Poštnina plačana v gotovini. OTBT. 159.
V LJUBLLJANI, torek, 11. »Tgtista 1925.
Posameana številka Din 1 —
leto n.
lahaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 80-—
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 18. TELEFON STEV. 552.
Rokopisi sa ne vračajo, — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži za odgovor.	q
Račun pri poštnem ček. urada štev.
1
Enotna delavska fronta.
Med delavskimi strokovnimi organizacijami je dosežena enotnost in izvoljen je skopni akcijski odbor, da izvede strokovno ujedinjenje delavcev. Treba sedaj, da se ujedini delavstvo tudi na političnem polju. Pravih načelnih ovir za »poraeum med delavskimi strankami pravzaprav ni. Ovire so v pretežni meri la osebnega značaja in zato dvakrat žalostne in morda ravno zato tudi tako težko premagljive.
Ali zmagati jih je treba in sicer čim preje! Ne samo zaradi strogo delavskih interesov, temveč predvsem vsled interesov javnosti. Iz tega vzroka se tudi ponovno pečamo s tem vprašanjem.
Vsa novejša politična zgodovina Evropa dokazuje, da je bil najmočnejši nosilec demokratične misli delavski sloj, ročni ko duševni. Kjerkoli je bilo delavsko gibanje močno, tam je bila tudi demokracija napredujoča. In kakor hitro je padel delavski pokret, je izgubila na moči tudi demokracija.
In drugače biti ni moglo. Bistvo demokracije je, da se naslanja na ljudi dela, ker ti so stvaritelji boljšega življenja.
izgube ljudje dela svoj naraven vpliv v rtružbi, potem je izgubila demokracija tudi svojo najjaCjo oporo in njena pozicija mora pasti. Paraziti, proti katerim je demokracija direktno uperjena, vendar ne bodo branili svojega nasprotnika.
Zaradi demokracije je zato potrebno, da je delavski sloj močan, to je, da je ujedinjen. Absolutno ne moremo v javnosti pogrešati demokratičnega elementa, ki ga delavstvo predstavlja. Po preobratu so komunistične fantazije in teorije delavstvo docela zmedle in ga raz-i^inile. Po popolnem polomu komunistične misli v Jugoslaviji pa je čas, da napravi delavstvo iz tega dejstva potreben zaključek in da nadaljuje s svojo delavsko organizacijo tam, kjer jo je vojna in komunistična prevara zaustavila. Cvetoče in napredujoče so bile tedaj delavske organizacije in take morajo zopet postati.
Skrajni čas je, da to delavstvo čim Pfeje stori in da likvidira vse spore raznih voditeljev, ki so glavna ovira združitvi delavstva. Zakaj vedno večja je nevarnost, da bo delavstvo vsled svoje razcepljenosti tako zelo izgubilo svojo moč, j da sploh ne bo moglo več misliti na S ustvaritev enotne delavske fronte. Ti ; večni prepiri med voditelji morajo kon- ' eno tako disgustirati delavca, da bo za | dolgo dobo let vsak delavski pokret po- j poluoma brez odmeva.
Konsolidacija našega notranjega živ- j Ijenja se je pričela in vedno bolj kate- j gorifiun postaja skupna organizacija de- j nvstva. Ce ne iX) zna| delavski sloj ■ oigamzirati samega sebe, potem bodo to ; organizacijo izvedli drugi. Razlika pa bo < v tem, da bi v organizaciji, ustanovljeni od delavcev samih, služili delavci samo ) lastnim interesom, dočim bodo v drugi organizaciji služili tudi drugim intere- I
Narod za St. Radiča.
i Zagreb, 11. avgusta. Včeraj je Stjepan Radič zapustil Baško in se odpeljal na ' Sušak. V vseh primorskih mestih, kjer je potoval, ga je navdušeno pozdravljala , množica ljudi. Na Sušaku so St. Radiča : sprejeli dr. Nikič, bivši ban Tomljeno-< vic, načelnik mesta Sušaka Juraj Kučič, narodni zastopniki HSS in številno ob-I činstvo. G. Kučič je pozdravil St. Radiča in mu stavil na srce interese Primorja. Odgovoril mu je St. Radič, ki je v svo-; jem govoru povdaril, da je bilo naše mor-j je ogrožano, toda da ga je rešila zavest
1	hrv. Primorja. Danes je morje za hrvat-stvo in za jugoslovenstvo rešeno. Nikdar nam ne bo mogel nihče zatvoriti morja. To morje bo odprlo vsemu slovanstvu in ne bo prišlo pod tujo oblast kakor Črno in Baltiško morje.
Za časa svojega bivanja na Sušaku je odšel Stjepan Radič najprej v hotel »Jadran«, kjer je obedoval. Tu ga je pozdravil v imenu sušaške mestne organizacije in v imenu 14 okrožnih organizacij HSS tajnik V r p 1 j a n. Izjavil je predsedniku in vodstvu HSS neomejeno zaupanje vsega seljaškega, delavskega in meščanskega ljudstva, organiziranega v HSS. Obenem je g. Vrpljan obsodil delo onih poslancev, ki so skušali delati razne ovire v sedanji politični situaciji. Podčrtaval je z velikim navdušenjem zlasti dejstvo, da so tudi oni krogi na Sušaku, ki so se doslej zbirali okoli demokratske stranke, sprejeli načela HSS iii so spontano prešli na njeno stran prepričani, da je to edino prava politika, ki temelji na načelih pravičnosti, človečanstva in ohranitvi hrvat-ske narodne individualnosti. To ne more značiti negacije jugoslovenstva. Gornje Primorje je bilo zelo zanemarjeno in potrebovalo je nujne pomoči.
Na ta pozdrav je odgovoril Stjepan Radič, da je to naše morje in da so to naša vrata, ki bodo imela svojo pravo vrednost in popolen pomen še le tedaj, če bodo vrata hrvatske seljačke zgradbe in s tem vsega jugoslovenskega juga. Povdaril je lepe posebnosti našega naroda in sporočil je svoje pozdrave vsem skromnim pijonirjem seljačke ideje.
Nato je St. Radič odšel v hotel Pečine, kjer se je sestal s sušaškimi pristaši sporazuma. V imenu prijateljev iz Gornjega Primorja je pozdravil St. Radiča bivši ban dr. 1 omljenovič, kot onega, ki je prvič zbral vse Hrvate in pokazal svetu, kaj oni morejo in mislijo. Na teh črnih pečinah živi prastara veja hrv. naroda, ki je že od nekdaj čuvala obalo Hrvatom in Slovanom.
Na pozdrav Tomljenoviča se je zahvalil Stjepan Radič in je v svojem govoru
razložil v prvi vrsti, kako je organiziral seljaško stranko v kontaktu z narodom. Bil je vedno za narodno politiko, ki se zavzema v prvi vrsti za potrebe naroda, predvsem seljaštva. Seljaška stranka že obstoji in treba jo je samo še bolje organizirati. Omenil je svoj sestanek z Ljubo Jovanovičem 1. 1903. in pravi, da ga je Jovanovič prepričeval, da je baš narod temelj vsaki zdravi politiki. Vladati mora narod. Temelj naše politike je seljaštvo in v tem se razlikujemo od evropskega zapada. Zapadne države s svojo industrijo se nahajajo v neprestani fazi revolucije, medtem ko naše politično življenje ustvarja v državi atmosfero konstantne evolucije. Prav radi tega je naša seljaška država mnogo stabilnejša od zapadnih. V svojem daljnem govoru se St. Radič obrača na sporazum in pravi, da so Hrvati že od tradicije opozigionalci. Naši ljudje so smatrali, da ni mogoče biti dober Hrvat in obenem na vladi. Vsaka stranka, ki pride do večine, mora vstopiti v vlado. Prav tako tudi devojka, ki dozori za možitev, se mora poročiti. Storili smo sporazum. Obznana je naše vrste samo utrdila.
V daljnem govoru je St. Radič omenil, da so v naši politiki trije glavni elementi in da so se sestali Sumadinci, Zagorci in Primorci. Napravili smo sporazum in ga bomo izvedli brez posrednikov, ki niso slovanskega porekla. Imamo Jadran in njegova obramba nam bo glavna potreba.
Nato je govoril še redaktor >Novega Lista« g. Banič, ki je povdarjal, da je današnja Radičeva politika direktno nadaljevanje politike Frana Supila.
Nato so odšli na vlak. Med tem časom je Pavle Radič podal novinarjem izjavo, v kateri je izjavil svoje zadovoljstvo in posebno povdaril, da je v vladi popolno soglasje in kompaktnost. V kolikor se niso mogla biti rešena nekatera vprašanja, to se ima pripisati le kratkosti casa. "I a vprašanja bodo prišla v najkrajšem času na dnevni red.
Ob 20. je prispel Stjepan Radič v Zagreb. Na kolodvoru ga je sprejel Maček, Košutič in številno občinstvo, ki je prirejalo St. Radiču burne ovacije. St. Radič je odšel peš na svoje stanovanje. Množica ljudi, ki je stala pred seljačkim domom, je priklicala St. Radiča na balkon, da ji je govoril. St. Radič je sporočil občinstvu pozdrave hrv. Primorja in povdaril, da je narodni sporazum ustvarila slovanska duša srbska. To sinje morje je ostalo v resnici naše morje, hrvatsko, srbsko in slovensko. Pozno v noč je prirejala množica Radiču burne ovacije.
i Pred sejo vlade.
Beograd, 11. avgusta. V Beogradu so se včeraj pričeli zbirati ministri radi današnje seje ministrskega sveta, ki se vrši danes ob 17. Seja bo zelo zanimiva radi nekaterih važnih vprašanj, ki so vnesla v politično življenje precejšnjo nervozo. Včeraj so se vrnili v Beograd ministri Srskič, Maksimovič, Krsta Miletič in Miša Trifunovič, danes pa se vračajo ostali ministri. Na današnji seji bo prišlo na vrsto vprašanje nettunskih konvencij, ki je poslednje dva dni povzroči-
lo	toliko nervoze. Ninčič bo podal o tem vprašanju svoj referat. Radikalni krogi smatrajo, da bo to vprašanje po Ninčiče-vem referatu dovolj pojasnjeno in da bo to zadovoljilo ministre HSS.
Pred vlado se nahaja tudi nekaj važnih vprašanj, tako n. pr. odhod naše delegacije na 6. zasedanje Zveze narodov v Ženevo v prvih dneh prihodnjega meseca. Dasi naša vlada od strani sekretari-jata Zveze narodov še ni prejela delovnega programa, vendar po nekaterih informacijah vprašanje garancijskega pakta in arbitraže ne bo stavljeno na dnevni red. V vsakem slučaju se bodo države Male antante po prejemu definitivnega delovnega programa dogovorile glede skupnih interesov in o skupnem nastopu pri Zvezi narodov. Vprašanja, ki se bodo pretresala na zasedanju, bodo izzvala potrebo polnega soglasja držav Male antante, zlasti v slučaju, ako bo katera država poskusila spraviti na dnevni red vprašanje, ki bo nasprotovalo interesom Male antante.
Nekateri krogi verujejo, da bo še v tem zasedanju moglo priti do popolne kolaboracije s Poljsko. Ako bo do tega prišlo, bi to pomenilo prvo etapo razširjenja Male antante na Poljsko. Naša vlada -je že pustila rezervirati primerne apartmane za našo delegacijo v nekem izmed prvih ženevskih hotelov. Delegacijo bo sestavljalo večje število pomožnega osobja in ekspertov za posamezna strokovna vprašanja. V delegaciji bodo tudi zunanji minister dr. Ninčič, dfclje naš poslanik v Bernu Milutin Jovanovič ter bivši minister in narodni poslanec Laza Markovič. Mislijo, da bi mogli vstopiti v delegacijo tudi nekateri — predstavniki HSS.
som.
Je sicer dolžnost delavskega časopisja, da propagira skupno organizacijo delavskega sloja. Toda zaradi interesov de- • »nokracije smatramo to propagando tudi *a svojo dolžnost in zato kličemo delavcem, da po ujedinjenju strokovnih organizacij izvedejo tudi politično ujedinje-aje delavstva. Le tako bodo zaščiteni »jih interesi, le tako bo zopet napredovala demokratična misei.
PAŠIČ POPOLNOMA OZDRAVEL.
Beograd, 11. avgusta. Po vesteh, ki jih je dobil radikalni klub iz Karlovih Vari, se min. predsednik Pašič počuti zelo dobro. Po ozdravljenju bo Pašič zapustil Karlove Vari in bo odpotoval v Evian les Bains.
ZOPET VESTI 0 VSTOPU DAVIDOVI-ČEVCEV V VLADO.
Beograd, 11. avgusta. V demokratski stranki se opaža že dalj časa močno razpoloženje za zbližanje z radikalno stranko. Dasi javnost iz umljivega razloga o tem ni informirana, vendar ni izključeno, da pride med temi zainteresiranimi krogi do -kontakta. Mislijo, da se bo akcija v tej smeri nadaljevala. To potrjuje zlasti okoliščina, da potuje čez par dni v Zagreb Kosta Kumanudi, ki se bo sestal s Stjepanoai Radičem in nekaterimi prva-
j ki njegove stranke, katere bo obvestil o • današnjem naziranju demokratske stran-j ke. Nekateri krogi gredo celo tako daleč, da trdijo, da bodo v jeseni Davidovičevi demokrati vstopili v vlado.
VSI KOMISARJI V HRV. OBČINAH ODSTAVLJENI.
Beograd, 11. avgusta. Dosedaj so bili odstavljeni vsi komisarji v občinah na Hrvatskem. Danes je zadnji dan za predajo poslov občinskim tajnikom. Včeraj se je vršilo mnogo sestankov, na katerih je bila odobrena politika Stjepana Radiča in vodstva HSS.
BRIAND ODPOTOVAL V LONDON.
Pariz, 11. avgusta. Briand je včeraj odpotoval v London in se vrne v ietrtek v Pariz.
i NOVINARJI DANES ODPOTOVALI V SINAJO.
i Beograd, 11. avgusta. Naša delegacija za sestanek Male antante v Sinaji bo danes odpotovala iz Beograda. Skupno odpotuje 6 delegatov: 1 iz Ljubljane, 2 iz Zagreba, 2 iz Beograda in 1 iz Novega Sada.
VELIKI KRAVALI V NEMŠKEM PARLAMENTU.
Berlin, 11. avgusta. V parlamentu je prišlo včeraj zopet do burnih scen, ka-koršnih še ni bilo. Komunist Schiitz je bil radi medklicev izključen in ni hotel zapustiti .parlamenta. Komunisti so zagnali velik krik. Intervenirati je morala policija. Seja je bila prekinjena. Pri nadaljevanju seje je bil izključen zopet en komunist in nato še pet komunistov. Radi velikega hrupa je moral predsednik sejo prekiniti.
SUVEJDA OBKOLJENA OD DRUZOV.
Parii, 11. avgusta. Pariška izdaja »Chicago Tribune< poroča, da je Suvej-da obkoljena od Druzov. 200 mož broje-ča francoska posadka se pogumno brani proti oblegovalcem. Druži so*fmeli pri naskoku na francoske postojanke zelo težke izgub«.
3iiiia»KijaiKKrx^^acaaKHgia^-arr^^ttrt3wr-^> wsv e ^NMcaRKtssasM
..Utopistov" nam dajte!
O	zamisli dr. Riharda Nikolaja Couden-hove - K a 1 e r g — ideologa evropskih Zedinjenih držav, — je bila v zadnjem času napisana marsikatera, ideji kot taki zelo koristna razprava. Bivši češki minister dr. Hotovec je v Otthon-klubu v Budimpešti podal naravnost klasično-pohvalno oceno Ka-lergijevega prizadevanja, čeprav se ni strinjal z mislijo, da je treba Anglijo in Rusijo iz te federacije zaključiti. Toda Kalergi še sam ni na jasnem, kako bi se dal njegov vseskozi realen načrt uresničiti. Boljševizem je upalil, kakor iskra. Kalergi hoče izvesti svoje osnove potom organizacije intelektualne Evrope. Ali je ta metoda priporočljiva? Da-li je pričakovati uspeha?
Eno je nepobitno: z majhnimi sredstvi, s teorijami za pisalno mizo, programi in zbo-rovalnimi sklepi je mogoče doseči le bore, bore malo. To dokazuje zgodovina. Moskva
—	mislili smo, da bo nad Kremlom vzžarela bengalična luč, ki bo razsvetlila tmino — se prepira za Besarabijo. Nemci — raziskovalci svetovnih problemov — se kregajo radi vvei-marske trobojnice. Ostanki monarhističnih strank v poraženih državah so v skrbeh radi usode cesarskega namiznega orodja, medtem ko se tuberkuloza sprehaja med zatohlimi -stanovanji, v podzemskih luknjah in zakajenih manzardah. V tesnih stanovanjih propadajo proletarske rodbine. Alkohol je edina tolažba, za njim se opotekata surovost in zločin. In velemodra »Pravica« zapira to gnilobo med zamrežene stene. Državni uradnik naj preživi s 1900 Din sebe in rodbino; bogat engrosist plača svoji prodajalki sramotnih 950 Din. Evropa, kje je tvoj plameneči srd?
Pa tudi jeza je neplodna, dokler zveni po utopizmu. Pravijo, da smo se svetu odtujili in (La pretiravamo. In vendar: naša doba je potrebna utopistov. Naši »realni« politiki so nas privedli do točke, kjer stojimo. Kalergi hoče Pan-Evropo. Kako? Še vsikdar so edinole lavine strasti predirale jezove kolektivnega mrtvila.
Ustanoviti Pan-Evropo proti bajonetom Evrope? Proti panevropski psihozi stalnega strahu pred majorizacijo? V masi je marsikdo »pogumen«. Kdo ima pogum, boriti se zoper maso? Ali naj pride odrešenje v zvezi narodov po načinu risum teneatis, Zveze narodov? Dokler ne bosta etika in politika kongruentna pojma, ni s tem nikakor računati.
Tudi naslednje stališče ni izven diskusije: 1. Manjšina mora spoznavati. 2. Večina se mora učiti. 3. Razvoj je avtomatičen.
Torej: manjšina mora spoznati, da posamezna država ni absolutna potreba, marveč zgodovinski produkt. Pri proučavanju postankov držav se bodo lahko uverili, da je bil pri vsaki državni konsolidaciji bistveno soudeležen egoizem posameznikov. Interesi kulta in sile so bili pravi očetje državne misli v dobi antike, ko revnih mas ni nikdo vpraševal za mnenje. In ta misel se od današnje ne razlikuje v vseh slučajih po nesebični protekciji mas. Red je nujen, ni pa vezan na obstoj labirintskih formacij, ka-
kor predmarčni zemljevid nemškega Bunda ali njegova naslednja izdaja turingijske zveze. To sliko predstavlja Evropa danes s svojimi koridorji in vijugami. Red je bil mnogo bolje zajamčen v geometrično preprosti atij-ski razdelbi pokrajin, in to velja za geometrične meje v Severni Ameriki. Čemu ne bi zemlje podvrgli zakonu toliko omiljene uni-formitete? Potreba ločenih državnih tvorb še ni dokazana. Sleherni bo ljubil zemljo, kjer je tekla njegova zibelka in kjer zveni materinski jezik. Kdo nas hoče učiti ljubezni do rodne grude? Zato pa ni potreben dragocen državni aparat: ministrstva, dvori, vlade, poslaništva, trgovske pogodbe, valutne skrbi, vojske in vojne. Vojne so za srečo posamnika popolnoma nepotrebne. Zadostovala bi ena skupna država, omejena morda predvsem na Evropo, čeprav še manjka notranji motiv za to omejitev.^
' Nova zveza panevropskih držav bi bila le ponovitev davno skrahiranega, dovedla bi do novih konfliktov in ločitev.
Nova zvaza panevropskih držav bi bila le ponovitev davno skrahiranega, dovedla bi do novih konfliktov in ločitev. Mogoča in za-željena je — to zveni zelo fantastično — le ena evropska država: republika Evropa. S prestolnico v oni deželi, ki bi imela pogum, oprijeti se kot prva te ideje. Gospodarski aksijom bi bil: delovnemu človeku dostojen obstanek. Masi bi trebalo predočiti nepotrebnost posameznih držav. Masa se za to ne ogreva, ker država za posameznika ne skrbi.
Eksekutiva razvoja bi se potem avtomatski izvršila. Ko se bo vsakdo prepričal, da je »Einzelstaat« fosil iz nekdanjih razdobij, erratičen blok iz ledene dobe interesov in imperializma, ne bo mogoča več mobilizacija za krvavo obrambo te fosilne posamne države. Brez srda in revolucije in brez odgovora bo panevropska masa mobilizacijsko povelje preslišala, skomignila z rameni in — nadaljevala svoje dnevno delo. Revolucije niso potrebne, pa meje in vojne napovedi tudi ne. Takrat ne bo več doba trikolor. Dajte platno raztrganim beračem! Pustite bogatinom premoženje, da ne boste izgledali kakor roparji: lahko je boste pogrešali, če niste pozabili razumnega gospodarstva. Onim, ki prenašajo svoje bogastvo, se more pokazati prezir le tako, če mu imetje pustiš. Bodite bogati v apostolski revščini, srečni v čuvstvu storjenih velikih del. Imamo toliko spomenikov in fraz na tem planetu, a vendar tako malo velikih idej in ljudi. Pastirji: k zapuščeni čredi! Ljudje: kvišku, k Bogu! Kajti: ni nespornega znanja in spoznanja. Tega ne jamči nobena veda in filozofija. Eno pa je ne-pobitna resnica, je dejstvo: Razvoj. Njegovo smer je treba najti. Rozvoj ni delo človeških rok. Je edino orodje za morebitno opazovanje višje svetovne volje v naravi. Ne sveto pismo, ne Darvvin in ne Haeckel, marveč opazovanje razvoja od Urgasa do Kanta in Goetheja, do Einsteina in Edisona nam po-kazuje linijo, začrtano od tistih velikih, ne
1 s;
patije, ki jih je užival med Madžari in Nemci v Vojvodini in kako so bili ti vsled teh simpatij preganjani. Dosedaj je torej narodnim manjšinam samo škodoval. Nato je dejal St. Radič: »Moj ideal je zapadno-evropska demokracija in verujem, da bo ta moj ideal tudi uresničen. Ne more se misliti, da bi nastala za ceno preganjanja naroda. V protokolu sporazuma je izrecno rečeno, da je treba voditi proti narodnim manjšinam, zlasti pa proti Madžarom, drugo politiko. Govoril sem o tem tudi z ministri nove vlade in morem reči, da je njihovo mišljenje skladno z mojim, to je, da so Madžari in Nemci v plemenitem zmislu besede že z nami asimilirani. To nam nalaga, da jih spoštujemo in da naredimo iz njih enakopravne državljane države, ki je zgrajena na enakih pravicah vseh nas«... Mi Hrvati smo ravnotako manjšina v državi ko Nemci in Madžari. Dosedaj smo bili odzdolaj. Naše trpljenje je bilo skupno trpljenje. Madžarski jezik in sploh jeziki manjšin imajo svoje naravno pravo in če govorim o zapadno-evropski demokraciji, potem pomeni to, da pride materni jezik do svoje naravne pravice v šoli, uradu, gospodarstvu in v kulturnem življenju. Brez tega se ne da zamisliti prava demokracija in močna država. V protokolu stoji, da hočemo dobro in pošteno upravo. To more zadovoljiti Madžare in Nemce samo glede njih materinskega jezika. Mi smo se sporazumeli, da stare in sposobne uradnike, ki so bili odpuščeni iz političnih ali nacionalnih ozirov, treba zopet nastaviti. To pomeni, da bodo zopet nastavljeni oni, ki so bili odpuščeni zato, ker so bili Nemci ali Madžari. Jaz se še nisem razgovarjal s predstavitelji Nemcev in Madžarov, toda jeseni odidem v Subotico in vesel bom, če pridem v kontakt z njimi.«
—	Naš nazor o pravicah narodnih manjšin je sicer zelo liberalen, vseeno pa smo mnenja, da je bil St. Radič veliko preprijazen v svoji izjavi. Preveč svojih brezposelnih ljudi imamo, da bi sedaj mi skrbeli za tuje, zlasti pa za take, ki naše ime in naš narod naravnost sovražijo.
= Nastas Petrovič stopa zopet v ospredje. Nastas Petrovič je prišel v Beograd in imel daljši razgovor z Ljubo Davidovičem. Po tem razgovoru je odšel k Pavlu Radiču, s katerim je dolgo konferiral. Poučeni krogi trde, da je nastal med radikali preobrat in da se je položaj Nastasa Petroviča v radikalnem klubu zelo popravil. To da je zasluga radičevcev.
= Stališče llunjevcev. Še pred kratkim so bili Bunjevci v zelo ozkih stikih z radičevci. 'V zadnjem času pa je opažati pri njih popoln preokret. Te dni bodo izdali Bunjevci poseben proglas, v katerem bodo ostro obsodili politiko St. Radiča. Preokret Bunjevcev je povzročil St. Radič s svojim ostrim nastopom proti Rimu in s svojo napovedjo propagande za samostojno hrvatsko vero.
= Seja radičevskih disidentov. V nedeljo so imeli radičevski disidenti svoj sestanek, na katerem so bili navzoči poleg ustanoviteljev stranke Jalžabetiča, Babogredca in Ilije
Martinoviča tudi poslanci Došen, Miklaučič,
'/.Hunih ail. To ie edino, .kar m nam nudi iz . -liuč, Trajanovič, Jaaatič- in.	Rnat>ri,v
—	G	ja V0(jj ’ Tjali so o situaciji 1
največjih dimenzij. Kažipot razv k humanizmu, dobrotljivosti, idealni nesebičnosti in ljubezni.	Utopist.
Dr. Vola Janiič o konkordatu.
v nedeljskem »Vremenu« so priobčene zanimive in izčrpne izjave Voje Janjiča o stanju konkordata z Vatikanom.
Zakaj so bila pogajanja odložena?
Na to vprašanje je odgovoril Janjič: Pogajanja z Vatikanom zaradi sklenitve konkordata med našo državo in Sveto Stolico niso pretrgana, kakor so to poročali nekateri italijanski in naši listi, temveč so sporazumno iz tehničnih razlogov odložena. Delegat Vatikana namreč ni imel upolnomočenja za definitivno zaključenje konkordata, ker je običaj vatikanske diplomacije, da o vsakem važnem vprašanju ne' odloči zastopnik, temveč posebni kardinalski kolegij. Ker se pa kardinali navadno v juliju, avgustu in septembru ne sestajajo, zato so morala biti pogajanja odložena, da bo mogel kardinalski kolegij izreči o posameznih točkah konkordata •voje mnenje.
Velikih težkoč ni bilo.
Glavna težkoča je vprašanje glagolice. Naša delegacija je neomajno na stališču, da »e ima glagolica brezpogojno dovoliti in^ sicer ne samo občinam, ki imajo to pravico že stoletja dolgo, temveč vsem občinam, ki to za-žele. Zalibože moram omeniti, da so bili nekateri naši škofje odločni nasprotniki glagolice, kar je položaj naše delegacije zelo otežkočalo. Toda videlo se je, da Vatikan zelo dobro razume pomen glagolice, ki ga ima za našo državo in za ves slovanski svet. Dovolitev glagolice, tudi samo fakultativna, bi napravila najboljši vtis na vse ostale slovanske narode. Ker se je Vatikan po mojem mnenju popolnoma povrnil k politiki znamenitega kardinala Rampolle, velikega prijatelja vseh Slovanov in velikega nasprotnika bivše Avstro-Ogrske — ki ga je Avstrija a svojim vetom kot že izvoljenega papeža zrušila — zato dobiva glagdlica mnogo večji pomen ne samo za naš narod, temveč tudi ta vatikansko politiko. Nadejamo se, da bo to vprašanje na jesen definitivno rešeno in sicer na zadovoljstvo obeh strani.
Vprašanje veronauka.
Drugo vprašanje, ki je povzročalo težkoče, je vprašanje šole. Tu se je dosegel sporazum, da se usvoji besedilo konkordata, ki je bil sklenjen leta 1914 med kraljevino Srbijo in Vatikanom. To besedilo popolnoma zadovoljuje i državo i cerkev. Po tem besedilu bodo poučevali po vseh šolah verouk oni duhovniki, ki dobe od pristojnih škofov za to posebno dovoljenje, nastavlja pa te učitelje država ravno tako, kakor se je to delalo v prejšnji Srbiji s pravoslavno cerkvijo.
Raimejitev eparhij.
V	vprašanju razmejitve posameznih eparhij se je Vatikan strinjal z našim predlogom, da ostanejo vse eparhije v glavnem v svojem dosedanjem obsegu z majhnimi spremembami. Beograjska nadškofija dobi Vojvodino z delom Srema in Srbijo z Južno Srbijo.
Krška škofija.
Edina škofija, ki se bo ukinila, je škofija na otoku Krku. Priključena bo senjski škofiji, katera je najbližja. Vse ostale dalmatinske škofije ostanejo. Ni pa še rešeno, katerim nadškofijam da bodo pripadle.
Imenovanje škofov.
Po kanonskem pravu katoliške cerkve ko tudi pravoslavne postavlja škofe najvišja cerkvena oblast; praksa pa je postavila pravilo, da se pred imenovanjem škofov pristojna cerkvena oblast sporazume z državno oblastjo, če obstoje kake zapreke politične ali civilne vrste, da postane dotični kandidat škof. To koncesijo priznava Vatikan v vseh novih konkordatih, pa jo bo priznal tudi nam.
Gmotno stanje duhovnikov.
V	tem pogledu je določeno za vse vere po členu 12. ustave. V rednem proračunu bo država določila vedno gotove vsote in sicer po številu in stvarno dokazani potrebi posameznih ver. Na tej osnovi je prišlo tudi do sporazuma z Vatikanom.
Politične vesti.
_ Kralj je »adovoljen vsled sporazuma.
Na povratku z Bleda je dal minister dr. Sr-skič novinarjem sledečo izjavo: »Njeg. Vel. kralj je izredno dobro razpoložen in zadovoljen s sklenjenim sporazumom med Srbi in Hrvati. Njegovo Veličanstvo pričakuje od sporazuma za državo in narod največji blagoslov. Kralj je sprejel demokratskega poslanca dr. Andjelinoviča v enourni avdienci. Nato je bil v poldrugoumi avdienci dr. Nikič in ga je kralj zadržal pri večerji. Med drugim
je izjavil dr. Srskič, da poteka delo med radičevci in radikali bolj gladko in skladno kakor pa se je to kdajkoli dogodilo med radikali in samostojnimi demokrati. Včeraj je bil sprejet v avdienci Pavle Radič. St. Radič odide v kratkem v Zagreb, nato pa na Bled, kjer bo zaprosil za avdienco.
=8t Radič o nacionalnih manjšinah. Dopisniku madžarskega subotiškega lista je podal St. Radič zanimivo izjavo o narodnih manjšinah. Najprej spominja Radič na sim-
in so ugotovili, da bodo vodili dalje politiko HRSS. Še prihodnji teden bodo pričeli izdajati »Republikansko Svobodo«, v kateri bo izšel tudi proglas na hr-vatski narod. Trdijo, da imajo v glavnem Radičevem odboru večino in bodo zahtevali sestanek tega odbora. Na njem naj bi se ugo- i tovilo, da so se St. Radič in tov. oddaljili od programa stranke in so se s tem sami sebe izključili iz stranke. Glede zajedničarjev so disidenti izjavili, da so se zajedničarji od- j rekli republikanstvu in vsled tega z njimi ne i bodo bližje sodelovali. Podpirali se bodo ; medsebojno v parlamentu, kakor bo pač na- j nesla situacija. — Nasprotno temu pa so od- ! lični člani IISS izjavili, da disidenti nimajo ] nobene opore v širokih scljačkih masah. V glavnem so se neki oddaljili iz stranke radi vprašanja dnevnic, ker nikakor niso hoteli j dati denarja v strankino blagajno.
—	Uspeli shod HSS. V nedeljo sta imela j dr. Kmjevič v Varaždinu in Predavee v Ca- : kovcu sestanke okrožnih organizacij HSS, na katerih je bila Radiču in njegovi politiki izrečena zaupnica.
= Bolgarski zemljoradniški poslanci so izročili ministrskemu predsedniku Cankovu noto, v kateri ostro protestirajo proti ubija- : nju pristašev zemljedelske stranke, zlasti i proti njenim poslancem. V noti se naglasa, i da je bilo tekom zadnjih let umorjenih 30 ; zemljedelskih poslancev. Ne v enem slučaju j ni bila vpeljana preiskava. Končno se v i noti zahteva, da se morilci kaznujejo in da vlada spoštuje imuniteto poslancev in jih ob- : varuje pred umori.	1
= Ujcdinjenje delavskih sindikatov. Dele-gaciji obeh centralnih sindikalnih organiza- ( cij sta se združili in ustanovljen je bil skupen akcijski odbor. V posebnem proglasu na delavce naglaša akcijski odbor pomenljivost skupnega nastopanja delavskih sindikalnih organizacij in poživlja organizacijo grafičnega delavstva, da stopi v akcijski odbor. Skupna organizacija delavcev je nepolitična, kakor so tudi strokovne zveze nepolitične. Vendar pa je gotovo, da bo strokovna enotnost delavstva tudi ugodno vplivala na politično skupnost delavstva. Proglas »o podpisali: Luka Pavičevič, Dragotin Bukvic, Blag. Bračinac, Janko Petakovič, Stojan Stankovič in Vilim Haramina.	.	.	. , .
— Krancosko-rusko ibližanje. Sovjetski
poslanik v Parizu Krasin je izročil pariškemu tisku večji dokument, v katerem kon-statira znatno zboljšanje francosko-ruskih odnošajev. Tako je prinesel zadnji njegov razgovor s predsednikom francosko-ruske komisije Dalbiez-om znatno zbližanje. Iz Moskve je dobil Krasin zatrdilo, da prejme francoska industrija velika naročila od sovjetov. Tudi vprašanje odplačila predvojnih ruskih dolgov bo v kratkem rešeno. Sovjetski predlog bo, da se plačajo ruski papirji v oni višini, ki so jo zaznamovali na pariški borzi v trenutku, ko je Francija priznala sovjete. Krasin je končno odločno zanikal kakršnokoli zvezo z Rifant.
= Pred sklicanjem mednarodne konference o varnostnem paktu. Londonski dopisnik agenture »Havas« poroča: Razgovori Briandn in Chamberlaina bodo najbrže obsegali sledeče točke: 1. Odgovor Nemčiji, 2. načrt garancijskega pakta in 3. vprašanje Zveze narodov. Odgovor na nemško noto bo najbrž* zelo kratek. Sporočilo se bo, da je doba diskusij končana in da se prično direktni ra*-govori. Nemčija bo gotov dan pozvana otvo-riti pogajanja z zavezniki. Nato bosia določila Briand in Chamberlain podlago za pogajanja. Tozadeven načrt je že pripravljen. Tako London ko Pariz je mnenja, da se more pričeti diskusija z Nemčijo glede garancijskega pakta šele po vstopu Nemčije v Zveze narodov, ki se pa mora izvršiti brez vsakih posebnih pogojev. Končno je izjavila veliko-britanska vlada, da prepušča Franciji popolnoma proste roke, kakšne garancije »e namerava nuditi Poljski in Češkoslovaški prt sklepanju garancijskega pakta z Nemčijo.
SAMOPOMOČNA ORGANIZACIJA SLOVENSKIH INVALIDOV.
Slovenski invalidi so pred kratkim časom, uvidevši umestnost gesla: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal«, osnovali svojo samo-jiomoeno organizacijo z imenom »Vzajemna pomoč«, posojilna in gospodarska zadruga t Ljubljani r. z. z o. z. Sedež zadruge je v Ljubljani, okoliš zadruge pa obsega celo Slovenijo.
Iz namena zadruge je razvidno, da ima ona namen pospeševati zdravstveno in nravno povzdigo njenih članov, zlasti pa gospodarsko okrepitev vojnih invalidov, vdov i* sirot. Ta svoj namen hoče v prvi vrsti doseči s tem, da daje svojim članom cenena posojila v svrho osamosvojitve in povzdig* njih šibkega gospodarstva. Nič manj pa »i važen nadaljnji njen namen, katerega namerava doseči z ustanavljanjem lastnih podjetij in to zlasti raznih delavnic v svrho zaposlitve brezposelnih vojnih žrtev in izrabe njihovih delovnih sil v občelcoristne namene. —• Ne malo ugodnosti bo zadruga nudila svoji* članom — samostojnim obrtnikom in rokodelcem — s preskrbovanjem dela in zaslužka na_ ta način, da jih bo zalagala s surovinami 'ter razpečavala njih izdelke.
Ustanovitev invalidske zadruge toplo pozdravljamo in želimo čim največ uspeha slovenskim invalidom.
Razveseljivo je dejstvo, da se invalidi zavedajo pomena samopomočnih gospodarskih organizacij in da so prvi korak že storili s tem, da so si osnovali svojo zadrugo. Zadruga bo sicer, kot vsaka nanovo ustanovljena zadruga, imela mnogo začetnih težkol, preden bo mogla realizirati svoj namen, toda kdor vztraja, zmaga. Vso javnost pomivamo, da gre tej zadrugi čim najbolj na roko in j* vsestransko podpira. Istotako pozivamo v** merodajne faktorje, zlasti pa sedanjo vlado, da se zaveda svojih dolžnosti do onih, ki s* največ žrtvovali za domovino. Država J* v prvi vrsti poklicana, da skrbi za naše vojn* žrtve in mislimo, da ne bo težko najti »•-ainn, — colo brea posebnih materljelnlh mrtev, — da podpre njih idealno stremljenj« po zaposlitvi brezposelnih invalidov v ra*-nih invalidskih zadružnih delavnicah. 2« savno vojni erar bi do malega lahko aaposlil vse vojne žrtve. Treba je le nekoliko dobr* volje in socialnega čuta, pa se bo invalidski problem reševal na zadovoljstvo vseh. Sledit* zgledu drugih držav, (n. pr. Češkoslovaški republiki), ki so invalidsko vprašanj* i* davno rešile, dočim se pri nas že ledeni let pusti rtajbednejše med bednimi Inkoreko* stradati.
Nova zadruga zasluži tem bolj podpor*,
ker je vodstvo zadruge poverjeno osebam, ki jamčijo zn vestno delo zadruge. Predsednik je zadružni revizor Ivo Marinko, čla-ni uprave pa: prof. trg. akad. Modi*, računski revident Mikuš, univ. asistent dr. Turk in zas. uradnik K r u š i č.
Za naše invalide — bodi geslo nov* vlad*!
Medmestna tekma LJUBLJANA : M ARIITO*
6 : 2 (3 : 0).
V svrho sestave reprezentance LNP, ki nastopi prihodnjo nedeljo v tekmi za kraljev pokal proti reprezentanci Zagreba, se Je vršila včeraj tekma izbranih moštev Ljubljan* in Maribora. V sestavi, v kateri je nastopilo ljubljansko moštvo, imamo pač malo izgleda na časten izid tega srečanja. Mariborska r*-prezentanca ni bila v najjačji postavi i* ni zaslužila tako velikega poraza. Dasi je imel« Ljubljana nekoliko več od igre, temelji njena zmaga predvsem na večji rutini, iielo slabo je funkcioniral napadalni trio, dočim sta bili obe krili zadovoljivi. Vsekakor najboljša je bila krilska vrsta, ki je tudi odločila zmago. Oba branilca in vrata« dokaj nesigurni.
Kot rečeno, Maribor ni nastopil v svoji najjačji postavi ter se v prvem polčasu nikakor ni mogel znajti. V drugem polčasu p« je bil dve tretjini igre nadmočan, a je poene-je tako popustil, da si je Ljubljana na prav lahek način zasigurala visoko zmago. Najboljša v moštvu sta bila oba branilea, od katerih pride eden brezdvomno v poštev aa reprezentanco LNP. Mnogo obeta tudi mladi in talentirani srednji krilec. Napad je povsem nemogoč ter je zastreljal, odnosno opustil uprav neverjetne pozicije.
V prvem polčasu je bita Ljubljana kljub odprti igri skoro v stalni premoči. Maribor se tu nikakor ni mogel znajti in vsled njegovih taktičnih pogrešk doseže Ljubljana po Omanu, Plešu in Doberletu tri gole. Povsem drugo sliko je nudil Maribor v drugem polčasu, ko je bil cele pol ure nadmočan ter dosegel dva gola tako, da je bil rezultat 9 : 2. Ko je pa zastreljal enajstmetrovko, s katero bi lahko izenačil, ter spustil še nekaj sigurnih pozicij, je popolnoma popustil. V zadnji četrt ure doseže tako Ljubljana še tri gole in sicer enega iz enajstmetrovke po Doberletu, ostala dva po Omanu. Sodil je g. Vodišek korektno, spregledal pa je precej spidov. Publike malo.
Dnevne vesti.
ZAKAJ JE SLADKOR DRAG.
Sladkorna tovarna v Čupriji bo letos izplačala 60 dinarjev dividende. Lani je izplačala samo 16 dinarjev. Kakor tovarna v Cupriji, tako bodo tudi vse ostale sladkorne tovarne prav sijajno odrezale. Lastniki sladkornih tovarn so torej lahko zadovoljni, zlasti še, ker jim stalni dvig dinarja sproti veča dobiček.
Ne morejo pa biti zadovoljni konsumenti. Raste sicer dinar, toda cene nikakor nočejo pasti. Znižal je sicer kmet cene svojih pridelkov, tudi obrtnik in trgovec je sledil temu primeru, le lastniki premogovnikov in sladkornih tovarn se ne zganejo. In kaj bi se zganili, ko pa skrbi visoka zaščitna carina na uvoz sladkorja, da imajo sladkorni tovarnarji monopol in da je lahko njih sladkor pri kilogramu za 3 do 4.50 dinarja dražji in je še vedno izven konkurence.
Toda draginja ne bo nikdar odpravljena, če se je ne bo začelo odpravljati od zgoraj. Zato zahtevamo, da bo vlada odpravila zaščitno carino na sladkor in preprečila, da mora tudi najbednejši konzument plačevati bogatim lastnikom sladkornih tovarn bogate dobičke.
Državna zaščita mora veljati socialno slabotnim, ne pa bogatim ljudem in zato pričakujemo, da bo vlada storila svojo dolžnost.
— Izpremembe v državni službi. Nedeljsko »Jutro« objavlja pod tem naslovom, da je imenovan dr. Stanko Bevk, bivši šef prosvetnega oddelka v Ljubljani, za inšpektorja srednje in strokovne nastave istotam, ne ■omenja pa imenovanja dr. Pavla Pestotnika r,a šefa prosvetnega oddelka, ki je bilo izvedeno prav z istim ukazom dne 4. julija t. 1. Zakaj molči mladinsko glasilo o dr. Pestot-nikovem imenovanju, je jasno. Izgledati namreč ne sme, da je moral dr. Bevk na ljubo dr. Pestotniku v podrejeno razmerje, kar bi vsakdo izprevidel, če bi objavilo obe imenovanji hkrati. Pa tudi dejstvo, da je »Jutro« prineslo dr. Bevkovo imenovanje šele po petih tednih, ima skriti namen, vzbuditi v či-tatelju mnenje, da je to imenovanje, oziroma degradacijo in krivico izvršila sedanja vlada.
—	Da se vidi, kako se je postopalo z uradniki, ki se niso slepo pokoravali strankarskim zahtevam, hočemo to zadevo objektivno pojasniti. Dr. Bevk je imel daljši dopust. Za začasnega vršilca njegovih poslov je postavil minister Pribičevič dr. Pestotnika. Dasi se je dr. Bevk ponovno javil za nastop službe, »o 'i raznimi pretvezami držali dr. Pestotnika na vodstvenem mestu, češ da ima izvesti zasnovan načrt, ki bi ga dr. Bevk ne izvršil, ker je premalo »oster« in vobče nesposoben za »mesarja«. Ko se je bližala zadnja ura vladi PP, je bil z vso naglico izposlovan stalni prevzem dr. Pestotnika v državno službo s tem, da je bil imenovan za ravnatelja na gimnaziji v Vel. Bečkereku in obenem od tam za iefa prosvetnega oddelka v Ljubljani. Tako se je postopalo; prilastek temu ravnanju naj OtKia CitaJotSa javnost.
Kralj in hrvatski Sokoli. Hrvatski Sokolski Savez je prejel v soboto od dvornega maršalata pismeno obvestilo, da se kralj tretjega hrvatskega vsesokolskega zleta v Zagrebu ne udeleži osebno, temveč da ga bo zastopal na zletu zagrebški armijski komandant.
— Državne novčanice po 100 in 1000 Din. Kakor poročajo iz Beograda, se vzamejo iz prometa državne novčanice j?o 100 in 1000 dinarjev. Zamenjajo se z novčanicami Narodne banke. Zamenjava bo do konca leta končana.
— Is »Uradnega listac. »Uradni list« št. 75
a dne 8. avgusta 1925 objavlja med drugim Odločbo o razvrstitvi uradnikov in ostalih uslužbencev državne razredne loterije in odločbo, s katero se dopolnjuje točka 4., člena ® i v predlogu zakona o obči carinski tarifi C br. 29.291-1925.
— Zračni promet Praga—Trst. V soboto ob 12. uri je pristal v Zagrebu češkoslovaški trgovski aeroplan »L. Balk«. Z letalom je dopotoval v Zagreb major Putner in neki inže-njer, ki ju je poslalo češkoslovaško ministrstvo javnih del, da proučita možnost zračne zveze Praga—Trst preko Zagreba in Ljubljane. I* Prage sta odpotovala zjutraj ob 9. uri ter prišla v Zagreb preko Vratislave in Gradca v treh urah. Popoldne ob 3. sta nadaljevala polet preko Ljubljane v Trst. Ker v Zagrebu in Ljubljani ni aerodroma, je pripravljena češkoslovaška vlada, kakor je izjavil major Putner, zgraditi v teh mestih ter eventualno tudi v Mariboru sporazumno z našim prometnim ministrstvom hangare, ki bodo služili češkoslovaškemu zračnemu prometu.
— Italijansko planinsko društvo r Gorici
»e pritožuje, da so posetniki Triglava poškodovali njegovo planinsko knjigo in da delajo v njej neumestne opazke ter namigava, da so to zagrešili člani SPD. — Opozarjamo in prosimo vse naše člane ter sploh vse turiste, da opuste vsako poškodbo tuje lastnine, ki nam ni v Jast in nam jemlje ugled v tu- in v ino-Prepričani smo, da pravi pristni 1^1®.'“bsojajo tako obžalovanja vredno početjem Jih prosimo, da vsako tozadevno poškodbo javijo podrsanemu odboru. Osrednji
odbor Slov. Plan. Društva.
— Razpisano inženjersko mesto. Pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu se odda mesto kategorije A položaja inženjerske stroke. Prošnje je vložiti do 1 septembra 1925.
— Razpis službe. Za kranjskogorski gozd-no-gospodarstveni okraj je razpisano mesto začasnega gozdnega čuvaja s prejemki služi-teljev 1. skupine, odnosno 2. skupine zakona
o	civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. Prošnje je vložiti do vštetega dne 12. avgusta 1925 pri direkciji šum v Ljubljani. Podrobnosti glej v Uradnem listu št. 75 z dne 8. avgusta.
— Osebne vesti s pošte. Premeščeni so: I« Most k pošti Ljubljana 1. uradnica Julija
Engelman; s Pragerskega v Maribor uradnik Martin Tratenšek; iz Novega Sada v Ljubljano uradnik Anton Kroflič; iz Slov. Bistrice v Maribor uradnik Ivan Orthaler; iz Sarajeva v Ptuj uradnica Anica Pečirer. Sklep glede imenovanja uradnika Vladimirja Kosera pri pošti v Mariboru je razveljavljen. Vpokojena je poštna uradnica v Gornji Radgoni Alojzija Klobasa.
— Manjše plače za neoženjene uradnike
so uvedli na Angleškem. Vlada je izdala na-redbo, glasom katere bodo imeli neoženjeni državni uradniki od 25. leta dalje 25% manj plače, kakor oženjeni.
— Legar v Berlinu se zopet širi. Število obolelih znaša nad 40.
— Legar na Moravskem. V Boskovicu na Moravskem je izbruhnil trebušni legar, ki zavzema že nevarne dimenzije. 90 oseb je obolelo. Infekcijsko ognjišče je baje neki okuženi vodnjak.
— Tragična smrt motociklista. Na cesti Crikvenica—Tribalje je prišlo med dvema neprevidnima motociklistoma, Gasperovičem in Manestarom, ki sta vozila z največjo brzino, do karambola. Oba motociklista sta si polomila ude in prsni hoš. Gasperovič je umrl, Manestar pa se bori s smrtjo. Gasperovič je bil v svojem domačem kraju jako priljubljen — posebno med ženskim svetom —, kar dokazuje lepi pogreb, ki so mu ga priredili in ki se ga je udeležilo nad 1000 ljudi.
— Dva hribolazca zmrznila.^ Kakor poroča »Lokalanzeiger« iz zdravilišča Reichennall (Nemčija), je zalotil te dni v tamkajšnjem gorovju pet oseb snežni metež. Pri tem sta dva turista zmrznila, enemu pa so zmrznile samo ekstremitete, tako, da je pohabljen za vse življenje.
— Železniški komisar pod kolesi lokomotive. Na kolodovoru v Veliki Kikindi se je pripetila v petek velika nesreča. Železniški komisar Nikolaj Gajič je hotel iti preko tračnic. Pri tem se je izpodtaknil, padel ter obležal na tiru. V tem trenutku je pridrvel ranžirni stroj in mož je prišel pod kolesa, ki so mu odtrgala obe nogi. Železniški personal mu je prihitel na pomoč ter ga dal prepeljati v bolnišnico.
— Proces radi špijonaže v Subotici. V petek se je končal pred subotiškim okrožnim sodiščem proces proti knjigovodji Antonu Ge-stalterju, Štefanu Januszku, Eteli Keller, Lazarju Krnjaškiju in Idi Sloboda, ki so bili obtoženi špijonaže v korist Madjarski. Obtoženci so bili v zvezi v madjarskim stotnikom Egerjem, kateremu so dajali informacije o moči naše vojske ter mu izdajali različne vojaške tajnosti, za kar so dobivali 3000 Din mesečno. Obsojeni so bili: Anton Gestalter na 6 let, Štefan Januszku in Ete! Keller na 4, Lazar Kmjaški na 2, Ida Sloboda pa na 1 Jeto težke ječe.
— Roparski napad pri Natalincih. Zena kmeta Matejiča je šla iz Natalincev proti Rači obiskat svojega moža, ki je tam zaprt. Med potjo sta jo ustavila ter oropala dva moška. Istega dne sta oropala v bližini Natalincev dva oborožena lopova štiri kmete, ki so šli na sejem.
— Kajn in Abel. Iz Nove Gradiške poročajo: brata Mirko in Nikolaj Skledar, posestnika v Drnobaku, sta živela že več let v sovraštvu, ki je nastalo vsled tega, ker je bil Nikolaj prikrajšan pri razdelitvi dedščine. Nikolaj je odšel po razdelitvi v Ameriko, kjer si je prihranil precej denarja. Njegovo sovraštvo do brata se tekom let ni zmanjšalo. Ko se je vrnil, mu je nagajal, kjer je mogel. Te dni je šel na njegovo dvorišče ter mu delal tam škodo. Ko ga je Mirko zagledal, je stekel proti njemu, v tem hipu pa je zagrabil Nikolaj pripravljene vile ter jih zasadil bratu v prsi. Mirko je zbežal, toda po par korakih se je zgrudil nezavesten na tla. Sosedje so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Za svoj zločin se je pripravljal Nikolaj več dni, kar dokazuje med drugim to, da je nabrusil vile ter šel brez vsakega povoda na bratovo dvorišče delat škodo.
— Umor iz ljubosumnosti. Simon Stankič, posest, v Zvorniku, se je oženil pred šestimi leti z vdovo Savko Teodorovič. Prva leta zakonskega življenja so potekla v ljubezni in slogi. Pred dvema letoma mu je postala Savka nezvesta. Dokazov ni imel. Zena se je pričela obnašati napram njemu vedno manje ljubeznivo, in kmalu je postala surova. Končno je prišlo celo tako daleč, da ga je spodila od časa do časa iz njegove lastne hiše. Možiček je prebil marsikako noč v žalosti in tudi sam, dočim je objemala njegova žena svojega ljubimca. Pred par dnevi se je zgodilo spet tako, toda nesrečni mož se je ojunačil ter se vrnil, mesto zjutraj, že ob dveh ponoči domov. Blizu hiše je naletel na ljudi, ki so mu povedali, da je pri njegovi ženi njen ljubimec. Simon Stankič se je splazil pod okno ter zasačil zaljubljeni parček in flagranti. V prvem trenutku ga je popadla taka jeza, da je mislil planiti v hišo ter oba ubiti na mestu. Toda premislil si je. Prišel je do zaključka, da je kaznjiva samo Savka, njegova žena. Prihulil se je za zid in čakal, da je njegov tekmec odšel. Nato je planil v hišo ter zabodel svojo nezvesto zakonsko družico petkrat z nožem v prsi in pleča. Ko se je zgrudila mrtva na tla, je zbežal. Pred vratmi je oddal za slovo v zrak strel iz samokresa. Nato je blodil par dni okrog, končno pa se je napotil v Tuzlo. Tam je prenočeval v neki gostilni, se napil »rakije« ter izdal gostilničarju svoj zločin. Gostilničar je hitel na policijo ter stvar ovadil. Tako je prišlo, da sedi nesrečni Simon v preiskovalnem zaporu ter čaka obravnave in sodbe.
— Detomorilka. Služkinja Ana Eller je porodila dne 16. junija na dunajski porodni kliniki Zdravega otroka. 25. junija so jo odpustili. Z istim dnem je otrok izginil. Ellerjeva je trdila, da ga je poslala domov v Bruck. Radovedni znanci pa so poizvedeli, da je bila Ellerjeva pač res v Brucku, toda brez otroka. In začeli so šušljati, da je Ellerjeva otroka najbrže umorila. Stvar je prišla na ušesa policiji, ki je služkinjo zaslišala. Ellerjeva je
trdila sprva, da je otrok takoj po porodu umrl. Ko so ji dokazali, da to ni res, je i»-javila, da je dala otroka neznani ženski v oskrbo. Ko so je prijeli še trše, je izjavila zopet, da je otroka pustila na vzhodnem kolodvoru ter videla, kako ga je odnesla neka neznana ženska. Policija je ugotovila, da tudi to ni res, toda vse iskanje je bilo zaman: Policija ni našla otroka ne živega ne mrtvega. Končno je priznala Ana Ellerjeva sedaj po poldrugem mesecu, da je vrgla otroka v Donavo.
— Uboj radi godbe. Gostilničar Lazo Po-čuča v Novski je bil v treznem stanu zelo dober človek. Kadar se ga je pa nekoliko preveč nalezel, je postal pa jako rabijaten. Te dni je prišel v kolodvorsko restavracijo, kjer je igrala godba. Družba pri sosednji mizi je naročila, da ji zaigra godba poseben komad. Pijani Počuča je sedel k mizi, kjer je sedelo več njegovih prijateljev ter je ukazal godbi, da zaigra drug komad — njemu na čast. Seveda je ponujal tudi višjo napitnino. Vsled tega je nastal med obema družbama pretep. Ko je bil kraval končan, so opazili prijatelji hudega Lazarja, da je mož izginil. Po daljšem iskanju so ga našli na cesti mrtvega. Dobil je pri pretepu tri smrtnonevarne ubode z nožem ter izkrvavel.
— Drama iz ljubosumnosti. Iz Pariza poročajo: Neki Španec in njegova ljubica sta vprizorila te dni razburljivo sceno. V podzemski železnici se je pripeljal vlak. V tem trenutku je potisnil Španec deklico na tračnice ter skočil tudi sam za njo. Strojevodji se je posrečilo ustaviti pravočano vlak ter dvojico rešiti. Ko je videl mladenič, da se mu je njegova namera ponesrečila, je izvlekel iz žepa britev ter prizadejal svoji ljubici več urezov na vratu. Skušal ji je prerezati goltanec, prihiteli pa so pravočasno policisti, ki so odvedli deklico v bolnišnico, napadalca pa v zapor. V bolnišnici so ugotovili, da rane nesrečne deklice niso težke. Gre za dramo ljubosumnosti, ki se bo končala s tem, da bo vzdihoval zaljubljeni Španec v zaporu.
— Otroka je dala ciganom. Zofija Tkalčec, služkinja v Koprivnici, ima 2 in pol leti starega nezakonskega otroka. Ker je bila v zadnjem času brez zaslužka, je sklenila, da se otroka iznebi. V ta namen se je napotila v bližnji gozd, kjer so taborili cigani, katerim je otroka enostavno prodala. Vse bi se bilo dobro izšlo, da ni izvedela za slučaj policija, ki je otroka ciganom odvzela, mater pa zaprla.
— Če je kozel vrtnar. Gospa Rajkovič is Beograda je namestila na svojem vinogradu v Rakovici kot oskrbnika nekega individija,
o	katerem se preje ni natančno informirala. Te -dni «e je peljala v Beograd. Ko se je vrnila s svojo hčerko in svojim zetom, ki sta prišla z ženitovanjskega potovanja, je našla stanovanje v groznem neredu ter ugotovila, da so ji bile ukradene za časa njene odsotnosti vse dragocenosti. Obenem je opazila, da je izginil tudi novi oskrbnik. Na mizi v jedilnici je stalo šest buteljk, ki jih je lopov izpil pred izvršeno tatvino. Škoda znaša 20 tisoč dinarjev.
— Nadebudna hčerka. Te dni se je zglasila na beograjski policiji siromašna vdova Elizabeta Todorovič, ki je izpovedala sledeče: »S svojim prvim možem sem imela hčerko Cvetko Sejkič. Dekle ni hotelo delati, samo liš-palo se je ter hodilo na promenado na lov za moškimi. Vse besede so bile zaman. Včeraj zvečer pa je deklica nenadoma izginila. Odnesla je seboj vse, kar je bilo količkaj vredno. Škode imam 4000 Din. Prosim, da jo poiščete in prav pošteno zaprete. Ne poznam je več.« Beograjska policija nima doslej o nadebudni Cvetki še nobenega sledu.
— Ponarejene novčanice v Budimpešti. V budimpeštanski Madjarski komercijalni banki je deponiral te dni uslužbenec nekega tekstilnega velepodjetja 250 milijonov madjarskih kron v novčanicah po 1 mil. kron. Posestnik se je izkazalo, da so bile tri novčanice potvorjene. Falzifikati so prav dobro pogojeni. Razliko med niansami barv je težko spoznati. Falzifikat se spozna v prvi vrsti na tem, da manjka serijska številka. Razkritje potvorjenih novčanic vzbuja v Budimpešti veliko senzacijo, kajti to je prvi slučaj, da so prišli falzifikati v obtok na denarnem trgu. Odkod izvirajo falzifikati, ni mogoče eruirati.
— Banditi odvedli zdravnika. Iz Pekinga poročajo: Pred kratkim so napadli razbojniki neko farmo ob Teki Sungari ter odvedli ameriškega zdravnika dr. Howarda. Njegovi prijatelji so dobili te dni pismo, v katerem piše dr. Howard, da ravnajo banditi ž njim lepo. Z izvrševanjem zdravniške prakse si je pridobil pri banditih ugledno pozicijo.
— Katastrofalne prometne razmere v Londonu, Londonska policija objavlja statistiko
o	nesrečah, ki so se pripetile tekom zadnjih treh mesecev v Londonu. Poročilo je izzvalo v vsej angleški javnosti veliko senzacijo. V zadnjem četrtletju se ni pripetilo namreč v Londonu nič manj kot 25.342 prometnih nesreč, pri katerih je bilo ubitih približno 300 ljudi, 6000 pa tako težko poškodovanih, da so pohabljeni za vse življenje, deloma pa tako, da so bili dalje časa za delo nesposobni. Povprečno ^odpadejo torej na dan trije mrtvi in 20 težko ranjenih. Pri tem ugotavlja statistika, da se vrši promet pri velikanski množini motornih vozil mnogo počasneje, kakor za časa, ko se je vršil promet še s konjskimi vozili, to pa zato, ker morajo kolone vozil ob križiščih vedno dolgo časa čakati ter se sploh težko gibljejo, ker zavzemajo vso širino vozne ceste.
— Pustolovec ali špijon. Derventska policija je aretovala te dni jako elegantno oblečenega mladega gospoda, ki se je legitimiral kot dr. Goden Momsen, rojen v Lyonu, baje francoski oficir, ki potuje po Evropi. Policija ga je našla v neki beznici, kjer je prenočil. Zdelo se je sumljivo, da prenočuje tako elegantno opravljen človek v navadni špelunki, ko je vendar v Derventi dober hotel. Zaman je trdil dr. Goden Momsen, da je storil to zato, da živi ceneje, ker je splošno znano, da so hoteli dragi, zaman je predložil potni list, potrjen in vidiran od raznih konzulatov: Po zaslišanju ga je dal »rezki načelnik zapreti ter
jx>tem odvesti vklenjenega z žandarmerijsko eskorto v Beograd, kjer se bo ugotovilo, še so njegove navedbe resnične ali ne, in še ni mogoče kak špijon.
— Prijet komunist. Policija v Skoplju je aretovala te dni bančnega uslužbenea Ilijo Gjordiča, ki je razkrinkan kot nevaren komunističen propagator. Mož je znal doslej spretno fingirati lojalnega državljana. Šel je pri tem tako daleč, da je prestopil iz mohamedanske vere v pravoslavje. Te dni pa se je ujel. Nagovarjal je nekega oficirja k de-»ertaciji. To je dalo policiji povod, da je pričela Gjordiča opazovati. Ko je zbrala dovolj obremenilnih momentov, je podvzela v njegovem stanovanju in pisarni hišno preiskavo, ki je imela sijajen uspeh. Pri Gjordiča niso našli samo komunističnih brošur, vsakovrstnega orožja in strupov, temveš tudi korespondenco, iz katere izhaja, da jo bil v ozkih stikih s tretjo internacionalo. Podrobnosti policija še ne izda.
— Blazni prerok. Bosna je še dandanes dežela prerokov, čarovnikov in drugih takih sleparjev, ki žive tam doli prav dobro. Tako je sleparil ljudi že dalje časa neki Suljo, ki je stanoval v majhnem gozdiču v bližini mosta Foče. Mož je bil jako popularen. Prodajal je medicine, ki vzbude ljubezen ▼ vseh zaželjenih stopnjah in niansah. Prerokoval je v bodočnost itd. Mož je bil dalje časa gost neke blaznice, iz katere je nedavno pobegnil. Bosanski kmet misli pač, da je blazen človek obseden, radi česar mu pripisuje posebno moč. Zato je imel možakar veliko število klijentov. V trumah je hitelo ljudstvo k njemu. Prerokoval je ljudem bodočnost, .izganjal je hudiča, delil lahkovernim ljudem kapljice za ljubezen ter uganjal še druge podobne brezvestne lumparije. Ljudje so mu nosili cele košare jedi in pijače, perila in drugih koristnih stvari. Ko je nastala epidemija naravnost nevarna, se je pobrigala za moža žandarmerija. Prišli so orožniki, ki so sleparja aretirali. Toda prav lahko ni šlo. Moi je bil in grizel okrog sebe, kakor besen. Končno sta ga dva orožnika vendarle premagala, zvezala ter odpeljala na samokolnici ▼ blas-nico nazaj, od koder je prišel in kamor spada.
— »Yohinbin za dame.« Neki »aTajevski kavalir se je trudil že dolgo časa zaman, da bi prišel pri svoji oboževanki do cilja. Te dni je pa segel pa interesantnem sredstvu. Kupil je v lekarni »Yohinbin za dame«, nakar je peljal ljubljeno devojko v kavarno. V neopaženem trenutku ji je natresel prašek r malinovec. Med tem pa je prinesel vrag od uekodi kavarniško kuharico, ki je pogledal« »kozi kuhinjsko okno ravno v trenutku, ko je stresal Don Juan prašek v malinove«. Ženska je zakričala: »Oj, nesrečnik, Bog te ubili« Devojka se je začudena obrnila ter vprašala, kaj da je. Kuharica je zaklicala: »Malinove« ti je zastrupil, nesrečnica, jaoj, pomagajt* ljudje!« Kakor furija je skočila v kavarno ter zgrabila mladeniča z eno roko aa vrat, a drugo pa je vrgla čašo na tla, nakar je gospodični stvar pojasnila. Ogorčena j« vstal« gospodična, pljunila pred Don Juana ter odšla. Tedaj se je ujezil tudi mladenil, ki j« obsul kuharico z ’ vsemi psovkami »vojcg« vokabularja ter jo hotel ravno pretepsti, ko je prišla policija ter ga odvedla v zapor. Prš zaslišanju je bil Don Juan prav ponižen. Dejal je, da se že pol leta trudi zaman «a ljubezen devojke, zato ji je natresel Yohinbi* v malinovec. Pokazal je pri tem škatljieo, tako da se je ugotovilo, da je šlo res za Yohin-bin. Kljub temu so ga ovadili na državno pravdništvo, ker »e tudi Yohinbina m »m« dati komu, ki ga noče.
— Polovična vožnja »a kmetski prašnik v Krškem. Vsak udeleženec kupi na vstopni postaji cel vozni listek do postaje Tidem-Krško in ga pusti žigosati z mokrim postajnim žigom. V Krškem »e vozni listek ne srna oddati. Na veseličnem prostoru na Krškem polju dobi vsak udeleženec legitimacijo, ki bo služila z obdržanim voznim listkom za povratek. Vožnja iz Ljubljane v Krško i« nazaj stane 34.50 Din.
— Prostovoljno gasilno drnštvo v Rakitni priredi v nedeljo dne 16. avgusta ob 2. ari popoldne na vrtu pri posestniku Hobeju veselico s srečolovom in plesom. Ker je cisti dobiček namenjen za nakup gasilnega orodja, se občinstvo uljudno vabi k mnogoštevilni udeležbi. Pridite vsi iz bližnje in daljnje'okolice, da pomagate mlademu društvu v njegovem plemenitem in človekoljubnem stremljenju. Na pomoč!
Ljubljana.
I — Državna borza dela v Ljubljani. ▼ lasu od 26. julija do 1. avgusta 1925 je bilo v Državni borzi dela razpisanih 67 službenih mest, 128 oseb je iskalo dela, v 49 slučajih je borza posredovala z uspehom in 23 oseb j« odpotovalo. Od 1. januarja do 1. avgusta t. 1. je bilo skupaj razpisanih 3324 prostih mest, 5100 oseb je iskalo dela, v 2146 slučajih j« borza posredovala z uspehom in 1569 oseb je odpotovalo.
1 — Človeško lobanjo so našli v cestnem jarku na državni cesti, ki pelje iz Viča proti Notranjim Goricam. Zanesla jo je tja voda. Na lobanji ni videti nikakih znakov poškodb. Človek je moral biti star kakih 20 let.
— Himen. Poročil se je univerzitetni nai-stent dr. Rudolf Kolarič z gdč. Tončko Bahov-čevo iz Ljubljane.
ZMT- PRVOTNO NAZNANJENI OBČNI ZBOR ZA DRUŠTVO »VRTNARSKA ŠOLA« BO BO ŠELE V JESENI. *WC
II
DANAŠNJE PRIREDITVE:
Kino Ideal: »Moderni Goliat«. Predstave: ob 4, pol 6, pol 8, in 9. uri.
Kino Dvor: »Puslolovna noč«. Predstave: ob 4, pol 6, pol 8, in 9. uri.
Kino Matica: »Bestija«. Predstave: ob pol 5, pol 8, In 9.
Gmm oglasom do 20 besed Dia 5*—, *«ak« nadaljn« besed*
5» par.
V oklopniaku okoli sveta
Spisal Robert K raft.
Doli skočiti je povsem nemogoče, to uvidi Leonor takoj, četudi nima izkušenj. Če bi se še tako previdno •pustila z kulana, bi se vendar nekolikokrat prevrgla v eraku in si zlomila tilnik.
In čreda čaka žrebca. Kaj storiti? Leonor nima le žepnega nožka pri sebi, temveč tudi lovski nož, ki ga potegne iz žepa in :;dpre.
Kam naj porine nož, da zadene kulana smrtno? Ali naj ga le rani? Leonor uvidi, da tudi najmanjša rana lahko povzroči katastrofo. Le v polnem diru en sam skok v stran, kakršne znajo ti kulani, kakor je Leonor že preje videla, in ona obleži s polomljenimi udi na tleh.
Toda kobile ne dočakajo svojega gospodarja in poveljnika. Zopet se razkrope na vse strani. Ne bil bi smel prinesti človeka na svojem hrbtu. In žrebec se ne briga za svoj harem, ne skuša ga zbrati krog sebe, ne pogleda niti ene kobile — tuje breme ga vznemirja vse preveč, zato beži dalje proti severu.
Leonor se zopet pomiri. Slednji? bo vendar zmanjkalo kulanu moči, tudi tega jahanja bo konec. Da pride avto za njo, to je razumljivo. Pogleda nazaj, a ga ne vidi; sicer se pa v tem diru tudi ne more prav obrniti. Na vsak način pa bo prišla prilika, da se bo brez nevarnosti spustila s kulana. Avto je tekom dneva pre-
(55) brodil in preplaval več stepnih rek z močvirnatimi bregovi — skočiti na tako mehka tla je bilo že manj opasno.
Tu je že rečica. A tla so do roba popolnoma trda, kakor je videti po travi. In skočiti kar v vodo? To je s takega konja pač lahko v teoriji, v praksi pa ne.
Tam je rečica — tu pa je kulan tudi že na drugem bregu, rečica je že daleč zadaj, konj dirja kot da bi imel peruti.
In dalje gre v divjem diru. Leonor nima ure pri sebi in ve, kako se človek v takih situacijah zmoti v času. Po solncu sodeč, pa je potekla najmanj ura, odkar je sedla na kulana in hitrost se še ni prav nič zmanjšala — preskoči še nekaj rečic,, a nobena nima močvirnatega obrežja.
In kje je ostal Maksimus? Če se je ozrla, ga ni videla, in avto bi jo bil vendar z lahkoto prehitel.
Težka slutnja ji leže na srce. Potegne zopet bodalo. A preden sune, da bi z izgubo krvi zmanjšala hitrost teka, zagleda zopet rečico in že iz daljave je videti, da na bregovih trava zelo bujno poganja.
Tam je močvirje! Kulan ga dospe, visoko pljuskne voda, tedaj pa omaga žival — vseeno takoj obrne glavo, da ugrizne deklico.
Leonor je to skoro pričakovala. Zob se Se ubrani.
Tedaj se vrže kulan nenadoma na tla, da bi se povaljal — a nepoškodovana stoji Leonor; komaj začuti kulan, da je njegov hrbet prost, skoči kvišku in beži dalje.
Globoko se oddahne Leonor. Gosta trava jo obva-
ruje, da se njena noga ne pogrezne v močvirje, le kula-novo ozko kopito je prodrlo.
Avtomobila ni videti. Kaj pa je to, tam na oni strani vode? Cesta! Tudi po kamnih, ki naznanjajo milje, jo spozna.
Kai? Tako daleč nazaj proti severu jo je zanesel kulan?
Takoj pa se odloči.
Po sledu ne more nazaj, v stepi kar tako okrog begati nima smisla, torej počaka mirno na cesti.
Zakaj Leonor ni upala, da bo našel Georg kulanov sled, kljub njegovi umetnosti v zasledovanju.
Vsaj je prišla vsa čreda, to ga je moralo zmešati. Ker pa je vedel, da jaha proti severu, je gotovo domneval, da poišče če le mogoče to cesto, ko se osvobodi živali.
Tako torej sklepa Leonor, ter pričakuje, da bo mislil on isto kakor ona.
Ne moti se o svojem tovarišu. Oba, Georg in Adam, sta se res posvetovala, če ni najpametneje, da takoj po-iščeta ono cesto. Mislila sta, da bo Leonor tudi tako pametna, da jo poišče, ker je bila ta cesta edina znana točka v stepi.
Da, to sta hotela storiti. Če pa Leonor ni tako mi.
*sflia? Če bega po stepi?
Zato vozijo vseeno v velikih lokih, ker pa so ti vedno večji, bodo slednjič prišli do ceste, ki jo potem naglo prevozijo proti vzhodu in proti zahodu.
(Dalje prihodnjič.)
•ST OBLEKE H
za gospode iz covercola, kamgarna, angleškega in češkega kukna so pravkar dospele iz naše tovarne, ter jih dobite že od Din 560" naprej v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2 nasproti dramskega gledališča. — Kdor se hoče poceni in dobro obleči, naj poseti našo trgovino na drobno.
Konfekcijska tovarna Fran Derenda & Cie.
Ljubljana.
Trgovski uradnik
perfekten knjigovodja ln korespon-
ilent, z dolgoletno prakso, išče primernega mesta pri večjem podjetju.
—	Ponudbe na upravo lista pod !	»Dobra	moč«.
Trgovski lokali
moderno urejeni, v novi zgradbi v Ljubljani, na prometni cesti blizu javnega kolodvora se oddajo v najem. Naslov v upravi lista.
Inštrukcije
is vseh predmetov gimnazije in fe'-alne gimnazije daje visokošolec. Čas po dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe pod označbo: »Siguren uspeh c na upravo lista.
Službo išče
slaščičarski delavec, bodisi v kakem hotelu, bodisi v slaščičarni. 1 o-nudbe na upravo lista pod šifro »Slaščičarn.
Fižol za kuho
mešane vrste kg . • . čiste vrste kg . ■	•	•
prodaja Sever & Komp., Ljubljana.
Harmoniko
Obiščite
Obiščite
prodam, 4 vrstno, trojno oglašeno, še novo, firme Lubas, in je prav fine-ga, izbornega glasu. Cesta v Rožno j dolino št. 34, pri Stefanu, Ljubljana '
(jesenski vele semenj)
od 6. do 12. septembra 1925.
Tehnični veleseinenj je za 1 dan podaljšan. 7000 razstavljalcev iz Ki držav nudi svoje interesantne novosti po brezkonkurenčnih cenah ! 125.000 posetnikov iz vseh evropskih in pomorskih dežela.
Velika izbira dunajskih špecijalitet! '•C Znatno znižana vožnja po jugoslovanskih in avstrijskih železnicah in po Donavi.
Prestop meje proti predložitvi vizum-marke za ceno avstr, šiling 1'50 (dolar 025).
Pojasnila, sejmska izkazila in vizum-marke se dobe
pri:
WIENER MESSE	WIEN	VII.
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat — Turjaški trg št. 4,
Zveza za tujski promet — Dunajska cesta st. 1, Josip Zidar — Dunajska cesta št. 31.
Damski in dekliški
slamniki
po znižanih cenah ravnokar došli!
Oblike damske od Din 70‘— do Din 150’—, otroške od Din 50'— do Din 70'- nakiteni od Din ioo--naprej — dokler traja zaloga. Oglejte si cene v izložbi
MINKA HORVAT, Ljubljana,
Stari trg Stev. 21
Kolesa m šivalne
stroje kupujte edino le pri
losip Petelinc-u
mamk«
Orltzner, PhttnU ln Adler tor posamezne dele za kolesa tn stroje, pneumatike, tfll* Lamerr. Ljubljana, bii.u Preiernovega ■pomenika. Pouk v vezenju je brezplačen.
Na veliko!	Na	malol
Oglašajte v ..Narodnem Dnevniku^
uraune	-- ez.cz^
fclUMlANA - SIMON GREGORČIČEVA IH 13- * TELEFON 552
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA, dne 10. avgusta 1925.
Traiaote: Invest. pos. iz 1. 1921 den. 75, bi. 80; lotar. dri. renta za vojno škodo den. 270. U. 181; last. listi Kranj. dež. banke den. 25. kom. aadolžnice Kranjske dež. banke den. 25; •oljska posojilnica den. 201, bi. 205; Ljubi j. kreditna banka den. 230; Merkantilna banka •len. 101, bi. 104; Prva hrv. štedionica den. 808, bi. 815; Slaveoiska banka den. 65, bi. 67; Ireditni zavod den. 175, bi. 185; Strojne tov. is tiv. den. 95, bi. 123; Trboveljska den. 335, M. 848; Papirnice Vevče den. 100, bi. 108; >Xihag{ den. 38, bi. 42; Stavbna družba d«n. 1«5, bi. 180.
Blago: Hrastove vozovna deščice, I. in II. vrsta, (3 mm—2.65 m, 53 mm — 2.85 m, feo »eja (dve tretjini do 43 mm, ena tretjina do 18 mn) den. 1300; testoni, monte, feo meja M. 666; drva bukova, do 10% okroglic, 1 m 4olž., Zeo nakl. postaja, 10 vag., den. 18.40, M. 18.40; pšenica bačka, par. Ljubljana bi. 810; ove* bosanski, par. Ljubljana bi. 210; IiDh, mne, feo Ljubljana den. 600.
BORZE.
—	Zagreb, dne 10. avgusta. Devize; Nev»-yo*4c 65.33—56.13, London izplačilo 269.64 do »Tl.64, Pariz 256.7—261.7, Curih 1082.5 do 1090.5, Praga 164.65—166.65, Milan 199.13 do 301.58, Amstrdam 2222 do 2243, Dunaj 781 do 791, Berlin 1319—1329, Sofija 37 —30.
; Curih, Beograd 9.25, Berlin 1.2260. New-york 515, London 25.0150, Pariz 24.07, Milan 18.50, Praga 15.25, Budimpešta 0.007.255, Bukarešta 2.70, Varšava 95.1250. Dunaj 72.50, Sofija 3.75.
IX. Švicarska razstava v Bernu. V Bernu se vrši od 12. do 27. septembra 1925 IX. švicarska gospodarska razstava. Posetniki razstave uživajo 50% popust na švicarskih železnicah in se jim bo izdajal tudi vizum za polovično takso.
Razstava v Napolju. V Nnpolju se vrši od 16. avgusta do 15. septembra t. 1. pod pokroviteljstvom italijanskega kralja razstava, ki se bo tikala poljedelskih amelioracij. Tekom razstave se bodo vršila tudi znanstvena strokovna predavanja in bi bilo velike vrednosti, da bi razstavo, kakor tudi predavanja po-setilo čim več naših poljedelcev.
Mednarodni sejem v Solunu. Za mednarodni sejem, ki se otvori v Solunu dne 18. oktobra t. 1., so interesentom prospekti v zbornici za trgovino, obrt in industrijo na razpolago.
X Imejitelji štajerskih obveznic 4% posojila iz leta 1905 in VA% posojila iz leta 1914 se poživljajo, da predlože obveznice s kuponskimi polami in taloni vred, odnosno brez njih, če bi jih ne imeli, najdalje do vštetega dne 31. avgusta 1925 svojemu pristojnemu davčnemu uradu radi popisa in žigosanja.
—	Isto velja za imejitelje dalmatinskih poljedelskih poboljšic in obvezuic komunalnih zaj-mov iz leta 1897 in 1900. — Delegacija ministrstva financ.
i' in i i umrar r mr **vtMVtu* wi—
XDobave. Komanda Bregalničke divizijske oblasti (inžinjersko odelenje) v Štipu sprejema do 15. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo ročne sesalke za gašenje požarov, j Direkcija državnega rudnika v Brezi spreje-j ma do 30. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo 60 1 jamskih karbidnih svetiljk in delov za karbidne svetiljke ter za dobavo radiatorjev. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 31. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave mehkega stavbnega lesa ter glede dobave steklenega materiala. — Dne 1. septembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede do- ; bave volnenih blazin za lokomotive itd. — • Dne 2. septembra t. 1. pri Artiljerijski radio- j nici v Ljubljani glede dobave enega vagona angleškega kovaškega premoga. — Dne 3. , j septembra t. 1. pri direkciji državnih železnic i j v Zagrebu glede dobave kositra, cinka in 1 antimona; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave pločevine za kotle. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni za trgovino, obrt in industrijo v
i	Ljubljani interesentom na vpogled.
X Prodaja raznih svilenih tkanin in ovoj-| nega papirja se bo vršila dne 31. avgusta pri ! Glavni carinarnici v Zagrebu. — Predmetni
i	oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni
I	Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani
i	interesentom na vpogled.
| X Dobava usnjatih gamaš za finančno kon-! trolo. Dne 11. avgusta ob 11. uri se bo vr-'■ šila pri generalni direkciji posrednih dav-; kov v Beogradu ponovna ofertalna licitacija
za nabavo 8250 parov usnjatih gamaš za finančno kontrolo. Pismeni pogoji in vzorci se lahko vpogledajo vsak dan med uradnimi urami pri ' generalni direkciji posrednih poreza soba št. 46, pismeni pogoji pa raze* tega med uradnimi urami pri oblastnih inšpektoratih v Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Novem Sadu, Podgorici, Skoplju in Sarajevu. Interesenti lahko dobijo, odnosno naročijo pismene pogoje proti ceni 30 Din pri generalni direkciji posrednih poreza v Beograda.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna >Merkur«, Ljubljana.
„Opeka“
prvovrstne zidake priporoča opekarna
LEMOMA" D. D.
v Ljubljani — Tovarna na Viču (Brdo) — Pisarna v Pražakovi ulici 5, prtličje.