skoraj vedno sem stradal. Če me pogledate, morate vendar sami zapaziti!« je rekel mladi, medli fant z dolgimi, opičjimi_ rokami, upalimi prsi in neobritim, suhim obrazom.
Tako sta se ob enajstih dopoldne v panoptikumu razgovarjal fant in gospod Charles, gospodar.
Gospod Charles je pogledal fanta, se za trenotek zamislil in rekel: »Lahko bi vas namestil v svojem panoptiku: predstavljati bi morali indijskega fakirja. Pozval bi občinstvo, naj vam prebada
jezik s šivankami. To zelo napenja živce, je zelo zanimivo in nam bo brez dvoma parkrat napolnilo hišo.«
»To nima smisla.« je odgovoril fant. »Jaz iščem lažjega zaslužka!«
»Ne vem za nič lažjega! Kaj pa sicer znate? Saj ste vendar morali v življenju nekaj delati?«
»Samo eno: stradal sem!«
»Stradajte tedaj dalje!« je razjarjeno zakričal gospodar panoptikuma. »Stradajte dalje!«
»Strada! bom dalje!« je škripaje z zobmi odvrnil fant in se obrnil, da odide. »Rajši stradam štirideset dni. kakor da se dam tako nahruliti.«
»Dovolite,« je nenadoma zelo uslužno rekel gospodar panoptikuma, »ali morete zares štirideset dni stradati?«
»Saj sem vam vendar povedal... to je edino,, kar znam.«
»Dragi prijatelj, tu se pa lahko zmeniva. Če štirideset dni stradate, vam plačam tisoč rubljev. Vrh tega dobite za vsako prodano karto, razen kart za vojake in otroke, pet kopejk.«
»Samo pet kopejk?« je vzkliknil praktični fant. »Ne. izpod deset kopejk za vsako prodano karto in tisoč rubljev za štirideset dni se ne da napraviti...«
»Hm... da, prosim vas torej, vzemi-
te na znanje, da dobite vsak dan samo čašo vode, pa nič drugega. Položili vas bomo v skrinjo, ki ima stranske stene iz stekla, skrinjo bo policija uradno zape« čatila. Ostali pa boste v njej celih štirideset dni. Razume se seveda po sebi, da so v skrinji luknje za zrak in lijak, skozi katerega boste dobili vsak dan vodo. Po štiridesetih dneh dobite dogovorjeni honorar. Če se strinjate, greva v mojo privatno pisarno in skleneva pogodbo.«
»Izpustite me vsaj po noči iz steklene omare!« je rekel fant.
»Ljubi pnjaceij, ali ste znoreli? Verjemite mi... da ne gre! To je v interesu podjetja: Če bi vas pustil po noč' iz omare, kje bi bila kontrola? Stvar bi tedaj ne bila interesantna in nihče bi ne prišel.«
»Samo en pogoj,« je rekel fant, »preden ležem v omaro, mi morate plačati pošteno večerjo!«
»Dobro, pojdiva v pisarno in pod-pišiva pogodbo... Nato sestaviva lepak, da bodo ljudje debelo gledali, ko ga bodo čitali... «
Občinstvo se je radovedno ustavljalo pred panoDtikom. Pred panoptikom so viseli velikanski pisani lepaki, na katerih si čital nastopno zanimivo naznanilo:
Z OBLASTNIM DOVOLJENJEM se bo v znanem panoptiku čarodeja Monsieur Charles-a vršila vrsta senzacionalnih predstav vod de-vizo:
Čudo organizma! ali: Prav nič ne jem!
Znanstveno interesantna predstava stradanja, izvajana po znamenitem asirskem umetniku v stradanju, Mac Tschambock-u.
Vsi, spoštovana gospoda, jemo štirikrat do petkrat na dan. Tu pa bo človek — zaprt v stekleni skrinji — stradal 40 dni in štirideset noči!
V navzočnosti spoštovanega občinstva bo policija zapečatila stekleno skrinjo, v kateri se bo nahajal Mister Mac Tschambock.
Slavno občinstvo prevzame kontrolo !
Za premiero. to je za dan, ko bo Mister Mac Tschambock legel v stekleno skrinjo, zvišane cene!
Otroci in vojaštvo do narednika plačajo polovico.
Za številen obisk prosi ravnateljstvo panoptikuma.
Charles (pravi), ravnatelj panoptikuma.
Opozarjamo, da se zapečati steklena omara danes točno ob 8.
Gosta, nervozna množica je obkolje-vala stekleno omaro, v katero je počasi legal Mac Tschambock. Napel je suha prsa, si naravnal prožast triko in napravil z roko kretnjo.
Nato je stopil M^onsieur Charles k omari in zaklical:
»Halo! Tschambock sary?«
»Lapi tak!« je odvrnil namišljeni Asi-rec in se je od mraza tresel.
»Zaprite pokrov! Gospod policijski častnik, zapečatite uradno stekleno skrinjo! Znanstveni akt se je začel!«
Orkester, sestoječ iz gosli, klavirja in jazz - bobna, je zaigral poskočno koračnico. Občinstvo je ploskalo.
Asirec je sedel v stekleni omari in grbančil obrvi. Čutil se je sicer junaka, ker je bilo na tisoče oči vanj uprtih, a se ni mogel prav vleči. Zdaj je uprl obrito brado na široko dlan, zdaj je položi! roke na hrbet, zdaj je poginil eno roko pod glavo in z drugo božal nogo.
Občinstvo ga je gledalo kakor čudno ribo v akvariju.
»Hm... diha!« je rekel neki gimnazijec.
»Bedak, zakaj na ne bi dihal?« je odvrnil mož poleg njega.
»Kako dolgo že sedi?«
Šolski škandal v Budimpešti
^ Madžari niso nikoli siti škandalov. Komaj mine eden, že se pojavi drugi. Zdaj so razkrili naravnost neverjeten škandal v neki dekliški šoli budimpe-štanskega predmestja.
Šolo obiskujejo napol odrasle deklice, ki so tako razbrzdane, da je moralo ravnateljstvo zavoda že letos v februarju izključiti petero deklet iz nravstvenih ozirov. Kakšni so bili ti nravstveni oziri, pa pojasnjuje konflikt, ki se je sedaj razvil med roditelji izključenih deklic in med vodstvom šole. Ravnateljstvo šole je namreč obdolžilo starše, da premalo pazijo na svoje otroke, radi česar se širi pohujšanje v šoli. Starši pa so zopet odvrnili odgovornost z izgovorom, da je propadanja nravstvenosti krivo šolsko vodstvo samo, ker prireja v šolskih prostorih plesne zabave, h katerim ima dostop mladi moški svet. Radi tega so starši počeli akcijo, ki ima namen doseči zatvoritev, oziroma bojkot šolskega zavoda.
Pohujšanje med žensko šolska mladino je v Budimpešti tako veliko, da zahtevajo mnogi pedagogi, naj bi zvečer prihajali po deklice starši ali njihovi namestniki. Pripetil se je n. pr. slučaj, da je neka 14 letna deklica ponovno izostala od pouka in preiskava o njeni odsotnosti je dognala, da se ta na pol odrasli otrok cele popoldneve mudi v vojaški kazini, kar gotovo ni vplivalo dobro na njeno nravstvenost.
Peštanski slučaji pa baje niso osamljeni. Še večja nemorala kakor v Budimpešti vlada baje v Alfoldu ter v Gyomroju.
Skrivnosti pariških detektivov
Pariške detektivske agencije ogromno zaslužijo z nadzorovanjem in zasledovanjem nezvestih zakoncev. Mnogo teh zasebnih detektivskih uradov pa je nepoštenih. Baje je samo šest odstotkov takih, da jim človek res lahko zaupa. Par primerov!
Vzemimo, Peter bi se rad zakonito ločil od svoje žene. Gre k detektivski agenciji in ta mu za pettisoč frankov uredi zadevo. Preskrbi mu elegantnega, lepega mladeniča, ki se približa njegovi ženi in jo kompromitira, seveda pod nadzorstvom agencije in na podlagi teh «izvidov» se nato možak lahko da zakonito ločiti. Ali pa druga infamija: Žena nekega trgovca dobiva anonimna pisma. Trgovčev sum pade pomotoma na eno njegovih znank. Da jo preplaši, pošlje k njej zasebnega detektiva, ki se pa ji izda za državnega policista in skuša prisiliti k priznanju, ker hoče za vsako ceno zadovoljiti svojega klijenta.
—	Ničesar nimam priznati, ker nisem ničesar storila.
—	Če ne priznate, javim stvar vašemu soprogu.
—	Ne storite tega, kajti ne razumem se ž njim in iz tega bi lahko nastala razporoka.
—	Torej priznate!
—	To je moralno izsiljevanje-
—	Kakor vam drago!
Detektiv odide v urad k njenemu soprogu. Škandal. Mož popade priliko in se da ločiti. Žena je z otrokom na cesti in se z delom jedva preživlja. Detektiva pa. ki je odgovoren za nesrečo dveh ljudi, trgovec noče izdati. To je resnična zgodba in njen akt leži pri centralnem policijskem uradu v Parizu pod št. 52.434.
Nekateri zasebni detektivski uradi zahtevajo nizke cene, samo da dobijo klijente. Naravno, da za mal denar ni mogoče in se tudi ne izplača delati. Zato nadzorujejo zahtevane osebe zelo površno ali pa sploh ne in nato napišejo izmišljena poročila, seveda le v dobrem j smislu ter tako naplahtajo klijenta, da i so njegova sumničenja brez podlage. j Nepoštene agencije si služijo denar ; predvsein z izsiljevanjem denarja. Clo- j vek, ki se prej o njih ne informira in 1 jim pade v roke, pride lahko v zelo težaven položaj, kajti ko je zaupal nepoštenemu agentu svojo skrivnost, ta v največje začudenje klijenta zahteva od njega veliko vsoto za to. da bo molčal. Preplašenemu klijentu, ki se boji škandala, navadno ne preostane drugega, kakor plačatj,
Dobre detektivske agencije so vedno sitao drage, kajti te plačujejo tudi dobro svoje ljudi. Pri onih agencijah, ki jih plačujejo drago, pa se večkrat dogodi, da skrivaj delajo uslužbenci druge stvari in si tako služijo denar, agenciji pa sestavljajo nedolžna, izmišljena poročila.
Idealen mož
Pisateljico Elinoro Glynovo smatrajo v Ameriki za prvovrstno strokovnjakinjo v vseh zadevah ljubavnega značaja. Ameriško filmsko podjetje Metro-Goldwin Pictures je to že davno uvidelo ter angažiralo damo za svoj dramaturški in režiserski oddelek. Filmi, izdelani po njenih romanih in direktivah, imajo pri ameriškem občinstvu ogromen uspeh. In ker so v Ameriki intervjuvi novinarjev pojav, ki spada k vsaki večji stvari, je o priliki snimanja zadnjega filma Elinore Glynove «Lju-bezen in prestol* vprašal neki novinar pisateljico, kakšen mora biti po njenih nazorih idealen mož. odnosno idealni ljubimec. Dama je odgovorila:
»Idealen mož ne sme lagati: imeti mora svojo voljo in ne sme v nobenem primeru dopustiti, da mu žena zapoveduje. Biti mora pogumen, drzen, inteligentnejši od žene. vedno gospodar in se ne sme nikoli umikati dolžnostim. Karkoli pride, ga ne sme potreti in uničiti. Poleg tega mora biti simpatičen, vedno kavalir, in ne sme pozabiti, da je treba ženski mnogokrat zatrjevati ljubezen, najprej v besedi, potem pa še v dejanju.®
Priporočamo za vzgled in posnemanje vsem tistim, ki so pod copato.
Suzani S€ hoče dolarjev!
Konec teniške karijere Suzane Lenglen.
Francoski listi nam javljajo vest: Suzana je bila. Suzane ni več! Božanstve-na Lenglenka, nepremagljiva igralka, ki je leta kljubovala i svojim nasprotnicam i blestečim ofertam, je slednjič klonila pred neizprosnim mamonom, svetovnim vladarjem dolarjem. Sto tisoč dolarjev ji je obljubila Amerika in za ta denar se ji niti ne bo treba preveč truditi: tri mesece bo potovala iz kraja v kraj v prostrani Dolariji. prirejala ekshibicije, učila ambicijozne Američanke in sem-patja se bo pokazala pred objektivom filmskega aparata. Eto, to bo ves njen trud in zanj ji bodo Američani plačali 6 milijonov dinarjev! Kdo bi se za tako vsoto ne pokašljal na savezna pravila in na amatersko izkaznico?
Taka je torej stvar, ki ji Francozi kar ne morejo verjeti. Bili so se baš sladko zazibali v prelestni sen — in zdaj ga naj bo že konec? Kajti v tem pogledu je najvišja sportska oblast nepristopna in nepodkupljiva (vsaj v Evropi!): kdor uganja šport za plačilo, je profesijonal in nima pristopa na prireditve in tekmovanja sportnikov-amaterjev. Tako so Francozi čez noč izgubili svojo svetovno prvakinjo. Roke pa si manejo Američani in Angleži; prvi, ker so tako poceni dobili Suzanino amatersko izkaznico, brez katere bi njihova šampijon-ka Helen Wills najbrž do svoje smrti čakala na ponosni naslov svetovne prvakinje ; drugi pa. ker jim bo odslej znatno olajšan aranžman wimbledonskih turnirjev. In še nekdo najbrž ne bo neve-sel: Njeno Veličanstvo kraljica Velike Britanije . . .
Suzanne est morte. vive Helen!
Molčeči
Vročinski val, ki je pljusnil čez celo Evropo, je imel veliko posledic: posušil je žitarice, povzročil gozdne požare in zahteval nekatere smrtne slučaje. Dame v morskih kopališčih so olajšale do zadnjega svojo obleko in spregovoril je celo neki angleški poslanec. Ta posledica vročine je najbolj pomembna Mož ni izustil že cela tri leta nobene besede v londonskem parlamentu. Mogoče je, da si ni mogel zbog natančnosti ustvariti lastnega mnenja v kateremkoli vprašanju, mogoče pa tudi. da je molčal radi zdravniških predpisov. A vročina je tudi njemu odprla usta.
Nedavnega soparnega dne se je odločno dvignil ta poslanec izza svoje klopi in se pokril, kakor to zahteva ustava. Začudeni speaker mu je prepustil besedo in v grobni tišini radovednih poslan-
cev je rekel molčeči gentlemen: «Mi-ster speaker! Glede na neznosno vročino predlagam, da se otvorijo okna!»
Pripomniti je, da je bil to letos edini govor, kateremu so ploskali vsi, vladne stranke in opozicija. Vsi so občudovali zdravi smisel molčečega poslanca. Zavrnil pa ga je edino speaker. ki je ledeno izjavil, da nasprotuje predlog za otvoritev oken vsem parlamentarnim tradicijam. «Kakor 'da bi mogla vročina motiti angleško zbornico!» je dejal in dostavil: «Če je častivrednemu gospodu poslancu prevroče, mu dovolim, da se zopet odkrije®. In seja se je nadaljevala.
Vožnja z motocikiom na Oachstein
Prošlo nedeljo so imeli domačini in letoviščari v avstrijskem kopališču Ischlu veliko senzacijo. Ondotni mehanik Franc Miillegger je sklenil napraviti izlet na Dachstein z motocikiom. Za izlet se ni nič posebno pripravljal, temveč je samo dobro opremil strojne dele svojega kolesa, ki je imelo prestati težko preizkušnjo.
Odhod iz Ischla je bil v jutranjih urah in drznega motociklista je spremljala cela kolona tovarišev na motorjih do Hallstatta, kjer je nastopil pogumni Miillegger vožnjo do Simonove koče. Pod močno kontrolo je Miillegger star-tal ob tretji uri popoldne ter je dosegel svoj cilj na Dachsteinu ob 4. uri in 40 minut Ob tem času je dospel do višine 2203 m nad morjem.
Zelo zanimiva je bila ta vožnja posebno radi tega, ker je pot od Hallstatta do Simonove koče v zelo slabem stanju in je imel motociklist nehvaležno in naporno delo. Toda kljub temu, da mu je ves čas nagajalo kamenje, ki se je izpod koles valilo v dolino, je mož premagal vse napore in dosegel svoj namen. Večkrat je zabredel v meglo, toda nikoli ni izgrešil poti in tudi ni izgubil poguma, ko se je parkrat zaletel v stene, pod katerimi se nahajajo globoki prepadi.
Vožnja Miilleggerja je bila triumfalna. Turisti, katere je medpotoma srečaval, so ga veselo pozdravljali, kakih sto planincev v Simonovi koči pa mu je priredilo naravnost triumfalen sprejem. Motocikel ie ves čas deloval brez defekta in tudi obroči so se dobro držali. Seveda pa je dosepel motociklist na cilj ves izčrpan in se je šele drugi dan po temeljitem počitku vrnil nazaj v dolino.
Napoleonov pravnuk v avtomobila
Pred par dnevi se je pojavil na Dunaju imeniten gost. Prišel je iz Londona, katerega je zapustil meseca maja z namenom, da prepotuje Evropo s svojim avtomobilom. Mož je oblečen v elegantno športno obleko, na glavi nosi športno čepico, na nosu ščipalnik, v ustih pa pipico, iz katere se neprestano dvigajo oblački dima. Na njegovi vizitki stoji tiskano ime Juan Bonapar-te in če mož odloži pokrivalo, če sname nanosnik in vzame iz ust pipo, tedaj se pojavijo na njegovem obrazu markantne poteze pradeda Napoleona! Bonaparte.
Juanova prababica je bila groficaj Strelewska, ki je stregla Napoleonu vj njegovemu pregnanstvu na Elbi. Z njo je imel Napoleon otroka, ki je nosil legalno družinsko ime svojega očeta. Mati tega otroka je imela velika posestva na Francoskem, v Belgiji in na Holand-skem. v teku časa pa so premoženja izginila in ganašnji pravnuk Napoleona se je postavil iz nič na lastne noge.
Študiral je -najprej na francoskih in nemških univerzah medicino, ne da bi pri tem postal zdravnik, marveč globe-trotter. V mladih letih ie prepotoval, skoro ves svet. S svoiim prijateljem, portugalskim kraljem CaHosom je bil v Indiji, v Afriki in Ameriki, potem Se je naselil v Londonu in danes je natu-raliziran Anglež ter generalni zastopnik svetovne firme Standard Auto and Mo> tor Company.
Napoleonov pravnuk hrani celo vrsto? spominov na svoje slavne prednike. V domačem muzeju ima več sabeli. nekoliko redov in mrtvaško masko cesarja Napoleona. Kot najvidnejši znak svojega pradeda pa nosi srebrni prstan,i:
katerega je daroval Napoleon grofici Strele\vski na otoku Sv. Helene.
Napolenov pravnuk ni -prav nič sentimentalen mož in se zaveda, da mora človek živeti samo od svojega dela. Pustolovščine odklanja, za to je tudi zavrnil ponudbo neke ameriške filmske tvrdke, ki ga je nagovarjala, naj bi zanjo igral vlogo Napoleona. Pač pa so mu ljuba službena potovanja in v tej misiji je tudi prepotoval celo Nizozemsko, Nemčijo, Češkoslovaško, Madžarsko, Bulgarijo in Jugoslavijo. Z Dunaja poj de v Monakovo, od tam v Curih, dotaknil se bo Ženeve, potem prekorači francosko mejo, se ustavi v Madridu in Barceloni, kjer se vkrca na ladjo in se vrne v London.
Juan Bonaparte je torej doslej prevozil nad 400 milj. pred seboj pa ima še trikrat tako dolgo pot. O cestah se izraža zelo pohvalno, le o cesti med Beogradom in Budimpešto pravi, da spada med njegove najslabše spomine. Na tej progi je uničil devet obročev in Imel je 11 motornih defektov. Tudi s potnim listom in radi carine je imel dovolj neprijetnosti. »Vidite«, je dejal Napoleonov pravnuk novinarjem: »Ce bi bil moj praded ustvaril vse svoie načrte in če bi bilo po njegovem,^ bi vsega tega danes ne imeli, marveč bi živeli v evropskih zedinjenih državah.«
Napoleonov pravnuk ni zadnji svoje ga rodu, ker ima dva sina, Friderika in Roberta, ki sta trda .Angleža in ne razumeta niti besedice francoski.
Washingtonov kip kot politični barometer
Mehika in mehikanske zadeve so zadnje čase vedno bolj v ospredju političnega zanimanja vsega sveta. Cerkveni boj, ki se je razpalil v tej deželi, je tako zanimiv po svoji predzgodovini in po posledicah, ki jih utegne izzvati, da zasleduje vsa javnost dogodke v Mehiki z največjo napetostjo.
V	svetovnih listih beremo zanimivo epizodo, ki je naravnost značilna za mehikanske politične razmere.
V	mestu Mehiki se nahaja Washing-tonov spomenik, o katerem pravzaprav nihče ne ve. čemu stoji. Ta spomenik je pravcati politični barometer, po katerem se lahko presoja razmerje med Mehikanci in Združenimi državami. Vselej, kadar se prijateljstvo med Mehiko in ameriškimi Zedinjenimi državami skali, se loti prebivalstva besna jeza in pobesnele množice razsajajo po mestu, pridejo pred spomenik in ga odstranijo. Vlada to čisto mirno trpi. ker se ji zdi nekaj naravnega in tradicionalnega.
Čim se pa odnošaji med obema državama zboljšajo, naroči vlada kakemu kiparju, naj napravi nov spomenik in kip se zopet odkriva z velikansko slovesnostjo. Tudi tujec, ki pride v Mehiko. presoja diplomatične zveze med Mehiko in ameriško Unijo samo v vidika Washingtonovega spomenika. Ce vidi, da je kip na mestu, ve, da nima pričakovati nobenega vznemirjenja. Ce pa spomenik manjka, mu postane takoj jasno, koliko je ura, in je najbolje, da se skrije pred drhaljo, ki ga utegne pripraviti ob gotovino in dobro zdravje.
Nepozabljajte, da je treba raztopiti dobro, samodelujoče pralno sredstvo „Persil v hladni vodi, ker je tako uporabljen najbolj učinkovit.
Kralj
i Albert na motornem kolesu
«Newyork Herald* priobčuje v svoji pariški izdaji sledečo zabavno zgodbico:
Belgijski kralj Albert I. je hotel dati svojemu narodu lep vzgled za štednjo: odločil se je, da se bo odslej vozil po večini namesto z avtomobilom z motornim kolesom. Tako se je te dni zgodilo, da se je Albert v resnici peljal r.a motornem kolesu na svoj grad v Cier-gnonu. Pa sta ga na cesti kratkomalo ustavila dva orožnika:
dzvolite nama pokazati izkaznica, na kateri je potrjeno, da ste že plačali novo takso na motorna vozila . . .»
Kralj je bil takso poravnal in je imel karto pri sebi. Brez oklevanja jo je pokazal vestnima čuvajema zakona. Ko sta zagledala na karti ime <Albert I., kralj Belgije*, ju je, kakor se spodobi, skoraj zadela kap. Instinktivno sta planila na noge in strumno salutirala . . . kralj pa je medtem pognal svoje vozilo in odbrzel proti gradu.
Temperamentne Sardinke
V	Sassari na Sardiniji se je vršila v torek 27. julija matura na ondotni gimnaziji. K izpitu se je bilo priglasilo 72 dijakov, ki so pa radi zanemarjenja šole tako slabo pisali naloge in tako klaverno odgovarjali, da je proglasila izpraševalna komisija samo, tri študente za godne. Med temi tremi srečniki je bila tudi ena študentka, dočim ;o vse ostale damice propadle.
Rezultat je bil razglašen najprej ust-meno, potem pa še pismeno, in pola z imeni ie bila nabita na črno desko. Propadli dijaki in dijakinje so radi tj-ga sklenili maščevanje. Zvečer so se zbrali na domačem korzu in ko so pi-šli mimo predsednik in člani izpra^e-valne komisije, so se dijaki in dijaki! je razvrstili v falango, ki je strumno ta-skočila profesorje Ln nadzornike, s\o-je dobre vzgojitelje opsovala, oplju\a-ia in oklofutala ter njihovo sveto ;e-lesno varnost tako ogrožala, da je morala nastopiti policija, ki je razjir-jene študente razgnala z orožjem.
Radio-tatvine
V	Milanu je pred par dnevi aretirala policija nekega madžarskega novinaija, ki je imel že več let posebno radio-agenturo za trgovanje z valutami, devizami in inozemskimi borzami. Kot lastnik agenture je bil vpisan dr. Pe:er Čobor iz Kecskemetha, ki se je po vojni preselil iz Madžarske v Italijo ter je navezal stike z različnimi milanskimi trgovci in borzijanci.
Cobor je bil tehnični vojda agenture, katere lastnica je bila velika delniška družba z mnogimi italijanskimi člani. Agentura je več let poslovala, ne da bi kdo prišel na to, da živi pravzaprav od tatvine.
Pred kratkim pa je prejela milanska redarstvena oblast ovadbo, da knde nekdo poročila za agencijo Štefani, ^en-ca je padla takoj na Coborja v Milani in v njegovem uradu je policija res nišla izvrstno urejeno postajo za služb) s pomočjo radia. Na vprašanje, kaline zveze ima agentura, so uslužbenci odgovorili, da imajo stike z Norfolkon v Angliji in z nekaterimi drugimi važiimi postajami. In res. Agentura je sprejemala poročila iz Norfolka, ni pa imela pravice, da bi ta poročila razmnože/ala in jih oddajala naprej. Od tega odcaja-nia pa je v glavnem živela in se z ljirn okoristila. Z razmnoževanjem porodil je materijelno oškodovala rimsko italjan-sko agencijo Štefani, ki se je pribžila pri notranjem ministrstvu v Rimi, po zaslugi katerega je sedaj prišla cela stvar na dan.
Dr. Cobor, sicer zelo bister človek, ni imel dovoljenja niti za borzno ag^ntu-ro, niti za radiopostajo. Kako je rrišel do ključa, ki mu je omogočil razčlenjevanje borznih poročil, tudi ni znan). Na podlagi najdenih knjig je policija zaprla agenturo, madžarskega časnikarji pa spravila pod ključ. Obtežilno je zanj zlasti dejstvo, da je bil gmotni dobiček teh radiotatvin zelo velik in da je mož v zadnjem času prislužil s svojo agenturo nič manj kot 300.000 li;. Zadeva pride seveda pred sodišče.
»Osemnajst minut.«
Zares... nič ne je?«
»Prava reč, tako dolgo znam tudi jaz to!«
'Če osemnajst ur nič ne ješ, boš tulil od lakote... Ta pa bo stradal 40 dni in 40 noči...«
Mlada dama se je nezadovoljno na-krernžila iti vprašala svojega spremljevalca:
-Ali samo sedi? Ali sicer nič ne dela?«
Kaj se pravi: nič ne dela? Saj strada!«
»To pa se ne vidi!... Kdaj dobi vode. gospod posestnik panoptikuma?«
■ Jutri, obsorej. Prosim, počastite nas s svojim obiskom.«
Občinstvo je še nekaj časa gledalo Asirea, ki je bil med tem zadremal, in je nato polagoma zapuščalo panop-tikum.
»Čemu smo prišli že danes, priti bi morali čez pet dni. Zdaj sem videl le, kako so ga zapečatili.«
Ponoči je odprl Monsieur Charles vrata svoje sobe tik ob p an optiku in si še enkrat ogledal svojo »glavno številko«, ki naj bi mu deževala zlato. Asirec je ležal na dnu steklene skrinje in spal. Monsieur Charles je dvignil sivetiljko in posvetil spečemu v obraz. Ta je trenil
z vekami, zazdehai in nato počasi odprl oči.
»Kdo je?« je prestrašen vprašal. »Oh, vi ste. Monsieur Charles?«
»Dragi moj, prišel sem le. da vidim, ali je vse v redu. Spi mirno dal ie! Lahko noč!«
Asirec se je pretegnl! in nato rekel:
»Pravzaprav ni vse v redu!«
»Kaj pa je?«
»Jesti hočem.«
»No,« je dobrodušno odvrnil Charles,« za to imaš še čas.. . Samo še 39 dni... Potrpi še malo!«
»Vi lahko govorite — potroi še malo,« je nezadovoljno Dripomnil umetnik v stradanju. »Vi ste gotovo dobro večerjali, jaz na od zjutraj nimam nič v želodcu... Koliko pa je pravzaprav že ura?«
»Tri po polnoči. Spavaj, dragi moj, jaz grem!«
Privil je svetilko in že je hotel oditi, ko je zaslišal za seboj trkanje na stekleno omaro.
Trdno in energično se je začul Asirčev glas:
»Jesti hočem ... Stvar sem si premislil. Pustite me iz te mišnice! Hočem začeti kaj drugega!«
Posestnik panoptika je v duhu že videl, kako mu je izginilo zlato, obupno
se je prijel za glavo in zavpii:
»Lump... uničiti me hočeš! Dal sem že za ves tedei: tiskati lepake... Vse mesto govori o tebi. Ne. v omari ostaneš!«
»Če me prostovoljno ne izpustite, vam napravim jutri, ko bo panoptikum poln obiskovalcev, tak škandal, da me boste pomnil: .. No?«
Charles je povesi! glavo, čuti! je. da bi, čeprav bi se mu danes posrečilo pregovoriti moža, nikakor ne stradal štirideset dni.. Stopi! je k stekleni omar:, jezno strral pečate, odkril leseni pokrov in zatulil: »Izlezi ven, lump!«
Umetnik v stradaniu je molče ostavil omaro in ponižno rekel: »Mar sem vedel. da se bo tako končalo? Mislil sem, da bom izdržal!« — Torej, poračunaj-va! Za en dan stradanja 25 rubljev, za vstopnice — 10 kopejk na osebo —- recimo 40 rubljev ..sktmaj. ker nisem stradal vso noč. 51 rubljev.
»Poberi se!« je divjo zakričal lastnik panoptika in planil nadenj.
»Gospod Charles,« je reke! umetnik v stradanju, »nimam rad takih šal...« Na rahlo ga je potisnil nazaj v sobo. ■ Ali nimate nič jesti? Želodec mi je izčrpan ... « Na mizi so ležali ostanki večerje, ki
jo je bil použil Monsieur Charles z gospodom policijskim častnikom; pol gosi in petdeset jajc... »Umetnik v stradanju« je pograbil gos, jo raztrgal v kose in v petih minutah je izginila v njegovem žrelu.
Monsieur Charles je sta! na drugem koncu mize ter s strahom in začudenjem gledal vanj...
Umetnik v stradanju je pograbil gnjat in jo v velikanskih grižljajih pospravil. Prav tako hitro so izginila jajca...
Gospodar panoptika se je od strahu sesedel na stol in vpraša!:
»Ali vedno toliko jeste?«
»Ne. samo če sem lačen!«
»Tn kdaj ste lačni?«
»Vedno.«
»Dragi moj.« je razburjeno rekel Monsieur Charles, »najine pogodbe ne bova raztrgala . jo bova samo pre-drugačila ... Kazal vas bom kot slavnega požeruha. Povejte mi. dragi moj. ali lahko sneste en večer 25 žemelj in celo pečeno gos?«
»Hm,« je deia! umetnik v stradanju, »pridenete lahko še nekaj klobas in deset jajc...«
'Dobrotnik!' je vzkliknil Monsieur Charles iti objel okoli vratu umetnika v stradanju. »To bo zbudilo še veliko
več pozornosti, kakor stradanje.;-
»Škoda, da je prepozno!« je ndan-holično pripomni! fant
»Zakaj?«
»Lahko bi takoj nastopil.. Zofka Kveder:
Pisma, ki mi jih pišejo
Škoda, da posetov ne morem sprtjemati, preveč časa vzamejo. Pismo pa ji tako !ep obisk, prijeten duši in srcu. R-.zvedri človeka, živcem ni škodljiv in tolaibo, ki ti je prinese! v kakšni žalosti ali skrii, lahko dalje daš na tih način drugim dušam betežnim. Na jok ti je bilo, pa ko pismo dočitaš in še par spominov notri kane, ie tuga odšla in neka lepa moč v tebi, stokrat pozabljena, se je zopet oglasila. In šale zbijaš, pa četudi se ti cmeri oko.
Kmetiške ljudi ljubim. Naši so zeo inteligentni in razveseliš se nad njimi, :ako jo sočno odrežejo. Niso grobi, kvane uganja samo izprijen gospod, ki ni ne )ev, ns rrev. Kmetiški človek bo redkokdaj kai hotel zase, inteligent pa jako rad; kitar že piše, zahteva kakšno majhno uslugo, ki vas velja dokaj časa in hoje.
Napisala sem »Iz polpreteklega časa*, feljton za »Jutroc. In kot prvi oešovor, še preden mi pride list, sem prejela karto iz Frama. Naj bo -»r^oisaTta: ^spa tisto,
Kraljestvo mode
Jesenska potovanja
Prav zares, da se lahko vsaka dama, ako je količkaj modno orijentirana, opremi za potovanje s prav skromni« mi sredstvi. A mnoge dame menijo, da si ni morejo privoščiti dragega pot« nega ko^uma, ker pozabljajo, da je treba samo pravilno izbirati ter potno ♦obleko pogoditi tako, da lahko služi tudi drugim svham. Vsak potni plašč, vsaka dopoldanska obleka in često ce« lo tudi model, ki je prvotno zamišljen za popoldanske prilike, se da v barvah in kroju pogoditi t?ko, da je lep in o'aktičen ne samo za potovanje, mar« več tudi za bivanje v krajih, kjer se ustaviš. Seveda pa moraš imeti dokaj smisla za modni stil, da znaš držati potno opremo tako enotno, da res na« praviš najboljši vtis.
Kot ogrtač je za vožnjo še vedno priljubljen raven moški paletot, ki ga dan izgotoviti iz impregniranega blaga, da ga lahko obenem porabljaš za dežni plašč, pa tudi za bivanje na kro« vu ladje, kakor tudi za vožnjo z avto« mobilom. Izbereš ga lahko v škotskih vzorcih (kakor ga predočuje model 2. na naši sliki), vendar pa kari ne sme« jo biti preveliki, ker so ti bolj pri« kladni za fasone raglana. Posebne pri« ljubljenosti so deležne materijalije plaida, ki so harmonično šatirane, pri čemer prednjačijo rjava, beige, sred« nje zelena in fina sivkasta barva. Kri« lo iz istega materijala ter ljubka srajč« na bluza, ki se zopet nosi navzven, kompletirata takšno potno opremo, ki skupno z malim filcastim klobukom učinkuje vedno prikupno. Enostavni potni :evlji iz temnorjavega usnja so vrlo moderni, nizki podpetniki so ljub« ki in d^centni. Letos so najbolj porab« Ija za potovanj • krokodilovo usnje, ki se dobro prilagodi vsaki opremi. No« gavice so deloma enobarvne, kakor od solnca ožgane, ali pa vzorčaste, pri če«
er prednjačijo kari in črte. Takšne ncJavi^e so seveda vedno zamišljene v volni in imajo dosledno športni značaj, dočim so enobarvne nogavice brez iz« jeme svilene.
Ako za potovanje izbereš enostavno obleko in neodvisno od tega poseben plašč, ker hočeš preprečiti često izpi« ranje srajčne bluze, tedaj mora oble« ka za nastopno jesen biti izbrana iz mehkega blaga v različnih srednjih barvah. Prednjačijo: peščena, kakao, rož« nato lesna in številne rjave barve. Pred; dnja skica na naši sliki pred« stavlja tak model: enostavno jumper« jevo obleko s športnim krilom v drap«
barvi, s temnorjavim pasom, istotaki« mi gumbi in temnorjavo samoveznico, ki spe-ia mali ovratnik.
Desna skica končno predstavlja medlozeleno platneno obleko, s tem* nozelenimi ornamentalnimi vzorci (ka« sha ali sličen materij al). Ovratnik je navzlic prerezu visoko spet z dvojnim gumbom, dočim sta konici ovratnika lahno upognjeni. K tej obleki se si« jajno prilagoduje usnjen plašč, podlo« žen z dublejem in eventualno oprem« ljen z rjavim ali beige«barvnim krznom. Vobče bo vsak jesenski plašč in po« sebno potni ogrtač po možnosti gar« niran s kožuhovino, kar bo povečalo njegovo praktičnost, ker bo lahko do= bro služil tudi za zimske izlete. Filca« sti klobuček v barvi ogrtača obdrži modno visoko a navzlic temu malo obliko.
Za deco so kot potni ogrtači naj« prikladnejši mali paletoti, odnosno raglani, garnirani z nekaterimi škotski« mi okraski. Temu primerno je treba izbrati majhen filcast klobuček poljub« ne barve.
Gubaš ti plašči
ohranijo tudi v prehodni sezoni svojo veliko priljubljenost in se nadalje iz-gotavljajo iz najrazličnejših materijalij.
Za promenado so krojeni iz močnega volnenega ripsa, ali volnega, lepo
tije gub zdijo v pasu upognjene, kar daje pasu vrlo originalno linijo. Nadalje je treba omeniti, da so gube v gor« njem delu čvrsto prišite, dočim v spod« nji partiji plašča izstopajo in na ta na« čin dajo ravni liniji tega ogrtača lep zanos. Rokavi so popolnoma v skladu s krojem plašča, a »zapestje sc ■ eka-kor lahko garnira s krznom.
barvanega blaga. Za obiske ali za ve« černe prireditve se nosijo plašči iz tež« ke, ne preveč občutljive svile, ki pa je povsem gladka, ker črtaste oblike rav« no pri gubastih fasonah povzročajo ve« like težkoče, dočim te pri gladkih ma« terijalijah docela odpadejo.
Plašč, ki ga predočuje naša skica, je zanimiv v toliko, da se preamezne par«
Kapuca
predstavlja posebno novost jesenskega dežnega ogrtača. Za moderno oblečeno damo je namreč pri deževnem vreme« nu težko izbrati pravi ogrtač, kajti dež« ni plašč se zdi pri obleki za obiske, ki se nosi pod njim, zelo neprikladen, vsak drug ogrtač pa ob mokrem vre« menu trpi samo škodo. Zdaj nudi moda nov materijal, ki je razmeroma zares prikladen za deževje: to je impregnU rana svila. Skromen paletot, izgotov«
ljen iz te svile ter opremljen s kapuco, kakor jo predstavlja naša skica, učin« kuje dovolj prikupno in je nedvomno zelo praktičen, ker kapuca lahko v de« ževju ščiti klobuk bolje, kakor mali dežnik.
Volani
Veliki modni saloni še nikakor niso enotni v nazorih o liniji jesenske in zimske mode. Mnogi se pečajo zopet z ravno obliko — to so večinoma oni ate« Ijeji, ki se pretežno bavijo s športnimi
in trotteurskimi modami — drugi zo« pet skušajo obnoviti princesno linijo, ki bi naravno zahtevala primerno razšir« jenje krila. Da pa bi se premostilo po« rajanje nove mode, izgotavljajo vsi modni saloni brez izjeme oblike vola« nov, ki veljajo za vrlo mondene ter za« res učinkujejo mladostno in prikupno. Za primer predočuje naša mala skica obleko za obiske: vsa partija krila je opremljena z volani, ki odgovarjajo onim na podlehtju. Interesantna je tu« di ozka proga, ki pričenja pri ovratni« ku in sega do spodnjega roba, s čemer se volani zdijo pritrjeni in je na ta način odstranjen vtis «stila», ki bi sicer bil očiten. Taka obleka se predvsem izgotavlja iz težkega svilenega krepa, a tudi iz tafta.
Radio
Izvleček iz večernih programov
Dunaj (531 m, 7 KW), Berlin (504 m, 10 KW) Frankfurt (470 m, 10 KW), Leipzig (452 m, 10 KW), Bera (435 m, 6 KW,), Rim (425 m, 12 KW).
NEDELJA, 8. VIII. Dunaj 18.10: Večer duetov. (Smetana, Bi« zet, Puccini, Verdi, Mozart). 20: «Car in tesan.. Komična opera v 3 dej.
Berlin 20.30: Poljuden večer. (Moški pev« ski zbor in solisti). 22.30: Plesna godba. Frankfurt 19.30: Mandoline in kitare. 21.30: Odlomki iz raznih oper. 22.30: Plesna godba iz Berlina. Leipzig 19.45: Pisan večir.
22: Stare nemške narodne melodije. Bern 20: Ajije pesmi in orkester. Rim 21.10: Odlomki iz opere «Andre Che« nier».
PONEDELJEK, 9. VEL Dunaj 19: Prenos slavnostne prireditve iz Salzburga; — Mozart: «Otmica iz Ser*ila». V primeru atmosferskih mo« tenj se vrši koncert). Berlin 20.30: Kmečko žegnanje. (Orkester solisti).
Frankfurt 20.15: Večer presenečenj. Leipzig 19.45: Večerni koncert (Klavir in solisti). Nato šopek biedermeierskega humorja.
Bern 20: Orkestralni koncert in recitacije
znih pisateljev. Rim 21.25: . j«.alni in instrumentalni kon« cert; uve komediu eno^j-nki in ven« ček -p ii.
rOREK, 10. VITI. Dunaj 20: Zabaven večer. Berlin 20.30: Pisan oder (Orkester, arije
raznih oper, pesmi itd.). Frankfurt 20.15: Novejša italijanska ko« raorna glasba. 21.15: Produkcija. Leipzig 19.45: «Belcanto»; komična opera v 1 dej.
Bern 20: Orkestralni koncert in solisti. Rim 21.25: Vokalni in instrumentalni kon« cert ter koncert češke glasbe.
SREDA, 11. Vin. Dunaj 20: Orkestralni koncert dunajskega sinfoničnega orkestra — Bach: Intro« dukcija, koral in fuga. — Brahms: Koncert za violino in cello. — Cajkov« ski: Simfonija št. 5, Odur. Nato lahka večerna glasba. Berlin 20.30: Orkestralni koncert. — Haydn: Sinfonija št. 7, Odur. — Mozart: Kon« cert A«dur za klavir in orkester. — Beethoven: Uvertura št. 3 iz opere <rLeonora».
Frankfurt 20.15: «Veliki in mali Klaus«. Drama.
Leipzig 20.15: Sinfonični koncert. Bern 21: Allegretto in andante auasi aile« gretto iz Beethovnovega godalnega tria D«dur. — Menuet in rondo iz Beethov« novega godalnega tria št. 2. (Vmes igra orkester).
Rim 21.25: Odlomki iz operete oJCneginja čardaša®.
ČETRTEK, 12. VIII. Dunaj 20: Koncert vojaške kapele. Berlin 20.30: Po delopustu (Orkester, kvar« tet rogov, pevski dvojni kvartet). 22.30: Plesna godba. Frankfurt 20.30: Romantičen večer. Leipzig 19.45: Narodne pesmi. (Poje zbor.)
20.45: Sinfonični koncert. Bern 20.30: Orkestralni koncert; trio (oboa, klarinet, klavir) in klavirski koncert. Rim 21.25: Vokalni in instrumentalni kon« cert.
PETEK, 13. Vni. Dunaj 20: Prenos slavnostnih prireditev iz Salzburga. (V primeru atmosferskih motenj se vrši koncert). Berlin 20.30: «Tat pomaranč®. Vesela aku« stična igra. — Mozart: Trio za klavir, violino in cello, B«dur. Frankfurt 20.15: Zabaven večer. (Orkester,
solisti in recitacije). Leipzig 19.45: Supp6: «Lepa Galathea®.
Opera v 1 dej Bern 20: Orkester, recitacije in predavanje.
Rim 21.25: Vokalni in instrumentalni kon» cert. — Četrt ure humorja.
SOBOTA, 14. VIII. Dunaj 19.45: »Valček ljubezni«. Opereta v 3 dej. Nato plesna godba iz hotela «Bristol».
Berlin 20.30: Jožet Plantov večer. (Sode. luje orkester). 22: Plesna godba. Frankfurt 20.15: Mozartove serenade; nato
plesna godba iz Berlina. Leipzig 19.45: Verizem v operi. (Orkester in solisti. 21: Plesna godba. Bern 20.30: Orkestralni koncert, pesmi, ko«
mika, plesna godba. Rim 21.25: Vokalni in instrumentalni kon« cert, nato plesna godba.
Radio-konierenca v Parizu
Mednarodna radiofonska unija, s sede« žem v Ženevi, je imela od 2. do 6. julija v Parizu konferenco, kjer se je razpravljalo o različnih za evropsko radiofonijo aktual« nih vprašanjih. Tudi na tej konferenci je bilo na prvem mestu vprašanje razdelitve razpoložljive valovne skale med posamezne evropske radiofonske oddajne postaje. Ka« kor znano, je mednarodna radiofonska unija že trikrat poskusila razdeliti razpo« ložljivo valovno skalo od 200 do 600 m med posamezne radiofonske oddajne postaje, tako da ne bi druga drugo motile. Razde« litve so se sicer posrečile, to se pravi, vse oddajne postaje, ki so tedaj že oddajale, so našle v valovni skali mesta. Ali razvoj je šel naprej in vsak dan je začela obra« tovati kaka nova oddajna postaja. Valov« no dolžino, s katero je oddajala, je bilo to« rej treba vriniti v valovno skalo: na ta na« čin se je moral dopustni interval med po« sameznimi postajami bolj in bolj krčiti. Jasno je, da tako ni moglo iti dalje, kajti oddajne postaje same imajo izraziti smisel za red in če so prisiljene v preveliko gne« čo, začno to nasilje prav krepko izžvižga« vati. To žvižganje je prisililo Mednarodno radiofonsko unijo, da najde nov način raz« delitve valovna skale, tako da bodo našle v njej mesta tudi še nadaljne oddajne po« staje, ki se bodo v doglednem času zgra« dile.
Na onferenci, ki se je k, spomladi vršila v Bruslju, so valovno skalo razdelili v dve skupini valov: glavne in stranske va« love. Oziraje se na gostoto prebivalstva in gospodarsko stanje, so dodelili vsaki dr« žavi goto evilo glavnih valov, na kate« rih boffi cdr ale važnejše rad ofonske od« dajne postaje dotične države. Število glav« r.:h v-lov je omejeno in intervali mcu po» sarr 'r.:: valovnimi dolžinami so tomu, so nu ebojne motnje postaj, ki bodo oddajale na glavnih valovih, izključene; s tem je dober sprejem na daljavo zagotov« Ij.n. P ije pa dobi vsaka država tudi do« lečeno število stranskih valov, na katerih bodo oddaji'.- vmesne ia sploh ..anjše od« dajne postaje, ki za sprejem v inozemstvu ne pridejo toliko vpoštev. V valovno ska« lo, kjer je moglo preje nemoteno oddajati le 98 radiofemskih oddajnih postaj, so po novi razdelitvi razmestili 150 oddajnih po» staj, s čemer je to pereče vprašanje za ne« kaj časa rešeno. Na pariški konferenci je poročal predsednik tehniškega komiteja Raymond Braillards, da se je poskusno od« dajanje po novi razdelitvi obneslo in so tudi vlade skoro vseh držav spremembo že odobrile. Na podlagi tega so na konferen« ci sklenili, da stopi nova razdelitev valov« nih dolžin v veljavo 15. septembra t. 1. Vzrok, da se sprememba ni izvršila takoj, leži v tem, da je dala Mednarodna radio« fonska unija izdelati serijo natančnih va« lomerov, ki se bodo razdelili med posa« mezne oddajne postaje, da se bodo mogle striktno držati njim odkazanih valovnih dolžin.
Celovec bo oddajal že septembra. Vmesno oddajno postajo v Celovcu so začeli graditi pretekli mesec. Dela na zgradbi hitro napredujejo. Hišica za oddajne aparate je že gotova in so že začeli postavljati antenske strope. Oddajne aparate je dobavila ameriška tvrdka Weetern Electric Company in eo že dospeli v Celovec, kjer jih začno montirati začetkom avgusta. Kdaj bo službena otvoritev nove oddajne postaje, se še ne ve, vendar avstrijski listi upajo, da bo postaja o priliki dunajskega velesejma že oddajala in sicer spočetka le dunajski program.
Porušen je antenskega stolpa v Berlinu. Vsled velikih viharjev, ki zadnje čase tako pogosto divjajo nad Evropo, se je pred par dnevi porušil antenski stolp berlinske ra« diofonske oddajne postaje na Magdebur« škem trgu. Kljub temu, da se je antena nahajala nad eno najobljudenejšib ulic, ni bilo pri porušenju k sreči nobenih člove« ških žrtev. Sedaj oddaja berlinski program Ie postaja \Vitzleben.
Tretja nemška velika radio*razstava. Na tej razstavi, ki se vrši od 3. do 12. sep« tembra v Berlinu, .bo zopet razstavila nem« ška poštna uprava več tipov modernih od« dajnih postaj. Razstava bo nudila tudi ja« sen pregled dosedanjega razvoja brezžične televizije. Razstavljeni bodo tudi amater« ski izdelki prejemnih aparatov, za katere so razpisane znatne nagrade.
kar je bilo v »Jutru« napisano, živ spomin mi je obudilo na nekdanje čase. Kot pastir na paši sem bral »Domačega prijatelja« in smilili so se mi tisti, ki ste jim v listnici dajaii lekcije. Danes sem prepričan, da so jih zaslužili. Ni mi bilo dano, da se dvignem nad takratni svoj socijalni položaj, vendar precej čitam in nad vse cenim tisto srčno kulturo, ki ie lastna zlasti vašim spisom. Osial sem navaden kmetiški delavec, saj ste tudi vi pisali za ljudstvo in ne brez uspeha. Če vam bo pisava predrobna, vam io bo pa Sunčana prečitala.«
Kai ni to lepa vernost? Zato, kaj ne, odpuščate, da nisem niti komplimentov zamolčala. Povem vam, da so mi res lepo zado-neli z domače grude.^
Piše mi iz Prekmurja mlad fant, mlad učitelj. Tako lepa iskrenost in toplina srca dehti iz njegovega pisma, da bi kaT v vrt posadila to lepo dušo v najlepši tegelček in morda bi raslo to in cvetelo narodu. Kar tako lepo mi piše brez ovinkov: »Našel sem v »Jutru«, kar sem iskal. Mislil sem: Umrli so nekateri prijatelji dobre gospe, zakaj jih ne bi nadomestovali drugi, istih misli, enakih src. Hotel bi biti. ravno-tak, kakor so bili oni, zato sem tako naslovil pismo, kar »Draga naša gospa Zofka«. Prepričan sem, da bo prav. Jaz sem kmečki sin, učitelj. Imam prijatelje, a mno-
gokrat me ne razumejo. Ko bi jim mogel dati svoje misli in svojo dušo, bi me morda razumeli. To ie res, jaz drugače govorim in oni me drugače razumejo. Težko je to. In če tudi sem mlad in zdrav, verjemite, tudi jaz bi nekaj prosil za svojo dušo, da mi kdo pot pokaže, da me razume, da me potolaži, ker, kar sam se zdim samemu sebi, pa če je tudi polno ljudi okrog mene.«
Odgovarjam: Da sem bogata in da me življenje še ni preveč izžalostilo in zlomilo, izdajati bi začela takoj čuden časopis o svrhi življenja, o tugi in veselju, o razumevanju bližnjih, o lastni večni samoti duše. Tako vam pa samo :o velim: Učite, kolikor najlepše znate, mlade duše! Morda se bo v klopi pred vami zaiskrilo nekaj parov oči, ki Vas bodo vse razumele, vse, kar bi Vi tako radi dajali prijateljem. Naj Vam bo v tolažbo tisto blagoslovljeno oboževanje učenika, ki se bo k Vam dvigalo, kakor kadilo k oltarju. A kadar je duša težka, v polje pojdite, pred kmečkimi čebelnjaki se ustavljajte, pred kupom mravljincev dolgo postajajte, ob potoku in dalje v gozd hodite, po stezah, ki peljejo na vrhove hribčkov prekmurskih. In ko se razgledate okrog, vse daljine vam bodo govorile: oblaki, vasi, polja, gozdovi. V nočeh pa, ko je zatohlo v sobi, ven pod zvezdnato nebo! Tam, v večnem hrepenenju: V višine, v višine! Ta® naj se čisti Vaša duša, rodi
i pravi človek, ki zjutraj hodi po poti poklica, drugačen, bolj dober, bolj svetal kakor pa vsi oni, ki so krokali po krčmah. Vi pa bodite višji človek! Če se bo z izkustvom, trudom, mnogim razmišljanjem, pridnem delom, v Vašem srcu, v Vaši duši kaj izklesalo, ko postanete mož pošten in Jeklen a z dušo blagorodno in mehko — takrat pojdite med narod, in storilo se bo, da mu boste učitelj z besedo, z delom. Narod ji n nikdar ni imel in ne bo imel preveč!
Z Južne meje naše države, tam nekje z bosansko- hercegovskih skritih poti, vode-čih po predrznih skalah k morju, kier se tobak tovari in rokomavha od smelih gorskih ptičev doli v čolne pod grmovje skrite, mi piše moj nekdanji sotrudnik to-le fletno pismo:
»Ko sem bil šestnajstleten trgovski učenec, ste priobčili nekoč v rajnem »Prijate-ljuj mojo črtico »Mati«. Razglednico, s katero ste me obvestili, da ie črtica sprejeta, hranim še sedaj kot drag spomin. Da ne računam drobnih vesti in dopisov v razne takratne časopise, bila ie to moja črtica prva večja tiskana stvar. Rajni Vydra mi je zato poklonil cekin desetih kron! Kako sem bil srečen! Imel sem ga za prvi obisk svojcev. Kolikokrat sem črtico še tiskano prečital! Hvala Vam, gospa Zofka, za tisto neskaljeno, iskreno se^
sel je! Kakor rad sem tudi čital Vaše opise, tako nežno materinske o Vaši majčkeni Vladi. In kako mi je bilo težko, ko sem pozneje iz časopisja doznal, da je umrla... Kakor da je nekdo mojih umrl, tako znana mi je bila ona... Prišla so grda leta vojne; prešla so. Očuvan sem bil vojnih grozot, čeprav sem služil celih pet let. Vendar se mi zdi, da sem postal cel drug človek, da prejšnjega, ki sem bil, ne poznam več. Zdaj sem pri finančni kontroli — ni najlepši posel — v menda najizgubljenej-šem kraju Bosne ponosne in še v Hercegovino kršno gre naš rajon. MoJa tovari-šica Je Slovenka, ali tudi sicer »nas ima dosta Slovenaca... «
Čitalci moderni, oprostite, če po starem in po domače kramljam s svojimi starimi znanci in sebe s pravim imenom imenujem. To ni glad za kakšno slavo, saj sem večini današnjega mladega naraščaja pseu-donim. A čez par sto let bomo vsi anonimni. Tako, malo sebi v tolažbo, malo še srca lovim in duše. Dežuje zunaj in v prsih mi je otožno. Lepo pismo pa mi rodi lep •smehljaj in kmalu pozabimo tugo ta trpljenje.
Glejte, iz Bele Krajine mi tako prisrčno piše gospa. Ne bomo padli, dokler imamo take matere in žene med nami! — Piše:
»Včasih mislim, da Je življenje tako bed-
no in otožno, da nikjer ni več tolažbe in na vsem svetu nič več lepih dni. In pridete Vi, draga gospa Zofka, kaj napišete in človek ie zopet drugačen, poživljen. — Goričanka sem, Sokolica že odtlej, ko je bilo sokolsko mišljenje še greh, zločin! Poročila sem se s 16. leti in imam zdaj že šest krepkin dečkov; skrbno jih odgajam, da bodo vredni člani človeške družbe. Vedno sem bila idealna. Marsičesa me je že naučilo življenje. Vendar je še vedno nekaj večnih plamenic v naših srcih, ki večkrat ob vsakdanjosti in skrbeh našega življenja za nekaj časa ugasnejo, a zopet zasvetijo. Tako pač usoda veže človeka z realnostjo, da skrbi in dela, pa vendar hrepeni po višjem.«
Dobila sem še nekaj v album. V albumu se laska, to se razume, a fletno se čita. Napisal mi ie 2iga Lajakov Mozirski: Da sem Rafael, Rubens nizozemski, Šubic, mojster naš slovenski. Jaz pri Jakopiču bi v LJubljani Tvoj portret — zijalom ne! — razstavili Če Petrarka bil bi, slavnoznani, al' Prešeren, Te v sonetih bi proslavil. Ker pa skromen le slovenski sem poet, nimam teh nesmrtnlkov proslav, vtrgal sem samo na naši gori cvet, ki pošiljam v srčen ga pozdrav prvi nam »Slovenki«!..,
Slavist

France Miklošič,
(v 70. letu)
Naš narodno zavedni Ljutomer od« krije danes svojemu naj odličnejšemu rojaku in častnemu občanu spomenik v neposredni bližini, kjer je slavijenec preživel mladostna leta. Starejši gene« raciji je še v živem spominu velika na* rodna slavnost v Ljutomeru dne 2. sept. 1883 ob Miklošičevi 70«letnici, ka* tere so se udeležili zastopniki številnih znanstvenih in narodnih društev, pred* vsem pa mnogobrojno občinstvo ljuto* merske -okolice z navdušenim slavnost« nim govornikom Bož. Raičem.
Na znanstvenih uspehih tako bogato Miklošičevo življenje kaže na zunaj priprosto lice: Rojen 20. novembra 1813 v bližnjem Radomerščaku kot sin seljaka, je obiskoval ljudsko šolo v Ljutomeru, kamor so se preselili 1817. njegovi starši; prva dva gimnazijska razreda je dovršil v Varaždinu, ostale štiri v Mariboru, vedno med »prvimi. L. 1830 se je podal v Gradec študirat filozofijo in pravo; tu se je pod vpli* vom rojaka St. Vraza navdušil za ilir« sko idejo in slovanstvo, se poskušal v pesništvu in se učil raznih jezikov. Po poldrugoletnem predavanju modro* slovja na graški univerzi je odšel v je* seni 1838 kot doktor filozofije na Du* naj z namenom, da postane advokat. 1840. je promoviral za doktorja prava in stopil v odvetniško pisarno Mih. Bacha; toda v prijateljskem občevanju s Kopitarjem, ki je slovel tedaj za naj« bolj učenega slavista, se je odvetniški kandidat prelevil v solidnega jeziko* slovca. Kako obsežno in temeljito je bilo že tedaj Miklošičevo jezikoslovno znanje, nam svedoči 1. 1844. izišla oce* na Boppove primerjajoče slovnice in« dogermanskih jezikov. S pomočjo Ko« pitarjevo, ki je našel v 33 let mlajšem rojaku kongenijalnega duha, s katerim se je mogel razgovarjati o različnih vprašanjih slovanske filologije, je do* bil Miklošič 1. 1844. mesto skriptorja v dvorni knjižnici in s tem skromno eksistenco. Odslej je potekalo njego« vo življenje enakomerno v resnem štu« diju in objavljanju njih rezultatov. Le začasno ga je razburkano leto 1848. potegnilo v svoj vrtinec, ko je bil pred« sednik "dunajske «Slovenije» in posla« nec v kromeriškem državnem zboru, dokler niso zbora razgnali, sicer mu je bila politika tuja.
O čemer je sanjal Kopitar v svojih patrijotičnih fantazijah, to je Miklošič dosegel 1. 1849., ko je zasedel kot iz« redni profesor novoustanovljeno sto« lico za slavistiko na dunajskem vseuči« lišču in postal že naslednje leto redni profesor. Dunajska akademija znano« sti mu je 1851 priznala nagrado 1000 goldinarjev za njegovo primerjajoče glasoslovje slovanskih jezikov ter ga imenovala za svojega pravega člana. Kot profesorja slavistike in akademiku se je Miklošiču odprlo novo obširno polje delovanja, nad vse plodovito na dragocenih sadovih in bogato na ča« steh: L. 1854. je bil izbran za rektorja univerze, 25 let je bil predsednik iz« praševalne komisije za srednješolske kandidate, od 1862. je bil dosmrtni ud gosposke zbornice, 1. 1864. je bil odli* kovan s plemstvom, a najlepši izraz izrednega snoštovanja in priznanja za« slug pa je dobila proslava njegove 70«letnice, ki so jo priredili neštefi njegovi častilci z akademično mladino na čelu dne 20. nov. 1883 na Dunaju. Njegovi tovariši z akademije in uni« verze so mu ob tej priliki poklonili ve« liko zlato medaljo z adreso, na katerih so tiskana najslavnejša imena vse Ev« rope, hvaležni učenci so mu izročili dragocen album s fotografijami, ino« zemske akademije so mu poslale adre« se, Ljubljana ga je odlikovala s čast« nim meščanstvom, spomnile so se ga kronane glave. Še nikoli ni bil kak slo« vanski učenjak počeščen in odlikovan v toliki meri in od tolikih strani kakor naš Miklošič! Do konca delaven je umrl 7. marca 1891 v 78 letu svoje dobe.
Miklošičev pomen za razvoj slavi« stične vede je ob njegovi smrti ozna« čil Vatroslav Oblak s kratkimi bese« dami: Izbrišimo njegovo ime iz slavi« stike in potisnjena bo nazaj za skoraj pol stoletja. Ves ogromni napredek v slavistiki bi bil nemogoč, zakaj ta se opira na trdno podlago njegovih pre« iskovanj in del. Sezidal je ogromno po« slopje primerjajoče slovanske slovnice ter se ž njim častno pridružil ustano« viteljem primerjajočega jezikoslovja germanskega in romanskega; dal jfe slavistiki trdno podlago za njen na« daljni razvitek 3 svojimi razpravami o
staroslovenščini. Ta velikanska zgrad« ba neumornega truda in genijalnega duha je tako temeljita, da je ne raz« ruši nobeden napredek v znanosti.
Poleg slovničarja je Miklošič važen kot leksikograf. S slovarjem staroslo« venščine « grščine in latinščine (1862— 5) ter z etimološkim slovarjem slovan« skih jezikov (1886) je podal dragocen pripomoček za študij starih spomeni« kov in slovanskega besednega zaklada. V zvezi z leksikografijo so njegove študije o slovanskih elementih v mad« žaršeini, rumunščini, albanščini, novo« grščini, preiskal je turške elemente v vseh jugovzhodnih evropskih jezikih, ciganščini je posvetil dolgo vrsto raz« prav; analiziral je slovanska osebna in krajevna imena ter imena mesecev, zasledoval je tujke v slovanskih jezi« kih. Za starejšo slovansko zgodovino so pomembne njegove izdaje raznih tekstov, preiskave o delavnosti sv. Ci« rila in Metoda, o domovini staroslo« venščine, o glagolici, krščanski termi? nologiji itd. Jugoslovansko narodno pesništvo je tolmačil v zmislu roman« tikov, da ga ustvarja ves narod, kakor si je ustvaril jezik, vero, običaje. Z razpravo o krvnem maščevanje pri Slovanih je posege! na obširno polje pravnih običajev.
Končno ne smemo prezreti njegovih zaslug za razvoj slovenskega kniižev« nega jezika, ki nam je utrdil sedanjo pisavo, se zavzema! za popolnoma slo« venske ljudske šole, nam sestavil prve slovenske čitanke za višje razrede sred« njih šol. pomaga! nekaj časa sloveniti
Spomenik Franceta Miklošiča
drž. zakonik (1849). bil član komisije za slovansko juridično terminologijo. Njegova slovnica je bila vedno zadnja instanca v naših številnih slovniških prepirih, njegove oblike je uvedel A. Janežič v šolsko slovnico, po primer« jajoči je sestavil Jos. Šuman ob slov« niči (matično 1881, šolsko 1884). — Tako pričaj novi spomenik še poznim rodovom, da smo Slovenci dali enega največjih učenjakov evropski znanosti!
Kdo ga ne pozna vsaj po imenu? Kdo ne združuje s tem imenom prijet« nega spomina na kupico sladkega vin« ca in morda celo na veselo razigrano družbo v hladni pivnici ali topli sobi?
Kogar je že kedaj zaneslo v «Lot« merk», kakor mu pravijo okoličani, vsak ga še vidi pred seboj, kako se naslanja na severno vznožje in poboč« je griča, obrastlega na vrhu s trtami, niže doli z gozdovi. Ščavnica se tu pred svojim izlivom v Muro približa najbolj glavni panogi Slovenskih go« ric. Njeni številni rokavi preplavljajo često ta rob Murskega polja, zato je ravnina deloma močvirna. Nekdaj je bilo «šarja» in «čret» še več, zato stari urbarji imenujejo Ljutomer in njego« vo okolico «die Insel Lutenwerde». Dandanes ima trg že bolj mestni zna« čaj s sklenjenimi vrstami enonad« stropnih hiš; nekdar pa je tvoril nje« govo središče »Stari trg» z dvema uli* cama «Hausgašo» in «Frajngo» ob vznožju hriba, kjer se je dvigal obrambni stolp.
Takrat že je slovel Ljutomer po svojem vinu in ta sloves mu je ostal. Najvažnejša točka" je znamenitih lju« tomerskih goric, ki rode žlahtno kap* Ijico in obilo sadja, pa tudi upravno in gospodarsko središče žitorodnega Mur« skega polja. Živahna je njegova trgo« vina s poljskimi pridelki, posebno s
Cerkev v Ljutomera
Spomenik je postavlj-en na mestu, kjer stoje otroci.
pšenico, precejšnji je izvoz goveje z i« vinc in svinj, znani pa so tudi iskri konji — «kasači», ki odnašajo na raz« nih dirkališčih prve nagrade. Industri« ja ie sicer nekoliko manj razvita, ven« dar pa moramo omeniti usnjarnc, 2 mlina, opekarno, žago, mizarska pod« jetja itd. Da je v Ljutomeru vseh vrst obrti, ni treba posebej povdarjati. No« va železnica Ormož«Murska Sobota veže sedaj Mursko polje s svetom; ni sicer poživila ljutomerske trgovine, vendar pa vplivajo boljše prometne razmere blagodejno na gospodarski razvoj vse pokrajine.
Izkopanine in gomile v ljutomerski okolici pričajo, da sta gričevje in rav* nina bila obljudena že v predzgodo« vinski dobi. Rimljani so preko Sloven* skih goric začrtali mejo med Norikom in Panonijo tako, da je Mursko polje pripadalo k slednji provinciji. Ko sta po prihodu Slovencev vladala krog Blatnega jezera Pribina in Kocelj, sta bila tudi gospodarja Panonske Slove« nije. S frankovskim, pozneje nemškim gospodstvom je prišel fevdalizem in takrat je bil Ljutomer v posesti solno« graških nadškofov, ki so ga navadno dajali v zajm deželnim knezom. Habs« buržani pa so ga s časom spravili po« polnoma v svojo oblast. Že 1. 1265. se navaja Ljutomer kot trg, poznejši vla« darji so mu večkrat potrdili pridob* ljene svoboščine in pravice, ki so bile enake onim mesta Radgone. Dolgo do« bo je bil podložen Dolnjemu gradu, ki se dviga kake pol ure proti jugovzhodu na hribu, kjer stoji sedaj novejše po« slopje. Izmed grajščakov te dobe je omeniti Schweinbecke, Alapiče, Rind« scheide in Draškoviče. Začetkom 18. veka so si pridobili Dolnji grad in Ljutomer Mauerburgi. grajščaki na Braneku pri Cezanjevcih.
Ležeč blizu deželne in često držav« ne meje, je trg v s-ovražnih navalih marsikaj pretrpel. Napadali so ga Madžari; večkrat so ga pustošili Tur« ki; ko pa je minila turška nevarnost, so prihajali zloglasni Kruci, katerih spomin se je ohranil še najbolj. Doba ilirizma je pustila tudi tu svoje sledo« ve: saj je takrat prleški rojak Stanko Vraz nadel Lotmerku danes veljavno ime Ljutomer.
L. 1848 je omeniti nekaj za tisti čas običajnih rabuk in izgredov; trg je po odpravi podložništva postal sedež so* dišča in glava.-stva. Ustavno življenje je povzročilo tudi diferencijacijo poli* tičnega mišljenja ter borbe med Slo« venci in Nemci za oblast v občini in okraju. Za prebujenje narodne zavesti jc H!n velikega pomena Čitalnica,
ustanovljena leta 1868., pozneje (1894) se ji je pridružilo Pevsko društvo, leta 1903. pa Sokol, ki gradi sedaj svoj dom. Mnogo je storilo šolstvo: Osnov« na šola, do 1915 obstoječa enorazred« na realka, v novejši dobi meščanska šola. Za gospodarsko osamosvojitev jc bila zelo važna Posojilnica, ustanov« ljena I. 1872.
Prevrat je tudi v Ljutomeru pome* tel s starimi razmerami in uredbami. Vso dobo narodnega probujanja so ljutomerski Slovenci bili na glasu, da so zavedni ni požrtvovalni narodnjaki. Zdaj v novi ujedinjeni državi, prosti starih spon, so Ljutomeržani pridno
na delu, da ustvarijo iz svojega trga. ki se bo menda že kmalu dičil z na« slovom mesta, trdnjavo narodne za« vednosti in napredne misli.
Dne 8. avgusta proslavlja Ljutomer enega svojih najslavnejših rojakov; ta dan se namreč odkrije spomenik zna« menitemu slavistu dr. Franu Miklošiču. S svojo znano gostoljubnostjo se pri« pravlja na sprejem številnih rojakov od blizu in daleč in drugih gostov. V senci košatih hrastov, kjer se je leta 1868 vršil prvi slovenski tabor, hoč^ vsm nuditi dobrodošlico, pripraviti ne« kaj veselih uric in še za dolga leta topel, prijeten spomin.
-®3-
ikiošičev kraj
Ljutomer v XVII. stoletju,
Ljutomeru, metropoli Prlekov.
Danes izumirajo pejsažisti in vsako notranje doživljanje pokrajine je sumljivo, da boleha za romantiko. Zdi se, da je izčrpano vse, kar je mogoče povedati o krajih. Da so lepi, prijazni, mili itd. Še slikarji jim ne smejo dati mehkih potez in ubranih barv. Kraj se pretvarja v geometrične oblike, pokra* jina postaja nezanimiva, ker je pogla« vitna reč človek in takozvana stvar« nost. Zato se mi samo sanja o tistih dneh, ko smo pisali sonete o pokrajini z valovitimi griči, z rdečimi kapelami in zidanicami, s klanci, ki peljejo na vrh k jagnjedom. Človek se sredi več* nega prekljanja radi ljudi in njihove včasi do zaprnosti glupe »stvarnosti« spomni z mrko zavistjo tistih občutij in lista po orumenelih straneh z mla« dostnimi verzi. Ondan sem bral o Mi« klošičevem Radomerščaku in o Ljuto* rheru in so mi stopila pred oči tista ti« ha pota med vinogradi in ob gozdnih jasah, tiste napol pozabljene sieste pred viničarskimi bajtami, odkoder se je videla pokrajina s težko nabranimi gubami, polna dolin in belih cest, po« krajina vinogradov, pašnikov in goz* dov, ki se pri Ljutomeru izlije v mur« sko ravan. Vzhodno čepi »stari grad«, kjer se baje pojavi v kresni noči kača in pove, da je zaklet vitez, ki čaka, da zraste na gradu lipa, da iz lipe iztešejo zibelko in da se v zibelki odniha nje« gov rešitelj, spodaj so lepe vasi s polji, zapadno morje Slovenskih goric do Maribora, južno Jeruzalem, »bel go« lobček«, pripravljen na polet čez brda. V tej pokrajini sta se rodila Vraz in Miklošič, in Stanko Vraz ji je posvetil v »Djulabijah« lepe verze, ki se zače« nja j o z vabilom Muzi: »Ajdmo, pjesmo moja, gore u Jerusalim«. Nič palestin« skega ni v tej pokrajini, ki ima Jeruza« lem, Kal varijo s tremi križi, Vse svet« nike, klance in ravne ceste, obcestne krčme, stare slovenske rodoljube in prijazna dekleta, ki jim je Vraz že v štiridesetih letih pel hvalo. Nič rnrač« nega in orientaIsko«krščanskega. Sam nasmeh je je: od obzorja do obzorja. Zato smo včasi radi romali tod — od Kalvarije do Jeruzalema so bila tudi za grešne poete prijazna pota, in Ba« chus je bil povsod v časteh, zakaj zi« danice imajo dobre in krščanske go« spodarje, ki oberočki sprejemajo po« potnika, kateri pohvali njihove gorice i- bele muropoljske kmetije.
Ne zaidimo v skušnjavo, da bi si na« taknili očala naših naivnih slovenskih romantikov, ali verjemite: v tej pokra« jini nekaj dehti po rožah, »ki ne rasto pri nas«, po Kolarjevi vseslovanski poeziji, ki je navdihnila "Vraza in ki si je ni mogel za mladih nog ubraniti niti dozorevajoči učenjak France Miklošič. Vzemite v roke zemljevid in čitajte ve« nec krajevnih imen od Ljutomera do Radgone. Radomerje, Radoslavci, Oko* slavci, Godemarci, Dragotinci, Bora« čova, Radinci. Mar ni v njih neko sladko blagoglasje, odmevi nekih ro« dov, ki nam niso zapustili nič drugega kot drago panonsk zemljo in par sta« rih poganskih imen. Ta imena — imena samih vasi — so starejša od tujih nazi* vov, ki so jih nadeli s svojim roparskim gnezdom nemški plemiči. Ohranila so se dolga stoletja enako kot vera v žol« te ivaniske rože, ki jih kmetice ob kresnih dneh zatikajo za okna, kot ve« r" v večerne in jutranje ognje, ki jih zažigajo na praznik Vstajenja. Izpačili so jih, dali so jim v starih urbarjih tu« je, nenaravne končnice, lomili so si je« zike z njimi — ali izbrisati jih niso mo« gli. Ostala so kot zgovorni sledovi slo« vanske preteklosti; kot izročilo starih bogov, ki so spajali Slovene. In vasi so zmagale nad gradovi. Naj pravijo zgo« dovinarji, kar hočejo, ali lepa je bila misel Stanka Vraza, da prekrsti metro« polo vseh Prlekov (ki jih je s Slovenci poldrug milijon in z Rusi vred čez sto • lilijonov) iz tujega Luttenberga in spačenega Lotmerka v staroslovenski Ljutomir, ki nas spominja bodisi dav« nih 1 j u t i c, žensk, ki živi ž njimi v miru, bodisi lit ost i, žalovanja, me« lanholije ob močvirnih večerih in ble«
stečih zarjah na panonski ravnici. *
Nekega večera smo sedeli v utici, ki stoji tik zidanice, in je vsa bogato po« krita z brajdami. Skozi listje, ki je lahno trepetalo v večernem vetru, je sijal vlažen blesk večerne zarje. Bilo je že blizu jeseni, takrat, ko sv. Urban zori in medi grozdje in ko reglajo z ; vrhov klopotci. Težko si je predstaviti, koliko »štimunge« leži v takih trenut* kih. Kako lepi in naši, čisto naši, slo* vansko*sentimentalni so taki večeri v goricah. Nekdo je že zapisal, da večer* n - zarje niso nik jer tako lepe kot na Murskem polju in v Slovenskih gori« cah. Živa resnica. Ne vem, kako bi to : ojasnili fiziki, ki se spoznajo na zako« ne svetlobnih refleksov in njih zveze z i zemeljskimi linijami in z barvo tal — I ali mar mi je za njihovo učenost. Toda
ob predjesenskih večerih je treba vi« deti in občutiti to na dlani ležečo du» šo Slovenskih £or:c!
In je nekdo vprašal:
—	Kaj značijo ti glasovi, ki se spa. jajo v čudovito ubranost: murnov v travi, klopotca nad trtami, pastirja na paši, dekleta pred hišo? So«li veselje ali otožnost? So«li naši ali tuji? Kdo to govori?
—	Na taka vprašanja ni odgovora. Toda pomenkovali smo se o veselja« škem temperamentu domačinov, o čed«
m odstotku bistroumnih ljudi med njimi, o njih narečju.
—	Prleško narečje ni baš lepo: pre« več trdo je, njegovemu ii nedostaja e^gance francoskih vokalov in pouda* rek, ki ga dajo nosniki; kakor da je madžarščina vplivala nanj. Zato ne be« reš z estetičnim užitkom njihove — hvala bogu — jako pičle literature v narečju. Toda tega ne pozabimo, da imajo Prleki v svoji »himni« to, kar je imela renesančna doba v Italiji v ver« zih Lorenza Medicija Veličastnega.
—	?!
— Mar ne veste, da se prleška himna začenja tako«le:
Dere sem jaz mladi bia, te je liištno b'lo . . .
Vzemite zgolj to strofo in jo izgovo* rite v takem«le večernem razpoloženju med brajdami! Ali se ne spomnite one Medicijeve:
Quant' e bella giovinezza, Ma si fugge tuttavia . . .
V obeh občutite hrepenenje po mla« dosti, po njenih brezbrižnih užitkih, po vinu, petju in lepih dekletih, v obeh je poudarjena minljivost vsega, kar člo* veka vnema; samo da iz renesančne pesmi govori smrt, iz prleške pa šega« vost, veseljaški posmeh življenja, ki izpreminja mladostne, kakor vino ki« peče soke v — vodo, v človeško vode* nost . . .
*
Ljutomer je lepo naslikal Ante Tr* stenjak. To sliko smo videli na zadnji razstavi. Posebno je poudaril zeleni ton, ki prevladuje v tej nekam vlaž« ni pokrajini z mnogimi potoki in trav* niki. Zrak je dobil tisto motno prozor* nost, ki jo ima zmeraj nebo nad temi kraji. Rdeče strehe trga se lepo ujc* majo z zajetnim Kamenšč.ikom. Nad sliko občutite vinogradniško poezijo in kmečko idiličnost prieške metropo= le. In tak je Ljutomer. V njem se spaja linearnost murske ravnice s plastično raznoličnostjo Slovenskih goric.
m
O zgodovini teh krajev je bilo spisa« nih že več knjig, večinoma nemških. Letos so dobili Muropoljci iepo kr.jigo prof. Kovačiča s kroniko trgov, župnij in vasi ljutomerskega okraja. Svoje dni je potoval tod Vatroslav Holz in je ži« vo opisal tipične muroooljske razmere. Očrtal je dirke iskrih muropoljskih konjev, pojedine v kmečkih hišah, iz« lete v gorice, postavne muropoljske žene in brihtne možake, ki so radi obriti in spominjajo večkrat na v.>i>ke župnike. Danes se ni veliko izpremem« lo. Na zunaj so se malce modernizirali, na znotraj pa so ostali dobre, poštene prleške duše. Lepo jih je videti na cer* kvenih proščenjih, na veselicah m na konjskih dirkah, ko se radi malo poba* hajo in se ob čaši 'jutomerčana maste s svinjsko kračo iz »tunke« in z orcho* vimi poticami. Še živi sta-* kmečka ao* mačnost in gostoljubnost. Še žanj.ce spletajo vence iz pšeničnega klasja in pojo gorke pesmi o Mariii, ki je šla za* lostna čez polja. V vaseh udarjajo ko* vači ob nakla in skorij v sleherni naj* deš naslednike starih panonskih obrt* nikov — lončarjev, ki izdelujejo !cpo poslikane piskre in vrče za vino. Še dekleta zalivajo naglje, gartrože na okn:h in velika solnčnice se smejejo na vrtih pred hišami kakor žolte ja* ponske krizanteme. še živi stari rodo* liubni duh in spomini na prvi sloven« ski tabor v Ljutomeru.
Dobro je, da se začenja gojiti listi zdrav regionalizem, ki ne omejuje do« toka vsenarodnih in tuj:h sil, ampak neguje vneto to, kar ie domače: t radi* ci.io, narodne šege in pravo domačnost. Zato so tako pomembne slavnosti, na katerih Prleki slave svoje velike mo* že, ki so jih dali narodu :n svetu. Vra* za, Miklošiča. Razlaga, Davorina Tr« stenjaka in druge, ki so /anesl: ime svojega kraja v široki svet. Zak-jj še danes velja pesem, ki jo je zlož'1 srt* diski rojak župnik Štefan MoJrinjak 1. 1813. poznejšemu ljutomerskemu župniku Cvetku in ki se začenja v na« rečju slovensko*hrvatskegi ljudstva ob Dravi:
Zadnji človek ie na sveti,
ki svoj rod za nič drži, Zapstonj so mu rožni cveti. Njemu nikaj ne diši . . .
B. Borko.
pregi
E. Adami?:
Komorna
glasba v Donauesclimffeaa
• II.
Koanoroogl&sbene prireditve v Donau-eachingenu so obsegale troje koncertov in pozdravni večer. Prvi koncert dne 24. jull ja prinesel Ervvin Schulbotfov Concertl-no 'za flavto, violo in kontrabas (Andantl-nc-Beseda). ki so ga izvajali H. W Draber in oba Hindemitha, Paul in Rudolf; da.;« Kana Rathausa »Lieder ohne \\orte« za m«š zbor a capella (Pastorale — plesni motiv) v izvajanju »Madrigalne zveze« Huga Holiera iz Stutigarta; Johannesa Mullerja ^Va!o suito« za violo in klavir (Počasi — Hitro — Počasi — Hitro) — viola B. Hin-demith, klavir P. Aron; potem Hermaima Reutterja »Geaang vom Tode«, kantata zz mešani zbor, sopran in alt-solo, klarinet in .-od. kvintet, pri kateri skladbi so sodelovali; Hollejeva Madrigalna zveza, Hedwig Cantz (sopran-solo), Elisa Keller (alt), H. Sct-midt (klarinet), Amar kvartet, H. Die-trieti (kontrabas) in končno Fnedricha Wilhelnia Loiharja »Godalni kvartet« op. 14 (široko — počasneje — hitro — ognjevito'— Tema z varijacijami — Vriskajoče.)
Ervrin Schulhoff (roj. 1. 1894 v Pragi) je ba uienec lipskega in kolnskega konserva-torija. Pridobil si je glavno darilo telix Vendelssohnove ustanove za klavir in kompozicijo. znan je po svojih klavirskih vece-nh i'modernimi deli v tu- in inozemstvu. Živi v Pragi. Karol Rathaus, r. 1895. v Tarnopolu, je študiral na Dunaju in v Berlinu. kjer je sedaj učitelj za kompozicijo. Doslej je napisal komorna dela, doka] vokalne glasbe ter za oder »Zadnji Pierrot« in »Balet«. Johannes Muller je star komaj 20 'et rojen je v Drazdansh. Absolviral Je učiteljišče in je ljudskošolski učitelj v Pir-ni. Glasbe se je učil samo na učiteljišču. Protežira ga P. Aron, ki je izvajal vsa tn dosedaj kom poni rana njegova dela: Duo za violo in čelo, štiriročne stvari za klavir ter to pot na programu se nahajajočo Suito.
Hermanu Reutter, r. 1900. v Stuttgartu, je učenec Courvoisierja in Dorfmiillerja v "Junakovem. Znan je po svojih komornih delih že po vsej Nemčiji in Italiji. Frie^v rich W. Lothar je rojen L 1885. v Eppinge-nu. Sedaj je zborovski dirigent v Freibur-gu. Dosedaj je komponiral 44 opusov najrazličnejše vsebine.
Na II. koncertu, v nedeljo 25. julija, ob 11. uri dopoldne smo slišali: Hans?. Krasa »Godalni kvartet« (Moderato — Preetisstmo
—	Mol to lento in Tranquillo) z Amarjevlm kvartetom: Huga Hermanna »Marienmm-ne«, peteroelasne madrigale ca komorni zbor (Hollejeva Madrigalna zveza), Ger-haria Muncha Koncert za klavir in komorni orkester (flavta, oboa. klarinet, rog trobenta in godalni kvartet). Pri klavirju je bil komponist, dirigiral je znani Hermanu Scfcerchen, Josip SI a v e n sk i je bil ca sporedu s skladbo »Gebet zu den guten Augen« (Molitev k dobrim očem) in z zboren! a capella »Voglein spricht« (Ptiček veli, da ?e ženil bu<ie) za ženski zber in klavir (Hollejeva Madrigalna zveza). Na koncu je prišel še Ernst Pepplng s »Sulto za trobento, sasofon in pozavne; PrSlude
—	Courante — Gavote — Musette.
Hans Krasa, r. 1899. v Pragi, je študiral pri Kensslerju in Zemlinskem. Napisal je med drugimi stvarmi »Grotesko« za orkester in bariton, Pastorale in marž, dva stavka Komorne simfonije, pesmi » klavirjem tn zgoraj omenjeni kvartet. Hugo Herrmann, r. 1896. v Ravensburgu, je študiral pr! Schroeterju, Schraekerju. Gmeindlu, je bil že s trebuhom za kruhom v Ameriki, odkoder se je vrnil in deluje sedaj kot organist doma. V prvi vrsti komponirc za zbor, orgle in orkester. Gerhart Miinch je najmlajši. r. 1907. v Draždanah, ima vse glasbeno izobrazbo od svojega očeta. Dosedaj je poleg raiDih poizkusov napisal le dve deli: na programu se nahajajoči Komorni koncert ter v lil. koncertu izvajane polifonske etude za mehanični klavir. Jo9ip Slave n s k i, radi katerega me je Donau-es<hingen najbolj zanimal, je naš rojak in piše sam o sebi: »Rojen sem v Cakovcu leta 1896. Največja be^a je bila zvesta spremljevalka rnoie mladosti. Neizbrisni ao spomini iz mojih otroških let na naravo, solnč-ni vzhod in zahod, ko na? narod poje svoje stare pesmi in k cjim prizvanjajo zvonovi od daleč in od blizu. Moja mati mi je vedno prepevala prastare slovanske narodne pesmi. Z vso dušo ljubim svojo domovino. Že v najzgodnejši mladosti sem iz lastnega nagiba študiral glasbo, zlasti dela Bacha in Beethovna. Neiugodne gmotne razmere so me prisilile, da sem se naučil pri očetu pekovske obrti. Pozneje (1. 1913.) se mi je s pomočjo nekaterih družin posrečilo priti na glasbeno akademijo v Budimpešti. V vojn) sem odslužil tri leta frontne službe, se vrnil domov in zopet fabriciral pecivo. Državna ustsnova mi je končno omogočila dokončanje študija pri V. Novaku v Pragi.«
Izvajanje njegovega kvarteta (ki smo ga slišali tudi v Ljubljani), v Donaueschingenu pri lanskoletnih prireditvah, mu ie dalo mesto učitelja teorije na glasbeni šoli v Beogradu.
Založba B. Schctt's S6hne v Lipskem je
založila do sedaj sledeča njegova dela: Ftiček veli, da se ženil bude (V6gleJn spricht) za ženski zbor in klavir, Gebet zu den guten Augen za meš. zbor a capella (obe deli sta se, kot omenjeno, izvajali na II. koncertu), Aus dem Balkan, pesmi in plesi za klavir. Aus Sndslav/ien, pesmi in plesi za klavir, Sudslawische Suite za klavir, Sildslawischer Gesang nnd Tanz za violino in klavir, Sonato za violino in orgle, Godalni kvartet, Dorhnusikanten Qulntett za flavto, klarineto, violino, violo in kontrabas. Imr pa v rokopisu mnogo zborov, pesmi in orkestralnih del. Pri tej priliki omenim, da je založnik črtal komponistu priimek »Štolcer« in ga on in program imenujeta le skratka Josip 8'avenski. Ker ne vem njegovega naslova, upam pa, da ga kdo na te moje vrste opozori, mu tem potom izročam pozdrave g. Burkarda, najbolj zaslužnega moža 2a Donaueschingen, s prošnjo, naj vendar že končno odgovori na njegova mnogoštevilna pisma. Slavenskl se prireditev ni mogel udeležiti, opravičivši se z brzojavko, da mu slabo stanje naše valute poseta ne dopušča.
Kot naslednji na programu II. koncerta je bil Ernst Pepping, rojen 1. 1901. v Duts-burgu. Študiral je pri Gmeiudiu. Živi v Berlinu. Piše predvsem za orkester.
Ne morem se spuščati v podroben referat o koncertih in izvajanih delih. Podčrtavam, da je koneerie posetila glasbeno najbolj naobražena publika Evrope. Ako govorim najprej o zunanjem vtisu, ki so ga vse te skladbe, vsa ta izvajanja haredila na javnost, konstatiram, da je bilo sprejeto vse hladno, da, mrzlo brez hrupa in šumnega interesa, s šepetanimi oj>azkami, ceremonl-jelno, koketno. Del publike je smatral za svojo dolžnost iz vljudnosti ploskati toliko časa, da se je prikazal navzoči komponist. Še predno je komponist mali oder zapustil, je pičlo ploskanje že prenehalo. Pri Mun-chu sem slišal ostro protestno sikanje, mešano s ploskanjem Močnejši aplavz je doživel Hermann Reutter s skladbo s>Oesang vom Tode«. Njegova skladba je pokazala v resnici krepko zgradbo, mnogo globokih glasbenih momentov. Pri II. koncertu je dosegel najmočnejši uspeh Slavonski s svojima dvema zboroma. 0 vzroku zmage govorim pozneje.
Značilne poteze te najmlajše, najnovejše glasbe so: negiranje osebnosti, individualnosti, objektivizem. matematika, hladnost, težišče v tehniki, skrbno izogibanje srca, duše, anacijonalnost. Pri vsem tem pa je to izraz nemške volje, volje s to hladno in trezno preračun »eno. precizno skonstruirano glasbo zavojevati svet. Ta glasba ie napadalna, ostro izzivajoča, ne blaži, ne umirja, temveč draži in vzbuja odpor. Predvsem je skladba podobna sklaibi. Vse goni živ, zmagujoč, bičajo? ritem, kakor ga moderni, pod vplivom silno razvite tehnike živeči človek dandanes povsod in vsak hip čuti. Industrijalna tehnika, avti, železnica, aeroplanov bueeči propelerji, motorji, ttso-čeri stroji kažejo odločilen vpliv na to mu-ziko. Osebnost človeka, njegovo duševno življenje se izgublja, izginja, stroj, podrejenost zmagoviti tehniki, rekel bi romantika tehnike, negiranje nacijonalaih tradicij, folklora, rezek prelom z dosedanjimi nauki o harmoniji in kontrapuaktu Bacha, kratke, točne, kot iz železa vlite forme, ker dolžin sedanji človeški organizem ne prenaša več, brzo, hlastno, nervozno produciranje — kajti to, kar ie bilo še včeraj moderno, danes nI več — hiter razvoj, odločna ekspan zivnost itd., vse to je kvintesenca te glasbe. In ta glasba je vzlic živemu poudarjanju anacijonalnosti pristno nemška.
Trdili so mi, da z njo zmagajo ves kulturni svet. Oni vidijo njen vpliv doma, še bolj pa v Parizu, v Španiji, v Ameriki, v Angliji, na Ruskem, pri nas itd Kar nismo dosegli v vojni z orožjem, dosežemo z na šo umetnostjo. Vsi ste zapadli sugesttvni sili naše glasbe. A najbolj zanimivo je. da se tej ghisbi upira velik del nemškega no roda samega. To ideologijo sovražijo nem ski sociialisti vseh stroj, videč v njej vele-nemštvo, absolutizem, nasprotje svojemu svetovnemu naziranju Meni se zdi, da bi ti komponisti s svojo hladnostjo, tehničnim znanjem, pretuhtanim konstruiranjem itd iahko sedeji v strojnih delavnicah, inže njerskih pisarnah, industrijskih podjetjih
Oni so z mrzlim, nesentimentalnim spre jemom svojih skladb zadovoljni in si tega direktno žele. Njihova muzika naj ne zapušča globokih brazd v spominu, naj gre mi mo nas, kakor ritmični ropot vlaka, šum avtomobila, udarjanje mlatilnice, žvižg motorja. Vse jim je egalno, nič jih ne razburja, železne živce imajo. Neki gospod mi je prn-vil, da mu je Hindemith ob priliki propn da neke njegove opere izjavi!: »Kai meni to mar! Pri izžvižganju sem se zabava! kraljevski!« Sicer se s Hindemithom po Izjavi tega gospoda ne da izpresovoriti niti par »pametnih« besed. Ta sedaj največji nemški skladatelj moderne naredi vtis ma lega, neznatnega, brezizraznega človeka A edino on je izmed vseh najbolj muzi kal en. največji melodik (seveda v modernem smislu), glasbeno duhovit, originalen, vsi iru gi so večji ali manjši njegovi epigoni Z neko nesebičnostjo propagira vse, ki bedijo njegova pota. Za njem smatram za močnega Schulhoffa, ki se naslanja na slovanski (!) folklor. Herrmann Reutterja z imriont-
rujočo glasbeno arhitektoniko, Hairnsa Krasa, Peppinga.
Josip Siavenski je izmed vseh tek najpreprostejši, a najresničnejši v svojih glasbenih izrazih, podanih z moderno tehniko. Naraven, nacijonalen. Ugajal je baš radi močnega kuntrasta. Tehnično je napram drugim skonstruiranim stvarem celo naiven, otroško lahek, a zato razumljiv ln. kar- je te mrzle ljudi dvignilo, človek s srcem, z duša, s slovansko dušo, ki je v V6eh drugih skladbah ni bilo skoro najti. Njegov »Ftiček veli« je naravnost užgal. Publika je želeia ponovitve, dama poleg me ne je rekla, da radi tega, ker poje ptiček o žen't vi in šminka ni n deklicah, a pevci so ponovili raje prvi zbor, ki je bližji ostalim izvajanim kompozicijam. Želim mu, da ostane na tej poti. Nisem proti tej slišani moderni glasbeni ideji, toda sem proti temu, da zajadramo v tuje, predne smo raz vili svoje, predno smo se v svojem razži-velL Ne proti ideji, a proti skokom, proti pretiranemu tempu, s katerim 6e utapljamo v tujem, ce da bi pohitrili tempo našega naravnega razvoja, kar žal vsled lenega, tako strašno konservativnega glasbenega naziranja naših pro- in reproduktivnih faktorjev, ne gre in ne pojde še dolgo. Kakor z visokim kitajskim zidom smo ograjeni tn ne vemo, kaj se godi izven naših oštarijsklh oken. Vsak dan bolj zaostajamo, čudimo se kapljam tujega, ki kanejo med nas. ne učimo se spoznavati, sjx>štovati lastnega, ne dvigati je, proučavati, izpopolnjevai z o frčeči oveškimi pridobitvami. Hočemo biti za-vojevani, a ne zavojevalci. Odevamo se v tuje perje, lastno sramežljivo odlagamo. Zato gre Slavenskemu tem večje priznanje, da si je utrl pot z domačo dušo, z živim jugo-slovenskim srcem v narodni noši v tujino, oborožen z vsem znanjem tujcev. Izkoristiti, črpati moramo vse znanje, vso tehniko, vse dobre pridobitve tujine ter jih uporabiti pri gradnji našega doma. Dom pa mora ostati naš! Pomagati moramo našim ljudem na tuje, podpirati jih na vse kriplje. da se uče. da gledajo, da poslušajo. Ako so močni, se ne utopč, temveč s pridobljenim obogati sobe in dvignejo ime svoje nacije na isto višino, na kateri stoje vsi ostali narodi.
Gledališki spomini Stanislav-skega
Pod naslovom »Moje življenje v umet« nosti» objavlja na 540 straneh ustanovitelj Hudožesrv teatra v Moskvi Stanislavski nestrpno pričakovano rusko izdajo svojih spominov Angleška izdaja je izšla lani v New Yorku Stanislavski je preživel dolgo življenje od lojeve sreče do elektrike, od koša do letala od sla do radia, od tlačan« »tva do komunizma iu slika svojo bogato preteklost » napeti, literarno novi obliki.
! To so ob enem spomini, zgodovina njego« vega gledališča in nauk o notranjem in zu» nanjem delu igralca s svojo osebnostjo in bvojo vlogo Krasen jezik in plemenita vse» bina nudita «ne delo iskalca zlata, razoča* ranje in iskanje, temveč le dragoceno ko* vino. katero je dob;l» Knjiga tvori mejnik v svetevni zgodovini gledališke umetnosti. Pisatelj se <moče prilizovati mladini in no» če biti godmjav starec, ki obsoja vse no» vo» O slovenskem prevodu tega velikega dela se menda v današnjih razmerah ne da misliti, zato priporočamo knjigo našim igralcem Delo nudi sliko pestrih vplivov: zgodovine in realizma, fantastike, simboliz« ma in impresijonizma. čustvenosti in na» rodnosti, skratka vsega boja, iz katerega se je razcvela velika umetnost Hudožestve« p.ikov.
Ruski slikar Viktor Vaznescov
V Moskvi je umrl v starosti 67 let znani utemeljitelj 7^->dovinske slikarske šole, umetnik Viktor M. Vaznescov Do 1. 1873. je bil sotrudnik ilustrovanih listov in je ustvaril krasne puspremne slike k ruskim narodnim pravljicam Pravo razodetje so bile njegove zgodovinske risbe za znano Gogoljevo kozaško povest «Taras Buljba« Pozneje so vzeli nekaj let umetniku soci» jalni motivi Zahtevala jih je sodobna kri» tika. ki je obsojala čisto umetnost, češ. da narodu ni koristna Izmed teh slik so naj« bolj znane »Selitev* ubogega delavca, ki vleče sanke s pohištvom po ledu zmrznjene Neve ter »Vojni brzojavs z množico, ki bere poročila s turškega bojišča I 1878
Pozneje ie posvetil Vaznescov vse svoje moči zgodovinskim slikam, v katerih je po« stal nedosegljiv moister Poleg velikanih fresk iz življenja kamenite dobe v Mo= skovskem historičnem muzeju so znane njegove »Tri povodne kraljične® dvan ca« revič na sivem volku». najbolj pa »Trije bogstirjii). visoka epska pesnitev L 1885 je pričel Vaznescov slikati freske v kijev« ski Vlad mirski stolnici, kjer je delal skozi 10 let in poslikal okoli 1100 kvadratnih me« trov prostora Ustvaril je krasno rusko Madono in nebroj slik zgodovinskih svet« nikov. na k»'erih so se učili njegovi števil« ni d jaki
Vaznescov je odkril ruske preteklost umetnikom in podal nov nacijonalen način izražanja Moister je ohranil pojjolno du« ševno in telesno čilost do zadniega Končal je sliko svoiega učenca slikarja Nestorova in rekel »Hvala Bogu. zdaj se borr, vrnil k pravi jicam!» Po noči je pretresel malo le« seno hišico, kjer je biva! njegov krik Po« tem ie padel Podlegel ie trenutni srčni
Križanka.
Besede pomenijo:
vodoravno: 1. soustanovitelja Rima; 2. dekliško ime; 8 evropsko državo; 4 pisalno sredstvo; vas na Gorenjskem; 5. ribolovno pripravo; 6. del žitne rastline; goro v Sloveniji; albansko reko; boga ljubezni; 7 del obraza; 8. rastlinsko bolezen; molitve-nik; 9. Gregorčičevega kritika; 10. mesto v Franciji; 11. kačo.
navpično: A. mesto v Nemčiji; B. staro užigalno sredstvo; C. Cbeličarja; D. afriško državo; nekdanje mesto v Mezopotamiji; E. pomožni glagol; F. šahovski izraz (v fonetični pisavi); vulkanski izmeček; skalo; poslednje počivališče; G. vprašalni zaimek; H
nočno ptico; knjigo o lepem vedenja; L češkoslovaško himno; J. moško ime; K. orožje.
Rešitev nedeljske križanke
vodoravno: 1. sir; 2. kot, bik; B. Dubrovnik; 4 lopata, slovar; B. podporočnik; 6. I. N. R. L, oral; 7. Ana; 8. disk, hren; 9. ora; 10. odol. sapa; 11. Gavrizankar; 12. čelada, Adrija; 13. Banjaluka; 14 dar, ena; 15. jez.
navpično: A. od, le; B. kap, led; C. so, Arno, Odra, ar; C. tat, dur; D. Apis, Olga; E. delitev; F. ob, ni; G. ako; H. »ilobran, razvajen; I. aha; J. in, uš; K. nameček; L. skok, Asra; M. bol, dve; N. orač, spor, ne; 9. kov, Ida; P. as, oj.
Miran Jarc:
Žival v leposlovju
Ko j« pred časom razstavil v Ljubljani Gorup slike živali, je marsikdo zmajal z glavo, češ, ali je to umetnost, ker je bil .rdno uverjen. da je umetnost tisto večno pribijanje «duše», »duha». »srcai ita. na cr.ž, da je umetnost samo gromovito vzkli« kanje in piskanje ali pa sinje hrepenenje v s!ogu Maeterlinckcvih godbenih verzov, dasi se je žestdesetletni belgijski poet močno izneveril nekdanjemu sebi in je zdaj prav zdrav meščan, ki se osobito bavi s športom in telesno kulturo. Takim ene« stranskim razdvojencero, ki smatrajo umetnost samo za sredstvo, ki naj jih ozdravlja njihove duševne razklanosti, bi naavetoval, naj se vsaj za nekaj časa na« menoma usmerijo v povsem nasproten jim svet, ki jim utegne morda prav tako po« stati doživetje, ali pa jih vsaj ozdravi in prenovi To je svet živalstva, kakor so ga gledali, doživljali in opevali pesniki. Ne ,-nisiim morda Lafontaineja, ki je v svojih slovitih basnih, kot njegov prednik Ezop, pokaza! sicer globino in modrost svojega življenjskega nazora, zato pa uporabil žu vali le kot sredstvo za svoie podčrtane pri« spodobe. Tega antro-pomorfizma se pesniki dolgo časa niso mogli otresti. Sužnjevali so
mu tudi Jules Rensrd. Francis Jammes, ki se je v knjigi «Le Roman du Lievre*. izka> zal za odličnega, a pretežno lirskega pri« povednika, in celo Rudvard Kipting. ki je živalsko povest gotovo povzdignil na zelo odlično višino.
Pcrvsem velikega umetnika v tej vrsti li» terature pa se je izkaza! nemški romano« pisec Tho?r.ais Mann v knjigi cHerr und Hund», ki je po mirnosti pripovedovanja in po čudovitem vživetju v živalsko psiho gotovo ena najbolj vzgiednih mojstrovin Vsporedr.o z Mannom moramo omeniti an« gleškega pripovednika Jack*a London*at ki je dokaj znan tudi pri nas in pa Curwooda (»Kazan, volčji pes»). Londonu je uspelo pokazati nam življenje živali v vsej pri« rodnosti, izločivši vse vmišljene, subjektiv« ne vidike in baš zato vpliva ta pisatelj ta« ko prvinsko. V franc. književnosti naide« mo tudi prav uspele orise iz dejanja in nehania animalskega sveta, tako na pr. — kakor piše B. Cremieux v razpravi L' Hom« me et la Bete — se je uveljavil velepo« sestnik in lovec J. de Pesquidoux, ali pa Charles Derennes (»Življenje črička». »Ne« topir»). Poslednja dva sta celo odločna nasprotnika vsakega vnašanja človeškega doživljanja v živa!, ki jo kot antidarvinista ostro ločita od človeka in sta začetnika takozvanega »animalizma® kot se izraža Cremieux. V poslednjem času je nastopilo
j več mlajših pisateljev, med njimi Monthers lani (Bestizires), ali pa Anglež Shervvood Anderson. ki skušaio premostiti prepad med človekom in ž:va!io. iskaje obema so« rodn h in odgovarjajočih značilnosti, ki ve« ; žejo 5'irinožce z razumnim bitjem, ne več i zadovol'avaioč se s hladnim opisovaniem j : lastnosti in navad, ampak razširjajoč spo« j i znanje človeka o samem sebi ob tesnejšem i | sožitju z živaljo Podobno skušamo tudi i globlje spoznati sebe, če se zamišljamo v
I svojo detinsko dobo. kjer utegnemo najti j kali in zarodke poznejših čustvovanj in de« | janj. Ce se nam namreč posreči odkriti v sebi vse one prvine, ki so lastne animal« stvu, bomo lažje stopili v uspešen stik z živalmi, ki nas bodo »razumele«
Montherlmt je svojevrstno prikazal možnost jjovratka k enakosti med člove« kom in žival io: v borbi med bikom in Avrerom. ko oba boievnika preplavlja orno« tičen fluid animalstva, se strne dvoje tako izrazito si nasprotujočih svetov Anglež Sherwood Andersor veruje v resničen spo« razum med divjakom in živaljo Kako za« nimivo ie doživet ie. ki ga skuša izraziti ju« nak romana L' Homrne qui devint femme; hlapec, kateri se je vrnil s koniem s spre« hoda, takole modruje: «-Prevzel me je neki čudaški vtis, ki ga je težko j>opisati Čutil sem, da ie med žtvlieniem konia in mano neka vez. Zadnja leta sem premišljeval, oe
kapi. Bil je že mrtev , ko so prilxitel.i rod« binski člani v njegovo sobo.
Staro in noro Celie v sliki in besedi.
Raziskovalec davne celjske prošlosti gosp Martin Pere je začel izdajati s sodelovanjem slikarja Seebacherja delo tCeleja antiqua et nova». Doslej je izšel prvi zvezek, ki ob ravnava rimsko dobo in krščanstvo. Slikar Seebacher ie napravil dvanajst radirank. katere je pospremil gosp. Pere s primernim besedilom Radiranke podajajo celotni pogled na Celje, forum, baziliko, ostalih devet slik pa predočuje češčenje sv Maksimilijana. Avtor smatra namreč osebnost sv Maksimilijana za dokazano, njegovo legendo pa za resnično. Tako se je številnim delom iz celjske ?godo-vine v povesti in drami pridružilo še delo o Celju v sliki Občinstvo opozarjamo na {Staro in novo Celje». Mapa je izšla v omejenem številu (jedva šestdeset izvodov) in zasluži že iz tega razloga največjo pozornost. Knjiga je na razpolago pri slikarju Seeba-eherju. Gaberje Celje in v knjigarnah
Postavitev Meštrovifevega Btrossmaverja v Zagrebu. Te dni se je vršila v Zagrebu seja odbora za postavitev Meštrovičevega spomenika biskupu Strossmayerju. Seje se je udeležil tudi kipar Meštrovit Na sestanku se sploh ni debatiralo o tem. kj'e naj se postavi spomenik, marveč je bilo takoj sklenjeaio, da se Strossmajrer namesti za Akademijo, kakor je to zamislil akademik, predno se je lotil dela na Stmesmayerjevl skulpturi Postament za spomenik že postavljajo
Dinko Šimunoriž — dramatik. Dalmatinski pisatelj Dinko Šimunovič, ki si je pridobi! dober sloves v srbohrvataki literaturi z zbirko novel »Mrkodol«. se je zadnje čase vrgel na dramo. Napisal je dva komada, tri-dejanko »Momak — djevojka« in aktovko »Čudo« Razume se, da bodo uprizorila Si tn unovifeva dela najprej domača gledališča v Dalmaciji
Nastop šole prof. VVolfa ua Dunaju. Uspeh dr. Adriana. Te dni so nastopili v pn-ostorih Novega konservatorija na Dunaju gojenci prof Wolfa. znanega odličnega pevskega pedagoga, pri katerem se je izšolalo že nekaj naših talentiranih pevcev (med drugimi tudi tenorist Krst8 lvid, ki mu pro-rokujejo veliko prihodnost te' je angažiran na beograjski operi) Na produkciji je vzbujal letos največjo pozornost tenorist dr Ad-rian. mani slovenski rojak, ki je že bil angažiran pri gledališču ier ie z lepim uspehom gostoval tudi v Ljubljani Kritik dunajske cNeue Freie Presse- poroča v večerni izdaji lista od 28 julija o em nastopno.
tSlišali smo tudi dr. Adriana. ki Je že pel na opernem odru. Njegov Lenor je jasen. moški, da, naravnost junaški in vsi. ki smo ga poslušali, smo naravnost želeli, poslušati tega vzorno izšolanega pevca v «Par-sifalu» ali v «Lohengrinu». Dr Adrian je pel pri nas v Ljubljani ponovno v Verdijevem «Trubadurju».
Mednarodna razstava moderne grufike v Florenei I. 1927. V Florenci se je pred kratkim osnoval odbor, ki ima nalogo, organizl-
me ne bi morda črnci bolj razumeli kot Evropejci. Rad bi govoril o nečem, kar za« deva ljudi in živali, o nečem, ki resnično biva med njimi, o nečem, česar beli človek ne Wo nikoli razumel. Ali se vam ne zdi, da smo mi baš zato, ker smo civilizirani, iz« gubili nekaj, kar je nad vse veliko in važ« no in kar imajo še barbarska plemena? Ta neznan zaklad je nekaj velikega pa mogoč« nega v pračloveku, to je tista prirodnost, k; je silna pa obenem ponižna in ki se no« če bahavo j>ovzdigniti in prežimo šopiriti kot zmagovalka narave, ki ni k»t razum odtujevalka in uničevalka plodnega spoja z vesoljem, ki nam ne brani, da bi bili po« nižni in eno s konjem, s psom, s pticami...® Težnio po enostavnosti, preprostosti in pri rodnosti oznanja danes tkz nafurizem oz adamiiizem. ki je v ozki zveri z različ« nimi športnimi stremljenji Za podrobneje še raziskovanje psihičnega ustroj« in ne« stroja živali so prav zanimivi premnogi za« piski in spomini krotilcev, toreadorjev. lov« cev, jockeyev in oowboyev. kakor jih poj« mujeta Montherlant in S. Anderson. Vse« kakor je tu za človeka, ki je žejen novih odkritij, mnogo možnosti prav zanimivih odkritij, ki oplojajo tudi leposlovje, kar dokazuje že velika zbirka tovrstnih umet«
rati drugo umetnostno razstavo moderne med narodne grafike v Florenci. Razstava se bo vršila prihodnje leto 1927. Odbor je že raa-poelal vabila 26 evropskim državam. Vsaka država bo imela na razstavi svoj poseben, prostor. Vsak umetnik sme razstaviti največ pet svojih del, ki se uvrete pod skupino njegove države. Centralna komisija za razstavo posluje v Florenci, via G i nori 13.
Novi angažmani na Narodnem gledališču v Beogradu. Uprava Narodnega gledališča v Beogradu je angažirala za svoj oder gg. Aleksandra Gavriloviča, Dušana Metroviča tn Dragutina Vukovida. Vsi trije so bili doslej člani gledališča v Osijeku.
Štiridesetletnica smrti skladatelja in komponista Liszta. Dne 31. julija je minilo 40 let od dneva Lisztove smrti leta 1886. Tega. leta je zadela Liszta kap, baš ko se je mudil kot gost na Wagnerjevib svečanostih v Bay-reuthu. Franc Liszt je prišel na svet 22. oktobra 1811. v Reindingu na Madžarskem, šolal se je pri Karlu Czernyju. znanem glasbenem teoretiku, in pri Salieriju na Dunaju. Kot trinajstleten otrok je šel v Pariz, kjer se je seznanil z najznamenitejšimi možmi tedanjega časa. Bil je osebni prijatelj Bugoja tn Eeineja, Chopina in Berlioza, ki je Imel velik vpliv na nj€gov razvoj. V Parizu je začel nastopati javno, tam je tudi premagal svojega najmočnejšega klavirskega tekmeca Sigismunaa Thalberga ter si je pridobil sloves največjega pianista na svetu. Na višku svoje slave se je umaknil L 1847. javnosti izpred oči ter se je nastanil v Weimarju, kjer je živel najrajši. Mnogo se je mudil tudi v Budimpešti in v Rimu. Liszt je največji v stioki takozvane program« tične mu-zike, med njegovimi deli so najbolj znane simfonične pesnitve »Tasso«, »Faust-c, »Dante« itd. Zelo znana sta tudi njegova orato-rija »Kristus« in »Sv. Elizabeta«. Poleg tega Je predaval in parafraziral številne motive drugih skladateljev, posebno Schuberta In Wagnerja ter ustvaril svoj poseben salonski ton. Med njegova najpomembnejša dela spada tudi velika sonata v h-molu. ki obsega samo en stavek in je baš po tehnični plati zelo slavna.
Bachove svečanosti v Berlinu. Letos od 30. septembra do 3. oktobra se bodo vršile v Berlinu Bachove svečanosti. Umetniško vodstvo prireditve je poverjeno prof. dr. Schumannu, prof. Siegfriedu Ochsu in prof. Karlu rhielu. Zbore bo izvajala berlinska pevska akademija, zbor viseke šole za petje ter Madrigaini zbor Drl akad. zavoda za cerkveno petje. Orkestralni pari je v rokah berlinskih filharmonikov. V načrtu je: petero koncertov s pevskim sporedom, dva komorna večera in en koncert za orkester.
Zorani spisi Thnmasa Manna v francoščini. Pariško založništvo Simon Cra pripravlja celokupno izdajo zbranih spisov največjega sodobnega nemškega prozaista Thomasa Msnna. Še letos izidejo Mannove novele in romani, prihodnje leto pridejo na vrsto eseji.
Velike Beethovnove svečanosti na Dunaju. Prihodnje leto bo stoletnica smrti ge-nijalnega komponista L. van Beethovna. V zvezi s to znamenito obletnico se že sedaj pripravljajo velike svečanosti, nad katerimi je prevzel pokroviteljstvo sam avstrijski zvezni predsednik Hainisch.
Heinejev spomenik v Hamburgu. Veliki nemški lirik Heinrich Heine je bil lo pred kratkim v Nemčiji brez spomenika. Sedaj so mu postavili spomenik v mestnem parku v Hamburgu. Skulpturo je napravi! prof. Hugo Lederer. Kip se odkrije v septembru.
Restavracija Sikitinske kapele v Rimu. Pred kratkim si je papež Pij XI. ogledal restavracijska dela v Sikstinski kapeli. Rekonstrukcija nekaterih Michelangelovih fresk je srečno končana, dalje so popravljene freske tudi Beata Angeli ca. Poleg drugih popravil v kapeli je vredno omeniti odstranitev oltarja, ki Je zakrival Michelangelov (Sodni dan». Mnogo dragocenih starih umetnin je prišlo s tem činom zopet do veljave. Sikstinski kapeli se priključi v kratkem tudi nova pina-koteka.
Natečaj za najboljšo dramo v Švici. Mestni magistrat v Bernu je razpisal nagrado v znesku 3000 švicarskih frankov za najboljšo švicarsko dramo. Pogoji so: pisatelj dela mora biti švicarski državljan, vloži pa lahko svoje delo v nemškem, francoskem, italijanskem, retoromanskem jeziku, ali celo v domačem švicarskem narečju Od tekmovanja so izključeni operni teksti. Vložena dela ne smejo biti nad tri leta Mara.
vo
Tedenski borzni pregled
Zasebne vrednote mrtve. — Vojna škoda v valovanja. — Dinar na nespremenjenem ni-
toju. _ Na zagrebškem deviznem tržišžn za
malenkost več privatnega blaga. — Francoski frank in italijanska lira žvrsta.
Zagreb, 7. avgusta.
Zasebni papirji v tem tednu niso zabeležili skoro nikakih sprememb. Močnejše vrednote so se zaključevale sicer stalno, toda v omejenem obsegu.
Državni papirji so bili ta teden zopet izredno živahni. Promet v njih je zabeležil večji obseg zlasti v začetku tedna. Vojna Skoda, ki je v prejšn jem tednu dosegla izredno nizek tečaj, kakršnega že dolgo ni imela, se je v začetku tega tedna zopet krepko popravila, in to enako pod vplivom Beograda, kakor je prej padala pod vplivom Beograda. V sredi tedna je Vojna škoda zopet nazadovala. včeraj je ostala nespremenjena. V agrarnih in investicijskem ni bilo posebnega prometa zaradi običajnega pomanjkanja blaga.
Na deviznem tržišču ni zabeležiti važnejših sprememb. Le zasebnega blaga je bilo ta teden za malenkost več kakor običajno. Narodna banka je skozi ves teden pokrivala večino povpraševanja, zlasti v močnejših devizah, kakor Londonu. Švici, Dunaju in Pragi, a manj v New Yorku. Dinar se ie v Curihu držal na nivoju 9.11—9.12. — Izvozniškega blaga je še vedno malo na tržišče. Pretirane vesti o napetosti napram Bolgarski niso na dinar absolutno nič vplivale, čeprav so se te vesti pozno demantirale od naše službene strani. Vsi devizni tečaji v Zagrebu z izjemo francoskega franka in italijanske lire so ostali skoro nespremenjeni.
Frank in lira sta bila skoro skozi ves teden mednarodno čvrsta; zlasti frank se je močno dvigal. Glavno oporišče za porast franka se smatra novi francoski devizni pravilnik, ki je zelo sličen našemu. Temeljni vzrok frankove čvrstoče pa je nedvomno nova vlada, ki je pomirila razburjene duhove in se spravila resno na delo za saniranje francoskih financ in za stabilizacijo franka.
V današnjem svobodnem prometu se je v devizah zelo malo poslovalo. Pariz je v Curihu zopet močno poskočil. Obenem g frankom se je dvignila lira. Za Pariz je bil v Zagrebu čvrsti denar pri 169. Italija je zabeležila 190—191.5. Za druge devize so ee culi naslednji tečaji: Dunaj SOI—801.25, Praga 167.9 blago. Nevv York 56.625 blago, London 275.65—275.8, Berlin 1351 blago, Švica 1096.75—1097.25. — V zasebnih papirjih ni bilo poslov. Tudi za Vojno škodo je bilo majhno zanimanje. Zjutraj se je ponujalo blago po 292. Prometa ni bilo.
Priprave za veliko pokrajinsko razstavo „Ljubljana v jeseni
Poročali smo že, da bo od 4. do 13. septembra t. L na prostoru Ljubljanskega velesejma velika pokrajinska razstava »Ljubljana v ieaenU, ki obeta biti za strokovnjake in za splošno občinstvo najzanimivejša prireditev te vrste v naši državi. Hvale vredno je, dn se je zavzela za razvoj našega kmetijstva, kulture, umetnosti baš gospodarska institucija, kakor je Ljubljanski velesejem, ki Je skozi šest let dokumentira svojo zmo2-nost. Ljubljanski velesejem je oporišče za prireditev vseh mogočih ratsstav. njegova naloga s pospeševanjem razvoja industrije, obrti in trgovine še ni izčrpana.
Za pokrajinsko razstavo »Ljubljana v jeseni« je združil Ljubljanski velesejem stotine agilnih kulturnih in gospodarskih delavcev, ki mirno, a zato s tem večio vztrajnostjo delajo že mesece za bodoče razstave v največje presenečenje občinstva. Kmetijski strokovnjaki pripravljajo materijal za kmetijsko-poučno razstavo; organizirali so se posebni pododbori za poljedelstvo, travništvo, plan-ferstvo, podkovstvo, kletarstvo, sadjarstvo, za kmetijsko književnost itd. Posebna komisija že danes po deželi ocenjuje konje, ki pridejo v poštev za obsežno razstavo plemenskih konj dne 5. septembra. Posebni oddelek pripravlja vse za častno udeležbo naših mlekarn in sirarn s svojimi izdelki; prijavilo se jih je dosedaj že nad 30. ki bodo razstavile najrazličnejše mlečne izdelke. Poznavalci vin bodo imeli priliko izrekati kritiko o razstavljenih buteljskih vinih iz naših slovitih Slovenskih goric. Sledijo zanimive razstave za čebelarje; pred očmi gledalcev se bodo vrstili številni kmetijski stroji in orodje; moderna mlekarna v obratu bo gotovo vzbujala . splošno pozornost.
Radio-amaterji in tvrdka pripravljajo obsežno razstavo radio-aparatcv in nadomestnih delov. Zbira se materijal, pripravljajo sprejemni aparati, ki ee bodo demonstrirali praktično v posebnem paviljonu. Z navdušenjem so se lotili naši vrli radio-amaterji tega dela v pridobitev mnogih prijateljev te skrivnostne tehnične iznajdbe. Za premožnejše. pa tudi za one, ki gojijo v svojem srcu skrito željo, bo zanimiva pregledna razstava avtomobilov in motornih koles. Praktičnost tega vozila se uveljavlja tudi že pri nas.
Priredila se bo nadalje razstava, ki apelira na srčno kulturo, to je razstava cvetja. Naši vrli ljubljanski trgovski vrtnarji spreminjajo ogromni paviljon »Jc, ki meri ,1000 kv. m., v krasen eksotični vrt. kakršnega Ljubljana še ni videla. Ogromne palme bodo pričarale pravi čudodelni tropični gozd, * katerega senci se bodo šetali po peščentTi potih obiskovalci, omoteni po vzduhu teh tropičnih rastlin. Ob vznožju velikanov palm pa se bodo vrstile najizbraneiše cvetlice, prava umetnost vrtnarske vede. Cvetlične skupine v najpestreiših barvah bodo prava uteha za vsako utrujeno oko. Ozračje bo hladil lep vodomet, v bistrem potočku pa bodo rastle razne vodne rastline. Posebnost razstave pa Je gotovo umetno vezenje. Ono šele pravzaprav prikazuje visoko stopnjo strokovnega znanja ljubljanskega vrtnarja.
V paviljonu »K< je nameščena umetniška razstava, ki se pripravlja z veščim sodelovanjem ekspertov umetnikov odnosno z umetniškim odborom. Po dolgem času bo dana prilika združiti v nadvse zanimivi reviji novejša dela skoro vseh slovenskih umetnikov. Javnost se bo mogla seznaniti z vsemi smernicami in strujami v umetniškem ustvarjanju Slovencev zadnjih let. V složnem krogu nastopa starejša generacija Savanov z Mladini in najmlajšimi impresionisti, neoimpresio-nisti, ekspresionisti in veristi, konstrukci-jonisti najmlajših veroizpovedanj. Olja, tem-pere, pastoli, akvareli, risbe, grafika vseh
možnih tehnik, silhuetni reg, kiparska dela v mavcu, kamnu, bronu, lesu. Nadalje plakati, male plastike, projekti arhitektov, vse to bo združeno v harmoničen pregled umetnostnega udejstvovanja in ustvarjanja Slovencev.
Paviljon »L<: obsežna in preurejena higi-jenska razstava, ki je razdeljena v oddelke, urejene po strokah odnosno panogah medicine. Ker je namen razstave predvsem propaganden in poučen, je zastopana v glavnem profilaktična panoga medicine.
Privlačna bo gotovo velika mednarodna razstava psov vseh pasem pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja, številni agilni sodelavci, člani Jugoslovenskega kinološkega saveza se mrzlično pripravljajo na 8. in 9. september. Pripravljennih je že čez 600 najlej-žih plemenskih psov vseh pasem. Ocenjevanje bo strogo ali pravično, saj so poklicani za sodnike najboljši inozemski strokovnjaki, kinologi. Zato razstavo je največ zanimanja zlasti v južnejših pokrajinah naže države; znano je. da baš Slovenija dobavlja ostalim pokrajinam plemenske pse.
Razne nagrade, premije, diplome, bronaste, srebrne in zlate medalje bodo zasluženo plačilo agilnim razstavljalcem. Sejmišče bo zasedeno do zadnjega kotička, razstava je tolikanj obsežna, da bo treba dveh dni za pregled. Vsi obiskovalci uživajo iste železniške, parobrodne, vizumske ugodnosti kakor za velesejem. Poleg tega pa je znižana voznina tudi v Italiji, Avstriji, Češkoslovaški in Madžarski.
Ljubljanski trg
Minuli teden ua ljubljanskem trgu ni bilo znatnejših sprememb v cenah. Sadje je še vedno zelo drago, dasi ga prihaja precej na trg. Cene 90 bile naslednje: Meso in mast: govedina v mesnicah po mestu 16—19, na trgu I. 18, II. 15, teletina I. 20, II. 17, svinjina I. 25, II. 22, slanina na debelo 20, mast
25.	šunka 35, prekajeno me9o L 32, II. 30, konjsko meso I. 8, II. 6, klobase krakovske 45, hrenovke 35 Din za kg. — Perutnina: mali piščanec 12—15, večji 16—22, kokoš 25—35, petelin 35—45, raca 20 do 30, neptta-na gos 60—70 Din komad. — Ribe: karpi 25—30, ščuka 22—24, postrvi 50—60. sulec 50, mrena 20—25 Din za kg. — Mlečni proizvodi: mleko 2.50 do 3 Din liter, sirovo maslo 50—55, bohinjski sir 38 Din za kg. — Jajca: 1.75—2 Din za par. — Sadje: jabolka I. 10, II. 8, III. 4—6, htksusne hruške 10-12, hruške I. 8, II. 6. III. 4-6, orehi 12, češplje 8—12, suhe češplje 10, breskve 16— 20, marelice 20—24, grozdje 16 Din za kg. _ Špecerijsko blago: sladkor kristalni 13.50, v kockah 15.50, olje namizno 20. iedilno 18. testenine I. 12, II. 10 Din. — Hlevski izdelki: moka »0« 6.25, »le 5.75, turščioa moka 3.50— 4, ajdova moka I. 9, II. 8, ržena moka 5 Din
za kg. _ Žito in stročnice: pšenica^ 330—
370, rž 250—280, ječmen 230—260, 'turščica 240—250, ajda 310—320. fižol 350, grah 400 —500 Din za 100 kg. — Zelenjava in soeivje: štrucnata solata 3—4, ajserica 5—6. endivija
6,	zgodnje zelje 3—4, špinača 6 do 7, paradižniki 6—7, kumare 3—4, fižol v stročju 3 do 5, čebula 2—3, novi krompir 1.25 do 1.50, repa 2.50 Din za kg.
Mariborski trg
Včerajšnji trg je bil precej založen. Zaradi obilnega dovoza sadja so cene temu od zadnjega tržnega dneva nekoliko popustile. Krme je bilo malo. slame precei; cene stalne. Slanina rji so pripeljali 17 vozov s 47 zaklanimi svinjami, ki so jih prodajali na drobno po 10.50—27 Din kg, na debelo v komadih pa po 15—17 Din kg. Krompirja Je bilo 14 vozov po 0.75—1 Din za kg, čebule 16 vozov po 3—5 Din kg.
Ostale cene: Meso in mast: Goveie meso 9—19, teletina 10—20, svinjina 10.50—27, salo 22—23. sveža slanina 18—22, mast 20—
26,	gnjat 36—38. ovčje meso 10—15, hrenovke 32—35, kranjske klobase 35—40, konisko meso 5—8 Din. — Perotnina: kokoši 35—40. piščanci 10—30, race 20—30, gosi 30—40, purani 30—70 Din komad. _ Domači zajci 10_20 Din komad. Zelenjava in so-
Čivje: fižol v stročju 1 Din kupček, česen 8 do 10, paradižniki 6 Din kg. ohrovt 0.50— 2 Din komad, sveže zelje 0.50—2 Din glava, buče 1—2 Din komad, solata 0.25—0.75 Din komad. — Sadje: borovnice 1.50, maline 5—6 Din liter, jabolka 2—6, hruške 2—
7,	slive 3—6, breskve 18—18, marelice 10— 16 Din kg. — Mlečni proizvodi: mleko 2—3, smetana 12—14, sirovo maslo 38—40, čajno 50—65, kuhano 48—50 Din kg. — Jajca: 0.75 — 1.25 Din komad. — Med: 22—25 Din kilogram.
Kmetje so pripeljali 4 vozove sena, 14 vagonov slame in 2 voza škopov. Cene: seno 62.50—80, slama 37.50—55 Din za 100 kg, škopi 1.50 Din za komad.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (7. t m.).
Pšenica: baška, nova, okolica Novi Sad, 260—365; baška, nova, okolica Sombor 257.50—262.50. Oves: baški, novi, 1 vagon 150; baški, novi, 15. avgusta, okolica Sombor, 4.5 vagona 147.50. Turščica: baška, 1 vagon 177.50; baška, glavna proga, 1 vagon 180. Moka: baška, nova, <0» kombinirana, 1 vagon 465; baška, nova, izvozni mlin, c0gg>, 1 vagon 465; baška, nova, <5», 2 vagona 365.
Dunajska borza za kmetijske produkte (6. t. m.). Mlačna poročila iz Amerike in Bu-
dimpešta so učinkovala tem slabše na razvoj kupčije, ker se že več dni opaža reservira-nost kupcev. Uradno notirajo vključno bla-govnoprometni davek brez carine ab Dunaj za 100 kg v šilingih: pšenica: nova, domača 39—41, madžarska potiska 42—43; rž: 26.25—27.25; ječmen: domači, novi 35 do 40; turščica: 25—26; oves: domači 28 do 29, jugoslovenski 26—27.
=Kmetiijski stroji na ljubljanski pokrajinski razstavi. Vse tvrdke, ki vodijo prodajo kmetijskih strojev in orodja, poziva uprava Ljubljanskega velesejma, da se takoj prijavijo za udeležbo velike pokrajinske raa-stave »Ljubljana v jeseni< od 4. do 13. septembra 1926, ker je za to določeni raazstav-ni prostor skoro že zaseden. Vsa pojasnila daje urad Ljubljanskega velesejma.
= Razstava mlečnih proizvodov na_ jesenski velesejmski prireditvi t Ljubljani od 4. do 13. septembra t. 1. bo vsakomur nudila priliko, da se pouči o modernih mlekarskih prilikah in pripomočkih za izboljšanje mlekarstva. Naša dežela bo prav lahko proizvajala toliko mlečnih izdelkov, kolikor jih potrebuje za svoje potrebe. Toda, žal, ne proizvajamo niti dosti blaga niti v taki kakovosti kakor druge dežele. Zato se kaj rado uvaža tuje in dražje blago. Razstavimo svojo najboljše izdelke in seznanimo trgovce z našim dobrim blagom. Ne zamudimo ugodne prilike in obiščimo jesensko razstavo mlečnih proizvodov.
= Položaj na tržišču jajc. Pri nas se drže cene jajcem kljub ne posebno obilnim ponudbam na precej nizkem nivoju; to pa zaradi . inozemstva, ki ne plača višjih cen V zadnjem času je postal položaj na zunanjih tržiščih malo prijaznejši. Povpraševanje so je povečalo. Največ kupujeta od nas Svlca in Nemčija. S Švico se trguje na bazi 135 do 138 švicarskih frankov fco vagon Buchs za zaboj. Prijaznejše je razpoloženje tudi na dunajskem tržišču, kjer napovedujejo majhen 6kok cen in plačajo jugoslovensko izvozno blago v trgovini na debelo po 13.8 groša za komad. Pri nas se gibljejo nakupne cene povprečno med 0.70 do 0.80 Din za komad. V Ljubljani in Mariboru se prodaja na trgu komad po okrog 0.75 do 1 Din.
= Hmeljski nasadi v Franciji so se popravili. Iz Strasbourga nam pišejo z dne 3. t. m : Hmeljski nasadi so se v splošnem zelo popravili; sistematično pokončevanje škodljivcev in boljše vreme sta delala roko v roki. Lani se je videlo, da se trud in izdatki za umno hmeljarstvo zlato f olačajo, in to letos ni ostalo brez uspeha. Kačuna se s prav dobro srednjo letino, zlasti če se upoštevajo novi dvoletni nasadi. Sedanji mesec avgusta pa ima zadnjo besedo.
— Stanje hmeljskih nasadov v Dravski dolini. V zagrebškem <Morgenblattu» čitamo, da je slabo vreme neugodno vplivalo tudi na stanje hmeljskih nasadov v okolici Maren-berga, kjer se šele nekaj let bavijo s hmeljarstvom List pravi med drugim tudi, da je kakovost hmelja v Dravski dolini mnogo boljša kakor v Savinjski dolini, ki je bila doslej merodajna za cene v Dravski^ dolini, ter napoveduje, da bo nastala v bodoče ostra konkurenca med dravskim in savinjskim hmeljem, ako se bo hmeljarstvo v Dravski dolini vedno tako širilo kakor doslej. Lisi navaja dalje, da je čisti dobiček lanskega hmeliskega pridelka v Mareubergu znašal okrog 106.000 Din. Dejstvo je, da je maren-berški hmelj dobre kakovosti, a trditev, da je boljše kakovosti kakor savinjski, nam samo pove, da piscu dotične notice niso znane prilike v Savinjski dolini. V Savinjski dolini, odnosno njenih odcepkih se pridelujejo različne kakovosti hmelja. Dočim se v gornjem delu savinjskega hmeljarskega okoliša navadno pridela zelo dobro blago, v spodnjem za malenkost slabše, Je ves drugi hmelj, ki se pridela izven okoliša Celje-Letuš, odnosno Vransko slab. Enako je hmelj slab tudi ob robovih omenjenega okoliša. Tega slabega blaga se seveda ne pridela mnogo, ker je po njem slabo povpraševanje in zato tamošnji kmetovalci opuščajo hmeljarstvo. Med inozemskimi kupci slovi zlasti golding gornjega dela savinjskega hmeljarskega okrožja (Braslovče itd.). Slovesa savinjskemu hmelju omenjena netočna vest ne bo vzela, ker inozemski interesenti, ki prihajajo v Savinjsko dolino, poznajo dobro njen hmelj. Zlasti nemške tvrdke zelo hvalijo kakovost savinjskega hmelja in si ga nabavljajo v večjih količinah. Da je savinjski golding dobro blago, potrjuje najbolj dejstvo, da so se že žateški (CSR) hmeljarji pritoževali zaradi konkurence savinjskega hmelja.
= Delokrogi posameznih podružnic Poštne hranilnice. Minister pošte ln brzojava je izdal naredbo. ki določa delokrog posameznih podružnic Poštne hranilnice Glede zbirnih pošt na ozemlju ljubljanske direkcije je določeno, da morajo te pošte oddajati svoje prebitke podružnicam Narodne banke v korist žirovnega računa podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani.
= Obtok nnvfanic v Avstriji se je v zad-dnjem tednu julija t. 1. povečal za 89 milijonov na 885 milijonov šilingov. Podloga je narasla za 10 milijonov na 547 milijonov šilingov. Kritveno razmerje se je poslabšalo od 58.9 na 58.6 odstotkov.
CUBIH. Beograd 9.12, Berlin 123.50, New York 517.25, London 25.165. Pariz 15.55, Milan 17.40. Praga 15.3125, Budimpešta 0.007230, Bukarešta 2.39, Sofija S.75, Varšava 57, Dunaj 73.15.
Vremensko poročilo
Meteorološki iavoo » misijam 7 avgusta !92o
Višin* barometra 308.h m
Kraj
Cas
opazovanja
Ljubljana (dvorec i

Maribor .	.	.
Zagreb •	•	•
Beograd .	.	•
Sarajevo ,	■	•
Skoplje .	.	.
Dubrovnik	.	. Praga .
7.
8. 14. 21.
8. 8.
7.
7 7
larom.
Teraoer.
Rfil. (late
»o/o
Smei vetra m orzina v m
ODIac
nosi 0—10
Vrsta padavine
ao opazovana
763-7 7h3'7 7602 7605 7639 763'7
762-4 7632 000 0
763-1
764-0
15-8 175 23 6
17-3
16-0
18-0 170 15-0 00-0 22-0 13-0
81 71 52 78 86 83 95 83 00 57
NE 1
NE 2 SW 3 SW 1 SE 1 SE 2 mirno mirno 0
mirno S\V 1
8
9 5
10 5 10 10
9 0 0
!BB1 ro ■ urt
02
Povprečni barometer v Ljubljani je nižji kot včeraj za 2.6 mm.
Solnce vzhaja ob 4 51 zahaja ob 19-2D u.i.i	ob 03 28. -.anaja ob 18-79.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Večinoma nejasno, padavine, temperatura bo
padla, severozapadni vetrovi. Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Razni šibki vetrovi, nebo spremenljivo, temperatura od 21 do 28 stopinj, morje mirno.
Pri kralju čevljev ...
Pri Bat'i v Zlinu. — Delavska stanovanja__16.0G0 rok 100,000
parov čevljev na dan v L 1928. — Obedi po 1, 2 in 4 Kč. — Niti kapljice alkohola, nobene cigarete. — Aforizmi, glavni okras tovarne. — Razgovor s češkim Fordom. — Za časa vojne, — Glavno mu je konzument, a potem delavec njegove tovarne. — Predsednik svoje rodne občine.
Od Olomouca, glavnega mesta Moravske, do mesteca Zlina je z avtomobilom tri ure. To po dobri cesti, na kateri te ie tupatam kak kamenček ali kotanja neprijetno izne« nad; ta in spomnita na zapuščenost cest v Jugoslaviji. Skozi krasne, sveže kraje smo pridrvili v Zlin preje, nego smo si mislili, ali želeli. V Zlinu se ti takoj obrne pogled na 200 delavskih rodbinskih hiš in na veliko palačo, ki jo šele grade za 2500 delavcev« samcev. To so vse domovi Bat'ine tovarne čevljev, ki dnevno zaposluje 8000 delavcev. Tovarna in delavski domovi so mesto za sebe v Zlinu samem. Pregledati tovarne in vsak obiekt posebej premotriti, bi pomeni« lo ostati na mestu več dni in ne delati ni« česar drugega, kakor pregledavati tovarno in motriti nje obrat. Tu je velika električna centrala, katere električni tok je namenjen edino le za tovarno in delavsko kolonijo, tu je poseben strojni oddelek, tu so oddelki za izdelavo usnja, tu oddelki za napravo g-umijevih podpetnikov, tu oddelki za po« samezne dele in končno veliki oddelek za izgotovitev čevljev. Poleg najmodernejših strojev dela tu 16.000 marljivih delavskih rok.
Toda bolj kakor fabrikacija čevljev v tovarni zanima vsakega posetnika osebnost lastnika tovarne, izrazitega češkoslovaškega Forda Je t< osebnost, v kateri so skrite vse tajne te ogromne tovarne in nje življenja. Vsakega posetnika zanima osebni stik s tem češkoslovaškim gospodarskim genijem. Vse lahko spoznamo iz knjig, iz statističnih tabel itd., toda intimnega čara te osebnosti ne. Lahko izveš iz knjig, da je za izdelavo usnja potreba v tej tovarni 20 dni, za pod« plate celo 40 dni, da Bat'ina tovarna proiz« vaia dnevno 500 lesenih kopit, 30.000 g-umi« jevih podpetnikov, a 45.000 gotovih čevljev na dan. Izdelan je bil 1 1924 tehnični načrt, da bi tovarna lahko po desetih letih, to je l. 1934. bila zmožna dnevno 100.000 čevljev producirati. Rapidcn napredek tovarne pa je že sedaj pokazal,« da se bo ta končni cilj moderne produkcije čevljev dosegel že l 192S. Cisti dobiček deli Bat'a s svojimi delavci in znesek čistega dobička, ki odpa« da na delavce same, znaša 25.000 000 čK. Bat'a stremi za tem, da postanejo njegovi delavci premožni, ker je — kakor sam po« vdarja. — to tudi njegov interes. Delavec bo zadovoljnejši in s tem bo tudi požrtvo« valnejše delal ter se za napredek podjetja intenzivno zanimal. To so sociialni nazori g Bat'e. V svojo tovarno sprejema tudi va« jence, ima jih okoli 200. Letos jih sprejme celo 50 iz Jugoslavije. Ti vajenci morajo biti stari od 14 do 16 let. V treh letih se imajo popolnoma in strokovno izučiti svoje obrti. Za nje je ustanovljena posebna šola, kjer se uče raznih jezikov in si pridobivajo splošno in strokovno znanje, da so potem sposobni za konkurenčni boj. Cilj in na« men g. Bate je tudi, da si ti vajenci, pred« no padejo bremena družinskih očetov na njih ramena, to je do 25. leta starosti, pri« hranijo najmanje 100.000 čK. Tu izhaja za vse tovarniške delavce tudi poseben tednik »SdSleni* (Obvestila), redno ob sobotah. Izven tovarne stanujoči delavci se vozijo na delo s kolesi. Ta kolesa s številkami ču« va med delom poseben čuvaj. Za nje je zgrajena posebna »garderoba«. V tovarni« ški kuhinji dobe delavci hrano zelo po ce« ni, obedi stanejo po 1 čK, 2 čK in 4 čK. Najcenejši obed je brez mesa, drugi z go« vedino, tretji s pečenko. Cene so uprav mi« nimalne in smešne ter vsebujejo: juho. me« so ali kaj drugega s prikuho ter močnato jed (kolač) V tovarni je točenje alkohol« nih pijač strogo zabranjeno. ni niti ene kap» ljice alkohola, pač pa se prodaja soda, li« monada in mineralna voda. Strogo je pre« povedano kajenje G. Bat'a je to prepo« vedal bolj iz higijenskih razlogov, obenem pa tudi, da bi se delo najintenzivneje izvr« ševalo in da bi bila tovarna čim varnejša pred požarom. Tovarna drugače ni zavaro« vana pri nobeni profesijonalni zavarovalni« ci. pač pa je ustanovljen v to svrho pose« ben fond.
Zlin je prava Amerika, po Fordovem vzorcu.
Zunaj na zidovju, notri v tvorniških pro« štorih, po hodnikih in delavnicah, povsod ti stopajo pred oči tiskani aforizmi starih modrijanov in enostavni pregovori, ki naj v obiskovalcu vzbude dojem, da je gosp. Bat'a sledil tem modrijanom, toda pravo tajno gesio, ki je Bato tako dvignilo, ni nikjer zapisano. Res je, stara je resnica: •Čas je denar!® Toda, koliko ljudi isto trdi, pa so zaostali za Bat'o.
Poset pri g. Bat'i je interesanten. Bat'a sprejema v svoji pisarni, pred katero in okoli katere brne mnogoštevilni stroji in se čujejo valovi različnih glasov, kakor v kaki skupščini. V pisarni razgovor z Bat'om je vsak čas prekinjen s telefonskim brnenjem. Telefon se oglaša sedaj iz Prage, sedaj iz Brna, sedaj iz Plznja in drugih češkoslova« ških mest, oziroma tudi iz inozemstva. — G. Bat'a pa je kos vsemu temu vrvenju. Prvi je v tovarni in zadnji jo zapušča, ker dober pastir in voditelj pokaže sam z deja« nji, kar drugim govori... Oblečen je eno« stavno, sedaj poleti v platnenobelo obleko in nosi lahke čevlje, naravno svoj lasten produkt. Nikakor mu ni videti na obrazu, da ima na svojem križu že 52 let in da je obremenjen z velikimi skrbmi za tovarno, ki obstoja že 32 let, da ima mnogo skrbi za podružnice, ki so otvorjene v vseh drža« vah Evrope in Amerike. Postava mu jeela« stična in mladeniška. V govoru je priprost in odločen. Na čelu, tik nad nosom ima močno sled neke avtomobilske nesreče. Ko se je namreč naučil šofirati, se je prvikrat odpeljal v avtomobilu s svojo rodbino na sprehod, toda na ulici se mu je avto pre< vrnil. K sreči ie ostala rodbina nepoškodo« vana, a sam je dobil poškodbo na nosu. No samo, da pismeno govori le v aforizmih, marveč tudi pri občevanju je v izrazih zelo kratek, jedrnat in prežet priproste mo« drosti.
G. Bat'a je bil v Zlinu, 6vojem rojstnem mestu, običajen vajenec pri svojem očetu« čevljarju. Izučivši se očetove obrtiv je odšel v inozemstvo, da bi se tam spopolnil ▼ znanju in svoii obrti. Bil je v Angliji, Nem« čiji, Franciji in Ameriki. Zanimal se je oso« bito za anglosasko industrijo.
Po v-sesokolskih slavnostih v Pragi so ne« kateri jugoslovenski izletniki posetili gosp. Bat'o ter" se zanimali za njegovo tovarno, ker je g. Bat'a začel izvažati svoje čevlje
tudi v Jugoslavijo, kjer je otvoril v glavnih mestih že svoje prodajalne, tako v Beo« gradu, Zagrebu in Ljubljani. V Jugoslaviji je celokupno 16 podružnic velikega Bat'ine» ga podjetja. Izletniki so ga izpraševali za različne informacije in mu stavni različna vprašania. Tako ga je neki jugoslovenski novinar vprašal:
—	Ali ste Vi, g. Bat'a, ustanavljajoč to« varno imeli pred očmi tako velik cilj in ah ste slutili tako velike svoje uspehe?
Ne izdaleč. Da bi bil to slutil, ne bi bil zgradil tovarne v Zlinu, nego kje blizu ka« ke velike reke in velikega mesta.
Gospod Bat'a je končno podal podatke o ustanovitvi tovarne, omenjajoč:
—	Od začetka zgraditve tovarne 1. 1894. ko sem imel 10 delavcev, sedaj vsako leto napredujemo Najslabši čas za našo tovar« no je bila svetovna vojna, ne v finančnem oziru nego, kar se tiče napredka in moder« nizacije tovarne. Proizvajali smo izključno le za armado, pa smo zato morali stroje prilagoditi za to težko vrsto obutve V to svrho smo morali zgraditi več novih objek« tov, ki smo jih morali po končani vojski odstraniti, ker nam niso več koristili, in smo začeli izdelovati drugačno blago. Med svetovno vojno ni mogla dobiti naša tvor« niča nikakih novih pridobitev in izkušenj glede čevljarske industrije. Po vojni smo morali naravnost pozabiti in zavreči vse vojno znanje.
—	Ali Vas zanima svet, ali Vas zanima« jo zabave, kakor druge industrijalce?
—	Ne... se je nasmejal g. Bat'a... jaz ljubim delo in prirodo in največje veselje mi je, po delu se vleči na travnik. Tako vživam jaz.
—	Kakšno je Vaše stališče napram časo« pisju?
—	Smatram, da je žurnalistika »kompa« njon» pridobitnih krogov in gospodarske« g-a napredka. Vidite, jaz vedno inseriram. Ni nobeneg3 tako dobrega posla, ki ne bi potreboval časopisne reklame. —
—	Ali Vi želite, da baš čevljarji ne bi bili zaščiteni potom uvoznih carin od po« plave Vaših fabrikatov?
—	Ne. Jaz nisem proti vsaki zaščitni ca« rini.. Naj bo ona 10 ali celo 20 odst. Šs vedno lahko pride do zdrave konkurence med mojimi in drugimi fabrikati. Toda za« ščititi domače proti mojim fabrikatom z visoko carino 50, 100 in celo 200 odst. pomeni sploh uničiti ambicije domačih obrt« nikov in podjetnikov. —
—	A propos! Časopisi! Kako je vaše sta« lišče napram politiki in političnim stran« kam? —
—	Nisem v nobeni stranki, čitam pa vse časopise. —
—	Kateri je Vaš clajbžurnal*? —
—	Nimam ga!...
—	Pa vendar sodelujete in ste aktivno sodelovali v gospodarski politiki češkoslo vaških vlad? —
—	Da. Moje podjetje je bilo na čelu za« stopnikov deflacijske politike. —
—	Takrat ste bili sigurno za to, da od* vzame pokojni Rašin 50 odst. gotovine vsa« kemu državljanu republike! —
—	Ne! Ne!... se je zasmejal g. Bat'a, za to nisem bil. Takrat sem mnogo izgu« bil. Jaz sem bil samo za stabilizacijsko po« litiko. Ko je Rašin dvignil krono na 20 švi« carskih santimov, sem mu priskočil na po« moč s tem, da sem 1. 1922 znižal cene svo« jim proizvodom na polovico, kakor tudi življenske potrebščine v svoji tovarni. Svo« jim delavcem sem takrat 1. 1922. znižal pla« če za 40 odst. Delavci takrat niso protesti« rali in nasprotovali, ker so stali pred alter« nativo; ali da delajo pod novimi pogoji ali da tovarna ustavi obrat, ker ni mogla vzdržati prejšnjih razmer.
G. Bat*a je danes tudi načelnik občin« skega sveta mesta Zlina ter je občino iz« trgal iz komunističnih rok. Ker mu nedo« staja časa, je zvezal občinski urad po te« lefonu s svojo pisarno v tovarni, da od tu tudi more izvrševati najnujnejše in najpo« trebnejše posle načelnika občine. Mnogo skrbi za gospodarski in socijalni napredek svojega rojstneg-a mesta Zlina. O g Bat'i kroži na tisoč in tisoč resničnih anekdot, ki ga vse označujejo kot treznega, pripro« stega človeka, ki vodi idealno družinsko življenje.
Brez posebne svetovne izobrazbe, bi ta kralj čevljev ne prišel nikakor v zadrego, če bi se mu nudila prilika se pogovarjati s pravimi kralji in vladarji. Pridobil si je mnogo izkušenj in spretnosti v razgovoru, obenem je odkritosrčen in ljubeznjiv. S prisrčnimi besedami in ljubeznjivim na« smehom po telefonu sklepa mnogoštevilne posle in naročila za tovarno, ki včasih pred stavljajo ogromne milijone.
—	Vaši ideali g. Bat'a? —
—	Da moremo v gotovem roku dnevno izdelati 100.000 čevljev. Moja tovarna mo« ra postati kakor ena družina, da bodo vsi premožni in da bo vsak imel svoj avto« mobil G. Bat'a skrbi za delavce, da jih dvigne moralno, zdravstveno in materijal« no. Tovarna mu je neobičajno čista. De« lavci so marljivi, so zadovoljni, ker se jim v vsakem oziru godi dobro.
Napisi na ploščah prevlečeni s radiotinkturo, morejo se čitati tudi ponoči. En primer:
:N0CAViCE„§aju
Po vsej Sloveniji gre glas, le »Domovina" je za nas!
Oevre Richter Frich:	•	7
deča megla
Roman.
IX.
V grozi slutnje
Na krovu brzoplovca je ležala gosta megla. Sredi tega meglenega pekla je hodilo več debelo zahomotanih mož mirno sem ter tja. ZJ-*o se je, da jih megla niti najmanj ne moti. Vsi ti meglenjaki so imeli čudno skupno lastnost: njihove oči so se neobičajno svetile, prav kakor bi izvirali iz zrkel rdeči plameni, jasni in mirni kakor nobena zemeljska luč. V tej rdeči svetlobi je bilo nekaj nadnaravnega. Možje so se izprehajali kakor kaki stražarji in njihovi lahni koraki so bili podobni šumu, ki ga delajo mačje šapice na peščeni stezi. Drugače se je zdela vsa ogromna ladja kakor izumrla.
Zdajci pa so se odprla vrata in svetlobno morje ob izhodu salona se je za trenutek spoprijelo s temo. V okvirju vrat se je pojavila visoka ženska postava, ogrnjena z dolgim plaščem. Zdelo se je, da jo hoče megla vso zajeti, toda luč in toplota sta jo odbila nazaj. Divni profil mlade ženske in njene krasne, velike in trudne oči so se za trenutek pokazale v svetlobi.
Evy Westinghouse se je obotavljala. Za njo je bilo svetlo in toplo, pred njo vlažno in neudobno. Toda neodoljiva sila jo je gnala naprej. Kakor mesečnica je šla mimo rdečeokih mož, ki so jo oprezno spustili mimo sebe. Cula je njihov šepet za seboj, toda ni se zmenila zanj. Njeno srce drugače ni poznalo strahu; a v tem trenutku ji je bilo, kakor da se njena zdrava duša upira nečemu, kar prihaja. Njenih korakov ni vodil preudarek, ampak nagon, ki je čutil bližino strašnega, usodnega dogodka.
Ko je dospela na sredo ladje, se je ustavila. Pomela si je trepalnice in osuplo pogledala okoli sebe.
»The Eagle< je stal spet na mestu. Miss Westinghouse je stopila k ograji ter uprla oči v meglo. »Cesa želite, gospodična? je vprašal zraven nje osoren zapovedniški glas. Devojka se je zdrznila. Nič več ni dvomila, da preti ponosni ladji nesreča.
Evy Westinghouse se ni še nikoli borila z usodo. Roditelja sta ji umrla, preden je vedela, kaj je gorje. Ostavila sta ji ogromno imetje in bleščeč položaj med milijonarji Pete Avenije. Vzgojena je bila svobodno; zgodaj se je navadila krotiti varuhe prav tako kakor občudovalce. V novoyorških plesnih dvoranah in pariških salonih se je naveselila do sitega. Iz enoličnosti njenega dozdevno tako sijajnega življenja se je končno porodila naveličanost, ki tako rada prebiva v senci vnanjega bleska in bogastva.
In vendar je bila Evy Westinghouse vsa ustvarjena za prigode. Neprestano je hrepenela po dogodkih in velikih doživljajih. Tak doživljaj se je zdaj obetal. Vse njeno bitje je trepetalo od napetosti.
Avtomobili
(najnovejši tip 6 cild. 10/45 HP na ogled)
Zastopstvo VIKTOR BCKIMEC, Ljubljana, Dunajska cesta 21
steklenice - aparati
za vkuhavanje sadja in pripravljanje sadnih sokov so najboljši!
Vse vrste navadnih steklenic sa vlaganje sadja In kumaric
--5805
V zalogi pri
JUL9J KLEIN,
Ufotfova ulica 4.

ozor!
103 a
Ako hočeš zopei imeti veselje s svojo obleko, dasiravno ni nova, potem jo daj nemudoma kemično čistiti in likati pri tvrdki
JOSIP IC2H,
L ubiiana, tovarna Polianski nasip 4-6-
Postrežba točna.
Cene solidne.

TIZ E M.
ZAHVALNA JZJAVA. Gospodu dr. Rahlejevu, Beograd, Kosovska ul. 43. S iem se Vam javno zahvaljujem za Vaš lek t. zv. „Radio Balsamika", s katerim sem po nekajkratnem masiranju popolnoma izlečil svoj revmatizem. To javno zahvalo potrjujem s svojim lastnoročnim podpisom. Gušča, dne 8. avgusta 1224.
Z velespoštovanjem Matija Jugovič, branjevec. Zdravilo r Radio baisanuka" izdeiu.it, proda/a m razpošilja oroti oovzem laboratorij „RADIO BALSAMIKA• Beograa. Kosovska 43.	106
©©©e6e©©6©6>Q6^©QQ©QQ06Q
Ni se dala oplašiti pretečemu glasu neznanega moža. V poltemi je zdajci tudi opazila rdeče svetlikanje, ki je prihajalo od njegovih oči. Obenem je zagledala nad ograjo konec konopne lestvice in uzrla vrh ladijskega jambora, ki je štrlel iz majhne odprtine v megli
Mož, ki je bil pred njo, je stopil proti njej, da bi jo prijel. Toda Evy je naglo odskočila. Njena bela ročica je segla v pompaduro, ki ji je visela ob komolcu. Tujec je opazil to kretnjo, planil je proti njej. Toda gibka Američanka se je naglo uklonila in v njeni roki se je zasvetil majhen, srebrn samokres. Mož se je porogljivo zagro-hotal; njegove roke so segle po belem vratu nad gornostajevim večernim plaščem. Ta grohot je bil njegov poslednji. Evy Westing-house je bliskoma dvignila samokres in ustrelila tujca naravnost v obraz. Eno izmed stekel v naočnikih se je razpršilo, njegov rdeči svit je ugasnil. Mož se je brez glasu sesedel na tla. Nekaj trenutkov je klečal; nato je tiho zastokal in legel s skrivljenimi nogami na stran, kakor da je truden in se mu hoče miru.
Devojka je obstala vsa prepadena. Ko se je v Parizu učila streljati z browningom, je njena spretnost večkrat iznenadila učitelja; toda nikoli še ni pomerila živemu človeku v oko.
Več mož, ki jih v megli ni mogla spoznati, je priteklo po krovu. Naglo se je umaknila k ograji. Njene oči so se zdaj preteče bliskale, vsa trudnost je mahoma izginila iz njih. S pobešeno glavo in s prstom na petelinu je čakala, kaj bo. Trije so hiteli mimo nje.
»Kdo vraga pa strelja tukaj?« je vprašal eden. Bil je očividno kdo iz podrejenega moštva.
Evy je hotela odgovoriti, a tisti mah se je razvil pred njo prizor, ki ji je ostal v neizbrisnem spominu. Štirje možje z rdečimi naočniki so se priplazili iz teme in so brez besede navalili na trojico pomorščakov. Slišala je dve, tri zamolkle kletvice, ki jim je sledilo več pridušenih krikov. Mornarji so bili očividno premagani. Trije kratki, bolestni stoki — in troje trupel je palo s krova v morje.
Evy je dvignila samokres, toda megla ji je iznova zakrila krvavo pozorišče borbe med prijatelji in sovražniki. Tedaj se je obrnila in zbežala po krovu. Zadela je ob železne stopnice. Brez pomišljanja se je vzpela po njih. Videla je, da je prišla na čolnišče. Brzi koraki so že hiteli za njo. Ni se upala klicati na pomoč. Vsa obupana je pogledala okoli sebe. V ponjavi na enem izmed čolnov je bila majhna odprtina. Brez pomišljanja je splezala v čoln. Krila so se ji trgala, toda posrečilo se ji je, da je zlezla skozi odprtino. Potegnila si je ponjavo preko glave in iela čakati strahote, ki je prihajala...
X.
V megleni noči
Podpolkovnik Stockton je počasi krenil na krov. Zavit je bil v širok plašč, in ko je odprl vrata, skozi katera je malo prej stopila Evy Westinghouse, si je nataknil naočnike, enake tistim, ki mu jih je pokazal James Morton v Sharkeyevem salonu. Prejšnja anglosaksonska mirnost ga je zapustila še tisti mah, ko je dospel na
okusite tudi Vi svojo srečo in prepričaj! o nedosegljivi kakovosti tega res ču dovitega milal

/
H
-Jiz
1BBBE
ESE
3G
K
(I
\m\
d. d., Brod n/S.

Vplačana delniška glavnica Din 55,000.000'—. Tekoči račun pri Prvi hrvatski štedionici podružnica Brod n/S. — Čekovni račun pri kr. poštnem čekovnem zavodu v Zagrebu št. 35.125
Centrala m tvornica Brod n\S
Telet 81 i 120. Brzojavi i Lokomotive Savebrod. Tele! 30 i 37. Pisarna: Beograd, Snez Mihajlova 42/1.
Proizvaja in popravlja potniške in tovorne vagone, lokomotive vseh vrst in vseh kolotečin. Specijalni vagoni za transport lesa, rude, žita in vseh poljedelskih ter industrijskih proizvodov, cisterne. Parni kotli, reservarji, pločevinaste cevi večjih dimenzij, železne dimnike, železne Konstrukcije, strešne konstrukcije, stopnice, opreme in dvigala vseh vrst. Železne mostove vseh razsežnosti, popravila pogonskih in delavnih strojev za vse industrije.
BEOGBAD, Knez Mihajlova 42/1, lastna pisarna. ZAGRE2,	SARAJEVO,
Zastup. Vilim Siager,	Zasiup. Oto Strešn]ak.
Mar.ičeva 14 b. Tel 13-74.	pošt. pret 201, Tel. 3-59,
promenadni krov. Velik mož je naglo pritekel k njemu.
»Ali si ti, Pietro?« je šepnil.
»Da,'' je odgovoril nepravi podpolkovnik. »Kaj je?«
»Thompson je ubit. Na stopnicah leži, pri sredi ladie. Dobil je strel v oko. Mrtev je. Kaj naj storimo z njim?«
»V vodo ga vrzite!« Skozi angloindijski povlak je zdaj neutajljivo udarilo palermsko narečje Pietra Ceranija... »Kdo ga je ustrelil?« Naglo je vrgel cigareto proč ter izvlekel dva debela samokresa.
»Ne vem. Žive duše ni bilo na krovu, odkar smo povezali straže, spustili pevko v jahto in pobili nekaj mož posadke.«
»Žive duše ne?«
Mož se je zdajci prijel za glavo.
»Da,« je rekel. »Dama je prišla iz salona, mlado dekle v debelem večernem plašču. Dobro sem jo videl. Nenavadno zalo dekle... Toda ona vendar ni mogla zasvinčiti Thompsonu debele butice...«
Stockton se je ugriznil v ustnico. Divji gnev mu je bušil v lice. Velikan se je nehote odmaknil in vzdignil desno roko, kakor da se boji nenadne strele iz Italijanovega samokresa.
»Živina!« je kriknil Cerani. »Vreden si, da bi ti pognal kroglo med rebra. Ali ne razumeš, da lahko ves naš načrt propade zaradi tvoje budalosti? Tisto damo poznam. Bila je Miss We-stinghouse. Na oko se zdi utrujena in brezbrižna, toda jekla ima v sebi več od vseh moških širokoustnežev, kar jih je na ladji. Poznam jo in vem, česa je zmožna s svojim malini bro\vningom! Moramo jo prijeti. Menda je vendar kdo videl, kam je šla ...«
Toda Evy Westinghouse je drgetaje čepela v svojem rešilnem čolnu. Na krovu pod seboj je slišala nagle korake... Glas, možat in oblasten, se je dvigal nad vse ostale. Razločno je spoznala v njem čudni nosni prizvok podpolkovnika Stocktona. Mahoma je zaslutila, da ta človek vzlic svoji gladki angleščini ni Anglež in da najbrže vobče ni tisto, za kar se izdaja. Gotovost, da preti »Eaglu« strašna usoda, se je utrjevala v njej od trenutka do trenutka. Toda kaj ji je bilo storiti?... Morda je bila na vsej ladji baš ona tista, ki jo je mogla rešiti pogube...
Evy \Vestinghouse se je vzravnala. Vsa sila njenega rodu se je dramila v njej. Ta sloka, bleda devojka z velikimi, trudnimi očmi, ki so malomarno gledale predse, je bila izmed tistih ljudi, ki sicer otope v enoličnosti življenja, ki pa potrebujejo le majhne izpodbude, da jih prevzame odločnost, ki je lastna značajem njihovega kova.
Stiskaje orožje v vitki, mali desnici, je odložila večerni plašč. Vlažna megla ji je legla na lakti in na gola ramena. Obleka, ki jo je imela na sebi, je bila mojstrsko delo slovečega damskega krojača; toda letošnja moda je puščala kretnjam Ie malo svobode. Čudoviti umotvor iz tančice in svile je visel že zdaj v cunjah okoli njene sloke postave. Tudi lososovordeče svilene nogavice so kazale sledove preblizkega srečanja z robom čolna. Oprezno je dvignila glavo izza ponjave. Kdor bi jo bil videl v tem trenutku, ne bi verjel, da je ta razkuštrana glava obraz ene najbogatejših dedičen v Ameriki.

6719
DE
DE
3BE
»ii-
3E
• 33. jmm iEfl
Sulio Meinl d. d.
-J !
Olooz kave
Sloo% čaja
daje „Sctmoprodajo" svoje originalne robe. uglednim in solidnim trgovcem v večjih mestih naše države■ — fieflektanti :: naj izvolijo vooprašati pri ::
S?alio fflein! d. d.
Zagreb, Vodnikova ulica 16
1 24 sedežni Lancia 45 k. s. 1 12 sedežni Fiat 3 A 45 k. s.	5797 a
1 6 sedežni Minerva 38 k. s. 1 6 sedežni Puch VIII 38 k. s. 1 4 sedežni Spinta Fiat 501 16 k. s. 1 4 sedežni Fiat 501 16 k. s. Automobili so vsi v najboljšem stanju ler z vsem kom-foriom opremljeni, lahko se ogledajo v Celju, Mariborska cesta štev. 3.
;ev itd. -F. B. L.,
/nizanj cene m največje skladi šče dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneumatike. Posebni oddelek za popolno popravo emajiira-nje in poniklanie dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih stro-Prodaja na obroke. — Ceniki iranko.
.TRIBUNA1
tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karicv-
;ka cesta i
oioiosoBoaosoBoaoioaoioeoioao
tndian J-rice 2 m.-seča rab	£
;,eno, za dvetretiinsko original	• ceno, 1 šivalni stroj Sin- ♦ gerza krojače, moška zla- •
ta ura z verižico, plašči, otroške	£
_	obleke in 1 harmonika se proda	•
0 .)O nizki ceni. — Mariborska zastavljalnica, Maribor	•
m Gosposka ul. 46.	5889 a	•
GO ■ CD 9 CD ■ CD ■ CD ■ CD■ OIOBO I030B01080ICD
f
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo iužno vest, da je bilo truplo ponesrečnega
dr. Milko Lubeca
vladnega svetnika pri velikem županu ljubljanske oblasti
najdeno v žlebu pod Prisojnikom ter prenešeno v Kranjsko goro, kjer se bo viSil pogreb v nedeljo 8. avgusta 1926. ob 1530 s tamkajšnjega pokopališča.
LJUBLJANA-PTUJ-GRADEC, dne 7. avgusta 1926.
5817	Žalujoči ostali.

'A;*	.v•• v-..
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1 •—. Najmanjii znesek Din 19'^
Popravila!
Specijalni mehanik pisarn, strojev
Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 30.
TeL int. 434.	173
Kolesarsko in moto-ciklistično društvo «Sava» v Ljubljani
priredi v nedeljo, dne 15. t. m. izlet v Vevče. Zbirališče popoldan ob uri na Sv. Jakoba trgu. Obenem priredi cestno dirko. Start v Mostah, cilj v Vevčah pri gostilni »Kuhar*. Dirko priredijo na isti progi tudi koles, društvo »Zora* iz St. Vida in »Zarja* iz Zgornjega Kašlja. 21671
(dobe"1 Manuiakturist
vsestransko verzirana moč z dobrimi referencami se išče. Ponudbe pod značko »Manufakturist* na oglasni oddelek »Jutra*. 21574
Učenca
16—18 let starega, z dobrim ljudskošolskim spričevalom, močnega, sprejme umetni mlin L. Gutenberger dediči v Mcžic^	21568
Dekle
iz boljše hiše, z znanjem nemščine, katero bi veselilo iti na Zgornje Avstrijsko k 3 in 81etniraa otrokoma, se išče. Pogoj znanje šivanja in event. gospodinjstva. Ponurlbe na Minko Leitner, živinozdravnikovo soprogo, Škofja Loka.	21483
Učenko
sprejmem v delikatesno trgovino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21455
Praktikantinjo
za pisarno, z lepo pisavo, sprejmem v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Absolventinja št. 452».	21452
Fotograf, vajenca
sprejme Hugon Hibšer, fotograf, Ljubljana, Valvasorjev trg.	21400
Absolvent
srednje tehniške šole lesnega oddelka, dobi name-ščenje v obsežni lesni industriji. Reflektantl s prakso Imajo prednost. Ponudbe je vložiti z navedbo zahtevka do 20. avgusta t. 1. na naslov: Fr. Kotnik, Verd. p. Vrhnika.	20988
jugo agencija
Beojrrad, Skopljanska ulica 8 išče žensko in moško osobje s pravilnimi dokumenti za vse vrste deln in službe.	20368
Potnika
iščemo, ki zastopa že prodajo žganja ali sličnih predmetov in bi hotel prevzeti kot sporedno zastopstvo prodajo dalmatinskih vin v Sloveniji proti prodajni proviziji. — Ponudbe pol »Dobro vpeljan* na oglasni oddelek »Jutra*. 21612
Dekle
k otrokom, z znanjem nekoliko v kuhi, sprejme takoj Ivan Rapoc, Maribor. Tržaška 14.	21775
Plačilna natakarica
v račun, mlada, slovensko in nemško govoreča, se išče ta hotel Paar na Jesenicah. Vstop 15. septembra. Poslati sliko in prepise spričeval.
21636
Učenca
za mizarsko obrt, zdravega in močnega, ki ima veselje do te obrti, sprejme Tomo Jeglič, mizarstvo, Trebnje.
21642
Perfektna vezilja
na kurbelstroj, se sprejme. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vezilja*.
21661
Vajenca
ki je izvršil 2 razreda sred. šole, zdravega in krepkega, od poštenih staršev, takoj sprejme J. Sedlar, špecerija in delikatesna trg. v Ljubljani, Linhartova ulica 4.
21702
Fotograf, učenca
»prejme atellje D. Rovšek, Kolodvorska ulica št. $4.
21576
Služkinjo za vse
išče boljša družina v ljubljanski okolici. — Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 21559
Vajenca
za pekovsko obrt sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 21735
Potnika
verziranega v pisalnih strojih ln papirju, z dobrimi referencami aLi kavcijo,-tiščem za Slovenijo. Dopise pod .Mali potovalni stroj 1860» na oglasni oddelek »Jutra* 21583
Dekle
pridno in pošteno, veščo vseh domačih del, kuhanja in event. šivanja, najraje siroto, iščem za stalno službo v Prago. Ponudbe pod «Zlata Praga* na oglasni oddelek »Jutra*. 21625
2 vajenca
brez oskrbe, sprejmem za mehaniško obrt. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
21664
Hlapec
trezen, za enega konja in domače delo, se išče za takoj. — Ponudbe na hotel Paar, Jesenice.	21637
Služkinjo
išče uradniška družina z 2 otrokoma na deželi. Nastop takoj. Ponudbe pod značko »Zdrava* na oglasni oddelek «Jutra». 21654
Trgovskega
vajenca
zmožnega tudi nemščine, sprejme tvrdka M. Teršan, Ljubljana, Kongresni trg 14 21729
Prodajalca
samostojnega — išče pod ugodnimi pogoji modna trgovina za gospode v Ljubljani. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21765
Tvorniea čevljev
išče čistilca, ki zna snažiti tudi s kombiniranim čistilnim strojem. Ponudbe na: »Ilirija*, tvorniea cipela — Bjelovar.	21766
Potnik
galanterijske ali specerijske stroke, ki je dobro uveden in obiskuje trgovce po deželi, dobi jako dober predmet proti visoki proviziji. Ponudbe z navedbo sedanjega zaposlenja na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Agilen*.	21712
Krojaški pomočnik
specijalno za likanje, se sprejme. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Konfekcija 100». 21707
Šivilje pomočnice
se sprejmejo v delavnico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Kon-fekcija 100».	21706
Mlado dekle
se išče k otrokom. Poizve se v oglasnem oddelku «Jutra».	21705
Prodajalko
prvovrstno, starejšo, zanesljivo samsko moč, zmožno tudi event. pisarniških del, sprejmem v trgovino mešanega blaga v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Dobra prodajalka 85».	21249
Modist. vajenko
staro 14—15 let se sprejme. Prednost imajo hčerke železničarjev. Ponudbe z navedbo stanovanja do 15. avgusta na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ubogljiva 95».
216095
Mlinarski pomočnik
zmožen samostojne mletve, se išče proti proviziji za majhen valjčni mlin. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 21720
Služkinjo
ki zna kuhati in opravlja vsa druga gospodinjska dela, sprejmem. Naslov pove oglasi oddelek »Jutra*.
21687
Korespndentinjo
perfektno, z znanjem slovenske, nemške in vsaj deloma srbohrvatske korespondence, tesnopisja in drugih pisarniških del, sprejmem takoj v Ljubljani. Le prvovrstne moči z daljšo prakso naj pošljejo lastnoročno pisane ponudbe pod značko »Industrija 80» na oglasni oddelek »Jutra*. 21680
Prodajalko
manufakturne stroke sprejmem. Ponudbe pod značko »Zanesljiva 16» na oglasni oddelek »Jutra». 21632
Vrtnarski pomočnik
išče mesta radi nadaljnje izobrazbe. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Vrtnar 66».	21566
Absolvent kmet. šole
na Grmu in trgovske šole v Beljaku, koroški Slovenec, išče službe pri velikem posestvu ali podjetju. Dopise pod značko »Zanesljiv in pošten* na oglasni oddelek »Jutra*. 21616
Gospodična
iz boljše (trgovske-nemške) hiše, izurjena v vseh trgovskih poslih, išče vsled nastalih razmer službo blagaj-ničarke ali kaj sličnega proti majhni plači. Cenj. dopise na ogl. oddelek »Jutra* pod značko »Poštena 26».
21480-a
Potnik
specerijske in manufakturne stroke, 8 štiriletno prakso, pošten, marljiv, sprejme primerno službo s 15. septembrom. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Poštenost 24».
20935
Sodarski pomočnik
mlad in trezen, vešč vsega samostojnega dela, išče službe za takoj ali s 15. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21565
Vzgojiteljica
z večletno prakso, išče nameščen ja. — Pogoj: dobra oskrba. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Vzgojiteljica*. 21619
Korespondentinja
s popolnim znanjem slovenščine, nemščine, slov. in nem. stenografije, strojepisja ter nekoliko srbohrv., z večletno prakso, išče službe v Ljubljani. Nastop 1. oktobra, event. pozneje. Dopisi pod »Hrvatska stenografija* na oglasni oddelek »Jutra*.	21303
Perfektna šivilja
se priporoča na dom. — Emonska cesta 4 (pri Kra-ker).	21602
Knjigovodja
bilancist s trgovsko, bančno, industrjsko in gospodarsko prakso, išče mesta. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zanesljiv in sposoben 53».	21753
Ključavničar
želi prakticirati za šoferja. Sprejme vsak pogoj. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Spreten*.
21774
Arhitekt
lesne industrije, specijalist za konstrukcijo pohištva, vito pohištvo, igrač in žag išče mesto direktorja. Ponudbe poslati na naslov: M. Rajsner. Celje, Breg 2§.
21640
Šofer
161etno prakso, oženjen. išče službo k osebnemu avtu ali avtoomnibusu. — Martin Zeleznik, Šmartno pri Litiji 21655
Gospodinja
ki je vajena vseh gospodinjskih poslov, pridna in poštena, išče primerne službe. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21635
Dekle
staro 20 let. vajeno vseh hišnih del, želi mesta. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Pridna 51*.
21651
Praktikantlnia
z znajem slov. stenografije in strojepisja, išče primernega mesta v kaki pisarni. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Praktikantinja 65*. 21665
Mesarji!
Kdo rabi poštenega, za«* nesljivega in dobro izvežba-nega mesarskega pomočnika v sekanju mesa, kakor tudi nakupovanja živine. Nastop službe po dogovoru. Ozira se na boljše, stalno mesto. — Naslov pove podružnica »Jutra* v Celju 21641
Višja sobarica
(Stubenfrau) hotelska, starejša. z dolgoletnimi spričevali in dobrimi referencami išče službo. — Gre tudi za ključarico perila. Vprašanja na: Hiittig, Celje, Glavni trg 12.	21643
Absolventinja
meščanskhe šole in trgovskega tečaja, dobra steno-grafinja (pri tekmi nagra-dena), išč^ primerne službe. Nastop takoj. Ponudbe na: C. Požar, Zalog, pošta D. M. v Polju.	21509
Poslovodja
mešane stroke, popolnoma samostojen, vešč tudi Srbo-hrvatskega jezika, želi premeniti službo, aTi prevzeti proti kavciji podružnico v prometnem kraju — event. kakšno drugo temu enako mesto. Cenjene dopise poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Samostojen 17*.	21415
Potnik
ki potuje po Srbiji, Banatu in Vojvodini, išče zastopstvo proti proviziji za zobotrebce. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra* v Maribora pod .Zobotrebec 111».
21620
Strokovnjak
v vseh panogah kmetijstva, drevesnic, trtnic, vrtnarstva in lesne trgovine, išče primerne službe. — Dopise pod .Strokovnjak« na podružnico »Jutra* v Mariboru.
21621
Krojitelj
za moško in damsko garderobo najmodernejšega kroja. s prakso, išče 6lužbe kjerkoli takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dunav 86*.
21727
Gospodična
perfektna v gospodinjstvu in spretna v domaSinstvu, Želi mesta pri boljšem gospodu samcu ali vdovcu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Klara*.
21754
Inteligentna gospodična
z večletno pisarniško prakso kakor v knjigovodstvu, korespondenci, strojepisju ^ itd. želi pri kakšnem podjetju nameščenja. — Pismeno se prosi pod »Zmožna samostojno voditi* na oglasni oddelek »Jutra*. 18656
Šofer-mehanik
27 let star, neoženjen, ima večletno prakso in dobra ričevala, s tu- in inozem-im izpitom, govori več jezikov, vajen potovanja v tu- in inozemstvu. Išče stalno službo pri dobro vpeljanem podjetju. Cenj. ponudbe ra oglasni oddelek «Jutr." ' šifro »Sigurna mor '	21724
Gospodična
vajena vseh pisarniških del, s trimpolletno prakso, išče mesta kontoristinje. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra* pod »Kontoristinja 85*.	21685
Kavcijo 20—25.000
vložim, če dobim službo pri industrijskem ali trgovskem podjetju Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Služba 86*.	21686
Gospodična
iz trg. hiše, z znanjem 6lov. in nemškega jezika ter drugih pisarniških del, išče vsled družinskih razmer mesto blagajničarke ali kaj sličnega. Cenj. dopise pod »Vestna 13* na oglasni oddelek »Jutra*.	21656
Trg. pomočnica
z dežele želi mesta v trgovini, najraje v kakem mestu na Gorenjskem ali Šta-
jerskem. Nastop takoj ali . Cenjene ponudbe "na oglasni oddelek
»Jutra* pod »Marljiva 163*.
21657
Knjigovodkinja
bilancistinja, perfektna slovenska, srbohrv., nemška in deloma tudi italijanska korespondentinja, popolnoma samostojna moč, išče mesta Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko «Samostojna 75». 21675
Mladenič
vojaščine prost, išče mesto sluge ali slično pri kakem trgovskem podjetju. Zmožen deloma tudi pasirniških del. Event. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Pošten 44».	21744
Blagajničarka
(kino) vešča tudi pisarniških del, išče službe. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek ijutra» pod »Takoj 26*.
21745
Brivske obrti
se želi učiti pri mojstru kjer bi imel vso oskrbo, 141etni fant revnih staršev. Ladislav Bevčič, Sp. Hrušica 29 pri Ljubljani.	21698
Prodajalka
mešane stroke išče mesta. Zmožna kot prodajalka in blagajničarka, ker isto delo opravlja tudi sedaj — za 1. ali 15. september. Pod »Mesto ali dežela* na oglasni oddelek »Jutra*. 21569
20—30.000 Din
kavcije v gotovini položi trg. naobražen mladenič trgovskemu podjetju ali denarnemu zavodu, ki ga vzame v stalno službo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vesten in zanesljiv 40».	21515
Strojnik
z večletno prakso, zmožen vseh popravil, vajen elektrike in lesne stroke, išče službe. Gre tudi za gateri-sta. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 21271
Uradnik
trgovsko naobražen, zmožen slov. in nemščine, išče mesta. Blagohotne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »St. 218».	21714
Gospodična
zmožna slovenskega in hrv. jezika, sloven. stenografije, vseh pisarniških del in strojepisja, išče mesta kot začetnica. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Služba 42*.
21742
Starejša moč
vešča vseh pisarniških in blagajniških poslov, spretna strojepiska, išče službe. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Skromna*.
21734
Gospodična
zmožna slov., hrvatskega in nemškega jezika, slovenske in nemške stenografije ter strojepisja, išče mesto z&> četnice. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod
»Začetnica 41*.
21741
Strojni monter
išče službe. Delal je več let kot mojster v tu in inozemstvu v strojnih, papirnih, cementnih, usnjarskih in kemičnih tovarnah. Ima tudi nekaj teorije ter ume delo na stražniku, montira elektriko. Dela samostojno. Gre kamorkoli. Dopise na oglasni oddelek .Jutra* pod »Monter«.	21590
Vrtnar
išče mesta aH prevzame vrtnarstvo na procente. Cenj. ponudbe poslati pod značko »Vrtnarstvo« na oglasni oddelek »Jutra«.
20—30.000 Din
kavcije v gotovini položi trg. naobražen mladenič trgovskemu podjetju ali denarnemu zavodu, ki ga vzame v stalno službo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod < v esten in zanesljiv 40».	21515
Gospa
dobra pisarniška moč z večletno prakso, izurjena strojepiska, zmožna tudi v vsem šivanju, želi primerne službe — event. tudi kot prodajalka (šivilja). Nastop 15. septembra. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21630
Strojno pletenje
nogavice, jope itd. poučujem po zmerni ceni tedensko. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	21778
Iz francoščine
pripravljam dijake za po-navljalne izpite. Naslov v oglsanem oddelku »Jutra«.
21725
Prostovoljna javna dražba
Pred Škofijo štev. 21/H — radi preselitve ob 9. dop. Razno sobno in kuhinjsko pohištvo, velika močna steklena stena za obrt ali gostilno, 2 velike steklene omare, močne mize, 2 velika ogledala, moško kolo in drugo.	21713
• Orodje
za mehanike in ključavničarje po ugodni ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21586
Moško kolo
dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21529
Prodam knjižnico
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21509
Motorno kolo
Harly	Davidson, 7—9 HP 1925,	s priklopnim vozom proda	A. Wolf, urar, Brežice.	21476
Javna dražba
Glasom sodnega edikta Okr. sodišča v Šmarju pri Jelšah se vrši dne 9. avgusta ob 11. uri dopoldne v Roginski gorici javna dražba enega «Saurer» tovornega avtomobila s priklopnim vozom, 3 vagonov premoga, 1 motorja ln 1 pisalnega stroja — na kar se interesente opozarja.	21390
Novo moško kolo
najnovejšega francoskega tipa, prodam za 2000 Din. Naslov v upiavi »Jutra«.
20087
*Tribuna» F. B. L.
Dvokolesa, motorji, otroški vozički in pnenmatika po zelo nizki ceni. Ceniki fran-ko. — Prodaja na obroke. Ljubljana, Karlovška c. 4. Tovarna dvokoles in otroških vozičkov.	198
Evropske znamke
Prodam zbirko preko 4000 komadov za 1500 Din in 14.000 komadov duplet za 1100 Din (vrednost Mm. 1800) proda Brelih, Slovenski Javornik, Gorenjsko.
21633
Več stelaž
in pultov po ugodni ceni prodam. Ogleda se v trgovini H. Kenda. Ljubliana. Mestni trg 17.	21646
Železniški voziček
60 cm svetlobe, z železnim okvirjem, ceno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra».	21670
Lovsko puško
enocevko na 5 nabojev, znamke Brovning, premer 16, pravo belgijsko, dobro ohrajeno. prodam za 1600 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21634
Radioaparat
troceven, nov, proda za Din 2400 Glaser v šiški, Žiber-tova, Zadružni dom. 21650
Hotelskih postelj
5 kompletnih, skoro novih, nočne omarice in umivalnike, kočirne vozove, lahek tovorni avto Ford, proda hotel Paar, Jesenice. 21639
Motocikel
lahek, malo rabljen, prodam Poizve se v mestni plinarni.
21677
Drva
na »Intendant-škem skladištu« v Vodmatu vsak dan od 14.—16. ure naprodaj.	20844
Hrastovih parketov
večjo množino, ima vedno v zalogi ter jih oddaja po ugodni ceni tudi na manjše količine A. Kane, lesna industrija, Mengeš.	185
Dvokolesa
Štedilnik
prav dobro ohranjen prodam. — Vodnikov trg Bfll.
21562
Drva
hrastove In bukove odpadke od parketov ter mehka drva dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. Scag-nettl v LJubljani, za gorenjskim kolodvorom. Pri odvzemu večje množine znaten popust.	19S
Moško kolo
»Waffenrad» dobro ohranjeno, prodam. — Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«.
21593
znamk: Tribuna, Diamant, Favor, Stjria, Frera, Bian-chi, Champion, Record, Pre-zesion, Legnano, v zalogi, pneumatika najfinejše vTste Dunlop, Michelin, Pirelli itd. Najnovejši modeli in najnižje cene. Ceniki fran-ko, prodaja na obroke. — F. Batjel, Ljubljana, Karlovška cesta 4.	104
Več sodov
za namakanje sliv, dobro ohranjenih, poceni prodam. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«.	21598
Otroški voziček
zložljiv, prenovljen, prodam. — Mirje, Bogišičeva 8 — dopoL	21786
Filatelisti
Večja zbirka znamk, urejenih za prodajo, kataložka vrednost okoli 32.000 Din, se poceni proda. Pripravna za trgovca! Vprašanja pod »Filateiija 51» na oglasni oddelek »Jutra«. 21751
Pisalni stroji
se ceno prodajajo Najboljše znamke. Kupujem, zamenjavam Popravila vseh ziamfc hitro, poceni in — eksaktno. Specialni mehanik Jos. Pukl, Celje, Kralja Petra cesta 4. 183
Mobllije
sestoječe iz nove še nerabljene postelje, nočne omarice, miza in stolice, lično izdelane, svitlopolirane, po ugodni ceni prodam. Ogleda se lahko dnevno od 14. do 16. ure do četrtka. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21781
Fotoaparat
14 X 18 cm, predvojni ma-terijal, naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« pod »Aparat 15».	21715
Gobe
lepe, suhe jurčke, plačam do meseca decembra po najvišji dnevni ceni Trgovci in nakupovalci se prosijo poslati ponudbe z navedbo množine na — Adolf Fischer, Hotel Slon, Ljubljana.	20161
Zlato, srebro
in srebrne krone plača po najvišjih cenah
F. Čuden, Ljubliana
Prešernova ulica štev. 1.
41
Smrekova drva
in sicer okroglice od 11—18 cm debeline (debelejše klano), dolžina 1 m, kupimo v vsaki množini. Ponudbe na d. d. Deska, Ljubljana.
21737
Kredenco
za jedilnico, rabljeno, dobro ohranjeno ter moderni radioaparat po ugodni ceni kupim. Ponudbe na naslov: rospa Fani Heim, Jesenice, Gorenjsko.	2163S

Kolo
dobro ohranjeno, kupim. Natančne ponudbe pod šifro »Trpežno« na oglasni oddelek »Jutra».	21510
Kotel za pralnico
kupim. Ponudbe pod šifro «Kotel» na oglasni oddelek »Jutra*.	21627
Bukove hlode
sveže sečnje kupimo. Ponudbe na d. d. Deska, Ljubljana.	21728
Vino
50 hI belega, 25 hI rdečega dobrega bizeljskega vina, letnik 1925. proda po 6.501 Anton Bibič, Globoko pri Brežicah.	21558
Otavo
v košnji, lepo, vrtno, tik Ljubljane prodam. Naslov v oglasem oddelku »Jutra«.
21453
Slive ln jabolka
Iščem dobrega odjemalca letošnjih sliv (češpelj) in jabolk. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21652
Elegantno kočijo
majhno, enovprežno prodam — Kapiteljska ulica 7/L 21703
Okrogli les
trda in mehka drva, ogljfc lastne produkoije, premog itd. na debelo in drobno najceneje pri tvTdki D Marušič, Sv. Petra c. 40 21179
Blazino
z zrakom napoljneno (Luft-polster), skoraj novo, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 21700
Pisalni stroj
špansko steno in omaro za led poceni proda Koren, perutninski zavod v Zgornji Šiški.	21721
Mostno tehtnico
prodam. Ponudbe pod šifro »Tehtnica* na oglasni oddelek »Jutra*.	21690
Števec
(Geschwindigkeitsmesser) za motorno kolo ali mali avto in elektromotor lls HP prodam. Ogleda se: »Posredovalec*, Sv. Petra oesta.
21692
Stružnico
mehanično, na pogon z no-
Eo kupi Anton Kozina v jubljani, Cegnarjeva ul. 12 21535
Indian s prikolico
rabljen, z električno razsvetljavo. kupim na odpla. čevanje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Indian*.	21309
Starine
kredenco, omaro za knjige, lestenec, karnise, kozarce in drugo kupim. Ponudbe ali naslov na ogiasni oddelek »Jutra« pod značko »Antikvitete«.	21412
Drva
lepa in suha, bukova, hrastova in gabrova kupim. Ponudbe z navedbo cene in množine franko vagon Rakek na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vercesi* 21411
Vreče
vseh vrst in Jutino embalažo kupimo. — Ponudbe z navedbo cene in množine pod »Vreče 20« na oglasni oddelek »Jutra«. 20671
Pomožni motorček
rabljen, kupim. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Motorček«. 21718
Špecerijsko opravo
dobro ohranjeno, kupim takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »F. L.»	21722
Bukovih drv
suhih, kupim več vagonov. Ponudbe pod »Drva 60» na oglasni oddelek »Jutra«.
21590
Vila
novozidana, v Rimskih toplicah, blizu kopališča, več let davka prosta, v kateri se nahaja opremljena trgovina in gostilna z lepo verando, z električno razsvetljavo, 8 novo opremljenih sob za tujce in druee pritikline, se ugodno proda Pojasnila daje Karol Loib-ner, Rimske toplice-Celje.
21283
Posestvo
Proda se v Trbovljah v tr-£u veliko posestvo, obstoječe iz hiše, v kateri se nahaja dobro idoča zaloga piva Zagrebške pivovarne — poprej Puntigam. z vsem inventarjem, vozovi, konji, steklenicami, aparati, splon, kar se rabi pri trgovini s pivom. Dalje gospodarsko poslopje, ribnik, njive, travniki, na najbolj lepem kraju ob glavni cesti Trbovlje. — Travniki in njive so primerne za stavbne parcele. Trgovina s pivom se lahko vodi takoj naprej. Oziralo se bo le na resne kupce. Cena nizka, plačilo zelo ugodno. Več se poizve pri lastniku g. Ivanu Orešnik, posestnik in zalagatelj Trbovlje 63.
9iP(!S6St
Realitetna pisarna
dražba z o. z.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 24
proda:
HIŠO v Sp. šiški, 4 stanovanja, eno prosto, vrt, bližina kolodvora — Din 105.000;
HIŠO, novo, blizu tramvaja. 3 pobe, parket, elektrika, vodovod, vrt, 110.000 Din;
VILO, novo, dvostanovanj-sko, mirna lega, vrt. Sp. Šiška — 275.000 Din;
HIŠO, ravno dograjeno. Sp. Šiška, S prostorov, velik vrt — 125.000 Din;
HIŠO, enonadstropno. 8 stanovanj, eno prosto, lepo dvorišče in vrt. predmestje — 95.000 Din;
HIŠO ob Tržaški cesti, novo. 3 sobe. pritikline, 1000 ms Trta — 115.000 Din;
VILO, novozidano, 6 sob. pod Rožnikom — 120.000 Din;
VILO. visokopritl.. novo, velik in lepo urejen vrt, 170.000 Din;
HIŠO, predvojno, enonadstr. z več stanovanji, središče. 100.000 Din;
HIŠO. enodružinsko, novo, ne daleč od tramvaja — 75.000 Din;
VILO, enonadstropno, par-ketirano. 8 prostorov, lep vrt. Rožna dolina — Din 200.000;
PARCELO, 1000 m» za Bežigradom, po 25 Dn.
21717
Hišo ali vilo
kupim v Ljubljani v ceni do 150.000 Din. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam takoj 49».	21349
Posestvo
obstoječe iz hiše, gospodarskih poslopij, velikega sadnega vrta ln 15 oralov •emlje na Brdu pri Viču. proda skupno ali posamezno Ivana Grampovčan, trgovka na Vrhniki.	21419
Hišo prodam
na prometnem kraju — pripravno za vsako obrat — zraven velik vrt. PojasnDa se dobe v gostilni Pernlč v Trbovljah.	21398
Malo industrijo
oddam za daljšo dobo let v najem. Vodna moč ca. 40 HP, blizu Ljubljane ln železniške postaje. Stanovanja, električna razsvetljava, obširni tvorniški objekt na razpolago jpod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »K. M. K.« na oglasni oddelek »Jutra..	21354
ii
»»
Sv. Petra cesta 18
- v novem lokalu — išče za svoje kupce več vil, stanovanjskih in tgovskib hiš ter kmečkih posestev. Prodajalci prijavljajte prodajo le v naši pisarni —
popolnoma brezplačno. Provizija le, če kupi naš kupec.	20911
Lepo posestvo
izborno vpeljana pekarija, vino, pivo, žganje in kavo-točje: je zaradi bolezni na-rodaj v znožju južnega ohorja. Dopise pod Šifro »Posestev Pohorje« na ogl. oddelek »Jutra* v Ljubljani
Dobičkanosne posesti Maribor
okolica Sv. Jurij ob Pesnici, 40 oralov, glavni donos: vinograd blizu mlina, hiša z gostilno, trgovino, mesarijo, lepo posestvo za živinorejo v Slov. goricah, naprodaj. Naslovi: »Mar-stan», Maribor, Rotovškl trg 4.	21772
ii
1»
Sv. Petra cesta 18
(v novem lokalu) proda:
HIŠO, Trnovo, 4 sobe, delavnica, vrt. 2000 mJ — Din 140.000;
HIŠO na Kodeljevem, vrt, 75.000 Din;
VILO, krasno, pri tobačni tovarni, šestsobno stanovanje takoj, velik vrt — ostali prostori po dogovoru — 440.000 Din;
HIŠO na Tržaški cesti, novo, enodružinsko, vrt — 115.000 Din;
GOSTILN. POSESTVO pri Maribora, 14 oralov, Din 200.000;
POSESTVO, 20 oralov, pri Maribora, rodovitno, Din 190.000;
STAVBISCA ob Dunajski o.
DVOSOBNO v Rožni dolini — 1000 Din;
TRISOBNO pod Rožnikom, kopalnica, konfort:
STIRISOBNO v St. Vidu — kopalnica — 1500 Dn;
DVOSOBNO v Št. Vdu — 500 Dn;
ENOSOBNO v Rožni dolini, 500 Din;
DVOSOBNO v Koleziji — kabinet — 1000 Din;
DVOSOBNO pod Rožnikom, kabinet — 1500 Din.
21730
Dobroidoča gostilna
s trafiko na prometni točki 15 minut iz mesta Maribor, se z vsem inventarjem vsled odpotovanja takoj ugodno proda V gostilni Be nahaja samo gospodarjevo stanovanje, katero je kupcu takoj na razpolago. Gostilna s celim inventarjem je vse novo iu v najboljšem stanju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*, Maribor pod »Gostilna ln trafika«.
21770
Nakup, prodaja, najem Maribor
Manjša posestva, okolica Poljftan, naprodaj. Najem srednjega posestva v Slov. goricah. Mline, gostilne, najem, nakup. Trgovska hiša na Kranjskem najem za trgovca, kavarnarja ali slaščičarja. Krasna vila s parkom, Maribor. — Naslov »Marstan«, Maribor.
21773
Trgovino
z mešanim blagom na prometnem kraju, nova hiša, vrt in poldragi oral zemlje, prodam za 130.000 Din. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Pri Brežicah*.	21644
Za prodati imam
v Kranju: Kraso večjo vilo i velikim vrtom; majhno hišo, pripravno za kakega obrtnika; večjo hišo na glavnem prometu, tudi za trgovino pripravno; lepo večjo _ stanovanjsko hišo z njivo in hlevom.
Pri Radovljici:
Novo hišo z gospodarskim poslopjem in zemljiščem.
Pri Skofjl Loki:
Krasno hišo s kamnoseško obrtjo.
Pri Kranju:
Zago samico s hišo in hlevom za 5 glav flvine. — Stalna voda.
Za nakup iščem: Manjšo kmetijo blizu Kranja aH Škofje Loke in eno večjo kmetijo z živino. — V najem pa dobro idočo trgovino, goBtilno ali kavarno v Celju, Maribora ali LJubljani. — L. Rebolj v Kranju.	21421
Hišo prodam
na prometnem kraju — pripravno u vsak obirat — zraven velik vrt. Pojasnila se dob« v gostilni Ternovie v Trbovljah.	21398
Hiša
ugodno naprodaj v bližnji okoliei Celja. Vprašanja na oglasni oddelek .Jutra* pod »105.000«.	.....
Hišo
dvonadstropno, sredi Maribora proda ta 175.000 Din ln
vilo
enodružinsko, stanovanje K sob prosto, za 100.000 Din Zagoirski, Maribor, Taten. bahova ulica 19. 19818
Hišo v Mariboru
posestvo na Dolenjskem, kočijo, motor 6HP, telefone In stružnico prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 21733
Lep travnik
na Blatu, 4 Johe velik, pro dam za 43.000 Din. Pojasnila daje Felber, Sp. Šiška. Kavškova cesta. 21673
Posestvo
Boroveo št. 18 pri Kočevski Reki naprodaj radi preselitve za 60.000 Din. Polovico kapitala takoj, ostanek po dogovoru. Posestvo je cela bosta Pojasnila daje prodajalec na licu mesta dne 9. t. m. Ponudbe pod »Posestvo Borovec* na oglasni oddelek »Jutra*.
21764
V Radečah
pri Zid. mostu oddam lokal samski modistinji. — Vsa oskrba lahko v hiši. Mara Kranjc, Radeče 41. 21592
500 Din nagrade
onemu, ki preskrbi na prometnem mestu primeren lokal za vinotoč, po mogočnosti s stanovanjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vinotoč* 21587
Lep lokal
s stelažami za mešano trgovino in stanovanjem v živahnem kraju na Dolenjskem, takoj ugodno oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dobra prilika« 21581
Lekarna
v 2alcu št. 104 Be z opremo da takoj v najem. Natančnejši pogoji ustmeno. 21572
Trgovino
s koncesijo v Sloveniji vzamem v najem, ozir. prevzamem vodstvo podružnice — Ponudbe s popisom na oglasni oddelek »Jutra* pod »S koncesijo 18*. 21518
Pisarniška soba
ob Aleksandrovi cesti, s centralno kurjavo in liftom, se takoj odda. Kje, pove oglasni oddelek »Jutra*.
21071
Trgovino
z mešanim blagom ali špe-cerijo vzamem v najem ali odkupim. — Ponudbe pod »Prometno podjetje 52» na oglasni oddelek »Jutra*.
21752
Pisarno
2 sobi v centru mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 21780
Tri lepe poslovne sobe
v I. nadstropju odda z novembrom Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica štev. 8.
199
Lokali za delavnico
ali kot poslovni prostori primerni, v sredini mesta, se takoj oddajo. Pogonska sila in razsvetljava do iljubne množine na razpo-go. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21777
Brežice
Drar išče lokal na prometni cesti v Brežicah. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Brežice*.
21761
Špecerijsko trgovino
kompletno urejeno, na naj-prometnejši točki — event tudi še krasno stanovanje v isti hiši, oddam. Cenjene pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ugodnost 22*.	21710
Trgovino
z meč. blagom in stanovanjem z majhno zalogo, na zelo prometni cesti, oddam takoj vBled odpotovanja. — Potreben majhen zadatek — ostalo na obroke proti jamstvu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21694
Skladišče v Ljubljani
suho, za ca. 4 vagone moke, vzamem takoj v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Veletrgovina 26».	21701
Trgovski lokal
z inventarjem za manufak-turo ali konfekcijo na naj-prometnejšem kraju v sredini Ljubljane oddam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Konfekcija 1926*.	21689
Trgovski lokal
za prodajo čevljev v sredini Ljubljane na najpromet-nejšem kraju oddam z inventarjem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Reflektant*.	21688
Lekarno v Žalcu
štev. 104 oddam z opremo takoj v najem. Za stanovanje preskrbljeno. Natančnejši pogoji ustmeno. 21572
Prazno sobo
e Dosebnim vhodom, event. s kuhinjo, išče šivilja. Za nagrado izgotovim obleke, plašče brezplačno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mirna 80». 21580
Stanovanje
z 1 sobo in kuhinjo iščem za 15. avgusta. PlaiSam dobro. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* i»od »Plačam dobro*.
21615
Dva dijaka
sprejmem po zmerni ceni na vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
21556
Mirna stranka
brez otrok išče s 1. novembrom stanovanje 4 sob z vsemi pritiklinami v prosti hiši. Plača dobro. Ponudb«? pod »November 1926» na oglasni oddelek »Jutra*.
21555
Novo stanovanje
lepo in zračno, obstoječe iz 3 sob in kuhinje, radi odpotovanja takoj oddam proti mesečni najemnini Din 1000 — za 1 leto naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Stanovanje 1000».	21512
2 sobi s kuhinjo
in pritiklinami, ali pa lepo sobo s konfortom iščem. — Natančna navedba cene itd. na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Lepo stanovanje* 21503
Maribor
Opremljeno sobo iščem za
1	mesec — z 20. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani pod »Maribor*.	21486
Mesečno sobo
opremljeno ali prazno, oddam zunaj mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
21448
Lepo, prazno sobo
s posebnim vhodom, oddam s 1. septembrom v Rožni dolini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21403
Stanovanje
2	in 3 sob 6 pritiklinami, dobe najemniki brezplačno, zagotovo dobro, ako sezidajo na svoje stroške četrto nadstropje moderne hiše * najprometnejšem mestnem delu. Reflektanti naj naznanijo naslove pod značko »Stanovanje 80» na oglasni oddelek «Jutra» do 10. t. m., nakar se skličejo interesenti na razgovoT. 21380
Solnčno sobo
zračno, v sredini me.-ta iščeta 2 gospodični Naslove na oglasni oddelek »Jutm* pod »Mirni 94».	-UM
Naslovi dijaških stanovanj
se dobijo pri ge. Lika r, Poljanska cesta štev &7 209 40
Prazno sobo
zračno in svetlo, 6 posebnim vhodom, išče miren in soliden gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Prazna soba 68». 21663
Sobo
v sredini mesta, oddam takoj gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
21678
Dijak
humanistične gimnazije, išče stanovanje pri profesorski družini. Naslov pri podružnici »Jutra* v Mariboru.
21622
Dva dijaka
sprejme boljša rodbina ca hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 21428
Šoferju ali izvoščku
oddam pripravno in čedno stanovanje, ker je poteg lepa garaža. Naslov pove oglasn oddelek »Jutra»
21558
Katera družina
boljša, bi sprejela na hrano in stanovanje z morebitno mesečno nagrado pridnega dijaka fakademika), ki bi zato poučeval. Nastopi takoj. — Naslov v ogla-n^m oddelku «Jutra». 21561
Lepo sobo
t-eparirano, oddam na Miklošičevi cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
21628
Dijaka
sprejme fina rodbina v Kočevju. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod znarko »Oskrba*.	21*09
Kot sostanovalka
v lepo zraSno stanovanje, event. 6 souporabo kuhinje se išče boljša, starejša gospa ali gospodična. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 21609

Profesor
dr. Alojz Zalokar
se je preselil v Maistrovo ulico št. 6
(poleg trga Tabor nasproti vojašnice vojvode MiSiča) in ordinira tam redno od 2. do 3. ure popoldne.
5/92 a
<
■Si
= otJUTRO. št. 180
15
Nedelja 8. VIII. 1926
mmzs
eot Bugafti, Amilcar Harley Davidson
:—: turni avtomobili — mctocikli — bicikii. :—:	športni avtomobili	motodkll 3'/j, 7/9, 10/12 brez in z prikolico.
Dobava promptna od skladišča Ljubljana.	Generalno zastopstvo in zaloga za Jugoslavijo:
O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. flufo-moto garaža: Miklošičeva cesta in Kolodvorska ul. 31.
g^T	Največja izbera rabljenih avtomobilov in motociklov. "3MS

Sobo
Prazno sobo
Alfa
_o»tm vhodom ln hrano j s kuhinjo ali souporabo Iste Upam najlepše ,1 a m takoj na Emonski ; tll(11 T bližJni Ljubljane ob j
• P" e dO
MSt! 10.
21675
Skromno sobico
« posebnim »hodom, oddam boljšemu gospodu Naslov t oirasnem oddelka «Jutra*.
21749
Stanovanje
ličen v Celja.
Haslov v oglasnem oddelku «Ju:ra» pod «1. oktober«.
21663
Dve dijakinji
sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelka «Jutr»». 21674
Stanovanje
obstoječe it sobe, kuhinje In pritiklin, zamenjam z večjim stanovanjem Naslov v ojrlasnem oddelku «Jutra» 21667
Lepo sobo
opremljeno, oddam boljšemu stalnemu gospodu v Tavčarjevi ulici s 15. avgustom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21629
Dijaku
oddam »sobo • brano y bli-ftini obrtne Sole. Naslov t oTiasiiem oddelke <Jutra».
21662
prepozno
priobčeno. Na svidenje v progi, iščeta mlada zakonca j	i1-	kot
V zameno premog po režij- j n&inačeno.	21472
ski ceni Ponudbe z naved-
bo cene pod «Oktobor 59» na ogiasni oddelek «Jutra».
21659
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra*. 2174S
Oprem ijeno sobo
oddam v sredini mesta s 15. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 21760
Sobo
išče gospod. Ponudbe pod «15. avgust — najemnina» na oglasni oddelek «Jutra>.
21756
3 dijake
Stanovanje
obstoječe iz 8 »ob Ln pritiklin ondamo za novembrov termin. Natančneje pri rav-ca:e!jstva Vzajemne po«>-jilnice, Miklošičeva cesta.
21666
2 srednješolcema
od Jam sobo z vso oskrbo. Na?! o v v oglasem oddelku «Jašra».
1 aH 2 dijaka
vzamem ca stanovanj« bi dobro hrano. Električna razsvetljava N*^lov v oglasnem oddelku «Jatra». 21679
Lepo sobo
veliko, solnčno, i balkonom na cesto, elektr. razsvetljavo, posebnim vhodom i« predsobe, v iredini mesta, oddam 2 solidnima visoko-
sprejmem Nasiov v oglasnem oddelku «Jutra». ŽL757
Zračno sobo
separintno, v bližini Nar. doma iščem s i avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek c Jutra* pod «Uradnik 58».
21758
Sobo
s separiranim vhodom in elektr razsvetljavo, event. i orano. i£če gospodična s 15. avgustom Ponudbe pod •Avgust 15» na oglaanl oddelek «Jutra».	21746
2 dijaka
sprejmem na hrano in stanovanje. Poizve se v oglasnem oddeiku «Jutra>. 217.50
Simpatija
rdečih kapic Želi znanja. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod »Osamljen železničar*.	21648
Drž. uslužbenec
dobrega značaja, z nekaj premoženja, želi znanja s samostojno gospodično ali vdovo do 32 let starosti. — Resne ponudbe prosim na oglasni oddelek «Jutra» pod «Srfčen zakon 32». Tajnost zajamčena.	21653
Ločen uradnik
43 let star, dobro sitni ran, prijetne zunanjbsti, želi znanja z enako damo ali vdovo Pustolovščino odklanja. Dopise na oglasni oddelek «Jutra* pod «Blagovest».
21669
Osamljena gdč.
inteligentna, kateri usoda ni naklonila rodnega brata, želi .»poznati tem potom dobrosrčnega gospoda, ki bi zavzel pri njej mesto brata. Besne ponudbe in samo v tem smislu na oglasni oddelek <Jutra» pod «Dragica Gorišek*.	21473
Gospodična
z lastnim stanovanjem, želi poročiti okoli 40 let starega gospoda, najraje državnega usluŽbcnca. — Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*.
21626
Kratek klavir
Mld dobro ohranjen, po nizki ceni naprodaj. — Naslov pove oglasni oddelek Jutra.
21550
Godbeni avtomat
(Helios Hupfeld) električni ki nadomešča popolno god bo, prodam. Pripraven z večjo gostilno, restavracij ali kinb. Ogleda se pri M SoklSču v Ljubljani, Trnov ^ 21171
Pianino
dobro ohranjen, kupim. «— Naslov v oglasnem oddelku
•fiJutra*.
20957
Gospodični
oddam sobo • hrano. Na-aiov v oglaaaem oddelku »Jutra*.	21769
Dijaka
sprejmem v dobro oskrbo. Dopis, pod »Centrum. ua oglašal oddelek .Jutru.
21788
Od 20ft-30a000 Din
_ , _ • družabnika aH posojilo Uče
^T" ' u^f.r^.r ' "ntabilno « 75 % dobičkom Ogleda se lahko vsak dan. - - - - -
Naslov ^
.Jutra*.
oz:r posojilo ISčemo Is radi ' trenutnega pomanjkanja jfo-tovine. Ceni ponudb« na oglasni oddelek .Jutra* pod «85 %» do 12. i. oa. H531
Za stanovanje
»estoječe i« kuhinj* to sobe ti namesto plačila, mlad Etrokov-ai učitelj, rad ia-Itriiiral. Ponudb« ca ogl«*nl oddelek .Jutra* pod <Matl In sin*.	21782
Opremljeno sobo
oddam v Cekinovem gradu v So. Šiški.	21658
Stanovanje
2—S sob iščem v mesto ta takoj ali s 15 avgustom. — Pismene ponudbe na oglasni o.ldelek .Jutra* pod mačko .Polten 220».	21723
Kot družabnik
s 25—S5.000 Din gotovine pristop mlad trg. pomočnik h kaki trgovini ali drugemu sigurnemu podjetju Sodelovanje pogoj Cenj ponudbe s popisom prometa na oglasni oddelek .Jutra* pod liiro .Dobra eksistenca 10».
21517
Dnižabnica
Išče se starejša gospodična ali vdova brei otrok, katera ima tudi lastne dohodke ln bi hotela skupno živeti s starejšim vdovcem z lepim
Sobo z 2 posteljama | ^T"0" Kft5tilno
in posebnim vhodom oddam v Rožni ulici 27. 21719
Sostanovalec
se sprejme v zračno in snaj-no sobo s 16. avgustom. — Na>lov v oglasnem oddelku < Jutra*.	21709
jem kraju na deželi. — Prednost imajo one s znanjem nemščine ter so dobro izveibans v gospodinjstvu
ln gostilniški stroKi Oddam tudi gostilno v lastno reži-jo_ Potreben kapital 30.000 Din. — Dopise ca oglasni oddelek <Jutra» pod značko •Zadovoljno«!*.	21493
Kompanjona
mž.-BL
Včeraj dobil Iskreno želim naiboljSel Kadar pridet, telefoniraj. Tam.	217«
Mlad gospod
želi znanja 1 gospodično ne nid 24 let staic. PouiejSa ienltev ni- izključena.. Samo rosne ponudbe na oglasni oddelek iJutrs» pod «J.-epa bodočnost 88».	21738
DragOTiiIrl
Hodila pri klopci okrog. — Vi? — Ponovno Utoiam ob >42. uri S. t. m. — Alfa.
21647
Vera
Dvignite pemo v oddelku .Jutra*.
2175«
Eleganten
podjetnik
v Ljubljani S&li Smprej spoznati gospodično prikupljive sunanjosti v svrno izletov ter pc«etov raznih zabavnih večerov Ponudbe pod iifro .Veselje. na oglasni oddelek .Jutra*.	21779-a
Toni!
Dvigni pismo v hotelu Seč* v Ljubljani A. J. 21660
Annemarie
Hvaležno prejel. Nič hude-;a. boifl brez skrbi ieljeno obiS. Pismo sledi. Iskrene poljub« Tvoj.	21763
Harmoniko
novo, trivTstno. zamenjam za star motor, četudi pokvarjen ali dobro ohranjeno kolo. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 21691
Klavir
res dobro ohranjen, kupim Pismene ponudb« na oglasni oddelek <Jutra» pod .1010» 21550
Planino
dobro ohranjen ugodno prodam. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra..
21747
Psa In psico
čistokrvna Spanjela. leto stara — izboma stsbererja, prodam, Se rajšs Kamenjam 3a vpeljanega ptičarja Naslov v oglsanem oddelku .Jutra*.	21567
Springer Španlel
(Jagd-Spaniel) 8 tednov stari, s prvovrstnim rodovnikom naprodaj. MilinkoviS, Ljubljana, PreSeraova ul. št 7.	21711
Klavir
kratek, črn. dobro ohranjen, cezio prodam. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra« 21731
Hrana abonentom
se zopet oddaja Odda se tudi ua dom. Krojaška o! 6t. 5/n.	21596
Trgovci, pozor!
Za mesto na Gorenjskem sprejmem v komisijsko prodajo v specerijsko in kolonialno stroko spadajoče blago. Prima reference Dopise na oglasni oddelek .Jutra, pod .Št. 921».	21542
Pekarijo
dobfo Močo, v prometnem
kraju Slovenije, vzamem v najem. Ponudbe na naslov: Dragotin Lach, Podravske Sesvete, Hrvatska. Ž1571
Pozor, mizarji!
Mizarsko podjetje 2 panog, v bližini mesta, na razpolago Ponudbe ua oglasni oddelek <Jatn> pod iifro «Mizarstro».	20884
Pekarno
dobro idočo, aa deželi v prometnem kraju, odstopim ali zamenjam pod ugodnimi pogoji Ponudbe na oglasni oddeiek .Jutra, pod Šifro •Pekama 49».	21649
Štampiljke
is vse potrebščine priporoča S Petan, Maribor
Malo pozno
Malo pozno . . . zato Iskre-
... in od srca. .! Ali vedi, da Bi samo moj i 217SS
Dva dijaka
sprejmem v pooolno oskrbo. »Jobro idočo trgovino na Oddaljeno 7 minut od real- ; art*	fa-ke in obrtne Sole Naslov v P«*' Jo 50 000 Dm. Ceni ©flasnem oddelku Jutra.. | PO°ndb. na oglwni oddelek : .Jutra* pod .Ugodna pn-_" | lika 418*. «418

Za 3 dijake
Išče stanovanje 1 vso oskrbo. Ponudbe z označbo pristopim k dobro idočemu
I Kot tihi kompanjon
cene na naslov: Vinko Ogo-relec, Škofljica.	21697
Stanovanje s hrano
išint.a 2 brata, dijak prveSo-
»n uradnik za 1 september. — Ponudb« na oglasni oddelek .Jutra* pod značko .Cradnik S3».
oodjetju ali trgovini z Din 100 ono Ponudbe pod Šifro .irgovina 83» na oglasni oddelak .Jutra*.	2138S
Dijakinjo
sprejme uradniška obltelj. Ponudbe na offlasnl oddelek .Jutra* pod .Zima — Ljubljana*.	21684
Družabnika
s kapitalom sprejmem ▼ trgovino z meSan. hlagom v 21683 j mestu na Gorenjskem — Dopis« na oglasni oddelek .Jutra* pod .21». »1540
Dijake
»preimem na hrano, stanovanja l.i popolno oskrbo po primerni ceni. Stanovanje se Dahaja v bližini gimna-zije. — Prijave ua naslov: Jeder* Krenzmayer, Kočevje 267.	208»
Stanovanje v vili
10 minut od glavne poŠte.
solnčno. suho. 2 veliki sobi. pcselsts sobica, kuhinja ln
Pritličje. 1F-00 Din mesečno. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Ljubljana*
20036
Posestnikov sin
želi znanja z gospodično srednjih let, po možnosti tutTi pocestnico. — Pismene ponudbe nc oglasni oddelek
Starejša vdova
8 stanovanjem In nekaj denarja. iSče vpokojenca v svrho ženitve. Pismene ponudbe na upravo <Jntra» v Mariboru pod .Pavlica* 21771
Ugodna ženltev
Mlad. Inteligenten, dobro situiran trgovec in posestnik v Ljubljani teli ženit-benega znanja z do 24!etno premožnejšo deželanko. Le resne ponudbe pod mačko .Veselje do trgovine* na oglaaiii oddelek .Jutra*.
31617
Kateri gospod
naobraien, inteligenten, bi bil pripravljen osnovati 1 naobraženo. točeno. 40 let staro gospo nov dom? Pohištvo in druge potrebSči-ee imam. — Odgovor na oglasni oddelek «Jutra» pod Ouo vadiš*.	21755
Foksterierjl
čistokrvni, 10 tednov stari, naprodaj v Ljubljani. Krakovski nasip 10. 21693
Konji za vožnjo
V kobilami TumiS je več konj kasačev, eno- in dvo-vprežnih. z».nesijivih in prav aglih. za vsako služlo sposobnih. po zmerni ceni naprodaj Pojasnila in ogled v kobilami Turnii pri Prti ju 21645
nasproti glava.
kolodvora 158
felelon 980
pisalni stroj jt dosege* svetovni slo ves nad 2.000.000 strojev v prometu In rab Za s top s tvo LUDVIG BARAGA, LJUBLJANA
Šel*«tburgava ul. 6 ili 27 a	Telefon 980
otorno kolo
najboljše angleške vrste znamka »Trumph* 500 ccm (tudi za priklopni voz porabno) popolnoma novo in nerabljeno se ugodno proda. MAKS STOSSL, Celje, Kralja Petra cesta štev. 23.	5799
nove vreče rabljene
vse vrste Ima vedno na ralogi ter jih prodaja
po najnižjih cenah dobroznana tvrdka	190
MIRKO MLAKAR, Ljubljana. Krakovsk nasip 141.
Istotam se vedno kupujejo rabljene vreče.
Vulkanizira
v&e vrste g o m i i a parna rulkanizacija P Škafar v Ljubljani Rimska o 11 270
Gostilno in mesarijo
ieiačo ob glavni cesti ter na zelo prometnem kraju pod ugodnimi pogoji oddam najem. Našlo* * oglasnem odoalku cjutra». 21168
\* T. RABIČ •]
c. Ljubljana
Mesarijo
z gostilno la trgovino ISčem
na prometni točk! » najem, ev.nt tudi kupim Ponudbe na oglaanl oddelek .Jutra, pod lifl

45».
TO cLep« bodočnost 2154B

Cankarjevo nalir. 5
5803 a
iamoveiš* zna dba
tire? Kvarienja blaga ke mično snaženie in vsa-Kovrstno barvanjp oblel<
Antoa Bog
Ljubljana
^eienOuigova ulica o/1 Glince - Vič 46
V




t*?-
^

<v>
IKBSll!8Saa»-
Prodam čebele
7 dobro založenih i medom
A. Z.. 4 romičarji močni. 14 praznih panjev ter ratno čebelarsko orodje. Ugodno za začetnike Naslov pove oglasni oddeiek «Jutra».
21541
Psica
huda čuvajka. 17 mesecev stara, naprodaj ta samo 150 Din z znamko. — Ambrožev trg 9.	21597
Golobe
razne vTste proda Tome Franc, Dravlje 35. 21779
Ročno torbico
v Djej zdravila in zlat križec t diamantom sem pozabila v vlaku št 3 iz Mari-bora. Pošten najditelj naj jo odda v oglasnem oddelku <Jutra>.	217S2
Grajska klet
„Ff*3 fm®® HU".
v Uubi ani, Mestni trg Ste« 13 5789
praznuje letos 70 letnico. Ustanovljeno 1. 1856 — 1926. Prezidani in povečani prostori. Izvrstna vina. Dobra kuhin a. Cene ?elo 'merne
ie sfara govorica
in priznana je resmea
da se moški stoti, caigi, vse moško perilo, modrocngiadl, rjava n be:a konuntna m vse druge reči pri
Ivanu Krošelj na Martinovi cesti
najboi|še >n na cenejše dobi.

v najnovejših oblikah in barvah se dobe po zelo nizki ceni pri
Fran Semik
tvcrrt ca klobukov
MubSi§na — Sšiks
bivši perutninski zavod. 5810 a
xnx3onDooannnonnnonnmDDaoor
Ing. Oragotin Gustfnčič
tehnična pisarna za geoeneterska dela in vse vodne in cestne zgradbe.
Liubišana Zrinis^gs cesta stev. 7
(pri cerkvi sv. Jožefa.) £812 a
•nDODDnnpnnr rjDntjuui r »inmnnnnr
>904
7/5 HP s priklopnim vozom, električno lučjo in tahometrom, v najboljšem staniu ttroda paval no Doii nc, Maribor, Meljska cesta 18.
4 sedeioi avto s^mo Dia 48.833-—
R • • a a ienitua ponudba!
Obrtnik
srednjih let, samec s petletno izborno Idočo. brezkon-kurenčno obrtjo v mestu, ieli znanja v svrho ženitve s gospodično ali vdovo brez otrok do 40 let, tudi li de-Jete. ki bi imela vsaj 60.(100 Din za povečanje obrti — Ponudnik je popoloma zdrav .Jutra* pod .posestnik 39» : in krepak, solidnega, lepega 21739 ter izobraženega vedenja in ni alkoholik. Ponudbe s sliko in življenjepisom, ki se vrne. je poslati na oglasni oddelek .Jutra* pod .Jtir, sreča in zadovoljnost*.
21716
XXV
Čakali — Zakaj Te ni bilo? Kdaj svidenje? Poljubček Tvoj.	21762
2 ml3jši dijakinji
»prsjrne v oskrbe vpokoje-na učiteljica. — Pomoč pri učenju slovenskega, nem-ške-ra in fr*nc jezika — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*.	21S10
Izobražena dama
stara 33 let. trgovka in po-sestaica v Lj.. iSče resnega znanja t distjngviraaim go-— i tpodom 45—50 'et starim v ' ugledni poziciji. Cenj. dopise pod .Dama* na oglasni oddelek »Jutra*. 21708
Sostanovalca
sprejmem na stanovanje s hrauo. Nasiov v oglasnem oddelka .Jutra*. 2174?
Obrtnik
nesrečen v zakonu. 5ell znanja s gospodično aH vdovo do 85 let', z nekaj premo-fenja Prednost Imajo go-stilnlčarke Resne dopise s sliko na oglasni oddelek .Jutra* pod .Srečna bodočnost Sli.	81481
Pekovski mojster
a obrtjo, Uče drulico od 20—2S let. Take i kapitalom Imajo prednoet. Samo resns ponudbe • polnim naslovom — tudi v nemščini na oglasni oddelek .Jutra* pod .Mojster 31». Tajnost •»ogo zajamdena. 21631
Fotoaparate
sprejema v strokovno popravilo Anton Kozina. Ceg-narjitva ulica 12 21554
Abonente
sprejmem na dobro domačo hrano v Tavčarjevi olici 4, n nadeta.	20667
Pletllnl stroj
9/80 prodam po celo ugodni ceni. — Istotam se sprejme
učenka
Strojna pletarua Javomik. Studencl-llarfbor. 21776
Letoviščarji, pozor!
Priporoča se gostilna Man vdova Zič, roj Ragulinka v Aleksadrovem na otoku ELrk. Dnevni penzion 50 Din 21704
Novomeščani!
Prevzamem ua dom perilo, ki ga tudi zlikam in na zahtevo zakrpam. Elizabeta Stari č, perica, Kandija 7.
20133
Kateri
Inteligenten gospod, dobro situiran, bi se seznanil s
inteligentno ločenko, vese-
lepa značaja, v svrbo po- ______
ročitve. Le resne ponudbe j Tudi sobe brez penzije. Tik
Portorose
vila »Fortuna«
Peszije, domača hrana in uprava, zmerne cene. V
drugi polovici avgusta in y septembru znižane cene. —
s sliko pod Mija Jankorič, i ob morja -— minut lega. Celje, poStno ležeče. 21416 1	21611
najsolidoeiši voz.
Nove zdatnn znižane cene!
Zahtevajte ponudbo pr< zastopstvu
A. SjAMPIET,
Ljubljana, Onna s*a cesta 22
Prešone oculrbe od slanine
po 5 Din kg, in
195
znamke J. P. v sodih po 50, 100 in 200 kilogramov po najnižjih dnevnih cenah
prodaja tvrdka
euoli Popotfif, UuMiona.
Opekarna Mengeš
Milan Jenčič in drugi
v Mengšu
5752
priporoča svojo opeko, kakor zidno, tlakov ec, strešno zarezno, stresni bobrovec n robnike po najnižjih cenah v prepoznano dobri kvaliteti.
Istotam naprodaj«
4 železni vozički za glino (Normal Muidcnk oper) in 2 vozička za opeko 'Piateau-ttragen) z ko esi na železn ški tir
Ha prodaji
kompletna lepa oprema ca veliko kavarnoi
2 biljarda, lože, marmornate Jiize, lambrig, blagajna, stoli, kuhinjska in kavarniška posoda itd.
Vpraša se v upravi lista. 5798
„§pectruR*c< d. d.
I&piifa, Oiibsky in H
tvornica ogledai in brušenega stekla
LJUBLJANA VII,
Medvedova ulica 38, telefon 343
82
Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjica Zagreb.
Zrcalno steklo, portalno stekio, mašinsko steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh velikAstih n oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vstekle-vanje med Fina. navadn? ogledala. J
■■■■■■■■»■■■■•■■■■■■■■■■a
Zobozdravnik
. Br. [iii
ordinira od S. t. m. dalje dnevno od 9. do 12. dop. in od 8. do 5. pop. v
Trbovljah. - Vode št. 252. I. n&dstr.
parketu* dslclce n^tove m bukove Jrstje za strope ^ibolišaga
Bakuia (leseno pletivo) ca strope in stene
Strešno lepenko in iesai cement
dobavlja takoj in v vsaki množini najetneje
'\T Jos- R. Puh T
Cifublfana, &radaštaa ulica 22.
v dobrem stanju ceno na prodaj. Naslov:
Ing. Erenyi.
Zagreb, Pešleniea v. 41.
5796
^^	Išče se za takoj	^^
kleparski mojster
samski, nad 30 let star, ki mora biti popolnoma sposoben 11 v izdelovanju embalaže in galanterijskih izdelkov na stroju. Prednost imajo samo oni, ki so več let delali v taki stroki.
i
8a:SSiS»S3SCaSS5^SaB«S«SS»8JE&MHBS»
B	ij
I M. _ I
ISIVO
elegantno v tormi najfinejše v kvaliteti zmerno v ceni priporoča
A. AMANN, Tržič,
tovarna pohištva, zo*
a
9 M
a
91 i
Istodobno se išče ličar (Lakierer), kateri se razume na brizgalni aparat (Spritzaparat).
———	5813 a
Ponudbe na Zagreb, poštni predal £tev. 116.
wJ
dai^iiiiijiijiiJiiiiiiiiiaEiiijL L. Mikuš -
l LJUBLJANA, Mestni trg 13
izdelovatelj dežnikov
Na drobno!	Na debelo!
Zaloga sprehajalnih palio Stari dežniki u osnovo oreobiečeia.
1
BiB H BiBitJ fJlBIfnH B

Da imate elegantno obutev. — Da imate naitrpežnejše čevlje. Da imate takoj iep prihranek. Da imate čevlje čimdalj ča^a in Da imate vedno zdrave, neboleče, neožuljene noge!
Kmetovalci, obrtniki in trgovci I Ne pozabite
ki se vrši od 8. do 15, avgusta 1926.
SPORED: V nedeljo, 8. avgusta 1926, ob 9. uri otvoritev obrtne razstave, ki traja do 15. avgusta. — Istega dne ob 11. uri razstava težkih konj noriške in belgijske pasme. —
V	oonedeljek, 9. avgusta ob pol 11. uri razstava govedi pincgavskega plemena ter razstava svinj jorkširske pasme. —
V	torek, 10. avgusta ob pol 11. uri otvoritev razstave slovitih ormožko- ljutomerskih vin.
Pri vseb panogah razstave se obenem vrši tudi sejem. Ker je na železnicah SHS. dovoljen 50% popust, naj nihče ne zamudi po-setiti in ogledati obrtno-gospodarske produkte ormožkega okraja.
LOVCI!
5770
Predno nakupite lovske puške in vse druge lovske potrebščine, oglejte si našo bogato zalogo, kjer kupite najceneje.
V zalogi so novodospeli zasledovalne sandale, lovske palice, lovski stolčki, vsakovrstni vabci za divjačino ter najfinejše olje (Balistol, Klever) za orožje itd. itd.
Veletrgovina z železnino O. RAKUSCH, Celje
Dobro vpeljana
v prometnem kraju Južne Srbije želi veze s tovarnami, obrtniki ter trgovskimi tvrdkami Slovence, da prevzame zastopstvo oziroma razpečava njih blago.
Dooisl ood ,(Trgovina južna Srbija" na upravo .Jutra" Korespodenca srbska, slovenska in nemška.
7 <3 a
Interesentom	5668
objavljamo, da smo prejeli iz Anglije
znamke „6 es svoiega gosoo-
da" naj nove' še modeme konstrukcije, 7 kateri daleč nadkriljujejo vse dosedanje aparate. Ta modele imamo razstavljene v naš' treovinl. Prejeli imo tudi nad vse lične „Kovček-aparate" opremljene z namovejšo konstrukcija
Vsak, kdor se zanima za to popolnitev v gramofoni}!, naj si pri nas ogleda In posuša te umotvore. — Dob 11 smo tudi veliko šievilo plošč z najnovejšimi posnetki Samo prvovrstno blago1 A. RASBERGER, Ljubljana, Tavčarjeva
(Sodna) ulica 5. Ceniki brezplačno!	Ceniki brezplačno I
z večletno prakso, verzirana v korespondenci, knjigovodstvu in ostalih kontornih delih želi mesta. Ponudne pod „MaHjiva 62" na upravo .Jutra".
Viktor Bohinc,
4309 a
6 cilind. 40 HP.
Liubljan;. Dunajska cesta št 21.
Originalna STOLLWERCK
čokolada, bonboni in karamele
se zopet dobe 5741 a Trgovci zahtevajte cenik od J. KREK, Ljubljana, VoSnjakova ulica 4.
LEVER BROS. LTD.
Port Sunlight, ENGLAND.
Obvarujte obiačilo svojega orroka mehko, da ne rani njegove nežne kože. — Volnlna se pri pranju ne skrči. Zastopstvo in depoti NARBERT WEISS i drug, Zagreb,
Sajmište 51.	Telefon 7-33	Brz. naslov Narbertls
Kdor oglašuje, to napreduje!
na)večji velesejem sveta > 11.000 razstavljalcev
iz 21 dežel
160.000 kupcev tz 44 dežel
Jesen 1926:
29. avgusta do 4 septembra
Tudi za Val j* ohti ntlUtga pmna! Podrobna pojasnila daj«.
Častno zastopstvo Slegu in drugi, Ljubljana,
Gledališka ulica štev. 8.
jjSg" Haisigurneiie , oiaoi. ipre iiaibollže
Reform
steklenice
za konzerviranje sadja in povrtnin v •/seh velikostih ter vse druge pri-tikllne ln Zupančevo knjigo: Kon serviranje sadja in povrtnir ima v zalogi tvrdka
Lovro Petovar, Ivanjkovci
151-a Ceniki sr noš!'eio na zahtevo


reg. pos. in gosp. zadruga z o. z.
Ljubljana Sv. Petra cesta 19 LJubljana
daje posojila na vknjižbo ter proti zastavi vrednostnih papirjev. Obrestuje vloge na knjižice po čistih
brez odpovedi.
Poseben oddelek za prodajo srečk Državne razredne loterije ter prodajo srečk ratne štete na obroke
IMMml
V roku 8—i tednov morete za-famieno pridobiti oa telesni teži 6—6 kg. — Bohotni ln slabotni ljudje eo i vedno nervozni j tn boiehni Vsak mo8ki daje prednost leni t lepimi rameni ln prsi Hočete 11 teletu nuditi novo i a idravo hrano, potem uporabljajte cTragol« bonbone, ker boste Že po par dneb ▼porabe dosegli sijajen uepeh Karton 60 Din — «Eta». preparat sa pomirjanje fivcer proti glavobolu, trganju ln uespanju S to kremo uamažite bolestne dele ln bolečine prestanejo ▼ Istem hipu Tuba 40 Din. — Eta latlon proti dojenju nog, rok in celega telesa. 2e prvi dan aporabe preneha rs« neprijeten duh in razjedena koža postane zdrava in gladka Din 48. — Dobi »e v reeb lekarnah. Eta kemična tvornica. Berlin. skladi«^ ta SHS MIlan S Hojka, Zagreb. Mažura-ničev trg 3. — Zahtevajte povsod brezplačne cenike ia aavodilal	139.»
J. Stjepusta
26 Sisak
SŽS
St 20 039 1926 ret. IX.
RAZPIS.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo
tesarskih, krovskih in kleparskih del
za zgradbo nove stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti v Liubljani.
Vsi potrebni podatki se dobe od srede, dne 4. avgusta t. 1. dalje v mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ulica štev. 1.
Ponudbe je vložiti najkasneje do 11. avgusta t 1. do 11. ure dopoldne pri imenovanem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 3 avgusta 1926
5750 Ji
POZOR 30 ženini in neveste
Žimnice
matrace, postelne mreže, železne postelje (zložljive), otomane divar.e in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan.
tapetnik Krekov trg štev. 7
poleg Mes nega doma)

Lekarnarji!
Oddam krasen lokal za lekarno
v naiprometnejšem kraju Ljubljane, kjer ni nobene lekarne, event ^e dobi tudi krasno stanovanje v isti niši. Pismene ponudbe pod ,, Lekarna"
(Jreiuje Franc Puc, Isdaj* zs Konzorcij cJutru Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskamo dd. kot Uskaimrja Fran Jezeršek. Za inseratni del Je odgovorno Alojzij Novak. Val s Ljubljani.
OHSSSHIS