CELJSKI TEDNIK CELJE, 17. marca 1961 Leto XI. štev. 10 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIAUSTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJErjE »CELJSKI TISK« ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO DVAJSET LET LJUDSKE VSTAJ t Sestavljen je program za okrajno proslavo v ponedeljek popoldne je bila v Šoštanju razširjena seja občinskega odbora za proslavo dvajsetletnice revolucije, katere so se udeležili tu- di nekateri člani ustreznega okraj- nega odbora. V osrednji točki dnev- nega reda je bila razprava o spore- du glavne občinske in hkrati okraj- ne proslave na čast dvajsetletnice ljudske vstaje. Kot je znano bodo prebivalci celjsifi^a okraja počastili prvi partizanski napad na Šoštanj v noči od sedmega na osmi oktober 1941. leta, kot svoj osrednji praznik na čast dvajsetletnice vstaje. Prireditve v počastitev tega do- godka Se bodo začele že prvega ok- tobra, ko bodo v domu Partizana v Šoštanju odprli razstavo NOB ter razstavo o gospodarski dejavnosti in perspektivi Šaleške doline. Na- slednji dan, to je drugega oktobra, bo v Velenju mladinski večer. Tretjega oktobra bosta najprej v Velenju, zatem pa še v Šoštanju na- stopila moški Komorni zbor iz Ce- lja ter mladinski pevski zbor s celj- ske gimnazije. V sredo, 4. oktobra, bodo na sporedu nekatere športne prireditve. Tako bo v Velenju v po- poldanskih urah atletski miting, ki ga bo pripravil celjski Kladivar, zvečer pa v Kulturnem domu telo- vadna akademija, na kateri bodo na- stopili člani in članice partizanskih društev celjskega okraja. Petega in šestega oktobra bo najprej v Šošta- nju, zatem pa še v Velenju gostova- lo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. V soboto, 7. oktobra bo Ka- juhov večer. Razen tega bo na tej literarno glasbeni prireditvi v Šo- štanju nastopil tudi Invalidski pev- ski zbor iz Ljubljane. Zaključna pri- reditev bo v nedeljo, osmega okto- bra, ko bo na stadionu v Šoštanju veliko zborovanje. V popoldanskih urah pa je predvidena nogometna tekma med reprezentancama- Celja in Šaleške doline. Mimo tega so se na seji v Šošta- nju pogovorili tudi o proslavljanju ostalih praznikov. Tako bodo v po- častitev dneva ustanovitve Osvobo- dilne fronte pripravili občinsko pro- slavo v Šoštanju, na katero bodo povabili tudi politične delavce iz ■ vseh krajev občine. Proslavo bodo združili s primernim kulturnim na- stopom. Medtem, ko bodo prvega maja pripravili več izletov in po- dobno, pa bodo dan borca prazno- vali na Graški gori, bržkone skupaj s prebivalci slovenjegraške občine. Tu bo četrtega julija velik partizan- ski miting. -Za- dan vstaje sloven- skega ljudstva bodo imeli v vseh krajih občine proslave s primernim programom, na katerih bodo pode- . lili tudi adlikoimnju članom Zveze borcev. -mb ^ OB ZAKLJUČKU PETEGA KONGRESA SZDL SLOVENIJE Skrb za družbeni standard SESTAVNI DEL SOCIALISTIČNIH CILJEV v četrtek dopoldne je hilo drugo ali zaključno plenar- no zasedanje petega kongresa Socialistične zveze delovne- ga ljudstva Slovenije. Ko so delegati na predlog predsednika kandidacijske komisije tov. Franca Simoniča sprejeli kandi- datno lisfo, so poslušali in odobrili tudi poročila o delu komisij kongresa. V tem času zasedanja so v celoti odo- brili delo glavnega in nadzornega odbora med četrtim in petim kongresom SZDL Slovenije. Po sprejemu resolucije petega kongresa SZDL Slovenije so udeleženci poslali tovarišu Titu pozdravno pismo. Takoj zatem pa so poslušali poročilo volilne komisije. V glavni odbor SZDL Slovenije je bilo izvoljenih 159 kandidatov, od tega štirje iz celjskega okraja in sicer Riko JERMAN, inž. Branko KORBAR, Franc LUBEJ in Rafko ŽAGAR. Novi nadzorni odbor pa ima petnajst članov. Med njimi je tudi tov. .Ivan KOVAC iz Žalca. Po razglasitvi volilnih rezultatov je predsednik de- lovnega predsedstva dr. Marijan BRECELJ zaključil peti kongres SZDL Slovenije. Takoj zatem je bila pod vodstvom tovariša Franca LESKOSKA prva seja članov novoizvoljenega Glavnega odbora SZDL Slovenije. Na njej so izvolili nov izvršni odbor SZDL Slovenije s tovarišico VIDO TOMŠIČEVO za pred- sednico. Medtem, ko so za podpredsenika izbrali Franca KIMOVCA-Žigo so dolžnosti sekretarja zaupali tov. Stanetu MARKiCU. Za blagajnika pa so izvolili tov. Mirka ZLATNARJA. Istočasno se je sestal tudi nadzorni odbor. Za predsed- nika je bil izvoljen tov. Andrej PETELIN. Spremembe gospodarskega sistema - SPROŠČAJO USTVARJALNE SILE Na osnovi dosedanjih material- nih družbenih dosežkov, ugotavlja med drugim drugo poglavje reso- lucije, smo lahko izdelali program petletnega gospodarskega razvoja naše republike, ki bo omogočil razširitev materialne osnove druž- bene ureditve, podprl razvoj pro- duktivnih sil in s tem omogočil stalno rast življenjskega standar- da delovnega človeka. Kongres ugotavlja, da spremembe gospo- darskega sistema sproščajo gibal- ne sile za dosego smotrov progra- ma, da omogočajo in terjajo na- daljnjo izpopolnjevanje razdelje- vanja dohodkov v gospodarskih organizacijah. Socialistična zveza bo podpirala prizadevanja po čim večji gospo- darski stabilnosti; posvečala bo stalno skrb prizadevanjem po mo- dernizaciji, rekonstrukcijah in iz- gradnji novih industrijskih kapa- citet. Za povečanje proizvodnje, na- rodnega dohodka in produktiv- nosti dela je neizogibno potrebno zagotoviti takšno rast osebne po- trošnje in družbenega standarda proizvajalcev, ki bo v ustreznem ra2anerju z obsegom proizvodnje. Kongres meni, da bo treba v pri- hodnjem obdobju razvijati zlasti tiste dejavnosti, od katerih so od- visne življenjske razmere delov- nih ljudi. Novo predsednico Glavnega odbora SZDL Slovenije tov. Vido Tom- šičevo so prišli pozdravit pionirji Pospešitev razvoja proizvajalnih sil Kongres ugotavlja, je poleg osta- lega rečeno v tretjem poglavju re- solucije, da so novi ukrepi v izpol- njevanju gospodarskega sitema iz- redno pomembni za razvoj gospo- darstva, zlasti pa za razvoj sociali- stičnih družbenih odnosov. Spremembe odstranjujejo v go- spodarskem sistemu administrativ- ne ukrepe, ki 'So doslej ovirali hi- trejši razvoj spodbudnih oblik raz- deljevanja dohodka. V ospredje sto- pa razvoj notranjih materialnih in družbenih odnosov v gospodarskih organizacijah in družbenih službah. S temi spremembami se bistveno povečujejo možnosti delovnih kolek- tivov in komun za smotrnejše go- spodarjenje in razpolaganje z do- hodkom, kakor tudi materialna in moralna odgovornost, da bodo de- lovni ljudje čim bolj uresničevali družbeni in ekonomski smoter no- vega sistema. Smoter teh sprememb je pospeši- tev razvoja proizvajalnih sil, proiz- vodnosti dela in poglabljanje socia- lističnih družbenih odnosov. Druž- bena vsebina teh sprememb pa je v tem, da nadalje osvobaja človeko- vo delo, ki na ta način postaja vse bolj odločuj.oča prvina socialističnih družbenih odnosov, da . zagotavlja nadaljnji razvoj in emancipacijo člo- vekove osebnosti, s čimer postaja Jugoslavija dežela, v kateri se tako po vsebini, kot po obliki odpravlja mezdni odnos. Tako postajajo ideje Marksa o svobodnem proizvajalcu v naši deželi stvarnost. . Da bi te spremembe čim prej uve- i Ijavili, je treba temeljito seznaniti j članstvo Socialistične zveze in osta-.\ le prebivalce z vsebino novih spre-] memb. V ta namen je treba sproti^ podpirati izvajanje vseh tistih ukre- pov, ki bodo zagotovili čim večji učinek sprememb, pri čemer bo po- trebno nastajajoče procese in njiho-. ve posledice spremljati z odgovar- jajočo politično aktivnostjo. Vse te naloge družbeno gospodar- skega značaja so osnova dela So- cialistične zveze, njene zavestne ak- cije, enotnosti stališč in vztrajne vneme pri premagovanju ovir. MATERIALNA ZAINTERESIRANOST KOMUN Hiter gospodarski vzpon in pove- čana materialna osnova za razvoj življenjskega standarda bosta omo- gočila in zahtevala bolj vsestransko uveljavljanje in napredek korriune. Spremembe v gospodarskem sistemu bodo zlasti povečale njeno gospo- darsko in družbeno vlogo. Pod vpli- vom novega sistema se povečuje materialna zainteresiranost komune za skupne sadove gospodarjenja de- lovnih kolektivov in za poslovanje ustanov ter družbenih služb. Deli- tev po delu je za člane komune stal- na stimulacija in istočasen skupen interes komune. Zato ni komuna nič manj od delovnega kolektiva zavze- ta za čim bolj dosledno uveljavlja- nje novega sistema razdeljevanja dohodka, pa tudi zato, da bi čim bolje deloval. Ker so uveljavljena enaka temelj- na načela na področju razdeljeva- nja dohodkov po delu tako za go- spodarske organizacije kot družbe- ne službe, dobivajo delovni ljudje v ■ družbenih dejavnostih enake osnov- ] ne pravice in dolžnosti kot v gospo- darskih organizacijah. Razvoj materialnih in družbenih odnosov v gospodarskih organiza- cijah ter družbenih službah zahteva tudi nadaljnji razvoj družbenega upravljanja v komunalnem sistemu. Kot je potrebno odločanje v gospo- darskih organizacijah neposredno prenesti proizvajalcem, prav tak"o je potrebno prenesti temeljne odločitve v komuni na prebivalce komune in njihove neposredne organe saino- upravljanja. V teh spremembah gospodarskega sistema se še bolj kot doslej kaže neposredna odgovornost komune za gibanje življenjskega in družbenega standarda delovnih ljudi. To so nekatere značilnosti, ki.jih vsebuje četrto poglavje resolucije petega kongresa SZDL Slovenije. (Nadaljevanje na 2. strani) Komorni zbor v laškem zdravilišču Kot vsakoletni gost laškega zdra- vilišča je Komorni pevski zbor iz Celja priredil v njem v ponedeljek koncert. Umetna in narodna pesem naših narodov je bila sprejeta z zvr- hano mero simpatij in priznanja iz polno zasedene zdraviliške dvorane Stik mod njo in pevci je podprla tudi prisotnost ljudskega poslanca in podpredsednika Zvezne ljudske skupščine tovariša Franca Leskoška in njegovo družbo, v kateri sb bili ■predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško Stane Brinovec, pred- sednik Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev Andrej Svetek direktor zdravilišča Ivan Suša in drugi. Po koncertu se je tovariš Lesko- šek, vjdno zadovoljen z nastopom in poln pohvalnih besed na račun zbora, zadržal še dolgo v družbi š pevci. G. G. Ustanovljena je Pogodbena skupnost za vplinjevanje velenjskega lignita v dvorani 'delavskega sveta v Velenju je v četrtek nekaj nad sto predstavnikov industrijskih pod- jetij in »ljudskih odborov ustano- vilo Pogodbeno skupnost za vpli- njevanje velenjskega lignita. Med gosti sta se zbora udeležila tudi podpredsednik Zvezne ljud- ske skupščine Franc Leskošek- liUka in zastopnik republiškega Izvršnega'sveta inž. Viktor Kotnik. Za boljše življenjske pogoje Resolucija v prvem poglavju ugo- tavlja, da je bilo obdobje med četr- tim in petim kongresom SZDL Slo- venije značilno tako zaradi pomemb- nih gospodarskih uspehov, nadalje zaradi nenehnega izboljševanja živ- ljenjskih razmer delovnih ljudi, kot tudi zaradi razmaha socialističnih družbenih odnosov. Prav tako je bildpolitično delo Socialistične zve- ze učinkovito usmerjeno k spodbu- janju in usposabljanju delovnih lju- di za uspešen razvoj gospodarstva, za razširjanje materialne osnove go- spodarskih organizacij in komun, za krepitev socialističnih družbenih odnosov, pa tudi k izboljševanju življenjskih razmer delovnih ljudi. Zavestne socialistične sile so v zad- njem obdobju zlasti poudarjale skrb za družbeni standard proizvajalca kot bistveni sestavni del socialistič- nih ciljev, kot pogoj večje proizvod- nosti in gospodarnosti. Posebno skrb je Socialistična zveza posvečala de- lavskemu in družbenemu upravlja- nju. Pregled dela Socialistične zve- ze kaže znaten idejni napredek ta- ko pri članstvu kakor nasploh pri prebivalcih naše dežele. Ta napre- dek je rezultat političnih naporov zavestnih socialističnih sil. Poseben napredek se nadalje izraža v tem, da se naši ljudje intenzivno udele- žujejo v zunanjepolitični dejavnosti naše dežele in da dajejo tej politiki vse priznanje in vso podporo. Vse- stranski napredek pospešuje zavest ki se v delovnem človeku čedalje bolj utrjuje in predstavlja neizčrp.- no ljudsko energijo, zavest namreč da sta njegova bodočnost in usoda predvsem v njegovih lastnih rokah. Toplo nedeljsko popoldne je privabilo na celjski Slari grad izredno veliko sprehajalcev in izletnikov. Žal pa to popoldne v bifeju na gradu postrežba ni bila takšna, da bi lahko delala turistično rekla- mo društvu, ki ga vzdržuje Od 16. do 20. marca. Olirog 16. marca padavine z ohladitvijo. .Nato približno do 19. marca dalje nestalno vreme s pogostimi padavinami in ohladit- vami zlasti okrog 26. marca. Iz resolucije petega kongresa SZDL OB ZAKLJUČKU DRUGEGA PLENARNEGA ZASEDANJA PETEGA KONGRESA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE SO DELEGATI SPREJELI RESOLU- CIJO KONGRESA, IZ KATERE POVZEMAMO NEKATERE NAJBOLJ ZNAČILNE UGOTOVITVE. CELJSKI TEDNIK STEV. 16 — 17. marca 1961! Iz resolucije petega kongresa SZDL Slovenije Nadaljevanje s prve strani SZDL-SESTAVNI DEL SAMOUPRAVLJANJA Kongres je izrazil organsko po- vezavost Socialistične zveze z družbeno gospodarsliim življenjem delovnih ljudi Slovenije. Sociali- stična zveza delovnega ljudstva se je utrdila kot sestavni del si- stema družbenega in delavskega samoupravljanja. Statutarne spremembe Sociali- stične zveze niso imele namena prakticistično prilagajati Sociali- stično zvezo družbenemu meha- nizmu, ampak predvsem vključe- vanje Socialistične zveze v proces družbenega gibanja. Organizacije Socialistične , zveze niso zgolj tri- buna za pojasnjevanje in obveš- čanje, temveč morajo postati to- rišče demokratičnega boja mnenj in odločilnega vplivanja delovnih ^ množic na delovanje družbenih organov. Politično je treba vplivati ] na to, da se bodo predstavniška^ telesa vedno bolj razvijala v druž-! bene organe upravljanja in da bo- * do v tem smislu prilagajala svoje j oblike in metode dela. Ustrezno z naprednim gospodar- ] skim razvojem in razmahom ne-l posredne socialistične demokra- ] cije bo na osnovi sprememb značilnostih proizvajalnih sil in i vsebini proizvodnih odnosov iz- j redno pomemben proces obliko-; vanja socialističnih družbenih od-j nosov. j Stalna naloga Socialistične zve-| ze je spremljati potrebe, želje, ' skrbi in težave mladih ljudi, skr-: beti za njihov razvoj in prihod- nost ter doseči, da bodo v še večji | meri sodelovali v organih delav-; skega in družbenega samouprav-; Ijanja, v političnih in družbenih; organizacijah ter pri socialistični; graditvi dežele. i Za prijateljsko sodelovanje v mednarodnem življenju v zaključnem; šestem poglavju resolucija petega kongresa ugotav- lja, da bo Socialistična zveza tako kot doslej tudi v naprej vzgajala svoje člane v duhu politike aktivne miroljubne koeksistence kot- pogoj za to, da živimo v miru. Se dalje jih bo vzgajala tako, da bodo razumeli mednarodno politično dogajanje, po- sebno v odnosu s sosednimi deže- lami. Socialistična zveza se bo kot do- slej tudi v prihodnje borila zoper pojave nacionalne in lokalne nestrp- nosti. Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije bo kot organski del Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije dosledno utrje- vala splošna načela naše mednarod- ne politike, aktivno miroljubno ko- eksistenco in vztrajno podpirala osvobodilna gibanja in kolonialne narode v borbi proti imperialistič- nim gospodarjem. Prednost in prodornost politike aktivne miroljubne koeksistence te- meljita na dosledni in vztrajni so- cialistični izgradnji lastne dežele. Utrjevanje Jugoslavije na znotraj je najučinkovitejša akcija delovnih ljudi naše dežele za mir in razvoj socializma v svetu. Boj za prijatelj- sko sodelovanje v mednarodnem življenju je osnovna zahteva današ- njega časa in hkrati jamstvo za ohranitev miru na svetu. Petek, 10. marca V PORTOROŽU se je začel četrti ple- num Skupnosti jugoslovanskih univerz, na katerem so v prvi vrsti govorili o organizaciji tretje stopnje ter o izred- nem študiju na univerzah. Sobota, 11. marca V NOCI od petka na sobota je kolektiv rudnika rjavega premoga v Zagorju za- dela huda nesreča. Ob eksploziji metana na odkopu št 114 obrata Kotredež je izgubilo življenje trinajst rudarjev. Nedelja, 12. marca MLADINA Slovenije bo tudi letos so- delovala pri vseh važnejših delovnih akcijah. Na gradnjo avtomobilske .ceste »Bratstva in enotnostit bo odšlo okoli 4.400 ljudi. Okoli tri tisoč mladincev pa bo sodelovalo na lokalnih akcijah. Ponedeljek, 13. marca V Beogradu se je začel dvodnevni ple- num Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Medtem, ko so prvi dan razpravljali o idejno političnih proble- mih in aktivnosti, so drugi dan govorili o nekaterih izkušnjah, rezultatih in pro- blemih nadaljnjega razvoja delavskega samoupravljanja. Torek, 14. marca V LJUBLJANI so odprli razstavo naj- novejših barvnih grafik akademskega slikarja Rika Debcnjaka. Sreda, 15. marca IZVRŠNI SVET LR SLOVENIJE je v zvezi že s sprejetimi spremembami v go- spodarskem sistemu sprejel še nekatere predloge predpisov, ki podrobneje ure- jajo posamezna vprašanja na področju gospodarstva. POGLED PO SVETU Zgodovina se kljub vsemu, vsaj na videz, včasih ponovi. Ce je to kje res, je gotovo v zadnjih desetletjih v odnosih med Nemčijo In ostalim svetom. Petnajst let po zadnji vojni smo bili priča neznansko hitrega naraščanja nemške moH in to s po- močjo In zavestno voljo Zahoda, predvsem ZDA. Nekako tako je bilo tudi po prvi svetovni vojni, samo da je za ravnotežje v Evropi takrat skrbel »perfidni« Albion. Dobrih 40 let je tega, kar so se zgodile stvari, o katerih govori spomenik v Com- piegnskem gozdu: Tukaj je podlegel zločinski ponos nemškega cesar- stva, premagala so ga svobodna ljudstva, ki jih je nameraval zasuž- njiti. Tako je bilo leta 1918. Tako ne- kako je bilo leta 1945. Strah pred socializmom pa ne pozna meja, kaj šele spodobnosti! Zdaj govore, da se v ZDA že osveščajo, da je Ave- rell Harriman, posebni Kennedyjev odposlanec, že intoniral ohladitev ameriško-zahodnonemških odnosov, da ni več jasnosti v političnih vpra- šanjih, da pa je povsem jasno, kaj lahko ZDA terjajo od Nemčije v fi- nančnih zadevah. Gre predvsem za to, da Nemčija nastopi pri pomoči nerazvitim državam in odpomore Ameriki pri njenih resnih plačilnih težavah. Nemčiji to ni težko. Njen suficit traja že deset let, njen trgo- vinski presežek je največji na pla- netu, tempo naraščanja proizvodnje najhitrejši. Tak ostaja kljub velikim izdatkom za vojsko v zadnjih letih in Nemčija kljub avantgardni vlogi v antikomunistični gonji ni pokaza- la nobene volje, da s svojimi denar- nimi rezervami nastopi z ekonom- sko pomočjo v izdatnejši meri. ZDA so morale ostro nastopiti, da so Nemci odrinili namesto nekaj sto milijonov vendarle nekaj milijard za gospodas-sko strategijo NATO. SZ tudi ni vseeno, da ZDA niso potegnile z dnevnega reda General- ne skupščine Madžarske in Tibeta kot kompenzacijo k sovjetski dobro- hotnosti v zvezi s poleti »U2«. Tudi ji ni vseeno, da se Anglija spremi- nja v atomsko podmo'-niško bazo. Nemčija pa razen lepih besedi nima pokazati nobenih namenov do kom- promisa, nasprotno, gonja proti le- vičarstvu je dobila zares cinične osti, saj razpuščajo celo taka dru- štva, kot so razna združenja žrtev nacističnih taborišč. Močno se ta- reta oba bloka tudi v Laosu, kjer očitajo ZDA, da S Z podpira Kong Lija in stranko Patet Lao, češ da so količine orožja, ki jih pošilja SZ, mnogo večje, kot pa jih od Amerike dobiva princ Bun Un. Tudi v Kongu se stvari ne pre- maknejo na kompromisni tir. Ame- riški agent Mobutu je onemogočil čete OZN v Matadiju, glavnem pre- skrbovalnem pristanišču za medna- rodne čete. ZDA podpirajo sovraž- nike ljudstva, kakršni so Ileo, Com- be, Kalondži in tudi Kasavubu. Nor- malno življenje v Kongu ne bo možno, dokler ZDA ne bodo prizna- le poleg Kasavubujeve vlade tudi zakonito ustavno tvorbo, delo Pa- tricea Lumumbe. Kongo je klasičen zgled za vse navzkrižje interesov zaradi katerih človeštvo danes ne ugleda poti do sporazuma. Položaj v Kongu po svoje ovira tudi ureditev alžirskih zadev. Vlada Ferhata Abasa je tista, s katero bi se morala Francija pogovoriti brez posebnih pogojev, da je treba prej prekiniti z bojem. Od leta 1954 se ■Franciji ni posrečilo izbili orožja Alžircem iz rok, po sedmih letih se bo torej morala usesti z njimi za mizo kot z oboroženimi možmi. Ge- neralu de Gaullu to ne gre v glavo, še manj pa kolonialističnim ekstre- tnistom. Svet je, kakor je že davno dejal Nehru, v bisivu mednaroden, čeprav svetovni politični položaj zaostaja za tem dejstvom. Treba bo pač to dej- sti>o, ki ni od včeraj, priznati in se po njem ravnati v politiki in gospo- darstvu, če je to dvoje sploh možno deliti vsaksebi.. T. O. BESEDA NAŠIH DELEGATOV FRANC RUPRET, Celje Industrializacija stanovanjsl(e graditve Za večino komun je stano- vanjska gradnja še vedno najtrši oreh.. Zaradi velikih premikov v cenah gradbenih uslug in mate- rialov že nastajajo razlike med najemninami v novo zgrajenih in enakovrednih starih zgradbah ce- lo za 30 do 40 odstotkov. Treba pa bo računati na še nadaljni po- rast cen v gradbeništvu. Zato bo- do neskladnosti v najemninah še večje. Spričo izrednega pomena, ki ga predstavlja gradnja stanovanj, bo treba te probleme reševati zelo načrtno in kompleksno. Če hoče- mo tudi v stanovanjski izgradnji kreniti na pot industrializacije, potem se moramo teh nalog lotiti širokopotezno. Le tako bomo do- segli tudi velike rezultate. Doslej smo vse premalo upošte- vali, da terja dosledna industria- lizacija stanovanjske graditve vsklajevanje številnih ukrepov, kot so investicijska politika^ pro- jektiranje, /vsklajevanje gradbe- nih kapacitet in podobno. V re- gionalni zamisli' industrializacije morajo biti jasno začrtane ba- zenske naloge in pa širše repub- liške naloge. Res je sicer, da te stvari upoštevajo i^erspektivni in družbeni plani, vendar pa je jasno da bo lahko razvoj stanovanjske graditve brez tesnejše ekonomske oblike zelo nevsklajen. Zato mora biti zamisel industrializacije grad- beništva in stanovanjske izgrad- nje na določenem območju v ok- viru celotnega in enotnega per- spektivnega programa. Ta pro- gram pa mora računati s tako ime- novano bazensko proizvodnjo in s proizvodnjo za širše potrebe. Samostojni razvojni programi v okviru posameznih gradbenih podjetij so sicer nujni in dobri, zlasti za pridobivaaije i;[^ušenj, vendar pa nas bo ta pot vse pre- počasi vodila v sodobno industria- lizacijo stanovanjske graditve. Ker so naprave za industrijsko gradnjo zelo drage, moramo in- vesticijske programe izdelati zelo skrbno ter vse probleme analizi- rati kot celoto. JOŽE KOŽAR, Mozirje Telesnovzgojna dejavnost - premalo razvita Delo družbenih organizacij na območju mozirske občine dobiva čedalje bolj pestre oblike, v njih pa prihaja vedno bolj do izraza iniciativa državljanov. Slabosti in pomanjkljivosti pa se pojavljajo povsod tam, kjer Socialistična zveza ne nudi družbenim organi- zacijam dovolj potrebne pomoči. Sicer pa je ravno Socialistična zveza tista, ki bi morala prido- bivati državljane za delo v raz- nih družbenih organizacijah in društvih. Tako ugotavljajo, da je n. pr. telesno vzgojna dejavnost še vse premalo razvita, saj imajo društva Partizan le nekaj nad petsto članov, kar je v primerja- vi s 17.000 prebivalci mozirske ob- čine občutno premalo. Ta primer zgovorno kaže, da je Socialistična zveza storila še vse premalo, da' bi usmerila državljane, predvsem pa mladino v telesno vzgojno de- javnost. IVAN KOVAČ, 2alec Sekcije naj bi bile pri svojem delu življenjske v pripravah na peti kongres so mnoge krajevne organizacije Socia- listične zveze uspešno uveljavile določila' novega statuta SZDL Ju- goslavije in tako izpopolnile svoje delo z mnogimi novimi oblikami. Poleg tega pa so še takšne organi- zacije, ki se niso prav znašle in de- lajo še kar po starem. V času, ko se čedalje bolj razvi- jajo in utrjujejo samoupravni orga- ni ter stalno narašča število uprav- ljavcev, bo treba misliti na ustanav- ljanje sekcij in spodbujati njihovo delo. Praksa je doslej potrdila dve značilnosti: v žalski občini je sekcij še vse premalo, saj ne pride v po- vprečju niti ena na eno krajevno or- ganizacijo. In nadalje, sekcije ne pričnejo takoj z delom. Te slabosti bo treba odpraviti, zlasti pa sedaj, ko uveljavljamo po- membne gospodarske spremembe. Zato bo treba storiti vse, da se bodo ljudje seznanili z novimi smernica- mi gospodarskega sistema, kakor tudi, da bodo izvajali naloge, ki jih te spremembe narekujejo. Hvaležno in pomembno delo pa bv lahko opra- vile tudi sekcije za kmetijstvo, na- dalje za komunalna vprašanja in po- dobno, kajti zlasti na teh področjih je še veliko odprtih vprašanj. Sekcije pa naj bi bile pri svojem delu življenjske in naj bi ne iskale šablon. Vedno bi naj prisluhnile po- trebam in interesom članstva. To naj bi bilo tudi osnovno vodilo pri ustanavljanju in delu sekcij. ZVONE IN2. PELIKAN iz Žalca Sodelovanje strokovnjakov pri obravnavanju komunalnih problemov Ko je govoril o sodelovanju stro- kovnjakov pri obravnavanju splošne gospodarske problematike v komu- ni, je dejal, da je to vključevanje v zadnjem času doseglo nekatere le- pe uspehe, zlasti pa še od takrat, ko so bila pri občinah ustanovljena ustrezna društva Zveze inženirjev in tehnikov. V teh društvih namreč strokovnjaki razvijajo svojo dejav- nost s širšega vidika, to je s potreb in nalog celotnega komunalnega gospodarstva. EMIL ROJC, Celje ZVONE DRAGAN, Celje Klubi mladih volivcev . Mladina je pripravljena na tere- nu v čim bolj konkretni obliki iz- raziti svoje mnenje in primerjati te- oretično osvojene postavke z dnev- no prakso. Zeli si čim več razgovo- rov, ki bi imeli svoje izhodišče v življenjskih problemih in konkretnih vprašanjih. Te pripravljenosti mla- dih ljudi pa pogosto nismo znali pravilno usmerjati. V želji, da bi začela radikalneje reševati ta problem, se je začela 'mladina v aktivih resno ukvarjati z mislijo, da bi formirala klube mla- dih volivcev kot oblike dela aktivov Ljudske mladine. Ti klubi naj bi ne vključevali samo mladine nad 18 letom, to je samo mlade volivce, temveč vse mlade ljudi, ki bi se na podlagi lastnega interesa odločili za delo v tej obliki. Ti klubi bodo mo- rali ustvariti tudi tesne stike z od- borniki občinskih ljudskih odborov, še posebno pa z vodstvi krajevnih organizacij Socialistične zveze, in prav tako z vodstvi stanovanjskih skupnosti oziroma krajevnih odbo- rov. S klubi mladih volivcev bi doseg- li troje: obogatili bi redno delo zborov volivcev, pravočasno bi in- formirali celotno članstvo mladin- skih aktivov o vprašanjih širšega značaja in končno stopili bi korak naprej v usposabljanju mladih državljanov za neposredne družbe- no politične akcije. MIHA PROSEN, Laško Skrb za družbene organizacije Krajevne organizacije Sociali- stične zveze bi se morale bolj kot doslej ukvarjati z družbeno po- litičnimi problemi podjetij in ko- lektivov na njihovih območjih. To je potrebno «e zlasti sedaj, ko uvajamo nove ukrepe v gospodar- stvu. Zaradi tega bi morali okre- piti sodelovanje med krajevnimi organizacijami Socialistične zveze ter sindikalnimi podružnicami. Nato je tov. Prosen govoril o koristnih predlogih in pripombah, ki jih dajejo člani SZDL ali dr- žavljani, pa vsa ta njihova mnen- ja ne najdejo pravega odmeva, ker jih nihče ne analizira in ob- ravnava. Pereč problem v laški občini je bil še kriterij za finansiranje družbenih organizacij in društer. Zgodilo se je, da so nekatere or- ganizacije dobile ali imele na raz- polago precejšnja sredstva, ven- dar teh niso opravičile s svojo de- javnostjo. Zato so pri Občinskem odboru SZDL v Laškem ustano- vili sklad za družbene organiza- cije. DRAGO SPENDL, Celje BOLJŠA PRIPRAVA ZBOROV VOLIVCEV Medtem, ko so bili še do nedavno zbori volivcev na območju celjske občine večkrat slabo pripravljeni, pa se je zdaj stanje bistveno izbolj- šalo. Tako so uvedli prakso, da se pred zborom volivcev sestanejo čla-. ni krajevnega odbora in tamošnjega političnega aktiva, ki skupaj teme- ljito pripravijo gradivo za dnevni red zbora volivcev. Zlasti lep napredek je bil v celjski občini dosežen z demokratičnim ob- ravnavanjem ne samo smernic pet- letnega perspektivnega programa gospodarskega razvoja občine, tem- več tudi ostalih pomembnejših akcij. V vseh delovnih kolektivih in na vseh zborih volivcev v celjski občini so namreč na široko razpravljali o smernicah perspektivnega programa. Mimo tega so organizirali posebno anketo, s katero so volivci povedali, katerim problemom bi naj dala ob- čina prioriteto. Miadinsl(a samouprava na šolah V sklopu samoupravnega meha- nizma na šolah so se pojavile mno- ge oblike mladinske samouprave, med temi so se najbolj razvile šol- ske in razredne skupnosti. Njihova glavna usmerjenost je bila v ustvar- janju normalnih pogojev za kar najhitrejše osvajanje in uveljavlja- nje vseh načel šolske reforme. Pre- malo pa smo se pri tem prizadevali razširiti samoupravo tudi na ostala področja šolskega dela — na učne kabinete, zbirke učil, šolske delav- nice in podobno. Princip samo- uprave kot sestavni del sleherne vzgoje bo slej ko prej moral pos-ta- ti tudi splošno priznano pedagoško načelo. Le tako bodo šole v polni meri pripravljale mladega človeka za upravljavca. Nekateri člani šolskih odborov in nekateri prosvetni delavci ne poj- mujejo najbolje mladinske samo- uprave. Menijo namreč, da je naj- važnejše in hkrati dovolj, če se mla- dini da čim več priložnosti, da se seznanja s problemi, da je obvešče- na o zadevah, kar pa je zelo pav- šalno razumevanje bistva samo- uprave. MIRAN CVENK, Celje Znanstveno delo fudi v občinah Znanstveno raziskovalno delo je preveč odmaknjeno od proizvodnje; manjka pa tudi strokovnjakov. So pa tudi primeri, ko je marsikateri strokovnjak usmerjen na zastarele proizvodne postopke, o čemer naj- bolj zgovorno pričajo rekonstruk- cijski programi nekaterih podjetij. Spričo tega naj bi se znanstveniki v zavodih in inštitutih bolj kot do- slej orientirali na proučevanje pro- blemov, ki nastajajo v proizvodnji V podjetjih pa naj do kraja prodre spoznanje, da so jim naše znanstve- ne ustanove pripravljene in tudi sposobne pomagati. V bodoče pa naj bi znanstveno raziskovalno delo organizirali tudi v občinah in skupnostih komun, saj je nalog toliko, da jim samo repub- liške in zvezne ustanove ne bodo kos. ZBORI VOLIVCEV V 2ALSKI OBČINI Te dni so se pričeli po vsej Sa- vinjski dolini zbori volivcev. Na njih razpravljajo o perspektivnem planu o družbeneni planu in proračunu za 1961. l&to. iMa prostoru okoli Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, kjer je zasedal peti kongres SZDL CELJSKI TEDNIK STEV. 10 — 17. marca 1961^ CELJSKI TEDNIK Popis prebivalstva - V2žna družbena politična naloga POPIS BO IZVRŠEN MED PRVIM APRILOM NA STANJE, KI JE VLADALO OPOLNOCi MED 31. MARCEM IN APRILOM Od zadnjega popisa prebivalstva pri nas je poteklo osem let. V tem času so nastale pri prebivalstvu velike spremembe, ki so izraz hit- rega gospodarskega vzpona in raz- voja države. Te spremembe se med drugim kažejo tudi v tem, da se kmečko prebivalstvo seli iz vasi v mesta ter industrijska središča in se tam vključuje v gospodarsko |n družbeno življenje. Spričo vseh sprememb, ki so nastale v zadnjih osmih letih od zadnjega popisa, je razumljivo, da so prejšnji podatki o prebivalcih že močno zastareli. Ker pa vsaka država stremi, da ima o sestavi svojih prebivalcev čim bolj točne podatke, je razum- ljivo, da gremo v tem času znova v popis prebivalcev. To dolžnost pa naši državi nalaga tudi Med- narodno združenje za statistiko v okviru Organizacije združenih na- rodov, ki je določilo, da naj vse države v svetu opravijo popis pre- bivalstva istočasno in to rJkrog 1960/61 leta. Zaradi tega je bližnji popis prebivalstva za nas tudi mednarodna obveznost. Namen popisa je, da se zberejo popolni in natančni podatki o šte- vilu prebivalcev, njegovi sestavi po spolu, starosti, narodnosti, šol- ski izobrazbi, poklicu, kvalifika- ciji, zaposlitvi in vrsti drugih znaJ(Ov, ki omogočajo popolen vpogled v stanje prebivalstva in tudi o značilnostih njegovega raz- voja. Da bi zbrali te podatke, se morajo popisati vsi ljudje, ki bodo v času popisa na ozemlju naše dr- žave, ne glede na to, ali so naši državljani, ali ne. Poleg posameznikov se bodo po- pisala tudi gospodinjstva, v me- stih pa celo stanovanja. Ker se prebivalstvo nenehno spreminja (vsak dan se v Slove- niji rodi po 80 otrok, po 40 umre, še več pa seli), bi ne dobili prave slike o stanju, če bi popisa ne iz- vršili po stanju na določen datum. Zvezni organi so določili, da bo popis izvršen po stanju opolnoči med 31. marcem in 1. aprilom le- tos. Popis sam pa bo opravljen od prvega do sedmega aprila. Popis je obširno in težavno de- lo. Samo v celjskem okraju bo popisanih približno 207.000 ljudi. Razumljivo je, da bi tega dela ne zmoglo samo nekaj statistikov, temveč, da mora biti v samo delo zajetih znatno več ljudi. In konč- no pri popisu morajo sodelovati prav vsi državljani. V celjskem okraju bo popis izvršilo 710 popi- , sovalcev, celotno okrajno območje pa je razdeljeno na 1.893 popisnih okolišev. Popisovalci bodo popisovali s pomočjo obrazcev, v katere vpi- sujejo odgovore na vprašanja. Osnovni obrazec je popisnica, s katero se popiše vsak posameznik. Gospodinjstvo se popiše z gospo- dinjskim listkom. V mestih, v ka- terih se bo izvršil popis stanovanj, pa bodo imeli popisovalci tudi po- sebne stanovanjske listke z vpra- šanji, ki se nanašajo na stanova- nja. Poleg tega bodo občine ob- novile svoje registre prebivalstva. Zato bo vsak stalni prebivalec ne- kega kraja izpolnil tudi poseben obrazec za register. V dneh od prvega do 7. aprila bodo popisovalci obiskali vsa go- spodinjstva in razdelili navedene obrazce. Kjer bodo ljudje znali obrazec sami izpolniti, jim bo po- pisovalec-pustil prazne obrazce in se vrnil po izpolnjene. Kjer pa obrazcev ne bodo znali sami iz- polniti bodo povedali popisovalcu podatke za odgovore na vpraša- nja, ki jih vsebujejo obrazci. Vse to bo izpolnil nato popisovalec. Ker bodo imeli popisovalci v bližnjih dneh veliko dela, jim lahko prebivalci pomagajo tako, da bodo čim vieč obrazcev izpol- nili sami in da bodo že v naprej pripravili posebne listine, kot roj- stne liste, šolska spričevala, oseb- ne izkaznice, v mestih odločbe o točkovanju stanovanj ipd. Da bi dobili pri popisu točne odgovore na vprašanja o poklicu, kvalifikaciji in še o nekaterih drugih vprašanjih gospodarskega značaja, so dolžne vse gospodarske orga,nizacije in ustanove izpolniti za svoje delavce, uslužbence in vajence tako imenovani pomožni list. Te liste bodo nato izročili po- sameznikom, ki jih bodo oddali popisovalcem ob njihovem pri- hodu na domove. Ce katera koli gospodarska organizacija ni spre- jela pomožnih listov, naj to takoj sporoči Zavodu za statistiko ali pa pristojni občinski popisni komi- siji. V bližnjih dnevih bodo popis- nice izpolnjevali v internatih, di- jaških domovih, v enotah JLA itd. Izpolnjene popisnice bodo nato uprave teh domov, oziroma JLA pošiljale na domove svojih go- jencev oziroma pripadnikov. Dru- žine ki bodo sprejele take popis- nice iz internatov ali JLA za ka- terega svojega člana, naj jih dob- ro shranijo in izročijo popiso- valcu, ko jih bo obiskal. Ker je v popisnih obrazcih pre- cej vprašanj, na katere bodo ljudje morali odgovoriti, se bo morda komu zdelo odveč, da bi na vsa vprašanja dajal odgovore. To- da, k temu je zavezan s posebnim zakonitim določilom. Zato znova vabimo državljane, da z razume- vanjem in sodelovanjem poma- gajo čim prej in kar najbolj točno izpolniti zahtevno nalogo druž- beno političnega značaja. Držav- ljani bodo obveščeni v prihodu popisovalca, zato apeliramo, da ostane v dnevih popisa doma vsaj en član družine, ki bo lahko dal na vsa vprašanja točne odgovore. PLODNO DELO Minulo soboto so obračun eno- letnega dela podali tudi člani Av- tomoto društva »Slavmbača igri- co »Alenčica-Desetnica«. Zvečer pa so predvajali film za žene. V teh dneh je praznovala svoj praznik tudi zreška šola, saj je preteklo že 80 let, odkar so jo vaščani zgradili. Ko je bila 1815. leta usifanoviljena fv ilesieni mežnarjevi hiši prva šola, je bila le-ta enorazredna. Po odkKitju nahajališč premoga v Radani vasi leta 1878, je na- stala potreba po večji šoli, zato so va- ščani še isto leto zgradili novo dvoraz- redno. Tako so z vsako nastalo potrebo po razširitvi dogradili še po en razred. V razdobju od leta 1880 do leta 1941 je nastalo v šoli že 6 razredov. Med vojno je slutila okupatorju kot postojanka, kar je bil razlog, da so jo partizani po- žgali. Po vojni so dobile Zreče šolo, ki pa i^i' zadoščala šjevilu in poitrebam prebivalstva. Zato so lani pričeli z grad- njo nove osemletke. Proslava 80. obletnice zreške šole so se udeležili vsi učitelji in tudi nekdanji učenci ter skupno obujali spomine na pretekle dni. Naši najmlajši pa so jim prav prisrčno zapeli. Istočasno so bile podeljene tudi nagrade pionirjem, ki so sodelovali pri smučarskem, šahovskem in strelskem tekmovanju. V šolskih pro- storih so si prebivalci lahko cgledali razstavo. Proznovanje v Galiciji Kot vsako leto tako so tudi letos v Galiciji žene proslavile svoj praz- nik 8. marec. V ta namen se je v soboto, 11. ma'ca zvečer zbralo pre- ko 100 žena v spremstvu svojih mož. pa tudi brez njih v dvorani zadruž- nega doma v Galiciji. Kakor po na- ročilu je naš televizor tedaj »vzdr- žal« skoraj enourni program, kar ni njegova navada, in ženam praktič- no pokazal plesno umetnost. Prav tedaj je bil namreč televizijski pre- nos mednarodnega tekmovanja ples- nih parov iz Ljubljane. Mnoge že- ne so ta dan prvič v svojem življe- nju videle televizijsko oddajo in je bilo zanje to edinstveno doživetje. Žal je aparat po svoji stari navadi še pred koncem oddaje odpovedal Na proslavi, ki je nato sledila, je govornik orisal pomen 8. marca in njegov zgodovinski razvoj. Prika- zal je brezpravni položaj žene v preteklosti ter njeno borbo za svoje pravice. 01) ^--k-^a u-ni .l-Ou \i.\siMoli. Sime O poklicnem usmerjanju mladine Perspektivni razvoj Šaleške doli- ne bo terjal vendo več kvalificrane delovne sile. Poleg rudarstva bo zahtevala kadre še razširjena usnjar- ska in metalurška stroka. Hiter raz- voj Velenja pa tudi ne bo mogel biti normalen brez dovolj dobre uslužnostne dejavnosti. Zavod za zaposlovanje delovne sile je ustanovil te dni komisijo za poklicno usmerjanje delavcev, ki je na svoji prvi seji posvetila največ razprave sistematičnemu usmerja- nju mladine v tiste poklice, ki jih komuna najbolj potrebuje. Ob tej priliki so prišli do zaključ- ka, da je treba največ pozornosti posvetiti že omenjenim panogam gospodarstva in obrti, poleg tega pa tudi kmetijstvu. Čeprav je šoštanj- ska komuna pretežno industrijska in na kmetijstvo odpade le 19 odstot- kov prebivalstva, je Ic-to za dobro prehrano trga s prehrano zelo va- žen element v komuni. Komisija bo v sodelovanju z de- lavsko univerzo priredila vrsto pre- davanj v vseh zadnjih razredih osemletk, ki naj bi mladini poma- gala pri njihovi odločitvi za bodoči poklic. Izvedli bodo tudi anketo, ki naj bi pokazala težnje mladine. Ra- zen tega bo delavska univerza v pri- hodnjem šolskem letu vključila v program šole za starše temo o iz- biri poklica, kajti starši prav go- tovo lahko v tem smislu na svoje otroke pozitivno vplivajo. Komisija bo nadalje prirejala tu- di ekskurzije v različna podjetja Tako bodo dijaki obiskali tovarno gospodinjske opreme Gorenje. Po- sebno pozornost bo komisija posve- tila obrtni dejavnosti, za katero bo letos prav gotovo več zanimanja spričo skrajšanja učne dobe. Za kmetijsko stroko bi bilo nujno razmisliti tudi o ustanovitvi enolet- ne kmetijsko gospodinjske šole, ki bi lahko dobila morda svoje prosto- re v Marovskem gradu pri Šoštanju, Pri tem bi bile seveda potrebne do- ločene investicije, vendar bi bilo tre- ba kmečki mladini pomagati, če jo bomo hoteli obdržati na tem sek- torju. Omenjena komisija bo delovala na področju šoštanjske in mozirske občine. V. V. Neupravičeno zvišanje cen Vodstva nekaterih gospodarskih* organizacij so so^Ia,, da je po-i trebno v času razprav o spremem- i bah gospodarskega sistema eno-: stavno zvišati cene. Poskušala so; špekulantsko izkoristiti čas, ko in- : strumenti novega gospodarskega' sistema še niso mogli začeti delo- vati. Pri tem so mislili samo na ozke interese. Ta vodstva so si hotela povečati dohodek s špeku- lacijo oziroma s tem, da so povi- šala cene in tako, pa naj se tega zavedajo ali ne, začela povzročati nvoemu sistemu težave še preden smo ga začeli uvajati. To je krat- kovidnost, ki je naperjena proti dejanskim koristim delavcev in jo zaradi tega delavci v ostalih ko- lektivih upravičeno obsojajo. Več neupravičenih cen se je po- javilo v trgovskih obrtno usluž- nostnih podjetjih. Vse trgovine v žalski občini so neupravičeno zvi- šale cene maščob celo za 15 din, medtem ko je hvalevredno dej- stvo, da je kljub zvišanju marže pri sladkorju ostala maloprodajna cena ista. Neupravičeno so zvišala cene tudi obrtno uslužnostna pod- jetja — krojači, mizarji in frizerji. Vsa. gospodarska podjetja, ki so neupravičeno zvišala cene in po- dražila svoje usluge, se bodo za- govarjala pri gospodarskih sodi- ščih, ves profit pa bodo morala odvesti v posebni sklad. Očitno je, da v omenjenih pri- merih torej ne gre za normalno ekonomsko oblikovanje cen, tem- več za špekulacijo, ki želi izko- ristiti trenutni položaj in ki nima nič skupnega z ekonomiko, niti z duhom novega gospodarskega si- stema. Takšni špekulativni ukre- pi, za kakršne so se odločili v ne- katerih podjetjih, ustvarjajo pri delavcih strah, nezaupanje in na- pačen vtis, da je namreč smisel sprememb v novem sistemu ta, da se povišujejo cene in tako zni- ža standard. Zaradi tega so takšni poskusi deležni splošne obsodbe naše jav- nosti in poseg državnih organov v take primere je nujen in upra- vičen. Mladina v Vinski gori že nekaj let je minilo, odkar je bila v Vinski gori ustanovljena osnovna mladinska organizacija. V začetku še ni šlo vse kakor treba, vendar je kmalu našla svoje pravo področje dela ter mladino zaintere- sirala, da se je vključevala v mla- dinsko organizacijo, v kateri tudi aktivno dela. Letošnjo zimo je miladina tega kraja naštudirala veseloigro »Babi- lonski stolp« in z njo gostovala v okoliških vaseh, z dobičkom pa so si kupili gramofon in radio. Prav tako so večkrat organizirali prostovolj- no delo za ureditev prostora okrog zadružnega doma in v hmeljskem nasadu, ki je last mladinske orga- nizacije. Mladina se je udeležila tudi raz- nih proslav, tekmovanj koscev in grabljic, kjer so dosegli lepe uspehe Tudi v letošnjem letu je mladina sprejela precej nalog. V kratkem bodo spet pričeli z vajami za igro organizirali so plesne vaje in podob- no. L. S. RAZGOVOR S TOV. JOŽETOM ZUPANOM, ORGANIZACIJSKIM SEKRETARJEM OBC. KOMITEJA ZKS ŽALEC Pred občinsko konferenco ZKS v Žalcu Kako potekajo letne konference osnovnih organizacij ZKJv žalski občini? »Z letnimi konferencami po os- novnih organizacijah smo pričeli v začetku marca. Ugotavljamo, da so prve letne konference osnovnih or- ganizacij v letošnjem letu bolj plod- ne kakor prejšnja leta. Predvsem konference na Kmetijskih gospo- darstvih in proizvodnih okoliših so bile mnogo bolj živahne in konkret- ne, saj so komunisti obravnavali, vrsto konkretnih primerov in nalog, s katerimi se srečujejo in katere je treba v bodoče smeleje reševati. Konference po industrijskih podjet- jih pa se bodo začele šele v drugi polovici marca.« Katere probleme komunisti naj- bolj kritično obravnavajo? »Na konferencah so poudarili, da delo samoupravnih organov ni dalo povsem zaželenih rezultatov. Tudi komunisti v teh organih na področ- ju kmetijstva še niso izkazali dovolj aktivnosti. Zato menijo "komunisti kakor tudi člani delovnih kolekti- vov, da je treba te organe postaviti čimprej na trde temelje. Poseben problem so tudi plače kmetijskih delavcev. Občutno je namreč, da se plače delavcev v kme- tijstvu ponekod precej razlikujejo od plač industrijskih delavcev. S tem v zvezi obstaja bojazen, da bo- do delavci iz kmetijstva začeli od- hajati v industrijo. Nujno je nam- reč, da se plače v kmetijstvu vsaj do določene mere vskladijo s plača- mi v industriji. Premalo pozornosti posvečamo nekvalificirani delovni sili, ker ji ne omogočimo dovolj, da bi si prido- bila ustrezno kvalifikacijo oziroma da bi se specializirala za posamez- ne panoge v kmetijstvu.« Kateremu vprašanju bi morali na konferenci posvetiti več pozornosti? »Konference so premalo poudarile pomen individualnega študija vsa- kega posameznega člana ZK, kar pa je osnovno, če želimo doseči res uspešno delo komunistov in osnov- nih organizacij.« Kaj mislite o sprejemanju novih članov v ZKJ? »Pred sprejemanjem novih članov v organizacijo ZK je vse premalo razgovorov s kandidati o njihovih nalogah, ki jih čakajo kot bodoče komuniste. V žalski občini smo v letošnjem letu sprejeh v organiza- cijo ZK 18 novih članov-delavcev.« Kdaj bodo končane letne konfe- rence po osnovnih organizacijah ZK? »Letne konference bomo zaključili do konca meseca marca in takrat ■ bomo lahko tudi bolj kritično oce- nili delo in pomary4!jivosti osnov- nih organizacij.«'^'^ Kako potekajo priprave na občin- sko letno konferenco ZK? »Predvidoma bo letna občinska konferenca ZK okrog 25. aprila. Pri- prave na konferenco se vršijo v smislu analiziranja dosedanjih uspe- hov in pomanjkljivosti osnovnih or- ganizacij kakor tudi posameznih komunistov na vseh področjih nji- hovega dela.« Kaj bo obravnavala konferenca? »Na konferenci bodo komunisti dali poudarek nadaljnjemu razvoju socialistične demokracije in uve- ljavljanju socialističnih proizvodnih odnosov. Prav gotovo je, da bo na konferenci največ razprav o novem gospodarskem sistemu, ki daje ved- no večji pomen delovnemu človeku kot proizvajalcu-upravljavcu, ki bo vedno bolj odločal o vseh vpraša- njih družbenega dogajanja. S. L JUBILEI V SENCI POZABE Deset let ni mnogo. Je morda zelo malo; še zlasti, če jih je pred tem minilo že sto. Pa vendar. Na današnji dan pred desetimi leti je celjska gledališka kronika za- beležila prvo predstvao poklic- nega gledališča. Premiera Opera- cije Mire Pucove v režiji Toneta Zorka in izvedbi poklicnih igral- cev je tako prešla v anale bogate celjske gledališke tradicije. Od vseh igralcev, ki so tedJ^j utrli pot poklicni ustapovi, skromno praznujejo ta jubilej danes samo še trije: Marija GORŠiCEVA, Na- da BOŽICEVA in Janez ŠKOF. Vsi ostali razen Furmana, ki je pred leti umrl, so se med tem po- svetili drugim poklicem. Cv num že ta priložnost nalaga vsaj nekaj pietete do opravljenega dela ju- bilantov kakor ustanove, ki so ji vsesko- zi posvečali svoje • najboljše moči, je prav. da se spomnimo tudi poti. ki je ndočljivo povezana z rastjo celjskega gledal i.'ča. V Celjiu SO poleti 1950 razpisali avdicije za pciklicoe iigrailce, od katerih so tiste, kii iso te avdicije uispešno prestaM, pas'lali 2. no- vembra v Ljubljano na trimeseč- ni diraimski tečaj. Upravnik tečaja je bila Nada Božičeva, člainiica ptujsikega gledališča in prva an- gažirana oeljsika igralllka, ki je pred tem vodil podoben tečaj v Kopru. Zaključne interne produkcije v Šent- jakobskem gledališču so se kot člani ocenjevalne komisije udeležili predava- telji trimesečnega tečaja — dr. France Koblar, Milan Skrbinšek, Maks Furijan, Mihaela Šaričeva, Jože Tiran, Mirko Mah- uič, direktor ljubljanske drame Slavko Jan, dramaturg drame dr. Bratko Kreft in zastopnik Ministrstva za znanost in kulturo Polde Pavčnik. Mestno gledaliSče sta zastopala prof. Gustav Grobeln'k in Tone Zorko. Komisija je celjske tečaj- nike ocenilia takole: Za poskusno name- stitev v poklicnem gledališču prihajajo v poštcv Peter Božič, Milan Furman, France M.irnik, Janez Skof, Zora Cer- vikova, Marija Gor.šičeva, Bogdana Vreč- kova. Glede Furmana komisija meni, da ga je trebo vsekakor usmeriti na Akademijo za igralsko umetnost, za ka- tero izpolnjuje vse pogoje. Tako je na tečaj v Ljubljano od.i^lo osem kandidatov, od katerih se jih je sedem vrnilo kot poklicni igralci. !5e isto sezono so ti igralci ob pomoči amaterjev naštudirali Gorinškovo Rdečo Kapico, Zvveigovo .Siromakovo iagnjc in Gradišnikovo priredbo Rokovnjačev. V naslednjih letih sio pmihajali noivi igrailci in pokMcni režiserji. Ko pa je gledališče dobillo še dra- maiturga Lojzeta Filipiča in nov-o gledališko zgradbo, sie /je začel nagel vzpom umetnišike kvaliitete. Ob premieri je kronist med dru- gim zapisal v Savirajiskem vest- niku 31. marca 1951: »... Nuditi mu je treba vse, da bo na tečaju pridobljeno znanje ne le vzdrževal na isiti višini, amoalk poglobil in razširil, se umetniško razvijal in sproti lonemogočal iklico provinci- alnega d,i:Ieinitaitiizma, iki onemicigo- ča discipliniran notranji ansam- belisiki študij ter študij novih del, spodbija čuit za kvaliiteto in vodi v zapeokarsiko politiko. Samo če bo obvladal diuh skromnosti pred velilčino nalog, samo če bo naj- višja zakon umetniška višina an- sambla, ne pa osiebni apetit po slavi in prestižu, samo v item pri- meru bo Celjie moglo vzdrževati poklicno gledališče ...« Ko zdaj govore o gostovanjih, katerih število je iz leta v leto večje, se spominjajo gostovanj v orvih letih. Ko so gostavailii v Skof ji vasii, je tja šel kakcir je kdo vedel in znal, in nazaj prav tako. V Šoštanju so od dveh napove- danih predstav Operacije odigrali samo eno, ker je župnik pridigal o tej »iigri« in marsiko^sia prepri- čal, da je ostal doma. V oddalje- nejše kraje so se vozili z vlaki — celo v Mozirje. Peljali so se do Paske vasi, cd tam pa šli peš bsz hr':b do Mozirja, po predsitavi prav tako peš nazaj in s prvim jutranjim vlakom v Celje. Z na- smehom se spvbmmjajo tistih let zdaj, ko se na gos.tovanja vo^zijo s svojim udobnim avtobusom. Spominjajo se tudi publike, s-aj je bilo v prvih letih to vprašanje precej pereče. Reševali so ga s številom premier. Zdaj števi'lo premier spet pada — ljudje so sprejeli gledališče za svoje in ga radi obiskujejo. Spominjajo se, kako so se vsakega prvega v me-j secu bali za plače in čakali, bo^ gledališče ukinjeno ali ne. Todal gledališče je dokazalo pravico do obstoja. J Prizor iz 3. dejanja Operacije >IZ ŽIVLJENJA NA VASI Uspešna izvršitev nalog terja sodelovanje vseh občanov NA OBČINSKI KONFERENCI SOCIALISTIČNE ZVEZE V MOZIRJU JE RAZPRAVLJAL TUDI PREDSEDNIK OBČINSKE- GA ODBORA HINKO COP O BODOČIH NALOGAH OBCINE V NASLEDNJIH PETIH LETIH. GOVORIL JE O KONKRETNIH NALOGAH, KI JIH BO TREBA URESNIČITI. Kmeltij&tvo, |ki predsta-vilja za mozir&ko občino pomembno go- spodansiko panogo, bo dViigriilo vreidinosit družbenega prolKvoda v letih 1961-1965 za 48 odstotikov. V letu 1981 je predvideno pove- čanje za 7,4 odstotka, to je bruto proizvod v vrednosti nad milijar- do dvesto milijonov dinarjev. V kmetUjsibvu se bodo v tem obdobju povečale tudi površdne in s tem tudi proizv^odnja v socialističnem sektorju. Posebno sikirto bodo po- svetili živinoreji. V industriji je predviden porast bruto proizvoda za 41 odstotkov. Največ odpade na Lesno industri- jo Nazarje, ki bo z rekonstrukcijo zastarelih strojnih naprav dvig- nila storilnost, odvisno delovno silo pa zaposlila v obratu ivernih plošč, ki ga bodo zgradili v na- slednjih letih. V gostinstvu se predvideva po- rast bruto poroizvoda iza 60 odstot- kov, kar ni pretirano, če upošte- vamo, da bo rekonstruirana cesta do Logarske doMne le pritegnila več (tairisitoiv. Velik napredek v tej smeri pričakujejo z dogradiitvijo ceste do meje s sosednjo Avstrijo v Matlkovem kotu, ker se ibo s zgradila prav v tem centru po arhi- tekturni kotficepciji ediinstvene, stopni- často se dvigajoče piramide in nekaj manj.ših ciudadel. Še danes stoji velika piramida Sonca v petih terasah in se dviga v višino nad 60 m. Na zgornji te- rasi, kamor držijo strme stopnice so biji postavljeni idoli, posvečeni soncu, pri- tlični predeli pa so .služili ceremonijal- Bjm obredom z oltarji in drugim. Take piramide so v razliko od egipčanskih nagrobnih piramid služile bogoslužju. Fa- sade so krasile raznobarvne freske, štu- katnre in plastični dekor — vse izrazito mi^oipške vsel>ine, okrog sonca, rodcH vitrioikti,- ^'Ojnc in dežja. Ohranjene kam- nite obredne maske so realistično po- dane, večkrat je možno zaslediti na njih znake tetoviranja. Izkopane glinaste maske pa verjetno dokumentirajo umrle svečenike . . . Pravijo, da so Theotilfu- acan zgradili Tolteki in da so ti smatrali igro z žogo za sveto dolžnost. To do>ka- zuje ohranjena stilizirana glava papige, ki je bila izkopana v bližini nekega templja. Služila je kot markacija pri igranjh ž žogo iz kavčuka. Kot likovna umetnina je ta glava na vseh razstavah vzbudila Inajveč i>o(zornost,i . . . Morda celo upravičeno pripisujejo Toltekom iz- najdbo pisave . . . Svojstvene (umetnine iso praiv talko ustvarili tudi Zapoteki, zla- sti v arhitekturah v Mitli in Mon- te Altoanu. Dolge površine zidov so posiute v Miitld s svetlilkajočimi se mozaiki, ponavfljajočimi se geo- metrijskimi pasovi, zlatimi in sre- brnimi ploščami, v Monte Albanu pa so odkrili grobnico, ki po bo- gastvu predmetov ne zaostaja za Tutankamnovo v Egiptu. Zapotekom so bliizu Miksteki. Ti so bili poleg drngega najboljši zlatarji Mehike in pisarji — ilustratorji kodeksov. Codex Vindobonensis in Codex Becker, knjigi iz jelenove kože sta slikarsko vzeto iz- redno komplicirani dokumentarni umet- nini. Snovno segata v mitologijo in pred- zgodovino. Totonaki slove po reliefno okrašenih; kamnitih jarmih, glavah ljudi in živali v profilu, ki so verjetno služile kot se- kire ter Palmas figurah, stiLiziranih po- stavah ljudi in živali osnovanih na tri- kotniški podlagi. Divji Azteki so prodrli s severa ikot narod brez kulture okoli 11. st. n. št. v deželo današnje Mie- hike. Podjarmili so več plemen in jim zavladali iza najmanj 200 let. Prevzeli so njihovo kiuilturo, jo po- mešali s svojo elementarno silo in se neverjetno hitro dvignili. Kmalu so izidali zakone in posta- vili neike vrste suženjsko družbe- no ureditev. Znanost so (prevzeli -svečeniki. Ti so skrbeili za pisavo, koledar (povezan z vesoljem), šo*^ lanje (za oba spola), umetnost in obrt. Azteška miselnosit je bDa: za nesmrtnost' se je treba žriivo- vati bogovom! l2rezan.o isrce in človeška kri sta povezovali misel na življenje in smrt. Iz tega iz- haja toliko groznih azteških lo- banj, prepletenih z žilami, toliko obrazov linikrustiranih z mjozaiki in toliko te grobe in grozeče pla- stike. Koliko razdiralne moči je v jagvarjih in. koliko simboiliizma v nasičenih ter pomirjenih kačah. Poleg tega večnega upodobljenega >traihu p>a inajdemo včasih tudi kaj plemenitega in mehko oblikova- nega v maskah umrlih aiH v pala- čah mogočih vlaidarjev. Kultura Maya, pred neraziskano se- litvijo na polotok Vucatan in po njej, pomeni višek v kulturi ameriškjega sveta. Ti narodi so bili odlični »stwmr^mi. Imeli so svoj koledar in astronomski obseva- lorij. Znali so vso astronomijo uporabiti v poljedelstvu, zlasti, pri gojenju~ko- ruze. Gradili so ogromna svetišča, kipa- rili in barvali skulpturo. se ukvarjali z rezbarstvom, tkanjem, sestavljanjem iz perja in keramiko. Na spomenikih so v kamnu ohranjeni časovni napisi, ki omo- gočajo ločno datiranje. Zato je kultura Maya edina kronološko opredeljena umetnost stare .\merike . . . Edinstveno <;dkritie pomenijo za vso umetnost Ame- rike freske templja v Bonampaku. Tam so vse stene in strop pokrite s figurami naravne velikosti. V prvem prostoru pri- pravljajo morda neko žrtvovanje, v dru- gem pa žrtev prinašajo. Po kompoziciji, prostorski rešitvi (z eno figuro že na- kaazna perspektiva), realistični obde- lavi, svobodni, a harmonični izbiri barv se te seene lahko primerjajo z najbolj- šimi evropskimi slikarskimi rešitvami na steni . . . Njihovi bogovi niso poznali člo- veških žrtev. Zato je povsod več človeške nežncfsti in manj pošastne groze. Približno take so glavne kul- ture .ifi -nelkdanji narodi Srednje Amerike. Španci so jih premagali in uiniičdU..f;gL;^Pi^YSJ^_..k^^ rušili, so stare templje, .ker so bili v napoto novi, za »neverno Ijiud- 'sitvo«.odireš)iilni religiji. ZigradiH so nove sakralne stavbe v gotskem, renesančnem in baročnem arlii- tektumem stilu, med katere se je le s težavo tu in tam vključila stara tradicija. Namesto nekda- njih kamnitih oltarjev so postav- ljali blesteče zlate, s figurami po- sejane stene... Zagospodarila je ena sama kultura in nova umetnost, kajti vse staro je bilo novemu sovražno in Skodljilvo . . . Le- pota nekdanje umetnosti je bila s kruto silo izročena pozabi. Šele čez stoletje so jih začeli reševati arheologi, proučevati etnologi, zgodovinarji in umetniki. S te- mi proučevanji so nam približali to po- kopano življenje in s pomočjo njih smo zagledali nov likovni svet, poln izrednih oblik, toplega kamna in simboličnega mi- sticizma. Zato nam zdaj to ni vfeč ne- znano in nerazumljivo. Nasprotno! Z ob- čudovanjem zremo na drzne male kera- mične vojščake, ki so kot miniature stra- žili monumentalni tempelj vojščakov. ali pa smehljajoče se maske, že no-porodnico z izrazom bolečega trpfjenja in neizmer- nega veselja nad novorojenim človekom, na grozjo in strah velikih plastik in tudi na arhitekturo, ki je bila le del kontur vulkanske mehiške pokrajine. - M-ndema" meMška umetnost, slikarja- Diego Rivera, Rufino Tamavo. kiparja Carlos Bracho in Francisco Zunigo znajo sicer povezovati stare pridobitve z no- vimi in samosvojim umetniškim izrazom, a ostanejo večkrat hladni in prazni. Današnja ljudska umetnost pa je le bleščeča dekorativnost. brez vsakega sledu prisotnosti in tistih lepih značil- nosti starega oblikovanja. Razistava v Dunaijskem Kiinst- lerhauKu mi je. ostala v spominu kot najdražji in najlepši mozaik brez svojega prostora na steni, kateri je bil namenjen. Saj so same plastike, keramika, freslke in čisto vse kljub svoji živosti vendarle nekje tožile za templji, ipokrajino in svojimi ljudmi. . , M. MiDŠkon.... Xochicaleo: Glava papige (kamen) Slovenski solisti Ob nedavnem gostovanju orke- stra Slovenskih solistov smo zopet poslušali violinsko igro znanega virtuoza Karla Rupla, ki je še pred leti prirejal samostojne koncerte, a se je zdaj vrgel bolj v dirigentstvo. V solističnem partu slovitega Ba- chovega a-mol Koncerta je violinist in dirigent Rupel pokazal izredno študioznost v smeri stilnega tolma- čenja Bachove glasbe. Naravnost presenetljivo je, koliko je solist pri tem stopil iz svojega sloga igre. Spomnimo se namreč, da Ruplu močno »leži« sladki romantični sen- timent, medtem ko zahteva glasba Sebastiana Bacha poglabljanje v drugačni smeri. Topla izvedba Ba- chovega violinskega Koncerta je po- kazala izredno požrtvovanje solista in ubrano igro orkestra, ki se je v teku večera izkazal s svojo znano kvaliteto. Razen z orkestralno tehtno izva- jano Martinijevo Sinfonijo a quat- tro, ki je stilno nekako na prehodu med barokom in klasiko, Ramovše- vim ciklom stavkov za godalni or- kester, Isayevo romantično navdah- njeno simfonično pesnitvijo za sa- me violine in viole, ter Tajčeviče- vlm stavkom iz Divertimenta, je or- kester obogatil našo koncertno kro- niko z enim najlepših Vivaldijevih Concertov grossov (a-mol, op. 3/8) ki je dočaral finese italijanskega baroka, ljubkega v načinu, sodnega v melodijah, enostavnega v harmo- niji in polnega v zvoku. Vlado Modic Karel Rupel EiseDsteJDOTpostaDtkrOeljD stalni obiskovalec celjskih filmskih predstav D. Z. nam je poslal prispevek, ki ga spri- čo aktualne problematike ob- javljamo v malce spremenjeni obliki. Pred nedavmim je bil poleg ne- kega italijainskega filma na spo- redu celjiakega kiniematografa tudi ruski film o Eisensteinu. Vsekakor spričo poplave vseh mogočih ame- riiških zmaizikov ipravcati filmski dogodek! Toda ... (Vsem takim dogodkom, kakor kaže, je namreč brž treba zaviti vrat!) Filma prvi dan nisem imel pri- like videti, razien "tega pa se mi je zdelo samo po sebi uanevno, da bo vzdržal ostro kankurenoo iz idiru- gimi filmi in ga bodo predvajali tžudi naslednje dni^ O Eisensteinu vem, da je z Oklopnioo Potemkin, z Ivanom Grocanim in nelkaterimi drugimi stviairitvamd v veliki meri prispeval k aifirmaaijli te, tako imenovane sedme umetnositi. Zaio sem si 'kajpak zelo žeM videti ve- likega mojstra samega na platoiu. Talko sem se naslednjega dne po- dal v Metropdl v tedni veni, da se bo moja želja izpolnila Toda tu mi je pomežilknil v pozdrav AME- RIŠKI BARVNI FILM (imena se ne spominjam in iza tole zgodbo navses^adnje tudi nd važno). Važno je, da o Eisensteinu m ibilo ne du- ha ne sHuha. Tako sem losital znmad, ne da bi biil pri Magajni iskal kakišnetga po- jasnila, izakad J'e ibiil ta Mm na sporediu smo en dan. Zatoreg j-av- no sprašujem: zakaj? Z odgovorom, da po vsej pniiliki pač ni bilo dovolj gledalcev, se: nikakor ne Ibi mogel strinjati. Spominjam se, da sem nekoč le po naMjučju videl film o Pablu Pi- cassoju — ker sem si ga ogledal prvi sredno odločajo o tem, kaj bo občinstvo videlo. Filma o Eisensteinu torej nisem videl, zato tudi ne vem, ali je bil slab ali dober. Mislim le, da prav gotovo ni mogel biti proizvod ka- kega mazaštva. Na koncu pa še vprašanje: za- kad na primer v Ceiiju nikakor ne moremo videti kraitkih jugoslo- vanskih filmov, o kaiterih beremo v časopisju, da dobivajo lepa pri- znanja celo na raznih mednarod- nih festivalih? Priprave za osrednjo prireditev v počastitev 20-letiiice vstaje Pred nedavnim je bila v Celju seja sekretariata Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev, na kateri so obravnavali vprašanja priprav na okrajne in občinske revije, mladinski pevski festival in osrednjo prireditev, ki naj bi jo v počastitev 20. obletnice vstaje izvedel Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev. ALI JE TELEVIZOR 7 RES VSE i Vprašanje spada pravzaprav v okvir nekega neuradnega raz- govora, ki ga je imel pisec članka s članom nekega delav- sko prosvetnega društva, ker pa se zdi. da ne zadeva samo tega društva in da navsezadnje sploh ne zadeva toliko društev, kolikor neko določeno splošno »mentaliteto«, je morda prav. če o njem spregovorimo. V zadnjem času je vse več slišati o tako imenovanih klu- bih in klubskem življenju kot o novih oblikah, ki naj bi zame- njale stare oblike kulturno pro- svetnega dela. Težnja je torej ta: posamezna društva bi se naj spremenila v klube, njiho- va dejavnost pa v klubsko živ- ljenje. Seveda — brez dekretov in tudi ne formalno, pač pa vse- binsko. Te vsebinske spremem- be, ki naj bi predvsem pripo- mogle, da bi ljudje aktivno ali vsaj aktivneje sodelovali v kul- turno prosvetnem gibanju, pa so seve povezane z nekaterimi spremembami tehničnega zna- čaja. Gre namreč za to, da for- miranje klubov v pogojih zgolj golega prostcrninskega volum- na (ne glede na to, da pone- kod še prostorov primanjkuje) praktično sploh ni mogoče. To pa pomeni, da je eden izmed osrednjih pogojev za zdrav in normalen razvoj klubskega živ- ljenja v prvi vrsti njegova zu- nanja oprema. No, in sem spa- da kajpak poleg ostalega tudi televizor. »Pričakujemo, da bomo v kratkem nabavili televizor«, ali pa — »Če bi nam le bilo mo- goče ■nabaviti televizor,« — to sta samo dva od mnogih refre- nov. Televizor postaja torej malone pojem, neločljivo pove- zan s pojmovanjem klubov in klubskega življenja, spremlja v mnogih primerih njihovo pro- blematiko in jo v mnogih pri- merih, zlasti tam, kjer ni zanj posebne »perspektive«, nemara še bolj zaplete. ' Pisec se vsekakor strinja z ugotomtvijo (povzeto iz sploš- nega mnenja in omenjenega razgovora), da je televizor, po- dobno kakor radio, eden izmed sodobnih tehničnih odkritij, na- menjen človeku in — preprosto povedano — njegovemu mod- nemu okusu, vsekakor pa se manj strinja z mislijo, da bi utegnila biti ta iznajdba neke vrste Aladlnova čudodelna sve- tilka, s katero bi bilo mogoče razsvetliti vsa vprašanja naše sočasne kulturne tvornosti in seveda, v skladu s pravljico, z njo odkriti in najti to, kar išče- mo. Smoter kulturno prosvet- nega udejstvovanja v klubu bržkone ni v spremljanju takš- nega ali drugačnega televizij- skega sporeda, pač pa je lahko ta okoliščina le skromno dopol- nilo tistega programa, v kate- rem utegnejo »nastopati« še magnetofoni, kinoprojektorji diapozitivi in vsi ostali tehnič- ni pripomočki. Vsekakor je te- levizor med njimi v enaki meri koristen, toda ne neizogiben in tudi ne potreben za vsako ceno dfir CELJSKI TEDNIK STEV. 10 — 17. marca 1961: PLES V KAVARNI (Ljubljanska skica, značilna za vse podobne lokale) Trikrat na teden ples v kavarni nebotičnika je dobra reklama. Omiz- ja so zasedena do zadnjega stola, ob stopnicah na teraso pa je gneča tistih, ki kot kragulji planejo po vsakem prostem sedežu. Natakarji vajeni da jih ljudje ne vidijo preveč radi pri mizah, imajo na očeh tistih nekaj miz, pri katerih sedijo oni, ki so Se odloČili sprazniti žepe. Pri godbi se je za malo mizo zgnetla druščina študentov, ki var- čujejo z vsebino treh steklenic »coc- te€ in razgrajajo kakor da bi jim šampanjec tekel od mize. Pri stebru so se vgnezdile Afroditine služabni- ce in merijo vsakega prišleca moč- nejšega spola. Zajetna »kofetarica^f s klobukom, podobnim tistim na in- dijanskih totemih, se trudi, da bi bila čim bolj podobna Elzi Maxwe- lovi, zato žarim od zadovoljstva, da me ne pozna. Tam blizu »sanka« se šopiri plešast dedec in razkazuje usnjeno denarnico podobno harmo- niki z izdatnim šopom »somov« v mehu. Cehi j a se po mušjem letali- šču in skrivaj škili v dekline čez na- pete rame svoje boljše polovice, ki si s slamico od bowle trebi prered- ke zobe. Zagoveden Nemec raz- metuje s'siromaščino pocestnih slo- venskih izrazov, ki naj bi bili na službo Amorju. Kakkšna sreča, da njegove oči nimajo rok, kajti kam bi se mogla skriti razgaljena črnka v kotu, ki ji tudi tretji punc ni zva- bil smeha na obraz. Na čdru s klavirjem so se zgani- li. Iz vseh kotov so se zapodili vneti plesalci na premajhen prostor kjer hip za tem izgleda kot bi delili klobase na kakšnem občnem zboru. Prizor za bogove! Kakšna škoda, da bi se odrekel svojemu položaju opazovalca in se morda gnetel kje med njimi. Okajena smrklja opleta z boki v preozkem krilu bolj za dru- ge, kot na čast brezbrižnega, še bolj okajenega »kavalirja«. Divjaški par v kambojkah si za ceno modric kletvic in besnih pogledov izsiljuje prerazkošen življenjski prostor za »Tržačana«. Preznojeno fante, ki si je svojevoljno prilastil položaj ples- nega učitelja, nevarno poskakuje, ker bi mu utegnile vsak hip pasti koleriskei skodelice iz hlamic, ?ra- ■ ven pa kot dostojanstven gosak ste- guje vrat in tleska z jezikom v ši- roko odprtih ustih. Usločeni dolg in si je izbral prekrhko Igračko, pre- metava in prestavlja jo kot pajaca skozi gnečo, opleta z njo kot z ote- pom slame. Par pri oknu se še za ped ni premaknil. On je, kot kaze izračunal, da je vsaka sekunda vredna zlata. Zato je zakopal svoj obraz v njene lase in na začudenje vseh še enkrat kihnil. Ko je godba prenehala in izsilila zadnji cvileči akord, se je začel zna- menit mimohod. Moški del divja- škega para se stresa kot zmočen pe- telin, dolgin se samozadovoljno oti- pava, da izgleda, ko da se je lotil inventure razklopotanih kosti, »ples- ni učitelj« je pozabil na lepo obna- šanje in zapustil nespretno partne- rico kar na plesišču, zaljubljeni par je planil v garderobo po plašče, smrklja pa je z boki obsuvala vse moške na ozkem prehodu med mi- zami. Zdajci se je brez gonga in »tuša« začela druga promenada. Kokete pri stebru so se vratolomno odmajale po stopnicah na teraso navzgor. Ce bi ne vedel kdo so, bi si mislil, da imajo ocvetele gracije ta večer te- žave s prebavo, tolikokrat so prede- filirale na tem preciznem arhitek- tonskem objektu, ki je kot nalašč za ogled okončin in oblin. Smola. Datum je visok, na raz- stavišču ni ničesar, ljubezen ne gre v denar. Ugibal sem, ali je postrežnina vračunana v ceni? Ce je, potem bi imel še za šilce pelinkovca. Toda previdnost je mati modrosti: — Natakar, plačat prosim! — CIRIL DEBELJAK IZ HIMALAJSKEGA DNEVNIKA DNEVNIKA 3L 5. Spal sem zelo slabo, hemeroidl ne dajo miru. Vstali smo ob sedmih, skuhali zajtrk in podrli šotor. Imeli smo precej posla, da smo premrznje- no šotorsko krilo odtrgali od lede- ne podlage. Nahrbtniki so bili zo- pet proti pričakovanju silno težki, VSa osebna oprema, šotor, blazine, vrvi itd. — skratka, ne pridemo več pod 20 kg. Krasen dan< vendar ju- tru nikdar več ne zaupamo. Sonce pripeka, da se lepi nahrbtnik, ko ga- zimo svež pršič proti taboru III 1600 m pod nami ledenik z bazo, nad njim ostenja Maightunija, na koncu kot predstraža naš prvenec Barol- toli. Ko prečimo vzhodno pobočje do Trisula II se pokaže Nanda De- vi v vsej svoji veličini, daleč je in nedosegljiv — skopnele sanje. Za njo Devistan, daleč na desni nepal- ski vršaci Saipal, Nampa in stotero drugih, danih pod človeško nogo in še ^deviški. Bajen svet, zbir lepot, barve in kontrastov, svet muke in samopremagovanja, svet zmag in porazov. Ob 11 smo dosegli tabor III. Trpel sem ob vsakem koraku, vendar kljub temu takoj prijel za delo in čez dobro uro se je tabor III povečal za en šotor. Se preden smo bili gotovi je privleklo megle z Betartoli-himala in v nekaj minutah smo bili v središču snežnega mete- ža. Zlezli smo v šotore, z Antejem sva pisala dnevnik in kovala načrt za jutri. 2e na poti preko platoja sva si bila na jasnem^ da vzpon pre- ko grebena, ki ga je nadeloval Aleš tri dni, ni najprimernejši. Poizku sila bova drugje in upava na dober prehod. Celo popoldne sneži. Rado- veden sem, kakšno bo stanje na tej višini. 1. 6. Ob sedmih sva odrinila z Antejem proti Trisulu II, za menoj je bila neprespana noč. Vzel sem penicilin pa ni nič pomagalo. — Za vzpon nisva uporabila južnega grebena temveč sva vstopila v jugovzhodno steno s tehtnim vzrokom. Obe šerpi sta izjavili, da po grebenu ne no- sita, ker je prenevaren, poleg tegn so v tem premenu stalne vrvi pod snegom. Prečila sva pod ledeniško robno počjo 200 m proti vzhodu in vstopila v vodni led stene v vpad- nici prvega vrha. Uro Hežkega dela v čistem ledu, kjer sva napela 60 m stalne vrvi, nato 200 m strle vesine. prestop med serake in naravnost na vzgor na sedlo za prvim vrhom Opis je tekoč, hodila sva pa vse dru- gače. Sneg je bil silno slab, strmina blizu 60° in jaz zelo bolan. Kljub bolečinam ob vsakem koraku nisem odnehal. Napori niso bili zaman Našla sva šibko točko Trisula II mesto za tabor in jutri ga opremi- va. Čeprav dam zadnje od sebe in bolečine ne bodo ponehale bom ne- sel kot danes na 6400 m, na mesto kjer bo jurišna naveza zadnjič po- čivala. To naj bi bila midva z An- tejem. Sedaj bom gledal s težkim srcem tisto dvojico, »vendar z za- vestjo, da sem bi F v pomoč in dal svoj jdelež k skupnemu uspehu. Clg- vek je bil, je in ostane samo človek — nikdar popolen gospodar samega, sebe. — Popoldne sem ležal na hrb- tu in stiskal zobe — ni zdravil za mojo bolezen. Zunaj pada sneg. An- te pripoveduje vse mogoče, ve, ka-: ko mi je pri srcu. Ce ne bo bolje se je ponudil, da me spremlja v dolino. Zlat fant, vendar te ponudbe ne bi sprejel, ker mora prav Ante v na- skok. Teka nimam, vendar se silim s hrano, če ne za drugo, rabim moč za sestop. Jutri se bo odločilo ali grem v naskok ali v dolino. Vza- mem doriden in penicilin. 2. 6. ' Noč sem prebedel. Zjutraj sem bil senca tistega, ki naj izvede naskok na vrh. Z žalostnim srcem sva se odločila za sestop. Ang Nima, ki je ostal v taborišču je majal z glavo in tudi njemu je bilo težko. Sedaj tik pod vrhom, ko naj bi po presta- , nih naporih požela sad svojega de- la gremo narazen brez zmage. Zi- bajočih korakov smo zapustili šoto- ra, na ovinku nad sedlom sem po- gledal nazaj — tik nad nami vrh. ves bel in ožarjen, zame nedoseg- ljivo daleč. Stopili smo hitreje. Od sedla sv^ sestopala sama. Sneg je lepil na dereze, žvižgalo je kame- nje in led, vendar mi je bilo vseeno. Devetič hodim to pot, ta zadnja je žalostna — lahko bi bilo drugače. \ koluarju se razveževa, Ante gre nazaj, sestopam sam. 2200 m višin- ske razlike je za menoj. Zopet sem ob modrih šotorih, sedim na zele- nem, prve cvetke gledajo vame iz- pod prebujene zemlje, komaj jih vi- •dim — tako sam sem in nesrečen. Anekdote PES IN KLOBAS.\ Pred mesarsko delavnico enepa izmed Miillerjev na Dunaju sedi vsak večer pes in laja na mimoidoče. Prijateljem živali se pes smili in zato mu kupujejo klobase. Ugotovili so, da je lastnik psa tndi hkrati lastnik mesnice. RAZUMLJIV POGOJ »Ali misliš, da bo oče dovolil, da boš vzela s seboj klavir, ko se po- ročiva?« »Seveda! Saj mi je to stavil celo kot pogoj, da smem od fiiše.« SREBRNA POROKA »Grem na srebrno poroko nekega mojega prijatelja.« »Oho! Petindvajset let je že ože- nj en?« •»Ne,-pač pa pct\ndra''''^.^*krai/- ON, ON ^ On, on Peter, sin ugledne družine. Sošolce je podcenjeval zato, ker je bil sin ugledne družine. Z nikomur se ni dru- žil, niso mu bili enaki. Nekega večera: zvezde so se tresle na premraženem nebu, je stal Peter pri ograji in se igral s psom. Mimo je prišlo prepro- sto dekle, po cigarete je bilo skočilo v bližnjo gostilno. Gledal jo je; njeno plavajočo hojo. Nekaj, doslej neznanega ga je popadlo za vrat. »Milica!« je skoraj zahropel. Obrnila se je, začudena, da i> I ■ U-. «;.•;,./ i-'u"\ s.n. i,gli d- ne družine nagovoril. »Ja?« »Počakaj malo.« Se do kon- ca ni izgovoril, je bil že pri njej. Spremil jo je. Govorila sta: o tekmah, o vremenu, o avto- mobilih; pač kakor tujca. Usta- vila sta se pred njeno hišo. »Pojdi, greva ...« je dahnit »Samo cigarete nesem očetu. Počakaj, takoj se vrnem.« In je čakal. On, on, sin ugledne družirie je čakal na preprosto dekle. Na bližnjem zvoniku je devetkrat votlo uda- rilo. »Kaj, že pol ure jo čakam?« ga je spreletelo. Vendar je čakal dalje, roke so mu posinele, po telesu se je ves tresel, nog sploh čutil ni Zrl je v vrata, kdaj se bodo odprla. Toda niso se odprla. Ce bi ne bila tema, bi jo prav gotovo videl na zgornjem ok- nu, če ne drugega, vsaj njen ironični nasmeh. Ali njene plat- nene ustnice, ki so govorile: »Pa sem te. Tebe, sina ugledne družine.« J. J. Strašno! Saj teg,a ne morem več pirenašati. Proti volji mojega mrt- vega mehanizma počenjajo pro- dajalci grozne, naravnost vrato- lomne stvari. Veste, jaz sem čisito preprosta zadervca. Nekaj mede- nine, ipa še malo železa, morda košček ali dva jekla, malce na- vadne pločevine, nekaj vzmeti in nič več. To sem jaz. Kličejo me TEHTNICA. Ljiudje, jaz jih :iime- nujem potrošnika, ijaravijo, da sem lepa in da imam obličje kaikor; kakšna nedolžna devičica. Amipak,' dragi moj POTROŠNIK, moje de- vištvo je že zdavnaj oskirunjeno.' Res je, da sem najmodemeijšega' tii>a. No, v tem gre hvala mojim staršem. Namreč rojena sem v vasi UTE2, .pošta TOVARNA TEHTNIC. Življenje v tovami mi ni biilo: prav nič všeč. Nenehno sem si že- '- lela, da bi me poslali nekam na j deželo. Želela sem si, da bi prišla j na prdjuibo svobodo, 'kj er bi lahko; tudi. jaz opravljala kakšno koristno delo. No, želja mi je bila uslišana. Ze dve leti službujem v eni izmed zakotnih trgovin in če se ne mo- tim, sem pristojna v občino ŽA- LEC, kar se pa pošte tiče, res ne smem ipovedati. Ze tako me imajo, da sem čenča, da vse preveč tan- kočutno delam. Dragi POTROŠNIK, nikar ne miisili, da se mi je m^arda v glavi kaj premaknilo. Ne, fca'j takega si zares ne zaslužim. Specialisti za živčne bolezni so že itako ali dru- gače preobremenjeni z delom za- res balinih pacientov, pa ^bi jih še jaz lOtoremenjevala. Jaz sem zdra- va. Moj um je čist in čvrst. Po- doben je brhkosti ljubke Savinje. Ampak, nekaj me ipa vseeno teži. in to zares ni dobro, če NEKDO le v sebi kuiha in poisiluša za vo- gali druiščino TARATATA in še sam pomaga ipolniti skledo ne- potrebnih čenč. Ne, dragi prija- telj POTROŠNIK, povej va to jav- no. Menda se pa resnica danes res lahko pove. Res je v škodo, ker ni zabojčkov za pritožna pisana; sicer pa so nekoč že bili, a so jiih obsojeni tako spretno izrabljali v svoj prid, da sita se iz desetih pi- sem blesteli samo dve besedi: IMENITNA TRGOVINA! Meni je zaradi tega zelo hudo. Sem sicer mrtva stvarca, vendar bije v mojem mehanizmu pašteno, nepotvcrjeno srce. Tolikokrat bi se rada komu razkrila, a zmeraj sem ostala na cedilu. Se več. Ka- dar 'nisem do piike natančno ogu- Ijufala tebe, oprosti prijatelj PO- TROŠNIK, me je gospod poslo- vodja nazmerjal. No, lahko da je bila tudi poslovodkLnja. Veš, moj mrtvi mehanizem se na spole ,prav nič ne spozna. Toda vseeno bom ponovila itiste grde ibesede: »Sklemfa železna, meri, kakor ti ukazujem!« Pst! POTROŠNIK, akrij se v NEVIDNI kot, glej in poslušaj. Glej, teta Cita prihaja. PET DEK KOFETKA! Mhm, pet dek. Veš, diraigi prijatedj POTROŠNIK, to je .tista teta CITA, ki šteje kaViina zama in večkrat tudi vedežuje. Vi- diš? Pet dek je naročila. Ubogi kofetek tiči v vedikem iškrniiolju in grob pritisk na moje obličje — re- ci in si zapiši — kofetka je ostalo samo še dobre tri deke. »Ježeš, draga TEHTNICA, kaj takega, kaj takega!« Psit, POTROŠNIK! Jaka je tu! Saj ga ipoznaš. Tisti dninarček, ki mu gospodar daje malo prepičio malico. DESET dek salame. Di^et dek? Revček, poglej, obrni lju- beznive očke, tvoja salama tiči v grobem papirju in — ali si videl? Bumt! na moje dbliičje in hočeš ali nočeš — salame je le SEDEM dek. »Ampak, TEHTNICA, zakričal bom!...« Počasi Ijubčeik, počasi. Ne hvali dneva pred večerom. Delovnega dne je komaj tretjina. Čakaj. Pst. Prihaja. Aha, Ožbaltova Franca. Po kis in olje je prišla. Draga Franca, zakaj ne iprideš s cvikarji na nosu? V litru kisa je dober dec. vode, v olju pa... Ne, tega ti pa ne povem. Boš že sama ugotovila. In zmeri ga! In stehtaj ga! »TEHTNICA, mene bo konec!« Čakaj, potrpi prijatelj PO- TROŠNIK. Ti stbkaš, ko gledaš to špekulativno spretnost samo štiri ure, jaz pa to iprenašam dne- ve, tedne, msece. Glej, moj oče in moja mati sta se pisala DELA- VEC. Se pravi, da izhajam iz de- lavske družine. Sicer pa tu ni važ- no, kdo in kaj si; važno je, da iz- vršuješ sivoje posdanstvo pošteno, soilidno, družbi koristno. Rst! No- va stranka. Glej jo, Onegavova Polona! Dvajset kil bele moke. Bele? Hm, no beila jie res.) Le malice je »popoprana« še z neko drugo vrste moke. Sreča. Ta greh ne bom imela na vesti. Halo, sokole- gica DECIMALKA! Kako se ipo- čutLš? Kaj? Namesto 'dvajset samo osemnajst in poli! »Cuj, TEHTNICA, mene bo raz" nesilo!« Res? Revček viseh revčkov. Zdaj te hoče razpolaviti, prej pa si mesece in mesece prenašal to vragolijo! Glej, meter se tudi pri- tožuje. In cene! Pravijo, da jih strašno bolijo noge od samega po- skakovanja. In tovarišica KUL- TURNA POSTREŽBA se tudi več- krat huduje, da se ne more in ne more uveljaviti. In prevzvišena SNAGA! Tudi ta negoduje. Pravi, da po »raznih potrebah« in tako dalje vse premalokrat vidi vodo in če jo, ne v zadostni meri. Pa REZERVACIJA »aktualnih« ar- tiklov! Hm, tu je špektakel! Saj pravim, s tem bi lahko načela no- vo poglavje. Mi boš pomagal? Jaz, PRIKRAJŠANI POTROŠ- NIK ti bom vedno na r \z -•'^^a.go. Tone Tm: TRI ORIGINALNE V PREBOLDU sta dva fri- zerja: ZGORNJI in SPODNJL In to je že običajna navada, da se ljudje, ki gredo od enega ali drugega frizerja, pozdravljajo. Zdravo! Kako se imaš? Si se očedil? Pozdravljeni! Seveda, malo je treba. Pa ti? Saj si pravi po- vodni mož. No, oni teden, mislim, da so v trgu pripravljali veliko vese- lico, se srečata na klancu kraj TRAFIKE dve imenitni gospe. Imenitni ne samo zaradi lepo- te, simpatičnosti, brhkosti, tem- več imenitni tudi zato, ker nju- na možička nakujeta vsak me- sec lepo število metuljčkov. In ko se ugledala, je najprej vlju- den nasmeh, za njim elegan- ten poklon, pa še pogled pod noge in v nebo in odpro se pr- va usteca. Dobromila, pozdravljena! I^lanjam se. Svila! Od kod prihajaš? Bila sem pri frizerju! O. ondulacija! Kje pa si se dala, zgoraj ali spodaj? Gospa Svila je napravila šo- bo, pogledala naokoli, nato je očitajoče zavila oči in rekla go- spe Dobr omili. Dobromila, jaz imam vendar naravno! * Za nedeljo se je pripriyitri majhne prostore in ta/ko vsaj nekoliko lo- čimo »kuhinjo« z vsemi njenimi nevarnostmi. Vendar pa se pojavlja pri tem še vseeno vrsta problemov. Naj- pogostejšd je kajenje. Ce sta oba roditelja kadilca, poleg tega pa precej zaposlena, se bosta le težko odreikla itiej navada. Otrok pa ni- kakor ne bi smel živeti v vedno zakajenih prostorih. Mnogi ljud- je najlaže delajo zvečer in to celo pozno v noč. Vendar pa je že zdavnaj doikazano, da vsi otroci ne morejo spati tako trdno, da bi lahko v njihovi bližini nemoteno opravljali razna dela^ Vsekakor tudi najtrdnejšemu spancu ni v prid isvetloba nad posteljico in glasno govorjenje. Z vsem tem pa še vedno ne mo- remo vsega rešiti, ker smo nave- zani na edini" prostor. Mnogo nam pomaga le popolna doslednost pri vzgoji našega malčka. Le tako bo- mo miogli vsaj do neke mere brez skrbi pustiti otroka v sobi, čeprav bi vrela voda v kuhalniku in bo v peči prasketalo. In le v tem pri- meru bomo mogli nemoteno opra- viti kakšno delo, če se bo naš ma- li igral in zaposlil sam. Seveda pa je zaradi našega malčka važno, da tudi sami čimbolj prilagodimo svoje opravke in razvade času, ko otroka s tem ne bomo vznemirja- li. Zlaisti zvečer, ko otrok spi, lome jimo kajenje in vsekakor prezra- čimo sobo pred spanjem. Odreci- mo se družabnemu življenju v našem domu. Smeh, glasno govo- rjenje in glasba ne sodiijio v pro- stor, kjer spi majhen otrok. Tudi tisto delo, ki piovzroča hrup, opra- vimo raje podnevi. In ne navadi- mo ictrdka na to, da gleda televi- zijo. Ne le, da so ugotovitve v vi- soko razvitih državah pokazale, da je vid 'tistih otrok, kjer imajo doma televizijo, mnogo slabši, 'tu- di njihov živčni sistem je močno labilen. Televizija zvečer je na- menjena zabavi odraslih in naj to tuidi ostaTie. Program za otroke, ki ga tudi 'domače postaje že od- dajajo, je ob primerni rom, popravili slab vtis, ki so ga zapustili po prvi spomla- danski nedelji. Kot je znano se je prva tekma v Mariboru končala z zmago domačinov 7:0. Bolje kot starejši so se odrezali mladinci, ki so tudi to pot, kakor v jesenskem delu, premagali so- vrstnike Krima z rezultatom 2:0. S to zmago so se obdržali na čast- nem tretjem mestu Lestvice in zbrali vsega skupaj 16 točk. Odprta je celjska poslovalnica Izletnika V ponedeljek dopoldne je bila v prostorih na novo odprte celjske poslovalnice turistične agencije Izletnik majhna svečanost, na ka- teri je direktor tov. Škrinjar, ob navzočnosti lepega števila gostov, odprl celjsko poslovalnico in hkrati seznanil goste z delovnim načrtom agencije. Kot je znano je turistično agen- cijo Izletnik — v kratici ITA usta- novilo šest avtobusnih podjetij v VLAK POVOZIL KOLESARJA Tretja smrtna žrtev v letošnjem letu V ponedeljek, 13. marca opoldne se je na zavarovanem železniškem prelazu na Polzeli pripetila težka prometna nesreča, pri kateri je iz- gubil življenje Rok Vajdeč iz Sent- ruperta, star 56 let. Čeprav so bile zapornice spuščene, je kolesar Vaj- dec obšel zaprto cesto in nadalje- val vožnjo čez železniško progo. Ker se ni prepričal, če je proga prosta, je zapeljal pod vlak. ki je prav te- daj privozil iz šoštanjske smeri. ■ Vlak ga je vlekel okoli sto metrov po progi. Kolesar Vajdec je bil mrtev na mestu. Sloveniji z namenom, da v prvi vrsti podprejo domači turizem^ Samo za uresničevanje tega na- črta ima agencija na razpolago štirideset udobnih avtobusov. Že prvi začetki njenega dela so po- kazali, da je bila pobuda za usta- novitev agencije upravičena, saj so zlasti delovni kolektivi našli pri njej veliko razumevanja za prirejanje najrazličnejših izletov. Spričo tega se bo agencija zavze- mala, da bo navezala najtesnejše stike s počitniškimi skupnostmi pri sindikalnih organizacjah in tako omogočala ne samo srečanje kolektivov, temveč tudi izmenjavo njihovih članov v posameznih po- čitniških domovih ob morju. Ra- zen tega pa so poslovalnice Izlet- nika prevzele tudi ostale naloge potovalnih uradov. Zato bodo tudi v celjski podružnici Izletnika, ki ima svoje prostore na Titovem trgu št. 3, nasproti železniške po- staje, organizirali ne samo izlete, temveč tudi vodili vse posle okoli> potnih devoljenj za inozemstvo, dajali najrazličnejše turistične in- formacije in podobno. Med kupi odpadnega ma:teriala in smeti je speljana ozka steza ob- novem železniškem nasipu v Celju. Ali se tega predela res ne da urediti bolj spodobno? ^^^^^^ NESREČNI PADCI Avftnst Sinko iz Zabukovce je padel in si poškodoval nopo. — Marija C:mermaii iz Završ pri Grobelnem si je pri padcu z lestve zlomila no^o. — Ipnac Inkolja iz Celja je padel in si zlomil nogo. — Na lesnem skladišču na Lavi je padel de- lavec Vinko Zolger in si zlomil nogo. — S traktorjem sta padla v Vrbju pri Žalcu Emanucl Novak, v Braslovčah pa Ernest Šmajs. Prvi si je poškodoval prsni koš, drugi pa glavo .— Enajstletna Metka An- tlcga iz Gotovelj si je pri padcu pre- tresla možgane. — Dvanajstletni Rudi Španzel iz Zabukovce je padel in si zlo- ni'l nogo. — Franc Škoflek iz Ivenc pri Vojniku si je pri padcu poškodoval no- go. — Viktor Ledinek iz Pernovega pri Žalcu je padel in si poškodoval nogo. — Triletni Mirko Pilih iz Kamena pri Šent- jurju je padel in si zlomil roko. — Na Mariborski cesti je padel s kolesom Ma- tija Kangler iz Creskove pri Strmcu, Po- škodbe je drb!l na glavi in po telesu. — Na cesti proti Velenju sta padja z mo- torjem brata Ferdo in Juro Bukovec iz Tabora. Oba sta dobila pf-škodbe na gla- vi. — S kolesom je padla Julka Lebe- ničnik iz Ločice pri Vranskem. Poško- dovala si je glavo. — Pri montaži je pa- del v pekarni na Mariborski cesti z les- tve Slavko Drešček in si poškodoval glavo. — Pri Veležiiarju je padel pet metrov globoko Adolf Gavez. Dobi je težke notranje poškodbe. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico. — Jožefa Križnik iz Celja je padla po stopnicah in si zlomila ključnico. NESREČA V KAMNOLOMU Konrad Špoljar je v Sodni vasi pri Pristavi delal v kamnolomu. Zasula ga je plast kamenja.Pri tem mu je zlomilo nogo. PRSTE SI JE ODSEKAL Anton Vodovnik iz Skomarja pri Vi- tanju je sekal drva in si pri tem odse- kal prste na desni roki. OPEKLI STA SE Štiriletna Ivana Doberšek iz Celja se je po telesu opekla z vodo. — Trinajst- letna Ana Fajs iz Senovice pri Šmarju pa se je z vrelo vodo opekla po nogi. NESREČA PRI DELU Franc Kostanjšek iz Drenskega rebra si je pri delu poškodoval roko. V PRETEPU STA JO IZKUPILA v Pečovniku sta bila poškodovana na glavi v pratepu Franc Novak in Leopold Velšigoj. CENE NA CELJSKEM TRGU Krompir 20 (20-30), čebula 106 (150), česen 150-170 (200-500), fižol v. 115-13» (80—130). fižol n. 100 (60—80), solata 140— 146 (150), špinača 200 (300-400), radič 200 (300—400). cvetača 110—130 (—), mo- tovileč — (250-300), regrat - (250-300), ohrovt 40—60 (50), por 60—70 (60—80). pe- feršilj 120-180 (120—200), zelena 60 (100), koleraba 30 (40—50), pesa 40—50 (40—50), redkev — (40), korenje 40—52 (25—60), hren 140 (160-200), zelje gl. b. 70 (50), zelje gl. rd. 40—52 (—), zelje kislo 45— 60 (50-60), repa kisla - (40-50), gobe suhe - (1500), slive suhe 180-230 (200), fige suhe 230—280 (—). sadje suho 20» (140—180), rozine 400, datcljni 2S0, limo- ne 120—220, pomaranče 20fr, jabolka 8»' (40—80), banane 280, pšenica — (50). ko- ruza — (50). oves — (50), mleko 46 (45), maslo — (800), smetana — (280), skuta — (180), sir trdi - (480), jajca 12—18 (IS- IS), perutnina (700—900), orehi celi 36* (340), orehi luščeni 1400 (1300), rožiči 180, kis — (40), koruzni zdrob — (80), ajdova, moka — (100), koruzna moka — (80). Trg je slabo založen, najbolj primanj- kuje krompirja, solate, jajc, perutnine irt sadja. V času od 4. do 11. marca 1961 je bil» rojenih 21 dečkov in U deklic. POROČILI SO SE: Zvonimir Pejša, natakar in Vida Gro- belnik, delavka, oba iz Celia. Alojz Br- ložnik, elektromehanik in Terezija Moč- nik, gospodinjska pomočnica, oba iz Zvodnega. Frančilek Naglic, šofer iz Ljubečne in Olga Stramšek. delavka i» Celja. Mariborska 87. Karel Brajllh, tr- govski pomočnik iz Stanovskega in Roza Kovač, trgovska pomočnica iz Celja. Va- lentin Žemljic, poštni uslužbenec iz Ma- ribora in Silvestra Jeraj, poštna usluž' benka iz Nizke. UMRLI SO: Franc Pantner, Invalid, upokojenec ir Celja, star 56 let; Rudolf Orel. upoko- jenec iz Celja, star 78 let; Franc Pan- čič, posestnik iz Primoža pri Šentjurju, star 50 let; Helena Furst, gospodinja ix Vrbja, stara 60 let; Jakob Oblak, vzdrže- van iz Celja, Majstrova, star 75 let; Franc Kreča, poljedelec :z Ločice pri Vranskem, star 22 let; Marija Pilih, go- spodinja iz Celja, stara 81 let. NAJLEPŠE URE V TELOVADNICI v soboto zvečer sp člani uprav- nega odbora gabrskega Partizana pripravili lepo in prisrčno sloves- nost. V krogu najožjih sodelavcev so namreč počastili petdesetletnico dveh svojih požrtvovalnih članov, vaditeljev in vzgojiteljev mladega rodu — MILKE KOVACICEVE in MIRKA TREBICNIKA. K lepemu življenjskemu jubileju in uspehom, ki sta jih dosegla v vrstah telovad- ne organizacije jima je najprej če- stital predsednik društva Jure Kianj- šek ter jima izročil ne samo šopka rdečih nageljev, temveč tudi skrom- ni, a lepi darili. Želji, da bi ostala zdrava in čila še dolgo vrsto let in da bi še naprej pomagala pri vzgoji mladine so se zatem p'-idružiii še ostali udeleženci proslave. Navzlic petim križem sta še oba vzorna in požrtvovalna vodnika mladega rodu. Tako Milka Kovači- čeva vadi mladinke, Mirko Trebič- nik pa najmlajše člane garbskega Partizana — pionirje. Oba sta zla- sti na tem področju dosegla zavid- ljive uspehe. Medtem, ko se tovariš Trebičnik že 24 let udejstvuje kot vaditelj, pa ima Milka Kovačičeva v tem pogledu celo za deset let dalj- šo p^-akso. Kaj pomeni biti več kot dvajset oziroma trideset let vadi- telj, vedo le tisti, ki so ves svoj pro- sti čas nesebično žrtvovali telovadni organizaciji in mlademu rodu. Za to delo nista nikoli prejela plačila; na- grada jima je bilo skromno in tiho priznanje ter zavest, da sta dala mnogim rodovom mladih ljudi — ljubezen do telesne vzgoje. Vzga- jala sta zdrave in poštene državlja- ne; zato zasluži njun jubilej širše priznanje in ne samo čestitke ožje- ga kroga sodelavcev, pa čeprav so te najdražje. Milke Kovačičeve pa ne poznamo samo kot vzorne vodnice, temveč tu- di kot avtorice številnih akademij- skih sestav (na tem področju je tu- di Mirko Trebičnik dosegel pomemb- ne rezultate) in končno kot odlične telovadkinje. V letih pred vojno je večkrat osvojila naslov najboljše telovadkinje v državi. Kot taka je tudi velikokrat uspešno nastopila v tujini. — Sedem let mi je hilo, ko sem prvič prišla v telovadnico. Od ta- krat sem ji zvesta. Pa ne samo to — najlepša mladost je vezana na telovadnico in najlepše ure svojega življenja sem prebila v njej... je pripovedovala Milka Kovačičeva. Tudi Mirko Trebičnik je zgodaj zašel v telovadnico. Osem let mu je bilo, ko je prvič prestopil prag gabr- ske telovadnice. Od takrat je ni za- pustil. — Moji najlepši spomini pa so vezani na telovadne nastope, na zlete, je dejal. — Rad se spominjam vseh velikih in majhnih nastopov, da ne omenjam državnih in mednarod- nih zletov. Od vseh teh je v meni zapustil naj glob ji vtis beograjski zlet 1947. leta. Ko pa sem ju vprašal, kako dol- go še nameravata ostati v vrstah ak- tivnih delavcev, je Milka Kovačiče- va dejala, da tako dolgo, kot ji bo zdravje dopuščalo. Mirko Trebičnik pa se počasi že odpravlja na odhod. Zato že zdaj skrbi za svojega na- mestnika. Svoje izkušnje že zdaj z največjo skrbjo prenaša na sina Me- toda. Obema jubilantoma — tudi naše iskrene čestitke z željo, da bi ostala zdrava še dolgo vrsto let in da bi še dolgo pomagala odpirati mlade- mu rodu lepote in koristnosti teles- ne vzgoje. M. Božič CELJSKI TEDNIK STEV. 10 — 17. marca 1961] Pričakujemo... Izven abonmaja pričakujemo v sredo, 22. marca obisk Učiteljskega pevskega zbora »Slavko Osterc« iz Maribora. Podobno kot svetovno znani zbor madrigalistov iz Celovca, je tudi mešani pevski zbor Slavko Osterc sestavljen iz samih učiteljev. Pod umetniškim vodstvom profesorja Jo- žeta Gregorca, člana znane muzi- kalne rodbine, je ta pevski zbor do- sege! v razmeroma kratkem- času raven, ki zbuja pozornost. Uspehi tega ansambla tem bolj presenečajo, ker deluje učiteljski pevski zbor v precej neugodnih pogojih. Pevci se namreč vozijo na tedenske vaje iz vseh predelov mariborskega okraja, od Koroške, pa tja do Slovenskih goric. Po prodornem uspehu Akademske- ga zbora v lanskem letu v Celju, vlada veliko zanimanje za stvaritve tega mariborskega ansambla. Kakor oni, je tudi ta zbor pripravil vrsto skladb iz pisane svetovne zakladni- ce. Spored obsega torej dela mad- žarskih, francoskih, nemških sklada- teljev, zastopan je celo španski tem- perament. Slikoviti zbirki del mo- dernih in starejših avtorjev bodo pa tvorile protiutež pesmi jugoslovan- skih narodov. Geslo: »Za vsak okus nekaj U Košarka j Pionirski turnir v Šoštanju V nedeljo so imeli v Šoštanju zimski turnir pionirjev v košarki. Prvo mesto so zasluženo osvojili mladi igralci iz Žalca, na drugo so se plasirali igralci iz Soš^tanja, na tretje košarkarji dz Prebolda ter na četrto druga ekipa iz Žalca. Posamezne tekme pa so se kon- čale takole: Prebold—-Žalec II 41:8, Žalec I —Šoštanj 28:24, Šoštanj—Prebold 56:24, Žalec I—Žalec II 46:20, Ža- lec I—Prebold 24:20, Šoštanj—Ža- lec II 88:4. »Zapora v kleteh celjskega Starega gradu čudno se sliši, kajne? Toda, res je! V dvajsetem stoletju sem bil (k sreči samo 15 minut) zaprt v kleteh celjskega gradu. Bil sem namreč na izletu. Toda sila me je primorala, da sem poiskal ustrezni prostor v kleti sicer lične restavracije. Toda, ko sem za seboj zaprl vrata in opravil potrebo, vrat nisem mogel odpreti, ker v njih ni bilo kljuke, niti od znotraj niti od zunaj. Gledal sem na- okoli ter se že pripravljal, da razbijem šipo ter da zlezem skozi jašek na grajsko dvori-, šče, pri čemer bi moral pri- vzdigniti rešetko kot tisti ljud- je, ki si s silo utirajo pot...] ko sem k sreči zaslišal prijeten-' ženski glas na hodniku. Ves < obupan sem jo zaprosil, naj po- išče kakšnega nameščenca re- stavracije, ki bi me spustil na »svobodo«. Usmilila se me je ter željo izpolnila. Ko sem po 15 minutah »za- pora« spet bil »na svobodi« sem odšel k upravniku in se mu pritožil. Toda! On za to sploh ni odgovoren! Ko sem mu pri- poročil, da bi naj vendar na straniščna vrata namestil klju- ko, je odvrnil da se to njega ne tiče in podobno. Želel bi vedeti samo eno: kdo je potemtakem kriv, da sem jaz zaradi tega pritekel na vlak prav v zadnjih trenutkih in kdo bi bil kriv, če bi jaz, kot vodja skupine 24 ljudi, moral po ne- srečnem, a neprostovoljnem na- ključju prenočiti v »arestu« — v kleteh celjskega gradu? Milan Cilenšek Maribor Vaše vrstice ČUJMO ŠE DRUGO PLAT O PITALIŠCn PIŠČANCEV V VARPOLJU TOVARIŠ UREDNIK! V Celjskem tedniku je bil pred kratkim v rubriki »Vaše vrstice« ob- javljen članek pod naslovom »Var- poljčani se pritožujejo«. K temu članku dajemo nekaj pripomb. Stavba, ki jo omenja dopisnik, je bila dejansko pred 20. leti verjetno moderen mlin. Med vojno so bili od-i stranjeni vsi stroji in oprema. Stav-' ba, ki je sicer na videz velika, je" samo dyo-, ne pa štirinadstropna in' je bila neizkoriščena skoro 20 let. Ob prevzemu je bila brez električne in vodovodne napeljave. Da bi stav- ba bila prikladna za kakšno drugač- no proizvodnjo, se strinja tudi kme- tijska zadruga. Kolikor nam je zna- no, je Občinski ljudski odbor Mo- zirje iskal interesente med industrij- skimi podjetji, da bi organizirali v stavbi obrat kakšne tovarne. Ker pri tovarnah niso našli interesenta, so zato dali stavbo v najem bivši Goz- darsko kmetijski poslovni zvezi Mo- zirje, ki je v njo preselila umetno valilnico iz Mozirja, ostale prostore pa preuredila v pitališče piščancev. Po združitvi zadrug in Poslovne zveze je ta obrat prevzela Zgornje- savinjska kmetijska zadruga Mozir- je, proizvodni okoliš Rečica ob Sa- vinji. V kolikor bi se pojavil kakšen interesent, da bi organiziral proiz- vodnjo, ki bi zaposlovala predvsem žensko delovno silo, smo stavbo se- veda pripravljeni odstopiti. Ne bi posebno poudarjal pretira- vanja in navajanja neresničnih stva- ri dopisnika, vendar smatram, da je pisanje neresničnih stvari (kot tiste o gnilih jajcih) neumestno. O »groz- nem smradu«, kar navaja dof>isnik seveda ni sledu. Vas Varpolje je sicer simpatična vasica, vendar takšna, kjer živijc ljudje, ki se ukvarjajo s kmetijske proizvodnjo, ljudje ki gojijo živino ki ravno tako proizvaja potreber gnoj. ki končno tudi izloča amoniak Zaradi pitališča piščancev bo prav tako lahko dalje cvetel turizem pc vsej Savinjski dolini. N. J Četudi na sliki ni opaziti, vlada v poslopju druge osnovne šole v Celju velika gneča. Zato je razumljivo, da zadnji čas veliko de- lajo na tem, da bi v mestu ob Sa-vinji kmalu začeli z gradnjo četr- te osnovne šole, da bi poslej učiteljišče ali bodoča pedagoška aka- demija bolje zaživela in da bodo tudi učenci večernega oddelka Srednje tehnične šole dobili v novem poslopju ustreznejše pogoje za delo in učenje. JAVNO TOŽILSTVO LRS razpisuje službeno mesto pomožnega uslužbenca pri Okrožnem javnem tožiilstvu v Celju. Prošnje s priloženi« ždvljenjepisom je vložiti t 13 dneh pri Okrožaiem javnem tožilstvu v Celja. UPRAVNI ODBOR BRIVSKO FRIZERSKEGA PODJETJA »NEGA. CELJE razpisuje delovno mesto računovodje Pogoji: srednja strokovna izobrazba in najmanj 5 let prakse. Plača po dogovoru, nastop službe takoj. RAZPISNA KOMISUA PRI OKRAJNI OBRTNI ZBORNICI CELJE razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE . Pogoj: srednja šolska izobrazba in 3-letna praksa ali nižja strokovna izdbrazba in 6-letna praksa v knjigovodskih poslih. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po Pravilniku o uslužbencih obrtnih zbornic. Prijave kolkovane s kolkom 50 din z opisom dosedanjega službovanja, je poslati do 30. marca 1961 tajništvu zbornice. DELOVNI KOLEKTIV KEMIČNE ČISTILNICE IN BARVARNE CELJE, GUBCEVA ULICA i razpisuje delovno mesto računovodje Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pogoj: Srednja ekonomska šola, ter 3-lena praksa ali nepopolna šolska šolska izobrazba in 5-letna praksa. Prošnjo vložiti na naslov do 31. marca 1961. — Plača po dogovom. KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI ObLO CELJE razpisuje 1. MESTO DIREKTORJA OBRTNEGA PODJETJA »D.imnikarstvoi v Celju. Pogoji: visokokvalificiran delavec dimnikarski mojster — in vsaj 5 let prakse v vodstvu dimnikarskega okoliša ali podjetja. 2. MESTO DIREKTORJA' DELAVSKE UNIVERZE v Celju. ^ Pogoji: Visoka ali višja šolska izobrazba. Kandidati naj vlagajo kolkovane prošnje na Komisijo za imeno- vanje direktorjev pri ObLO Celje do 31. marca 1961. K prošnjam naj prilože še zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis s potekom delovne dobe in potrdilo, da niso v kazenskem postopku. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE razpisuje prosta dedoma nesta: 1. Vodja oddelka »slikama" Pogoj: šola za umetno obrt, ali njej sorodna z večletno prakso, 2. tehnični risar Pogoj: ustrezna srednja strokovna izobrazba in nekaj prakse, 3. dva električarja k. ključavničarja Pismene vloge dostavite do. 31. marca 1961 na gornji naslov. OB3AVE IN OGLASI GLEDALIŠČE | KINO UNION 19.-22. 3. 1961 »ZAKON PRERIJEt, ameriški barvni Csc. film 23.-2?. 3 . 1961 »PUSTOLOVŠČINE TO- MA SOVERJA«, ameriški barvni Csc. lilm KINO METROPOL 19.-22. 5 1961 »BRATJE KARAMAZOVI«, ameriški barvni Csc. film 23.-26. 3. 1961 »ZLATA TROBENTAt, ameriški film o Louisu Armstrongu GIMNAZIJA CELJE - ŠOLSKI KINO Dne 18. in 19. 3. 1961 »ALEKSA DUN- DIC«, jugoslovansko- ruski koproduk- cijski film Predstave v soboto ob 16. uri ter v ne- deljo ob 10. in 16. uri. Vstopnina enot- na 20 din DPD »SVOBODA« CELJE - MLADINSKI KINO Dne 18. in 19. 3. 1961 »PLES NA VODI«, ameriški film. Predstave v soboto ob 15. in 17. nri ter v nedeljo ob 10., 15. in 17. nri. KINO DPD »SVOBODA. - ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Dne 18. in 19. 3. 1961 »VIDIMO SE V LAS VEGASU«, ameriški barvni Csc. film. Dne 22. in 23. 3. 1961 »VELIKA ILUZI- _JAc^ francoski film. VRTNICE, črni ribez in malinove sadike prodaja Jamnikar, Teharje. UGODNO prodam kompletno novo žen- sko italijansko kolo znamke »Alpes«. Naslov v upravi lista. KOZOLEC naprodaj. Opekarniška 3, Celje. VINOGRAD v bližini Velenja naprodaj. ' Naslov v upravi lista. PRODAM pet okenskih zunanjih rolet na gurte 180X99 cm, ki še niso bile v uporabi. Rebov Kari, Ipavčeva 16, Celje. ^ . KRAVO mlado, šest mesecev brejo, pro- dam. Naslov v upravi lista. MOTOR JAWA 175 ccm, v zelo dobrem stanju proda Randl Dolenja vas 9. Pre- bold. , „■ . PLETILNI stroj enostranski Minitex, roč- ni, dobro ohranjen, prodam. Bavdek, Prešernova 1, od 150U. ure. FIAT 600, dobro ohranjen, prodam za gotovino ali ček. Kolobar, Celje, Vran- čeva 28. , , , , JEDILNICA temna, trd les ter blago kompletno la moško obleko naprodaj- Naslov v upravi lista. LIGUSTER za vrtove in parke, enoletni naprodaj. Ribič Peter, Vojnik. ENOSTANOVANJSKO hišo, takoj vselji- vo na lepi legi, prodam. Cena po do- govoru. Zadobrova 27, Skofja vas pri Celju. ZAZIDALNO parcelo ob Ljubljanski ces- ti, 852 m'. Vodovod in elektrika ob parceli. Cena po dogovoru. Naslov v upravi l'sta. FURNIRANO orehovo spalnico, prodam. Cankarjeva 2/III nadstropje, levo. Na- slov v upravi lista. BILJARD, kompleten, popolnoma obnov- ljen, prodam. Gostilna »Cank«, Skofja vas. GOZD, travnik in njivo.v Liscah poleg Luna.cca 700 arov prodam ali oddam v najem. Naslov v upravi lista. ZIDAN štedilnik, večji, naprodaj. Rak, Gotovlje-Zalcc. MOTORNO kolo GALEB 150 ccm, prevo- ; žen 7.000 km, dobro ohranjen, prodam. Pišek Ivan, Arja vas 69, Petrovče. Sreda, 22. III.: Učileljski pevski zbor »Slavko Osterc« iz Mari- bora. Nedelja, 26. III. ob 10. xxri: Okraj- na revija gleisbenih šol. Sreda, 29. III.: Violinist Igor Oz^m. Abonenti imajo prednost pri nabavi vstopnic po znižanih cenah do vključno 24. marca. Koncerti so v dvorani Narodnega doma. Prodaja vstopnic v glasbe- ni šoli. iZLETiVn IZLETNIK TURISTIČNA AGENCIJA Celje, Titov trg 3, telefon 28-41 prireja vsakih 14 dni eno ali dvodnevne izlete z nagrado pod naslovom UGANITE KAM SE PELJEMO Na naših izletih bomo obiskovali znane turistične postojanke sirom naše domo- vine. Aranžmani bodo enodnevni (prevoz, kosilo) ali dvodnevni (prevoz, večerja, Erenočišče, zajtrk, kosilo). Za vsak izlet osta razpisani dve nagradi — glavna in tolažilna. GLAVNA NAGRADA: sedemdnevno brezplačno bivanje v kateremkoli slo- venskem letoviškem kraju, ali večdnevno potovanje v aranžmanu IZLETNIKA po domovini ali inozemstvo. TOLAŽILNA NAGRADA pa daje pra- vico brezplačne udeležbe na enem na- slednjih izletov UGANITE KAM SE PE- LJEMO. Odliod bo vsakokrat izpred posloval- nice IZLETNIKA (avtobusna postaja). Kot že naslov pove, bo treba uganiti: KAM SE M.LJEMO? Takoj ob odhodu bo pred- stavnik IZLETNIKA izročil enemu od udeležencev zapečateno kuverto, v ka- teri bo napisana namembna postaja iz- leta (na primer grad Bori, hotel Triglav Koper, Poštarski dom na Pohorju). Po prevoženih 5 km bodo udeleženci izleta oddali spremljevalcu listke, na katere bodo predhodno napisali katera jc po njihovem mišljenju namembna postaja izleta. Posebna komisija bo nato odprla kuverto in pregledala rezultate. Ce bo več pravilnih rešitev uganke, bo dobit- nika naprade določil žreb. Tolažilna nagrada se bo delila na isti način, samo po prevoženih 15 km. PRVI IZLET V NEDELJO 26. III. 1»61 V - NA . . .? Prijave sprejema IZLETNIK turistična agencija Celje Titov trg 3, telefon 28-4) STANOVANJA ZAMENJAM lastno stanovanje, sobo in kuhinjo «. pritiklinami v centru mesta za večje trosobno, po možnosti v me- stu ali najbližji okolici. Razliko do- plačam. PoLzve se Vrtna 1, Celje. DVOSOBNO komfortno stanovanje v strogem centru Celja zamenjam za enosobno. Ponudbe na upravo lista pod >komfortno<. ZAMENJAM sobo in kuhinjo za manjšo, ali večjo sobo, tudi za hišniško. Naslov v upravi lista. PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Bled na Gorenjskem sprejme več pekovskih pomočnikov. Stanovanje preskrbljeno. Ponudbe na upravo podjetja Bled. DENARNICO sem izgubila v avtobusu Maribor-Ljubljana 12. t. m. zvečer. Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na avtobusno postajo Celje. NJIVA se ugodno odda v najem. Naslov v upravi lista. NOVE moške čevlje »Alpina«, pozabljeni dne 11. marca v trgovini Volna se do- be istotam. ZAHVM.A Dr. Kocijanu Andreju se iskreno za- hvaljuje za izredno izkazano požrtvo- valnost in pomoč ob rojstvu najine hčer- kice Rodbina Rihtar KOLEKTIVI, SINDIKALNE PODRU2NICE1 1. V okviru prvomajskih praznikov pri- reja KOMPAS Celje dvo- in trodnevne avtobusne izlete preko Plitvičkih jezer —Crikveaicc v Opatijo (v aranžmanu vključeni prevozi s KOMPAS-ovo mo- torno ladjo na otok Krk). 2. Nadalje Vam KOMPAS Celje v pr- vomajskih praznikih nudi dvo- in tro- dnevne aranžmane v dolino Treiite-Bo- vec—Cerkno, partizanska bolnica »Franja« — Skofja Loka. 3. Tridnevni izlet s posebno ladjo obal- ne plovbe po Severnem Jadranu. 4. Tridnevni avtobusni izlet po Istri (Portorož—Pula—Opatija). 5. Tridnevni izlet z vlakom in ladjo na otok Rab. 6. Kmetijski strokovnjaki! Udeležite se mednarodnega kmetijskega sejma v No- vem Sadu (od 29. 4. do 8. 5. 1961). V aranžmanu nudimo izredne ugodnosti. 7. Sedemdnevno avtobusno potovanje v Berlin, ogled mednarodne tehnične in farmacevtske razstave. Zaključen izlet za člane zdravstvenih in farmacevtskih društev. KOLEKTIVOM NUDIMO V NAŠIH ARANZMANIII IZREDNE UGODNOSTI 8. Filatelisti! Obveščamo Vas, da smo prejeli od Jugnfilatelije Beograd v pro- dajo novo pošiljko znamki Obiščite nas! 9. Igralci športne stave! KOMPAS! Celje sprejema vplačila športne stave! Vse informacije in rezervacije v po- slovalnici KOMPAS Celje, Celje, Tom- ijičev trg 1, telefon 23-50. OBVESTILA Občinski ljudski odbor Celje obvešča prebivalstvo, da spreminja delovni čas upravnih organov Občinskega ljudskega odbora tako, da bodo od 15. 3. 1961 dalje uradni dnevi za stranke: ob ponedeljkih in sobotah od 7. do 12, ob gredah pa od 7. d« 12. in od 14. do 18. ure. Upravni odbor podjetja Cevljarstvo- Celje, razpisuje delovno mesto RACUNOVODJE-KINJE z nstrezajočo strokovno izobrazbo. Na- stop službe takoj. Plača po dogovoru! Knjigovodski biiro Prebold sprej- me knjigovodjaCkinjo) s potreb- no prakso za podružni^ Zailec KOMISIJA ZA SPREJEM IN ODPUST DELAVCEV PRI PODJETJU »AVTOOB- NOVA« V CELJU razpisuje naslednjo delovno mesto: FAKTURISTKA-SALDAKONTl z znanjem strojepisja. SKLADIŠČNIKA veščega avtostroke. Nastop službe takoj I ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so našega dragega očeta, starega očeta„ tasta in strica RUDOLFA ORLA majorja v pokoja spremili na zadnji poti. Prisrčno zahvalo izrekamo vsem znancem in prijateljem za častno spremstvo in vsem, ki so da- rovali vence. Posebno se zahvaljujemo tov. dr. Mejaku in tov. Planincu za gan- ljive poslovilne besede. Celje, Store, Trst Žalujoči: hčerka Ada, sinova Rudi z družino, Gustl, \nuk Rudi in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnji poti na- šega sina DRAGOTA ter mu darovali vence in cvetje, sorodnikom in znancem ter sošolcem in pionirski organizaciji prisrčna hvala. Iskreno se zahvaljujemo za poslovilne besede ob odprtem grobu. Družina Domik Ob težki izgnbi moje ljubljene žeae in matere MAGDALENE OSEP se prisrčno zahvaljujem kolektivu bol- nišnnice Novo Celje. Posebno zahvalo izrekam primariju dr. Kopača in dr. Medveščku ter vsem sestram in strež- nicam ženskega oddelka, pacientki MilkU ki so ji ob njeni težki bolezni tako po- žrtvovalno stali ob strani. Še enkrat vsem prav prisrčna hvala. Globoko žalujoči mož Franc, mati Angela, sin Franci, hčerka Marica in ostali sorodniki. Ob bridki izgubi moje ljube žene i*^ mame MAGDALENE OSEP se iskreno zahvaljujem vsem darovalce« vencev in cvetja, Tovarni emajlirane po- tsode za številno spremstvo, sindikalni podružnici za pravno pomoč, šoferjem. Trgovski šoli Celje, osnovni šoli Hudinja in trgovini Postrežba za poklonjene ven- ce, posebej pa še dr. Petroviču za njegov trud, čč. duhovščini iz Vojnika, pevce« iz Škofje vasi, ter vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nam ob tek težkih dneh stali ob strani, vsem pri- srčna zahvala. Globoko žalujoči mož Franci, mati Angela, sin Franci, hčerka Maric« in ostalo sordostvo. Uredništvo Celje, Titov trg 5 — poštni predal 16 — telefon 23-23 in 24-23 uprava: Celje, Trg V. kon- gresa 3 — poitni predal 152 — tele- fon 23-75 in 20-89 — Tekoči račun pri Komunalni banki Celje 603-70- 1-656 — izhaja ob petkih — letna naročnina 800, polletna 400, četrt- letna 200 din — Inozemstvo 2.400 — posamezna Itevilka 20 din _ rokopisov ne vračamo. ZANIMIVOSTI 3 MILIJARDE: prostor pod soncem Pravijo, da so tri vrste laži: Laž, velika laž in statistika! Pa naj rečejo kar hočejo, stati- stika je trdovratna. Statistični urad Združenih naro- dov je objavljal: Leta 1933: 2 milijardi in 619 mi- lijonov ljudi. Leta 1956: 2 milijardi in 734 milijonov ljudi. Lani so nar šteli po svetu 2 milijardi in 895 mi- lijonov prebivalcev sveta. In drugo leto? Strokovnjaki za statistiko za- gotavljajo: Okrogle tri milijarde. Ugotovljeno je, da med petimi državami na svetu, ki imajo največ •prebivalcev' (Kitajska. Indija, So- vjetska zveza, ZDA in Japonska) v naraščanju prebivalstva prednjačita Kitajska in Indija. Vzemimo primerjave: — Vsak dan se v Indiji rodi toli- ko otrok, kolikor šteje prebivalstvo celotne celjske občine. — Prirastek na Kitajskem pred- stavlja domala vse jugoslovansko prebivalstvo. Ce se bodo Kitajci množili tako hitro kot doslej, jih bo proti koncu desetletja 1970 že milijarda, proti koncu stoletja pa že dve milijardi. Ta nagel razvoj človeštva poraja različne napovedi in teorije. Dej- stvo, da v Indiji stotisoče ljudi nima strehe nad glavo, da živijo, se Iju- -bijo, urmrajo in spijo na ulicah, je nekako 'opravičilo«, da je povpreč- na starost Indijcev 32 let. Toda nji- hova povprečna starost pred 20 leti ni znašala čez 25 let. To je rezultat boljše prehrane, večje zdravstvene pomoči, manjše umrljivosti novoro- jenčkov. In vendar vsako leto na svetu umre že zdaj 200.000 ljudi zaradi lakote. .Je to potrebno. Ni. Samo s kmetijskimi viški ZDA bi mogli od- praviti umrljivost zaradi lakote. In koliko je še neobdelane, slabo ob- delane zemlje. Kolikšne so površine, ki bi jih bilo moč meliorirati, nape- ljati vodo, koliko močvirij izsušiti, koliko pragozdov iztrebiti in koliko izboljšati rodnost zemlje z moder- nimi agrotehničnimi ukrepi. Mnogo je pesimistov, med njimi tudi Vatikan (ki je seveda najbolj proti kontroliranim rojstvom), ki obupujejo nad naraščanjem člove- štva. Čeprav je Robert Tomas Mal- thus mrtev že sto petdeset let, se njegove teorije mnogi še vedno okle- pajo. Duhovnik in ekonomist Malthus je oznanjal teorijo, da prebivalstvo na- rašča geometrično, a proizvodnja življenjskih potrebščin v aritmetič- nem zaporedju. Ce bi bilo to res, bi danes ne bilo na svetu skoraj tri milijarde ljudi. Ce je to napačno, kaj je torej res? Znanstveno stališče pravi, da se z razvojem tehnike in s produktiv- nostjo dela razvija proizvodnja p6- trošnih dobrin hitreje kot prebival- stvo. Ekonomisti pri Združenih narodih so izračunali na osnovi dosedanjih podatkov in planskega prizadevanja številnih držav na svetu, da bo pro- izvodnja življenjskih potrebščin v svetovnem merilu podvojena, v ne- katerih razvitih deželah pa celo po- desetorjena. Torej je prostora pod soncem do- volj, le če sredstva, ki jih ustvarijo ljudje, služijo boljšemu življenju ljudi. To pa se dogaja, če v gospo- darstvu vladata red in načrtnost, kadar se milijarde ne zapravljajo za vojaške izdatke in oboroženo tekmo. To so številke, ki zastrašujejo in hkrati vlivajo optimizem, kajti mož- nosti izhoda iz zagate so — ostane samo čas, da bi se uresničile. C k. PLES Pravijo, da je ples toliko star kakor človeška družba. Človek je plesal, ker je bil lačen, pa bi bil rad sit, ker ga je zeblo ker mu je bilo vroče, ker je ljubil, ker je sovražil. Ples v čast bogov, ples ljubezni, bojni ples, ples, ples, ples .. . Toda ali je vedno tako? O zdaj ne več. Mnogim je ples sredstvo, da pridejo do nove obleke, ki je nikoli več ne oblečejo. Je živč- no pričakovanje nečesa, kar ni- koli ne dočakajo. Gredo na ples, ker je navada taka. Stra- hopetci so še bolj' plašni, vsi- ljivci še bolj nadležni, kokete še bolj spogledljive. In zakon- ci: Spoznajo, da še pri plesu ne ujamejo več koraka. Ples zaradi plesa ..: -ek Oče 21 otrok Sicer ne vem, huda zadeva to ni. Biti oče enaindvajsetih otrok ni po- sebna stvar. Ce bi šlo za mater s takšnim številom, potem že. Saj je tudi »sam presvetli cesar Franjo Josip« baje premogel okoli 40 otrok (seveda večina nezakonskih), jnte- resantno pri Semsu Hatiču iz Sipo- va je bržčas le to, da je možak, o katerem pišemo, preprost mali kmet Se bolj pa to. da se mu je ravno na lastni rojstni dan rodil enain- dvajseti otrok. Otroci "so seveda iz treh zakonov. kajti Semsu sta dve ženi umrli. Se- danja žena, ki pravi, da tokrat še ni zadnji otrok, je leto dni mlajša od svoje pastorke, ki živi v Sara- jevu. Alorda je zanimivo še to, da ima Semso v vsakem glavnem mestu vseh naših republik po katerega od sinov in hčera. Večina jih je pri dobrem kosu kruha. Vse je uspel spraviti do vrha. Semso nima re- ceptov. Pije kavo, kadi kot Turek, je vse od kraja in ko je bil še mlaj- ši, je pogosto ostajal v »kafani« do dokaj zgodnjih ur. (Laško in okolica) V katerem desetletju devetnaj- stega stoleja se začne gradnja to- plic? Od 30 do 40? Od 50 do 60? Od 60 do 70? Katera industrijska zvrst v La- škem je najstarejša? Rudarstvo? Pivovamiiištvo? Tefcstilstvo? Kdaj je Laško dobilo mestne pra- vice? Za dni vlaidaviine ceiljsfcih grofov? V času Marije Teirezilje? V .predapriili£^i Jugosiaviji? Kje je bil 22, maja 1941 ustanov- ljen Pokrajinski odbor OF za Šta- jersko? V Henini pmi Jurkloštinu? Na Smiohorju nad Lašikim? V Koj- zici nad Rimskimi Toplicami? Kateri dogodek med NOB je bil vzet za občinski praznik občine Laško? Prihod štiiriinajste divizije na področje (1944)? Napad na rud- raik Huda jama (1942)? Ustreiliitev desetih talcev nad mestom (1945)? "V katerem izmed krajev je šti- rinajsta divizija ob prihodu imela hude-boje? Na Vrhu nad Laškim? V Šempetru pni Reki? V Smi- klavžu nad Laškim? PIUVILN ODGOVORI ■i^aa I.ICI n.ipduias v ^ "(otef "f!! -!,(■ -j) ^iii|)ny nii pBdi}\[ — •iiuBaijdoj iiii:5(suii}j pnu laizfo^f \ — •if'[ABisoS;ij' i.IBJS x — -OAIsJBAOVJd — BJ3T ZAUPAJTE SE prljetnemU vodstvu Palača OZN v New Yorku ni sa- mo kraj, kjer se bolj ali manj uspeš- no kuje usoda narodov sveta. To ni palača, ki zaživi ob zasedanjih in •V času mednarodnih zapletov. -Pa- lača OZN je privlačna tudi za tu- riste. Turisti pa so ljudje, ki se zanima- jo včasih ža najbolj preproste stva- ri. Mnogi gredo v palačo samo za- to, ker tu lahko odpošljejo pisma s posebnimi znamkami in posebnim žigom. Nekatere zanima, kako iz- gleda zapleten in niočno mehanizi- ran administrativni aparat OZN, ne- kateri bi spet radi sedli, kamor sede Hruščev, če pride v OZN itd. Palačo OZN obišče dnevno več tisoč turistov. Turisti pa ©bičajno niso domačini, zato potrebujejo vo- diče. Značilno je, da v OZN delajo ve- činoma žene. No, ker je to svetovni forum, te žene niso kar tako. Mo- rajo biti izobražene, kolikor se da čedne in mlade. OZN zaposluje okoli 1600 žena, od teh jih dober del odpade na vodiče. Med temi nežni- mi »ciceroni« najdete vse rase, za- stopnice vseh mogočih jezikov. Ob- lečene so enotno. Na na. Ta obleka vzdržuje znotraj svojo, človeku usftrenzo temperaturo in atmosfero. Na hrbtu ima vse pol- no naprav. Radijsko postajio, mag- netofon, aparate za merjenje raz- nih prirodnih naprav, aparalt za obnovo zraka, pritiska in tempe- rature. Eno ndko ima ta prikazen oblečeno v rokavico, druga pa je podaljšana z mehanično roko, ki * je mala delavnica s kavljem, kleščami in piodobnirhi pripomoč- ki za opraveik iz neznanimi stvar- mi. .Noge tičijo v Obuvalu z debe- limi svinčenimi podplati, ikajiti teža odprave mora nadomesititi slabšo privlačnost Meseca, da se~ človek lahko giblje kot bi hddil po Zemlji. No John se ni imel pravice po- smehovati. Tako kot tovariš Edidie, je izgledal tudi sam (glej isliiko). Tako opremljena sta 'se po- dala na pot. Njuna naloga ni po- znala ve^liko počitka. Njun lodhod nazaj je bil vnaiprej natančno preračunan. Na Zemlji pa so jim naložili nalog, da je bilo kar pre- hudo. Astronomi in geologi iso že- leli čim več primerkov kamenja in kovin. Ndki drugi učenjaki bi radi čim več »vzorcev« Luninih plinov. Nekateri potrebujejo spet natančne meritve, tonske ;in film- posnettke. Oba asitronavta ista do- besedno podaljšana reka za vse * znanosti na Zemlji... Ves čas, ko opravljaita te svoje- naloge, se pogovarjata, fotografi-, rata. Vse nijune besede sprejemal magnetofonskii itrak, da bi njune vtise na zemlji lahko točno pre- študirali. To pa seveda le, če bo- sta prišla nazaj ... (Prihodnjič: Astronavta pcvzro- čita piditires na Mesecu in se vrneta na Zemljo.) JOHN KENNEDY NE BO TRPEL POMANJKANJA Prizadevanj e novoizvolljenega predsednika Johna Kennedyja, ki ga je kot pravijo, precej »osušila« volivna kampanja, je poplačano, toda ne samo s ča^itjio in položa- jem prvega državljana ZDA. Oglejmo si nekoliko »postran- ske reči«, ki jih poleg odgovor- nosti in skrbi prinaša položaj predsednika Združenih držav Amerike: John Kennedy bo imel 100.000 ' dolarjeiv letnih dohodkov od pred- sedniiske plače. 70.000 dolarjev bo imeil letno za posebne strošike. Od svojega zasebnega 'imetja bo še nadalje v obliki dividend preije- mal lOO.OOO dolarjev. Skupaj ,tor^ 270.000 dodarfjev kar v primerjavah pomeni: — 270 avtomobilov znamke DKW »Junior«— — ali 204 milijone dinarjev, po novem kurzu. — Rekli boste, saj bo taidi tnošil. Predsednik vendar ne more živeti preprosto kdt kak administrator? To je že res. Toda predsednišika titula mu je podeg tega prinesla: 18 luksuznih limuzin s šoferji vred, luksuzno jahto, veliko mo- torno lad.io, dve letali tipa »Boe- ing« 707 in »Supper Gonstella- tion«. Nadalje štiri helikopterje. To je njegov prometni park ... Brezplačno seveda. Za štiri leta je gospodar Bele hiše. V njej ima: Brezplačno hrano, liuč, plin dn vodo. Na razpotlago mu je prav tako brezplačno (na .državne stro- ške) 72 osebnih islužabnikov, med temi je pet kuharjev, enaj^st vrt- narjev itd. V Belii hiš:i ima svoj kiinematograf, bazen 'za plavanje, televizijske sprejemn'ike v barvah in v čm.o-beli sliki itd. Kaj torej še preostane, kjer bi lahko poralbiiil svoje dolhodike. Ra- čunajmo, da njegova najeleganit- nejša oblečena soproga tudi ne bo brez vseh dohodkov. Kot bi pri nas rekli, vsaj za svoje moldne muhe bo imela svoj cvenk. Morda res ni itako lahko v da našnjih časih biti prezident ZDA. Toda kot kaže tudi ne tako zelo težko ... KOT LEVINJA MLADICE Nekateri ljudje zelo radi govorijo tako, da uporabljajo simbole. Za pogumne matere pravijo, da so na preži in varujejo svoje otro- ke kot »levinja svoj zarod«. Sicer pa vsako živo bitje varuje svoje potomstvo. Nekatere živali s pogumom, druge s pretkanostjp, ne- katere jih zavarujejo, da izberejo varno zavetje, da zgradijo moč- no skrivališče. Prispodoba z levinjo je res zelo ustrezna. Na naši sliki vidite levinjo v zagrebškem zoološkem vrtu, ko razdražena renči na vsi- ljive obiskovalce... (PRIVIDNA REPORTAŽA O JUTRIŠNJI RESNICI)