Lete 1871.
149
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXX. — Izdan in razposlan dne 28. julija 1871.
09.
Razglas ministerstva za finance od 6. julija 1871,
da v Saalfeldenu v Salcburški vojvodini prestane priglédni urad za blago.
Za blago priglédni in užitkovinski urad v Saalfeldenu v Salcburški vojvodini prestani * dnevom 31. decembra 1871.
Holzgellmn s. r.
:o.
Postava od 14. julija 1871,
o uvelih in olajšilih v napravo lokomotivne železnice od Sternberga čez Moravski Šumberk do stikališča sè železnocestno črto z Ustja nad Orlico na Sredolesje pri avstrijsko-pruski meji.
S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem la ko :
C len I.
Vlada se pooblašča, da ob podelitvi dopustila v delanje in rabo lokomotivne železnice od Sternberga, zvezane z moravsko-sleško severno železnico čezUnčev, Moravski Niim-berk, Hanuševiee in Kraljikc do stikališča sè železnocestno črto z, Ustja nad Orlico na Sredolesje pri avstrijsko-pruski meji, sme od države zagotoviti poroštvo za letni cisti dohodek do 336.000 gl d. avstr, vel j. v srebru vkupne maksimalne vsote na dopustno dobo, in to tako, da, ako bi letni cisti dohodek ne dosezal vsote, s poroštvom zagotovljene, državna uprava Priloži, kolikor bi nedostajalo (manjkalo). Poroštvo naj stopi v moč tist dan. katerega se vožnja odpre po vsej dopuščeni črti.
Člen II.
O zvrševanji člena I je ta določila postaviti :
(8leT.ni.ch).
1. Oti leluega čistega duhotika je v razdolžiio glavnice (kapitala) obrniti tisto vsoto, ki jo odloči državna uprava po umrtvilnem črteži, katerega sama odobri', iu po katerem je izdano glavnico razdolžiti mej dopustno dobo.
2. Dodatek, katerega bi državna uprava zaradi prevzetega poroštva morebiti utegnila plačati, naj se po poprejšnjem pregledu vpoloženih dosvedočenih letnik računov začne odpravljati tri mesece potem, ko se vpolozé. A državna blagajnica bode v odkup doteklih obligacijskih kuponov po potrebnosti, ugotovljenej na podlogi posebnega trošnega preudarka, tudi poprej dajala plačila na drobno, prihranjâje si končni obračun na podlogi letnega računa, ako se bodo koncesijonarji z dotično prošnjo oglasili šest tednov pred dotekio dobo.
Če se po končni ustanovitvi letnega ràeuna, katerega bode vpoložiti najpozneje v treh mesecih puteiu, ko mine pre vaze val no leto, pokaže, da so naprejšnja plačila previsoko bila odmerjena, naj koncesijonarji mahoma povrnejo, kolikor so preveč dobili, s prištetimi šest-odstotnimi obrestmi vred. A treba je najpozneje v enem letu po zvršetku dotičnega prcve-ževalnega leta oglasiti se za dodatek od države, ker sicer ta pravica ugasne.
ii. Vsoto, katero državna uprava plača vsled prevzetega poroštva , smatrati je samo w tako naprejšnje plačilo, ki daje po štiri od sto na leto obresti.
Ako čisti dohodek železne ceste letno vsoto, s poroštvom zagotovljeno, preseza, tedaj je polovico tega prebitka v povračilo naprejšnjega plačila z obrestmi vred državni upravi takoj odštevati, dokler se vse ne razdolži.
Druge polovice list del, kolikor ga državna uprava o ikaže po pravilih, dati je v hraiye-vâlno blagajnico.
Dotekle obresti je treba plačati, predno so naprejšnja plačila povrnena.
Ako bi država imela terjati taka naprejšnja plačila ali obresti, ki do tiste dobe, kadar ugasne koncesija ali se železnica odkupi, niso še plačane, odšteti jih je iz one podjetne imovine, kar je še ostane.
Člen III.
Železnici, zazuamenani v členu I, morejo se vrhu tega dovoliti se naslednja novčo» polajšiln :
n) oprostitev od dohodkovine in kdlečuih (štempeljskih) pristojbin za kupone ter tudi oil vsaeega davka, ki bi se morebiti postavil a prihodnjimi zakoni, mej delanjem žulea-nice in na petnajst let od dneva, katerega sc začne vožnja;
b) oprostitev od kölekov in pristojbin vseh pogodeb, vlog in drugih pisem v nabavo glavnice ter v delanje in opravo železne ceste do tistega časa, ko se začne vožnja;
c) oprostitev od kölekov in pristojbin prve izdatbe delnic in predstvenih obligacij tur tudi začasnih (interimskih) listov in prenosnine, ki bi jo bilo plačati od kupljenega zemljišča.
Člen IV.
Delanje železnice naj se oddaje ob prigledu državne uprave.
Čleu V.
Delati je železnico začeti v enem letu od tistega dne, ko se dâ koncesija, ter končati w dogotovljvno javni vožnji izročiti v naslednjih dveh letih.
Vse mostove ter vse druge važnejše stavbene naprave in umeteljne stavbe je precej beba narediti iz železa in kamena.
Ako bi zaradi prihranila za prvič bilo želeti začasnih naprav, posebno pri mostovih, tako začasno delo sicer nij za branjeno, a vendar se izrekoma ustanavlja, da se troski poznejših prenaredeb in prenovil nikakor ne bodo tikali državne blagajnice, in samo ob sebi se Omeje, da jih niti ne bode smeti postaviti v prevaževalni račun, ki ga bode pred državno Upravo zaradi poroštva položiti.
Člen VI.
Dopustna doba se postavlja na devetdeset let od tistega dne, katerega se vožnja začne po vsej železnici, omenjeni v členu I.
Člen VII.
O visokosti voznine od ljudij in blaga in o siceršnjih koncesijskih določilih se je ozirati, kolikor se more, na določila postave od 1. junija 1868, Drž. zak. št. 56.
Člen Vlil.
Ministroma za trgovino in finance se to postavo z vršiti naroča.
V Laksenburgu. dne 14. julija 1871.
Franc Jožef s. r.
Hohenwart s. r. Ilolzgelhan s. r. Schaffte s. r.
-L
Postava od 10. julija 1871,
* dovolitvi brezobrestnega zajma iz državnih dohodkov tistim stanovalcem v Tahovn, ki jim je
kvaro naredila povodenj.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• 1
Da se olajša potreba Tahovskega mesta tistim stanovalcem, katerim je kvaro naredila Povodenj, dovoljuje se brezobrestnega zajina do 70.000 gld. visočine iz državnih dogodkov.
§• 2.
Ta zajem je v naslednjih sest mesecih pripraviti v odštetev, in potem ga je povrniti v šest letnih obrokih. Prvi letni obrok je 1870. leta izterjati.
§ 3
Zajem se da samo s tem u veto m, da češka deželna blagajnica ali Tahovsko mesto prevzame poroštvo gotovega povračila.
§• 4.
To postavo /.vršiti se naroča ministru notranjih stvarij in ministru za finance.
V Laksviihurgu, d n 1 ti. julija 1871.
Franc Jožef s. r.
Hohenwart s. r.	Holzgethan s. r.
Postava od 10. julija 1871,
da se napravi lokomotivna železnica s Hieflaua na Eisenerz.
\
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
V len I.
Vlada se pooblašča, da delničarskemu društvu železne ceste, slovoče po cesarjeviči Rudolfu, dopustilo v delanje in obrit lokomotivne železnice s Hieflaua na Eisenerz, katera naj bode celokupen del po cesarjeviči Rudolfu sloveče železnice ter se ne sme izročiti nobeni posebni upravi, podeli po določilih in načinih njenim ostalim črtam veljajočih vsled dopustnega pisma od 11. novembra 18(56 in vsled postave od 17. junija 1868, s prihrambo tistih izimkov. kateri so v členu V.
V I e n II.
V ta namen se more železuocestnemu kosu z Eisenerza na Hieflau zagotoviti poroštvo za 100.000 gld. avst. velj. čistega dohodka v srebru, od dneva, katerega se po vsem kosu prične vožnja.
Kadar se ustanavlja tista vsota čistega dohodka, o kateri je res poroštvo zagotovil' v mejah imenovane visočine, držati se je razmerja mej resničnimi troški ob delanji in glavnico (kapitalom), stejočo 2,000 000 gld. v petodstotnih predstvenih obligacijah.
Vložna glavnica železnocestnv črte z Eisenerza na Hieflau, ki se ujema z res zagoto*" jenim čisti m dohodkom, prišteje se k zagotovljeni vložni glavnici ostale črte železne ceste f° cesarjeviči Rudolfu sloveče, in obe vkupe sta celota.
Člen III.
Vladi je skrbeti, da se delanje železne ceste odda s ponudnirn razpisom. Državni upravi se prihranja privolitev izdajatnega kurza ; vendar v tem nij seči pod razmerje, v katerem je število 87 namesto 100.
Člen IV.
Železnocestno črto s Hieflaua na Eisenerz je napraviti in javni vožnji izročiti v letu dnij, štejoč od dneva, katerega se dâ dopustilo.
A vendar je poskrbeti, da bode železnica že pred to dobo toliko vozna, da bi konci (vsaj) rudo in druge rudniške proizvode prevažala mej Eisenerzom in Hieflauom.
Člen V.
Po 16/10 kr. a. vr. v srebru bodi minimalni tarifni poslavek od coin ega centa na miljo. O vsacem blagu in nakladu, kateri je vsled zdanjih tarif železne ceste, slovoče po cesarjeviči Rudolfu, pod višjim nakladnim postavkom, veljajo tarife Rudolfove železnice.
Polajšila, da se tarifni postavki znižujejo od stopinje	do stopinje, ako	se	železnica
rabi nad 10 milj dolžave, naj se začno stöprv (še le) tja od	Hieflaua dalje.
Člen VI.
To postavo zvršiti se naroča ministroma za trgovino in za finance.
V Laksenburgu, dne 16. julija 1871.
Franc Jožef s. r.
Hohenwart s. r. Holzgethan s. Schäftle s. r.
73.
Ukaz ministerstva za bogočastje in uk od 17. julija 18719
s katerim se prenarejeta §§. 26 in 27 ministerskega ukaza od 12. julija 1869 (Dri. zak. št. 131) o izobraževalnicah za učitelje in učiteljice.
§§. 26 in 27 ministerskega ukaza od 12. julija 1869	(Drž. zak. št.	131)	o	izobra-
ževalnicah za učitelje in učiteljice, izpreminjata se tako :
§. 26. Učencem se konci leta dajo spričevala.
Napredek v posameznih strokah se v imenikih in v letnih spričevalih vzražuje z notami, a napredek sploh (ali v vsem) z razredi.
§. 27. Note se vrste druga za drugo v tem redu :
Nravno obnašanje: prehvalilo, hvalno, do voljno, ne brez graje.
Marljivost: prav velika, velika, dovoljna, nezadostna.
Napredek: prav dober, dober, dovoljen, nezadosten.
dfirecek s. r.
( Sloveuisch. )	.	»n