Ameriška Domovina
MO. 23
^.00^ ' li ' ' >122-
■/*/vi e w g/m m— mo
AMERICAN IH SPIRIT
IN UNOUAO« OW$!
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. FEBRUARY 3, 1969
SLOVCNIAN
MdftMMO MWSPAJPttik
ŠTEV. LX VII — VOL. LXVII
Veliko rdeče oporišče v Vietnamu uničujejo
Enote ameriške letalske pehote so odkrile velikansko tajno rdeče oporišče pod zemljo v bližini meje Kambodže z veliko bolnišnico in vsemi zalogami.
SAIGON, J. Viet. — Pretekli četrtek je ameriška letalska pehota, ki je čistila področje v bližini meje Kambodže kakih 53 milj severozahodno od Saigona, odkrila obsežno tajno podzemno oporišče rdečih. Razteza se na področju kakih 4 kvadratnih milj in ima na stotine podzemnih soban, bunkerjev in skladišča, pa tudi dobro urejeno bolnišnico. V celotnem oporišču sodijo, da je dovolj prostora za kakih 5,000 ljudi.
Ozemlje, kjer je skrito rdeče oporišče, je le 14 milj od meje Kambodže. Tja so ameriške in južnovietnamske čete zahajale le redko in še to samo na patro-le. Rdeči so se tam čutili varne in so zato tudi zgradili skrivališče in oporišče, ki je sposobno sprejeti celo rdečo divizijo. Te so namreč veliko manjše od a-meriških in južnovietnamskih.
Podzemna bolnišnica je imela prostora sama za 3,000 bolnikom, zdravniškega osobja in pomožnih vojaških enot. Na razpolago je bilo pet operacijskih prostorov in šest velikih prostorov za ranjence. V bolnišnici so dobili velike zaloge zdravil, obvez in drugih potrebščin.
Ameriški vojaški tehnični oddelki so začeli celotni kompleks načrtno razstreljevati. Računajo, da bo to delo trajalo več tednov. Oporišče je bilo prav v zadnjih tednih razširjeno in naj bi, kot sodijo ameriški vojaški strokov-jaki, služilo za izhodišče in vodenje velikega napada na Saigon.
Nixon obljubil boj proti zločinstvu v Washingtonu
WASHINGTON, D.C. — Predsednik R. M. Nixon je v petek o-dobril obsežen načrt boja proti zločinstvu na področju Washing-tona in celotnega District of Columbia, ki je pod zvezno u-pravo. Obljubil je naglo obnovo Jani požganih in uničenih predelov mesta, pomoč tistim, ki jih tareta revščina in neznanje. Del-ho se bo pri tem posluževal sredstev, ki jih je v iste namene u-Porabljal njegov prednik L. B. Johnson.
Posebej predvideva nov načrt dovoljenje oblastem, da osumljene zločince pridrže v zaporu brez možnosti jamščine. Vse te Predloge mora odobriti Kongres, ki je sicer neposredno odgovo-fon za Washington, D.C.
------o-------
Zamašena ušesa
Bridgwater, Ang. — a-
drian Bennett, star 23 let, je nekam slabo slišal na desno uho. ■^o je šel k zdravniku, je ta po-tognil iz ušesa kos zamaška, o katerem Bennett ni vedel, kdaj ^ kako je prišel v njegovo uho.
V remenski prerok
pra.;

Oblačno, hladno z naletava-^lem snega. Najvišja tempera-tUra okoli 35.
IM letošnje zunanje trgovine je presenetil gospodarske kroge
WASHINGTON, D.C. — Naša zunanja trgovina je že od 1. 1937 vsako leto visoko aktivna. Presežek izvoza nad uvozom je zadnja leta znašal med $4 in $5 bilijoni. Naši gospodarski krogi so se kar navadili na misel, da tako mora biti vsako leto. Lani je bilo drugače. Presežek znaša komaj $726 milijonov. Je pa lahko razumljiv in ga je bilo treba pričakovati. Je namreč posledica naše prenapete konjunkture, ki je dvignila cene na našem domačem trgu nad svetovno povprečje. Ameriško blago je postalo predrago v primerjavi s tujim.
To so hitro opazile tovarne na tujem in začele ponujati z uspehom svoje blago ameriškemu potrošniku. Zato je lani uvoz nara-stel kar za 23%. Zato so bili o-škodovani naši izvozniki. Za naše drage domače izdelke niso našil kupcev na tujem. Naš izvoz se je zato dvignil le za 9%. Mnogokrat so naše trgovine morale seči po tujem blagu, ker ga domače tovarne niso mogle dosti hitro dobavljati v naročenih količinah.
Naši domači potrošniki so dalje začeli ugotavljati, da je tuje blago velikokrat trpežnejše in kvalitetnejše od ameriškega. Zato rajše kupujejo uvožene predmete. Končno so tudi štrajki mnogo škodovali, naši potrošniki so se pa velikokrat oskrbeli s tujim blagom iz strahu, da bodo naši štrajki zavrli redne dobave blaga domačega izvora.
Apollo 9 pripravljen
NASA je objavila, da so bile težave z Apollom 9 odstranjene in vse kaže, da bo polet v vesolje izveden po načrtu 28. februarja.
WASHINGTON, D. C. — Direktor vesoljskih poletov NASA g. H. Hage je izjavil pretekli petek tu, da potekajo vse priprave za polet vesoljske ladje Apollo 9 v redu. Male težave, ki so se pojavile, so bile odstranjene in vse poteka “zelo dobro”. Če ne bo kakih novih ovir, bo polet izveden 28. februarja, kot je bilo določeno že pretekli mesec.
Vesoljska ladja Apollo 9 ima na svojem poletu obsežen in težaven spored. Tekom kroženja okoli Zemlje bodo trije astronavti v Apollo 9 preskusili posebno vozilo, ki je predvideno za pristanek na Luni. Dva od astronavtov bosta zapustila glavno vesoljsko ladjo in se v mali vesoljski ladjici od nje oddaljila, pa se ji zopet približala in se z njo povezala. Ta del programa je najtveganejši, ker mala ladjica sama ne more nazaj na Zemljo. Astronavti morajo iz nje prestopiti v glavno vesoljsko ladjo in šele v njej bodo poleteli nazaj na Zemljo.
Mala vesoljska ladjica bo pri izletu na Luno ponesla dva a-stronavta na površino Lune in jih od tam vrnila v glavno vesoljsko ladjo Apollo, ki bo s tretjim astronavtom krožila okoli Lune in čakala na vrnitev obeh obiskovalcev Lunine površine.
Če bo ta ladjica pri poletu [Apollo 9 delovala popolnoma v
Vse to bi se seveda takoj j redu in v skladu s predvideva-spremenilo, kakor hitro bi seda- nji> ja možno, da bo že naslednja nja pregreta gospodarska ko- vesoljska ladja Apollo 10 polete-njuktura začela pojemati.	}a protj Luni in spustila v mali
vesoljski ladjici dva astronavta na njeno površino. Če bodo nastopile kake težave pri poletu Apollo 9, bo Apollo 10 ponovno poskušal izvesti program Apollo 9. Na Luno bo v tem slučaju poletela šele vesoljska ladja Apollo 11 sredi julija, če pojde seveda vse po sreči.
Moštvo Apollo 9 sestavljajo polk. James A. McDivitt, polk. David R. Scott, oba od letalskih sil, in civilist Russell L. Schwei-ckart.
Ta mesec je predsednik Varnostnega sveta ZN Francoz A. Berard
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Za ta mesec je prišel na vrsto za predsednika Varnostnega sveta francoski poslanik pri ZN Ar-mand Berard. Predsednik se menja vsak mesec po vrstnem redu 15 članic Varnostnega sveta.
V Varnostnem svetu je pet stalnih članic, ZDA, ZSSR, Vel. Britanija, Francija in Kitajska, ostale pa voli glavna skupščina za dobo dveh let.
— Letalonosilka Saratoga ima bolnico s 85 posteljami.
NIX0N PODPIRA RAZGOVORE ŠTIRIH 0 SREDNJEM VZHODU
Predsednik R. M. Nixon je po podrobni razpravi v Narodnem varnostnem svetu preteklo soboto sprejel francoski predlog za razgovore štirih velikih sil v okviru Varnostnega sveta ZN o pomiritvi Srednjega vzhoda.
WASHINGTON, D.C. — Po daljšem preudarjanju in vsestranskem tehtanju na seji Narodnega varnostnega sveta preteko soboto se je predsednik Richard M. Nixon odločil za sprejem predloga francoske vlade za razgovore štirih velikih sil v okviru Varnostnega sveta Združenih narodov o pomiritvi Srednjega vzhoda. V vladnih krogih poudarjajo, da Združene države ne mislijo na to, da bi velike sile “vsilile” Srednjemu vzhodu svojo rešitev. Gre bolj za podporo načrtom Združenih narodov in njihovega posebnega posredovalca švedskega diplomata Gunnarja Jarringa. Cilj vseh teh naporov je, kot je dejal predsednik Nixon, “odstraniti vžigalnik iz položaja na Srednjem_yzhodu”._
tiixon naročil načrt za konec vojaških naborov
WASHINGTON, D.C. — Ta novica bo gotovo dobrodošla precejšnjemu številu naše mlade generacije, ki bo skušala nanjo obesiti svoje upe. Mora se pa oborožiti s potrpežljivostjo. Predsednikov načrt bo namreč moral prehoditi dolgo pot, pred-no postane stvarnost, ako sploh bo v doglednem času.
Najprvo je ta idejo povezana s končanjem vojskovanja v Vietnamu. Konca vietnamske vojne pa v resnici še ne vidi nihče. Ravno narobe! Vietnamski di-plomatje vseh treh taborov, ki se udeležujejo konference za premirje v Parizu, ne kažejo prav nobene volje, da pohitijo z razgovori. Mir v Vietnamu je torej še za gorami.
Ko bo vojna končana, bo Ni-xonova administracija morala naj preje povprašati naše domače javno mnenje, kaj misli o tem. To se ne bo dalo hitro dognati. Računati je treba tudi s tem, da zagovorniki načela obveznih naborov dobijo večino.
Nixon je storil prav, da je naročil Pentagonu, naj napravi načrt. S tem je pokazal, da hoče izpolnjevati v o 1 i v n e obljube, vsaj kolikor je to odvisno od njega. Zato mu gornje politične poteze ne moremo zameriti. Ne moremo pa tudi verjeti, da bo hitro uresničena.
------o——
— Na vsem svetu živi kakih 370 milijonov muslimanov.
Štrajk v Rritajitji končan
LONDON, Vel. Brit. — Pretekli četrtek je imel dober del Londona prost dan, ker so en dan štrajkali vsi uslužbenci pošte, telegrafa in telefona, bančni uslužbenci in del visokošolcev. Napovedovali so, da utegne biti to uvod v splošni štrajk.
Povod za štrajk poštarjev je bil štrajk telegrafsko-telefonske-ga osobja pri prekomorskih zvezah. Ta štrajk je bil že naslednji dan končan, ko so štrajkujoči sprejeli ponudene višje plače. Štrajk ostalega poštnega osobja je bil itak določen samo za 24 ur. Na delo so se vrnili tudi bančni uslužbenci, kajti tudi njihov štrajk je bil le “protesten” in o-mejen na en dan. Še vedno štraj-kajo študentje Visoke ekonomske šole.
Položaj na Srednjem vzhodu se je pretekli teden nenadno zopet hudo zategnil, ko so sredi Bagdada, glavnega mesta Iraka, obesili 9 judov kot “vohune”. Izrael je označil to za maščevalni umor in odločno zanikal, da bi bili obešeni kdaj kaj delali za Izrael. Ko Arabci v svoji vojaški nemoči ne upajo moško nastopiti proti Izraelu v odprtem boju, so se maščevali nad Izraelom s pomorom judov. Tako vsaj trdijo v Izraelu in groze Iraku, da nova nasilja v tem cziru ne bodo ostala brez “odgovora”. V Iraku so med tem pretekli petek napovedali sodno razpravo proti “agentom” ameriške CIA. Med obtoženci je zopet večje število judov. Irak hoče pokazati, da se “ne boji” izraelskih groženj.
Položaj na Srednjem vzhodu je nevaren zaradi tega, ker podpira Sovjetska zveza arabske države, med tem ko so Združene države na strani Izraela, četudi hočejo pri tem ohraniti dobre odnose z Arabci. Če bi prišlo do novega vojnega spopada in bi bila katera od bojujočih se strani pred nevarnostjo popolnega poraza, je verjetno, da bi njena zaščitnica hotela to preprečiti, če ne drugače tudi s svojimi lastnimi oboroženimi silami. Na to je opozoril predsednik Nixon, ko je pretekli teden dejal, da je položaj na Srednjem vzhodu skrajno nevaren in da utegne privesti do neposrednega merjenja moči in volje obeh velikih atomskih sil.
Predsednik Frandje De Gaulle je v zvezi z nevarnim mednarodnim položajem že 16. jan. 1969 poslal Sovjetski zvezi, Združenim državam in Veliki Britaniji predlog za skupne razgovore o pomiritvi Srednjega vzhoda. Sovjetska zveza in Velika Britanija sta predlog sprejeli, Združene države pa so odločitev odlagale do pretekle soboto. Tedaj so se tudi one odločile za razgovore in zadevni odgovor bo v najbližji bodočnosti poslan v Pariz. Razgovori bodo verjetno omejeni na srečanja poslanikov omenjenih štirih velikih sil v Varnostnem svetu ZN v New Yorku.
— o---------
Feighan tudi v Domo-vem odboru za pomorstvo in ribolov
WASHINGTON, D. C. — Michael A. Feighan, ki zastopa 20. kongresni okraj Ohia v Predstavniškem domu, je ostal načelnik pododbora za imigracijo in naturalizacijo, bil pa je imenovan tudi v odbor za trgovinsko mornarico in ribolov. Zadnji odbor je važen za kongresnika v toliko, ker je Cleveland važno pristanišče ne le ob Velikih jezerih, ampak tudi za prekomorski promet.
Kong. M. A. Feighan je med Slovenci v Clevelandu dobro znan po neštetih uslugah, ki jih je napravil v zvezi z vseljeva-njem, pridobitvijo državljanstva in v drugih težavah, ki so jih imeli z zveznimi oblastmi.
Politično ozadje iraških divjaških sodnih postopkov
CLEVELAND, O. — V Bagdadu je sedanji režim levičarske Baath stranke organiziral divjaški sodni postopek proti 14 “vohunom”, med njimi je bilo 9 judov. Obravnava je bilo tajna, razglašena smrtna obsodba pa izvršena na enem med naj večjimi trgi v iraški prestolnici. Sedaj je menda v teku drug podoben proces; 35 obtožencev mora biti pripravljenih na podobno usodo. Proti iraškim divjaštvom je protestiral ves svet, toda iraška vlada se za proteste zaenkrat še ni zmenila.
Tragični dogodek v Bagdadu nam postavlja dve vprašanji: Kako se je to moglo zgoditi? Kako zavarovati življenje še tistih redkih judov, ki živijo v Iraku (pa tudi v drugih arabskih državah). V Bagdadu jih je bilo nekdaj 35,000, danes jih je le še 2,500. Izraelska vlada je pozvala ves svet, naj pomaga judom, ki živijo v arabskih državah, naj se čim preje izselijo. Poziv izraelske vlade bo gotovo sprožil po-
trebno mednarodno akcijo. Čim preje, tem bolje!
Važnejše je drugo vprašanje: Kako se je moglo zgoditi ravno v Bagdadu kaj takega? S splošno razlago, ki vpošteva samo sedanje razpoloženje A-rabcev do Izraela, odkrijemo lahko le nekatere okoliščine. Ne da se na primer tajiti, da je sovraštvo Arabcev do Izraela doseglo dno in se spremenilo v divjo strast, ki vsak zločin proti nedožnim judom ne samo opravičuje, ampak tudi naravnost hvali, pri tem pa skuša utemeljiti z razlogi, ki izvirajo iz domišljije, pa naj ta še tako nasprotuje stvarnosti.
V	Bagdadu pa igra veliko vlogo tudi tamošnji političen položaj.
V	Iraku prevladuje znana Baath stranka. Njena filozofija je mešanica divjega nacijo-nalizma in socijalizma; v stranki pa ni discipline. Je že dolgo vrsto let razcepljena v razne struje, ki se borijo med seboj “z ognjem in mečem”.
Zato se tudi prehod oblasti od ene struje na drugo ne vrši mirno, ampak potom revolucije. Pri tem včasih teče kri, včasih pa tudi ne.
Tudi sedanji režim predsednika Al Badra je prišel lanskega junija na oblast preko revolucije. Režim se ne čuti trdnega. Gotovo ni brez razloga odstranil v decembru šefa glavnega štaba in celo vrsto višjih oficirjev. To je jasen dokaz, da v njem ne vlada sloga. Kakšen značaj imajo trenja v vladi, se ne da zanesljivo dognati, pač pa že dolgo krožijo po Bagdadu govorice, da se proti režimu kuje o-bičajna zarota, ki bo kmalu poskusila svojo srečo. Dokazi za pravilnost tega opisa položaja manjkajo. Res pa je, da že tradicija zahteva nasilno spremembo vlade.
Režim ve dobro za vse to in se skuša držati na krmilu. Kot vsaka diktatura, skuša v ta namen izrabiti tudi strasti, ki prevladujejo v javnosti, v našem slučaju prenapeto na-
cijonalistično r a z p o 1 oženje med b a g d a d skim prebivalstvom. To bi utegnil biti glaven političen povod za sedanje procese proti “vohunom”. Da javnost še bolj razburi, je zadnje dni režim začel hujskati tudi proti “CIA imperi-jalističnim spletkam” in ne samo proti “sionističnemu vohunstvu”.
Z druge strani prihajajo iz Bagdada vesti, da režim zapira tudi domačine, ki očitno ne morejo imeti zveze z vohunstvom, zato so pa javnosti dobro znani in tam tudi priljubljeni.
Da dodamo še zadnjo novico: ker režim hujska proti rovarjenju ameriške CIA, bo skušal v sodna preganjanja zaplesti tudi ameriške državljane. Prva dva med njimi že menda sedita v ječi. Nesreča je pa v tem, da naša dežela nima rednih diplomatskih stikov z Bagdadom in je navezana na posredovanje prijateljskih diplomacij.
------o--------
Begunci iz Češkoslovaške
GENEVA, šv. — Migration News, revija, ki je posvečena vprašanju mednarodnih selitev in sprememb prebivalstva, poroča, da je po zadnji zasedbi sovjetske vojske iz Češkoslovaške zbežalo okrog 15,000 ljudi v Avstrijo, okoli 8,000 v Švico, okrog
6.000	v Zah. Nemčijo in okoli
2.000	v Italijo. Za stalno naselitev v teh deželah jih je prosilo v Avstriji 2,245, v Nemčiji 1,833 in v Švici okoli 1,200.
Sodijo, da je nekaj sto ljudi pribežalo v Jugoslavijo, pa od tam ni podatkov o teh novih beguncih, kakor tudi še ni objavila podatkov Francija. Po drugih deželah zahodne Evrope ni večjega števila teh, ki so ob sovjetski zasedbi zapustili češkoslovaško.
------o—	—
Že preko 150 milijonov
DETROIT, Mich. — Avtomobilska industrija je od leta 1900 zgradila že preko 150 milijonov avtomobilov. Letna produkcija se sedaj bliža že 10 milijonom.
Iz Clevelanda in okolice
Važnost tiska—
Včeraj popoldne je imel g. Karel Mauser v Baragovem domu predavanje o važnosti tiskane besede, pa se spomnil tudi 120-letnice smrti pesnika dr. Franceta Prešerna. Javnost se je vabilu odzvala in napolnila dvorano do zadnjega kota. Predavatelj je poudaril važnost slovenskega tiska in prav posebej še časopisja za ohranjevanje slovenske narodne zavesti, kulturne dediščine in kulturnega dela. V razpravi, ki je sledila je rev. J. Godina pozval vse rojake in rojakinje, naj se drže svojega slovenskega časopisja, ker kaže to trezno presojo vseh perečih vprašanj časa.
Žalostna vest—
V Zažarju pri Horjulu v Sloveniji je umrl 94 let stari Anton Končan. Zapustil je tam sinova Janeza in Jožeta ter hčere Marjanco, Ivanko in Francko, v Sud-buryju, Ont., Canada, žaluje za njim sin Tone, v Milwaukeeju, Wis., pa hči Pepca, por. Grdadolnik. V Clevelandu, Ohio žive pokojnikovi nečaki in nečakinje. K molivti—
Člani Društva Najsv. Imena fare sv. Vida so vabljeni nocoj ob sedmih v Zeletov pogrebni zavod na St. Clair Avenue k molitvi za pok. Antona Malenška. “Črna edinost”—
( Pretekli petek je kakih 500 dijakov John Hay High School sklicalo zborovanja za “črno edinost” in se menilo o “zahtevah” do vodstva šole, kjer študira okoli 1900 dijakov in dijakinj, skoraj samih črncev. Med drugim zahtevajo tudi odstop direktorja šole Paula B. High.
Higbee in Burrows—
Pretekli petek je bila objavljena združitev Burrows Brothers Co. s Higbee Co. Obe sta stari clevelandski ustanovi, nju-nov vodstvo bo ostalo še dalje v Clevelandu. Higbee ima blizu 100 milijonov letnega prometa, Burrows pa ga je imel lani okoli 6 milijonov.
Seja—
Podr. št. 14 SZZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v SDD na Recher Ave.
Iz bolnice—
Rojak Fred Krečič, 1748 E. 228 St. se je vrnil iz Euclid Ge-aeral bolnišnice in se vsem lepo zahvaljuje za obiske, kartice in pozdrave.
Mrs. Frances Grebenc, 1815 E. !91 St., Wickliffe, Ohio, se je /rnila iz bolnice in se zahva-juje za obiske, darila in pozdrave.
□sem križev—
Rojak John Rozman, 930 iivangeline Rd., bo v sredo dopolnil 80 let — 8 križev, kot so /časih dejali. Čestitamo in mu celimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva!
Razprodaja—
V	znani Anzlovarjevi trgovini la 6214 St. Clair Avenue se zač-le danes razprodaja oblačil, kon-ekcije in drugega po zelo znižanih cenah. — Več v oglasu!
V	znani Grdina Shoppe na 5111 St. Clair Avenue se začne danes velika razprodaja ženskega perila, halj, nogavic, nakita td. po globoko znižanih cenah. — Več v oglasu!
£adušnica—
V	sredo, 5. feb., ob 7.30 zjutraj )o v cerkvi sv. Vida sv. maša za )ok. direktorja Hansa Meirer-ja, /elikega dobrotnika beguncev v henzu v letih 1945-50, za 30. dan i j ego ve smrti.
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 23 Monday, Feb. 3, 1969
O narodnostnem drobljenju v Evropi
V	Afriki je vojska med Nigerijo in njeno nekdanjo Vzhodno pokrajino, ki se imenuje sedaj Biafra. Ta se je odcepila od državne nigerijske skupnosti in se proglasila maja 1967 za samostojno državo. Vojska med obema je kruta, da vzbuja usmiljenje človeštva.
V	svobodnem delu Evrope take vojske ni, pač pa so vedno številnejša in vedno bolj zahtevna gibanja narodov, ki se hočejo osamosvojiti, sami odločati o svoji usodi. Kako je s to rečjo v tistem delu Evrope, kjer vlada Kremelj in njegova rdeča diktatura, vemo le malo, ker je vsako narodnostno gibanje med najvažnejšimi pojavi in skrbmi tajne policije in cenzure. Moremo s precejšnjo sigurnostjo reči le to, da komunistični režim po vseh deželah in tudi v notranjosti Sovjetske zveze dovoljuje narodnostno izživljanje, jezikovne, umetnostne in druge pojave kulture, dokler so usmerjeni tako, da služijo interesu “socijalistične" družbe in države, da ni v njih sledu separatizma, ki bi slabil sovjetski imperij; dokler torej imajo in očitujejo ambicijo z vsemi svojimi posebnostmi služiti socijalističnemu redu, kakor ga določa vodstvo partije in državne uprave.
Nekdo je grobo zapisal, da v socijalistično-komuni-stičnem državnem redu vsak lahko govori svoj jezik, a vsi morajo lajati za komunizem in njegovo oblast. Dejstvo je, da je v komunistično-socijalistični državi doktrina in oblast partije največja in najvišja vrednota, narodnost pa le podrejena, postranska okolnost, ki jo je, kot vse druge, treba izkoristiti za uspeh partijskega režima. Obupni kriki ukrajinskih mučencev za narodnostno neodvisnost in svobodo poredkoma in slabotno opozarjajo svet na kri, ki teče za železno zaveso za ta ideal življenja; narodno svobodo.
V	svobodnejšem delu Evrope, pred železno zaveso, pa
nam pred očmi kar mrgoli množica gibanj za narodno osvo-bojenje in neodvisnost. Čim bolj napreduje civilizacija in kultura, tem več jih je. Čim višja je raven življenja prebivalstva kake dežele, tem bolj ljudje skušajo uveljaviti svoje posebnosti, ki se jim zde dragocene, pa čeprav so proti veljavni tradiciji in redu. Če skušamo omeniti vsaj najbolj znane in važne skupine, ki sedaj že nekaj let sem terjajo o-samosvojitev v posebne države, in začnemo na skrajnem zapadu, vidimo:	Katalonce in Baske v Španiji, Baske in
Bretonce v Franciji, Flamce in Valonce v Belgiji; v Veliki Britaniji so škotska, velška gibanja in nerešeno vprašanje Severne Irske; manj so znane zahteve prebivalstva v Jura gorovju v Švici, kjer pošteni in trdo delavni ljudje te skupine Keltov bijejo podoben boj kot naši beneški Slovenci v Italiji; na dnevnem redu je vprašanje odnosov med Čehi in Slovaki, vprašanje Madžarov, Romunov in Nemcev v Transilvaniji, vprašanje odnosov med narodi sedanje Jugoslavije in sploh na Balkanu, pa tja do težje razumljivega, najnovejšega separatističnega gibanja Sicilijancev, ki trdijo, da niso Italijani, ampak poseben romanski narod, ki hoče svojo državo. Seveda ne smemo pozabiti, ampak je treba na prvem mestu upoštevati zahteve haitijskih narodov, Lit-vancev, Latvijcev in Estoncev, ki so komaj dobili državno samostojnost po prvi svetovni vojni, pa jo iz najčistejših ruskih imperijalističnih interesov spet izgubili po drugi.
Vsi ti pojavi imajo eno skupno lastnost: V toku razvoja svoje zgodovine so bili večinoma brez njihovega pristanka narodi radi tujih interesov vključeni v države, ki so jim sovražne ali jim vsaj iz svojih razlogov ovirajo svoboden "azvoj. Ti narodi, ta ljudstva so postali uporniki proti državam, ki so vanje vključeni, sklicujejo se pa na naravno pravico vsake svobodne družbe, da si sama izdela svoj red :n vodi svojo usodo po svoji vesti, svojem preudarku, spodobnostih in zmožnostih.
Politične uprave vladajočih večin so kar pri vseh narodih in sistemih enako gluhe za te klice po rešitvi manjšin v neodvisno samostojnost. Bretonski rodoljubi pridejo v francoske ječe radi najbolj nedolžnih publikacij, kakršna je npr. naša Družinska pratika,, radi najbolj nedolžne separatistične zahteve pa izgube svobodo za vse življenje. Francov režim v Španiji je znan, da v kali zatre in s silo stre vsako nastopanj Kataloncev in Baskov za narodno in državno samostojnost. Čehi in Slovaki so komaj uveljavili novo icšitcv svojih državnih odnosov, pa v takih političnih razmerah, da nihče ne more biti zadovoljen. V Transilvaniji so podobne dejanske težave kot pri nas v srbsko-hrvatskih odnosih. Madžari so se tekom razvoja za stalno naselili v vzhodnih predelih tja do srede Romunije, Romuni pa na zapad v Madžarsko. Med njimitso še strnjena naselja Nemcev tako, da razmejitev ni mogoča, izločitev tega ožtmlja iz obeh sosednjih držav pa tudi komplicirana in težavna.
Tako pridemo do poglavja odnosov narodov sedanje Jugoslavije. Prav v zadnjem času so spet spremenili ustavo, da bi napetosti v veh odnosih dali nekaj novih, vsaj začasnih ventilov, rešitve pa seveda niso našli. Naše sloven-
sko vprašanje je še vedno tam in tako, kot so ga prav označile razne narodnostne izjave od leta 1848 naprej do današnjih dni. Slovenci moramo najprej stremeti za narodnim združenjem v eno upravno skupnost, da bomo narodna celota.
Ali imajo vsa ta gibanja malih evropskih narodov, ki jih je sicer vedno več in vedno močnejša so, vsaj bolj glasna, če ne že objektivno močnejša, kaj izgledov na uspeh? Mislimo, da gre razvoj v njihovo korist. Ne bodo se uresničile njihove nade v tistih oblikah, ki so danes pred očmi separatističnih narodnih voditeljev in gibanj, toda napredek sam bo prinesel, da bo družba evropskih narodov in držav vedno bolj členovita in izrazita in s tem vedno popolnejša. V korist sedaj upornih in sedaj vladajočih bo, če bodo čim prej našli osnove skupnih resničnih koristi in jih sporazumno uveljavili. V dosedanjih pojmih državnosti, narodnosti, suverenosti, ki so vezane na ozemlje, rešitve ni, je pa v spoštovanju bližnjega in iskrenem iskanju reda v svobodi za vse: ne v zdrobljeni, ampak v združeni Evropi.
M. K.
CHICAGO

NEKDAJ:
rnj.
* SLAVNOSTNA UMESČE-.zanj je ta trgovina zelo priprav-
VANJA IZVOLJENIH PREDSTAVNIKOV, vse od Bele hiše doli do zadnjih vaških predstavnikov so za nami. Dosti govorov in slavospevov je cula vsa naša javnost in svet. To so znani običaji že od nekdaj. Prav tako tudi dosti obljub, katere je pa mnogo težje izvršiti, kakor pa jih objavljati in dajati javnosti.
Kar prav je imel neki poročevalec, ki se je vrnil iz Washing-tona, kjer je prisostvoval slavnostim umeščevanja, ko je odgovoril na vprašanje:
“S čim se vračaš, kolega, iz prestolnice — povej nam?” Poročevalec, nekoliko utrujen od potovanja, odgovori:
‘‘Vračam se s polno torbo obljub! Kako jih bodo uresničevali, tega vam ne vem povedati — to bo vam povedala prihodnjost.
In tako tudi bo. Povedal je prav.	!
In kaj naj pričakujemo od pri-hodnjosti? In kaj je sploh prihodnjost?
Besedni pomen vemo. Kakšna bo, dobra, grenka, sladka, zadovoljiva — kdo pravilen točen odgovor na to? Le On nad nami ve za odgovor — mi ne. Menda zato ne, ker zemljani smo vsak dan drugih misli in mnenj. Slednje pa nas vodijo, in to ne samo nas male ljudi, ampak tudi velike glave,
3,600 kv. milj in prebivalcev pa šteje okrog 900,000.
Zanimivo je pa to, da to deželico ves arabski svet upošteva, to iz vse notranjščine severnega, vzhodnega in južnega dela raznih arabskih dežel gredo izdelki
“Baragovo višjo šolo” v Marquettu bodo zaprli
MARQUETTE, Mich. — Koncem tekočega šolskega leta bodo zaprli Baraga Central Catholic
na. “Tule vse dobim, kar rabim, in mi ni treba od ene trgovine do druge opletati, kakor sem moral včasih preje.”
No, to je pač mnenje posameznikov, kaj jim bolj služi in ugaja. Vsak po svoje.
Ker imava on in jaz zdaj več časa, sva kar v trgovini potegnila vsak svoj voziček malo na stran in sva začela pogovor o drugih zadevah. Tako sva živahno mahala z rokami in se kre-tala, da je poslovodja trgovine naju pogledaval in si najbrže mislil, da sva morda prišla tja, da bi trgovino kupila in da drug drugemu dopovedujeva, koliko je vredna.
Med najinim pogovorom o trgovinah in businessih mi pa znanec K. omeni, da ga zanima, zakaj se Izraelci in Libanonci grdo gledajo in drug drugega lasajo.
Pojasnil sem mu nekaj, kolikor se je dalo na kratko v trgovini, da posredi je business, ali kakor so včasih Kranjci in Štajerci rekli “kšeft”. Oboji, to je izmed nas ima [Izraelci in Libanonci so trgovci in njihov bog je “business”. V tem so oboji neprekosljivi. On pa me je prosil, da bi o tem kaj napisal, da bi mu bilo to bolj znano.
“Bom videl, če se bo dalo, ne obljubim pa nič,” mu odgovorim.
katere mislijo, da vse vedo —J On pa: “Le daj, le daj! Kaj bi se to so politikarji od vrha doli do ne dalo?”
zadnjega vratarja. Vsi ustvarjajo tu in tam nekaj dobrega — največ pa zmot. Na brodovih zmot se pa družba vozi v prihodnjost. In to pove, zakaj gospodarskih, političnih, socialnih in še mnogo drugih zmot ni nikoli konca med nami.
Seveda niso svetovnih kriz in
Kolona z vozički v Jewel trgovini se je pomikala mimo in tudi midvo sva jenjala najin pogovor in začela gledati, kaj bi kaj nama ugajalo na izložbenih policah in stojalih, da bi kupila. V gneči sva se ločila.
Par dni za tem, ko je zunaj zimo pritiskala, kakor da se je
težav krivi le naši voditelji. Kriv vso njeno težo vsedla na nas in jih je ves svet, ponekod več, nekje visoko v višavah so pa drugod manj — vse človeštvo. * sneg pometali in ga pršili in suli Na vse pada nekaj moralne in1 na nas, sem se pa spomnil, kaj druge odgovornosti. Je pač člo-jme je znanec K. tedaj v trgovini veško:	Hvale in priznanja se prosil, “rad bi kaj več vedel, za-
nihče ne brani. Odgovornosti za krivice (za take ali take), te pa vsak odklanja. Neporavnane kri-J
kaj se Izraelci in pa Libanonci lasjo med seboj.”
No, pa poglejmo malo, zakaj
stopa predme vprašanje:
Kdaj se bo rodil tisti, ki bo
vice pa ne utihnejo, ampak glas- se lasajo.
no vpijejo in zahtevajo poravna-] Kdo so Izraelci, je že znano, ve in rešitve. Ne poravna se jih Kaj in odkod so Libanonci? Za-> tem, da se kako deželo prepu-'piski o njih pripovedujejo, da sti komunistom — ne s tem, da' so potomci semitskih plemen in se jo prepusti Germanom ali pa1 rodov, potomci Noetovega sina tuje zemlje lačnim Lahom, ka-'Sema, bili raztreseni vse križem kor se je to delalo do sedaj. ^p° vzhodnih in južnih delih V takih in podobnih ozirih so Kavkaza, po Asiriji, Abesiniji, velesile ravnale krivično proti Arabiji, Palestini, Feneciji in malim. Vsakemu in vsem to, kar Mezopotaniji. Pozneje so se raz-jim gre in kar je pravično. Ka- selili vse tja do obrežja zapadne dar bo tako, bo drur/>če na na- Male Azije, nad Jeruzalemom šem svetu. Dal Bog, da bi čim- ob obrežjih vzhodnega dela Sre-preje bilo tako!	jdozemskega morja. Dolgo časa
* “RAD BI VEDEL KAJ VEČ so bili pod Turki. Ko so po zad-O LIBANONU,” — Tako se je njih dveh svetovnih vojnah ne-izrazil pred kratkim moj stari katerim narodnostim po Bliž-znanec K., s katerim sem se slu-'njem vzhodu podelili saimoštoj-čajno srečal v novi Jewel trgovi- nost, je to dobil tudi Libanon, ni na Cermak Road. Jaz sem se Podjetni kakor so Libanonci v slučajno ustavil tam bolj iz trgovinstvu, so se takoj opomog-“firbca”, kako je nova trgovina li. Njih glavno mesto je Beirut, urejena in kako zgleda znotraj. Vsa deželica predstavlja majhenJkorja na svetu. Znanec K. pa mi je razlagal, da košček sveta. Obsega komaj sladkorna pesa.
za nadomestitev starega poslopja z novim, pa tudi zaradi pomanjkanja učnih moči. Šola obstoja 65 let in je ves ta čas služila vzgojnemu naporu škofije.
Prvotno je imela ta šola vse razrede, zadnjih 12 let pa se je omejila le na višjo šolo. Trenutno je tam 270 dijakov.
Zaprtje Baragove višje šole je predložil škofu Salatki škofijski šolski odbor, uprava šole sama, pa tudi posebni laiško-duhovni-ški odbor, ki je to vprašanje proučil lani. Dijake Baragove višje šole bodo premestili v Marquette Senior High .School, ki je že sedaj prenapolnjena.
P. G.
v svet ravno skozi luko Beirut in High School, ker manjka denar-zadnja leta bojkotirajo izraelska!ja za njeno vzdrževanje, denarja pristanišča. To seveda ni po volji Izraelcem in tu so začela rasti “pekoča kurja očesa” med Izraelci in Libanonci. Karkoli Izraelci naročajo kje, imajo težave pri prejemanju naročil. Sirci in vsi ostali Arabci nagajajo, kjer se da izraelskim ladjam in vsemu drugemu. To pa ustvarja iz dneva v dan nove neprijaznosti in nasprotstva. Pogosti so vsled tega spopadi ob mejah med cari-narji in stražami in tu in tam v zraku se s streli poljubljajo irt pozdravljajo letala Arabcev ip Izraelcev.
To o sedanjih sporih med Izraelci in Libanonci.
Zdaj pa še nekaj o Libanoncih.
Libanon je deželica trgovine in tujskega prometa. Od tega žive, dobro izhajajo in bogatijo.
Je deželica najpopolnejše svobode glede tako imenovane privatne incijative.
Ko pridete v Beirut in vprašate, če je morda potrebno prijaviti tujo valuto, ki jo nosite s seboj, vas carinski uradnik užaljen zavrne: “Gospod(a), prišli ste v svobodno deželo, svobodno v vsakem oziru in pogledu, tako političnem in ekonomskem.”
Beirut je veliko mesto, šteje nekaj stotisoč prebivalcev. Tu se je že od nekdaj trgovalo, že pred nekaj tisoč leti, ko so tu živeli stari Feničani. Sedanji prebi valci za njimi prav nič ne zaostajajo. V trgovinstvu so spretni, da le kaj. Ponujati in prodajati znajo tako uspešno, da ko se je zadnjo jesen vrnil neki New-yorčan s potovanja tam
Direktorju Hans Meirerju v hvaležen spomin
CLEVELAND, O. — Kot prijatelj blagopokojnega, dobrega in usmiljenega direktorja Hansa Meirerja sem od njegove žalujoče soproge prejel žalostno obvestilo, da je njen soprog po kratki bolezni preminul in njegova res svetniška duša prejela od Stvarnika zasluženo povračil lo za vsa njegova mnoga dobra dela, ki jih je izvršil v svojem nekratkem življenju.
Kmalu po prihodu beguncev z Vetrinjskega polja v Lienz so o-obiskovali jugoslovanski agenti taborišče v Lienzu s knjigo “zasledovalcev” v roki in vabili u-boge begunce na vrnitev v domovino. Mnogi begunci so bili prestrašeni zaradi teh obiskov in si poiskali varnejših bivališč v rodom bližnji okolici in polno zaupali žid, je dejal o njih svojim pri-jv varstvo, ki so ga jim nudili po-jateljem: “Libanonci nas daleč šteni Tirolci. Niso pa vedeli, da prekašajo! Ti prodajo kamelo za'je tako novo bivališče radi stro-
konja, in celo slona za telička, ne da bi kupec to opazil.”
Tako žid o Libanoncih.
Slednji (t. j. Libanonci) pa tudi ne gledajo na Žide preveč po “bratovsko”. Dolžijo jih še
gih odredb angleške zasedbene oblasti združeno z velikimi težavami za domače oblasti. Begunci v taborišču so imeli prost iz-,hod izključno do 10 km oddalje-iz- ,nosti od taborišča. Kdor je pre-
pred K, časov raznih neprijetnih dejanj in obnašanj do njih. In tega ne znajo, ali ne morejo pozabiti. Za hrbti .Židov “gliha-jo” in podobe kujejo, da bi še “karlovški mešetarji” (ali če hočete po ameriško “business bro
koračil tako mejo in so ga stražniki zalotili, je bil kaznovan z zaporom po razsodbi angleškega vojaškega sodišča.
Begunci, ki so tvegali beg iz taborišča, so si morali preskrbeti dovoljenje za stalno bivanje na
kers”) Žide že na sto milj daleč glavarstvu. To stalno bivanje je “vohali” in jim zapirali duri svo- moralo imeti tudi potrdilo, da so jih hramov.	nujno potrebni za pomoč pri do-
Tako stanje je danes tam po mačem delu po gospodarju, ka-soseskah in. okolici 'Svete dežele, mor so se zatekli. Taka potrdila Izraelci se zadnja leta hrabro je glavarstvo izdalo le na poseb-obnašajo. Hrabro so potisnili od mo priporočilo županov ali pa na svojih pragov ob Suezu Arabce priporočilo predsednika stranke
proč in pravijo, da kdor nas bo gladil, ga bomo mi gladili nazaj. Kdor bo nas po glavi tolkel, mu bomo vračali z dvojno mero nazaj.
Take so razmere med arabskimi in drugimi plemeni in rodovi in med novonastalim Izraelom. Te razmere izvirajo iz starih medsebojnih plemenskih odno-
“Volkspartei” ali druge stranke, ki pa v Vzhodnem Tirolu ni imela sedeža.
Taki begunci s stalno dovoljenim bivališčem v državi so bili tudi upravičeni do prejemanja živilskih in oblačilnih nakaznic in ob lastnem gospodinjstvu tudi do sečnje lesa za kurjavo v občinskih ali agrarne skupnosti
šajev in razmer med njimi, ki so gozdovih.
kakor zgodovina pripoveduje, Tako smo kmalu opazili be-stare že nad 6000 let, če ne še gunska dekleta, nameščena v več. In ob tem zadnjem stavku trgovini ali kot gospodinjske po-
močnice pri dobrih katoliških družinah, dalje obrtnike v de-
znal takele “peteline” kot so A- lavnicah in v podeželju po raz-rabci in Izraelci pomiriti in jih nih kmetijskih posestvih. Vsak pripraviti do tega, da bodo živeli;je bil polnopravno avtomatično med seboj kot dobri sosedje, | član bolniške blagajne in užival drug drugemu zaupljivi in drug^ vse državljanske pravice, razen diugemu dobro želeči?	volivne, kakor reden državljan.
Samostojno gospodinjstvo je iz Odgovor na to vprašanje ve le glavarjevih rok celo prejelo na-On nad nami.	Ikaznico za potrebno kuhinjsko
Vsem čitateljem “Ameriške opravo. Zgodilo se je celo, da je Domovine” iskren slovenski pozdrav ter še mnogo zdravih, ve-
selih dni!
R.
Več iz sladkornega trsa
Iz sladkornega trsa pridobimo okoli 65 odstotkov vsega slad-Ostanek daje
gospodinja v moji prisotnosti županu omenila: “Sedaj pa ima moja stanovalka več posode, kakor jaz, ki že tako dolgo prosim zanjo.” Ker je imel v Tirolah vsak župan mnogo vpliva na svoje občane, je tudi tej gospodinji imel pripravljen hiter, kratek in učinkovit odgovor: “Gospa, morda se boste kmalu pomi-
rili, ki boste pomislili, da je vsak begunec vse imetje radi komunizma zgubil. Vi pa imate še vse, kar ste pred vojno imeli.” Gospodinji so šle županove besede do srca in smo že s Passlerjevo družino v prijaznem Asslingu skoraj 25 let v najboljših prijateljskih odnosih v tem že 20 let preko velike vode. Ko so spoznali Tirolci našo vero, našo pridnost in poštenje, so bili izredno zaupljivi do nas. Tudi pokojni direktor ni zaostal za svojimi rojaki glede zaupanja, kakor bom pozneje nakazal.
Prvič sem se s tem velikim dobrotnikom sestal začetkom leta 1946, ko me je predstavil prvi tajnik “Volkspartei” kot predsedniku stranke za Vzhodno Tirolsko. Takrat sem prosil direktorja za posredovanje v korist mojega nečaka Rebolja, ki sem ga rešil pred umorom komunistov, ker so ti že preje mučili in umorili očeta in dva njegova brata. Takrat je bila Vzhodna Tirolska še pod koroško upravo in je kot socijalistična uprava rada ponagajala Tirolcem.
Kot edinega begunca se mi je posrečilo tega mladeniča, ko sem vsega skupaj skrbel zanj prav osem let, spraviti v učenje kleparske obrti.1 Kar hitro mu je celovška vlada odpovedala še dalje posečati obrtno šolo in mu hotela s tem preprečiti nadaljnje u-čenje obrti.V tej zadevi me predstavi tajnik stranke g. Strasser, tudi že pokojni, predsedniku stranke Meirerju s pripombo: ‘Predstavim Vam tega begunca, pa Vas obenem obvestim, da ta gospod ni črnoborzijanec, se pe ča s trdim duševnim delom.”
“Kaj mi to pripovedujete, od nečesa mora živeti, če je vsega po komunistih bil oplerijen.” Kako je bil direktor pripravljen za hitro pomoč in izkazati takojšnje zaupanje, naj hitro povem. V nekaj minutah pogovora po telefonu je ubogega vajenca rešil mučnega položaja s pripombo: “Ako Vam bodo še kaj nasprotovali glede obrtne šole, prosim, obvestite me.” Mene je vprašal, kje sem zaposlen? Ko sem mu povedal, da pri veletrgovcu z železnino poučujem štiri njegove pomočnike za trgovski samostojni izpit, je zamahnil z roko in pristavil: “Ta Vam ne bo preveč plačal, mogoče Vam bo dal nekaj srajc in kako staro posodo.” Kakor bi že vnaprej vedel g. direktor za to plačilo. “Ker ste begunec, Vam bodi te srajce gotovo koristile in gospa mi je dala precej oškrb-Ijen lavor. “Kako je Vas moj mož nesramno odpravil za tako naporno delo. Jaz bi Vas prav gotovo drugače, pa žal ima pri nas besedo moževa sestra in jaz nobene besede v korist sočloveka ne smem reči.” Ko sem med direktorjevim telefonskim pogovorom opazoval njegovo knjižno omaro in pohvalil njegova gospodarska in državna dela v o-mari, kakor Gumplowitza, znanega gospodarstvenika svetovnega slovesa, dr. Schrotta, dr. Seidlerja in druge državoznan-stvene učenjake, mi popolnoma kratko ponudi službo pri svojem bratu za transportno podjetje. “Jaz bom naprosil direktorja gimnazije, naj po slugi sporoči Vaši soprogi, da boste danes z menoj in mojim bratom skupaj obedovali.” Stanoval sem namreč v podstrešni sobi gimnazije, ki je bila last samostana. “Ako ne boste zmogli in ako ne boste sposobni za ureditev podjetja in. ga postaviti na moderno podlago, Vas bo delo samo zapustilo, sicer pa se takega konca pri Vas ne bojim.” Po obedu sem delo prevzel, pisarniškima močema je direktor svetoval, naj me ubogajo in enako je svetoval obema lastnikoma podjetja.
Na tako zaupanje sem bil tako ponosen, da sem noči žrtvoval ■ za študij avstrijskih zakonov, zadevajoč posredne in neposredne davke in zahtevajoče davčne bilance. Po nekaj mesecih me prosi direktor, naj takoj zamenjam (Dalje na 3. strani)
GOSTAC MATEVŽ
Spisal F. S. Finžgar
Lepe nedelje popoldne je sedelo nekaj mlajših mož in več fantov v krčmi pri Lukancu v Zabrezju. Sredi pogovorov je Vstopil Rogačev Stef. Doma je bil iz sosednje fare, znan tudi v Zabrezju. Za trakom na klobuku je imel zataknjenih po vrsti pet krivcev: svojega in še štiri druge za znamenje štirih zmag. Prisedel je med fante in si naročil maseljc vina.
“Oho, ti si že štiri podrl, kakor kažejo krivci,” ga je ogovoril Triplatov.
Štef je pomaknil klobuk na glavi nazaj in nekam malomarno pritrdil: “Nisem imel prida opravka z njimi.”
“Pa so ga oni več imeli s teboj. Saj te poznamo,” je rekel Kraljičev.
Štef je bil zares znan kot najboljši bojevalec v “ringanju”. To nemško besedo so tedaj rabili. Fantje, ki so se poskušali v takem bojevanju, so imeli vsi pod ovratnikom pri suknjičih všite močne vrvce, da jim ni sobojevnik razčesnil suknjiča.
“Nič me ne poznate. Ljudje Vse povečajo. Take misli sem: izberite koga izmed sebe, pa se bova vrgla. Potlej boste spoznali mene in njega.”
“Aha, ali se ti ljubi še šestega krivca?” mu jo je brsnil na izzi-' Vanje možak izmed omizja.
Štef se je odkril, položil klobuk s krivci na mizo in rekel:
‘ Tukaj so. Ne bom jokal za njimi. Kdor jih dobi, mu bom srečo stisnil in za vino bom dal. Izberite si ga, če niste mevže!” Zbadljivka je fante zabolela.
“Taka beseda je grda in krivična! Sram te bodi!” mu je vrnil Tevž in udaril ob mizo.
“Ne zamerite! Besedo vzamem nazaj. Prav si mi povedal. Zato se pa vrziva, da bo lep in pravičen konec.”
Omizje je za hip utihnilo. Vse c-či so se uprle v Tevža. Tevž je sinil kvišku. Srepo je pogledal Stefa in rekel: “Pa se dajva!” Omizje se je dvignilo. Tevž je stopil k vratom in rekel: “Počakaj, štef. Domov skočim. Zak-mašnega suknjiča si ne dam pretrgati. Takoj se vrnem.”
Vsa družba je šla na dvorišče. Kaglo se je nateklo ob njej polno radovednežev iz sosednjih -'-iš. Lukančeva dekla je bila namreč hitronoga skočila na vas, povedala tam igrajočim se fantičem, še v hiše se je za hip Vtaknila, da je jezična brž izblek-nila: “Štef in Tevž se bosta me-tala.”	, . ,
Gospodar, krčmar Lukanec, je stopil na široki, osušeni kup gnoja in poklical fante: “Brž som, da ga dobro potlačimo in gladko zabodimo!” Resno so se “ringali” vselej na mehkem, da si kdo na trdežu ni zlomil kakega uda ali se pobil po glavi.
Štef je vtem šel v hišo, si namočil polič vina in ga v dušku tzpil brez kozarca, kar pri tuljavi. Lukanec je stal pri bojišču Jn fantom ukazoval, kje in katero izboklino na kupu naj še Potlačijo. Kraljič, ki je stal ob t'jem, ga je opomnil: “Lej, Štčf £i napija pogum. Še Tevž naj si ga privošči za moč.”
“Nočem,” se je odrezal Tevž ?a njegovim hrbtom, ko je ves Zasopel že prišel v delovnem suknjiču. Pogledal ie po bojišču tn fantom rekel: “Dobro je. Ne-hajte!”
Stef in Tevž sta odložila klobuke na klop pred hišo in sto-Ma na stlačeni kup. Na njdm sta si segla v roke v znamenje, ba boj ni surov pretep iz sovra-stva. Potem sta se takoj spopri-Ma.
Ze začetni spopad je bil tako 1rd, da je vsem gledalcem zaprlo sapo. Nihče ni črhnil besedice, autje, ki so se sami že tudi kdaj
da bi ga izpodnesel in vrgel. Toda Tevž se je z obema nogama držal tal, kot bi se bil zakoreninil. Štef mu je bil posebno nevaren, ko ga je skušal objeti čez hrbet, da bi ga dvignil. Toda Tevž je vselej usločil hrbet, da ga Štef ni mogel stisniti. Ves široki kup sta boreč se večkrat prehodila. Toda sreča se ni hotela nagniti nobenemu v prid. Obema je curkoma lil pot po obrazu. Tedaj je Štef glasno rekel: “Oddahniva se!” Odšla sta vsak na svoj konec, globoko dihala in si otirala z rokavi potne srage z lica. Napetost med ljudmi je bila tolika, da celo med oddihom ni nihče na glas spregovoril. Fantje so boj ves čas spremljali z očmi, z obrazi, celo roke so jim samogibno želele pomagati Tevžu, da bi otel njih domačo čast.
Ko je Štef dejal: “Konec oddiha! Naprej!” — sta spet treščila skupaj. Tevž je bil dovolj prebrisan, da se je ob prvem spri j emu le izmikal in preudarjal zvite prijeme Štef o ve. Sedaj je pa začel napadati on, da se mu je Štef umikal. Prav ob robu kupa pa se je Tevžu posre-ičilo, da je Štef a prežel krog pasa, ga dvignil od tal in vrgel po obronku kupa. Vihar vzklikov je bil tolikšen, da je odmevalo od Rebra in od skal za vasjo. Tevž je stopil kraj kupa in pomolil Štefu roko. Toda Štef od sramote ni dvignil ne glave ne roke. Fantje so poskakali na kup, obdali Tevža in ga kar nesli pred hiko. Tevž se jih je otresal in jim ukazal: “Pojdite po Štefa. Morda se je le kaj udaril!” Fantje so Štefa, ki so mu noge tičale v plitvi luži gnojnice, dvignili . Nobene jeze ni razodeval. Nasmehnil se je in rekel: 'Sedaj sem iztaknil pravega, Tevž je junak!” Odšel je z njimi pred hišo, segel na klop po svojem klobuku in krivec za krivcem iztikal izza traka ter ga za-sajal na Tevžev klobuk. Družba, še vsa hrupna, je šla v krčmo. Prvi je bil Štef, ki je ukazal dva bokala Tevžu na čast. Natočil mu je in napil: “Daleč naokoli si ti prvi, ki me je podrl. Pozdravljen, prijatelj!” Trčila sta in si krepko stisnila roki.
Pozna noč je bila, preden se je družba ločila. Tevža so fantje pospremili, grede vriskali in peli. Sredi domače vasi so še eno urezali in se razšli. Tudi Tevž jo je naglo mahnil po stezi proti Marušini kajži. Tik pred hišo ga je nenadoma poklicalo srce. “Vida, Vida!” je zakljuvalo. Nič se ni obotavljal. Obrnil se je in za vrtnimi plotovi tiho odšel. Skočil je na Novakov vrt in. se pritihotapil pod Vidino okno. Ko je potrkal, se je prihulil in z roko držal klobuk s krivci pred oknom. Slišal je, kako je Vida naglo skočila s postelje in prijela z roko Tevžev klobuk s krivci.
“Tevž, toliko krivcev! Vsa iara že ve. Zakaj se mi skrivaš?” V tistem trenutku je priletelo v Tevžev hrbet debelo poleno. V bledi jezi je bil Jur zaslutil, da se Tevž to noč gotovo pride pod Vidino okno pobahat s šestimi krivci. Skril se jc in ga pričakal s polenom. Tevž ja odskočil, popustil klobuk v Vidini roki in jo udrl za napadalcem. Ob polni luni je videl, kako je tekel čez vrt. Pri plotu ga je Tevž ujel, ga zgrabil in vrgel na tla. Bil je. res pomolajdež Komarjev Jur. Tevž mu je pokleknil na prsi in ga stisnil za goltanec: “Ali hočeš, da ti tisto vražjo dušo izženem, lump!’*
Jur sc ga je skušal otepsti; opletal je z dolgimi nogami in stiskal pest. V pesti je Tevž opazil nož. S čevljem mu je stopil v zapestje in mu nož izvil. “Tak . tako! Z nožem na soseda? Ali ^etali, so hitro opazili, kako naj ga sedaj tebi porinem med ‘'J'ef pretkano išče trenutka, ko rebra? Fej te bodi!”
^ bil Tevž le na eno nogo oprt,	(Dalje prihodnjič)
DIREKTORJU HANS MEIRERJU V HVALEŽEN SPOMIN
(Nadaljevanje s 2. strani)
privoljenjem gospodarjev blagajničarko podjetja in jo vpeljem za meni v pomoč pri knjigovodstvu in si poiščem blagajničarko, ki jo bom sam preizsku-sil, četudi bo Slovenka. Takoj sem se spomnil na absolventko-begunko trgovske šole, neko Vero Oblak, ki se je odlično izkazala kot blagajničarka v snažnem in točnem delu. “Nikdar nisem mislil, da imate Slovenci tako točne, sposobne in vestne rojake, prav zadovoljen sem s stanjem v pisarni,” reče nekoč brat direktorja.
“Vi boste, g. Lukež, ko boste vpeljali bivšo blagajničarko vam pomoč, pri bratu samo dopoldne, največ do ene popoldan, za isto plačo brez odbitka. Popoldan pa boste nanovo za štiri leta nazaj postavili novo knjigovodstvo in nove davčne bilance pri našem listu “Osttiroler Bote”, za katero preureditev sem kot član upravnega odbora pri davčni o-alasti že prejel zadevno dovoljenje, da se davčne napovedi prejšnjih štirih let smejo uničiti in Vaše upoštevati.” Za uspešno bilanco tega lista sem prejel sklep upravnega odbora, da mi bodo list poleg plačila za delo do smrti pošiljali brezplačno. To zapišem, da vsak Slovenec spozna pravično oceno Tirolcev za delo, ki je dober sad rodilo. Visoko spoštovanje so imeli Tirolci do vsakega begunca-obrtnika, ki je s svojo pridnostjo in vestnim smoter-nim izdelkom dokazal veselje za uspešni izdelek. Znan mi je slučaj begunca-slikarja, ki je prejel naj višje odlikovanje obrti pri mojsterskem izpitu, domačin iz Kranja, po imenu Šmid. Tu bivajoči, še danes naš družinski prijatelj, že c če več otrok, je bil v Lienzu spoštovan od najuglednejših osebnosti, ker je z velikimi žrtvami preslikal samostan dominikank in frančiškanov in ni samo godrnjal nad begunsko usodo, le delal je v božjo čast za dobro ime Slovencev. Predrz-
naroda. Kakor veste, g. Klezin, g. Otto Zittera Vas že skoro 20 let v vsakem pismu na mene pozdravlja in Vam želi dobro.
Direktor Meirer je bil povsod udeležen, kjer je bila potreba pomagati brezdomcem, ki so zaupali dobrim Tirolcem. Tako je bila njegova iskrena želja pre-skrbeti vsem tem zvestim siromakom novo človeka vredno stanovanje. Z njegovim trudom so danes gotovo vsi zaostali begunci za smešno nizko najemnino preskrbljeni z zdravimi stanovanji. Ko je po meni zvedel g. direktor o čevlj ar j u-beguncu, ki je ustanovil v skrajni vasi ob meji Kartitsch samostojno delavnico in si izbral Tirolko za zakon in da se srečnega počuti v tem lepem gorskem kotu, je bil izredno vesel in mi naročil, naj mu želim vso srečo v zakonu in njegovi obi-ti. Izredno je bil vesel direktor, ko sem mu sporočil, kako sta se pogodila glede znanja jezika. Čevljar je bil skrajno slab v nemškem jeziku, nevesta pa slovensko sploh niti besede ni razumela in vendar se je ljubezen prav normalno vžgala. Sklenila sta, da bo mož učil svojo nevesto slovensko, ta pa svojega ženina nemško. Ko sta me pred časom srečala neko soboto na trgu v Lienzu, sem jima čestital in dekle, že žena, me je nagovorila z malim naglasom v lepi slovenščini. “Ljubezen medsebojna je naju naučila oba jezika.” Tako je veselo in smehljajoč se mi prijazno odgovorila.
Posebno čustven je bil do u-bogih Rusov-beguncev, ki so bili že drugič begunci in srečno se umaknili groznemu pokolju v1 predmestju Peggetzu, ki so ga' priredili Angleži in komunisti — ruski nad Rusi antikomunisti, ki so se uprli vrnitvi v domovino v pokol. Direktor se je na tihem in s svojo skromnostjo za te grobove z glavarjem zelo zanimal, da niso bili zravnani z zemljo in danes tvorijo lepo u-rejeno pokopališče v res lepem kraju ob Dravi, kamor prihajajo celo odličniki iz daljnih krajev Avstrije vsako leto na spominski dan te podivjane groze komunistih.
stavraciji. Tudi pri teh obnovitvenih delih je bil mnogo zaposlen.
Pokojni direktor je mnogo pomagal reševati razne pereče zadeve obeh samostanov, tako pri dominikankah kakor pri frančiškanih.
Dva dni pred mojim odhodom v Ameriko me je prosil za sestanek v samotni sobici restavracije “Pri roži”. Ta poslovilni sestanek je bil izključno nama v slovo namenjen. Vse težave mi je zaupal, ki jih je moral v življenju premagati, ako je hotel sebi in svojim dragim biti v u-spešno pomoč. Končno je pri tem sestanku mi zaupal: “Gospod inšpektor, mnogo pelina mi je Bog v premagovanje nasul, da morem vse prenesti iz ljubezni do Boga, do moje ljube domovine in svojcev.” Ta prisrčen večer mi bo ostal do smrti v spominu. Priporočal sem mu naše brate Slovence, naj jih ne zapusti, kadar bi nanje pritiskala tudi duševna stiska. Obljubil mi je, da se z njegove strani po mojem odhodu ne bo prav nič spremenilo v zadevah, za katere sem ga prosil pomoči.
Mislil sem, da sva se ta večer že za stalno poslovila. Zelo sem se motil, že zgodaj naslednji dan zjutraj potrka na vrata in mi izroči steklenico žganja, sedem let starega tropinovca, za slabosti na ladji.
Zjutraj naslednjega dne so se zbrali na kolodvoru Lienčani z gospemi in trvdka, kjer sem služil. Vsi so slutili, da greva v no-
vo trdo življenje v skrbi za sino-
vi, da bodo lažje dosegli začrta- v^k“hvafežnih‘izdltoih ne cilje. Gospe m gospodične so b mojo
obsule
ženo z žlahtnim
je cele prve svetovne vojne. Hranil in varčeval je skoraj do skoposti, katera lastnost se ga pozneje ni nikdar držala, pač pa obratno, mnogo je razdal in ni umrl kot kak bančni magnat. Varčeval je strogo, da je mogel kriti popoldne stroške za študij kot mizarski pomočnik, kakor tudi pomagati svojim bratom in sestram. Ko sem bil v Lienzu, sem premnogokrat čul: “Direktor Meirer se je tako trudil, da je skoraj vsem bratom in sestram prav krepko pomagal do dostojnih in poštenih poklicev. Dočakal je starost 75 let; bil je zgleden, pošten mož.
To sem napisal o možu, tihem junaku, ki je imel s svojimi dobrimi deli do bližnjega toliko o-pravka, da se nikdar ni sam silil na odlična mesta v javnem življenju, čeprav so mu bila taka odlična mesta od rojakov stalno ponujana. Za pomoč cerkvenim ustanovam je bil ves prosti čas uporabil v božjo čast in nobena žrtev mu ni bila tako težka, da bi jo z godrnjanjem sprejel. To pričajo njegova pisma na mene v daljno Ameriko.
To o blagopokojnem direktorju sem napisal vsem drugim Slovencem v hvaležen spomin, ki so ga poznali ali ne, ako so bili v najtežjih časih od tega moža prijeti pod pazduho in rešeni marsikatere težave, za katero morda še danes ne vedo, kdo jih je rešil.
Prav gotovo pa kot Slovenec si dovolim priporočati pokojnega direktorja v pobožno molitev vsem trem bratom Klamar-jem, ko se je tako zelo razveselil
darov
poplavi. Enako g. Klezinu za
,, ,	....	, enak velikodušen dar poplav-
cvetjem Med poslavljanjem sto- ljencem Tud, vas je dJktor
p. na stopnico vagona d,rektor s hvaležnostjo omeni,
m reče: “Vlak iz Italije ima eno ^
in pol ure zamude radi zveze | at • j t	,
T ,	, T ,, v	. Njegovim sodelavcem doma in
Innsbrucka. Lahko se se premi- j •	, ■	,	, . .
v. .	,	,	. F f . podrejenemu osobju v banki in
H d	,T-M5' drag:.predvsem njegovi enako dobri
°lf'	!“_!!J?5raV1 I soprogi in družini pa izrekamo
naše prav odkrito sožalje. V sre-
zamudo, vagoni iz Innsbrucka so!,
t i i • i.	.	P® komunistih. Ta dan oriso-
nem si zlorabljati njegovo izred-- +	• •	, .,	. F
nn	,J. J feuv0 .lzrecl :stvujejo tudi dostojanstveniki
no^ skromnost in radi ugibanja katoli§ke cerkve_
reu, a je ta ti i junak dela g. j poru|ene Cerkve so bile direk-
Karl Klezin, sedaj v Brooklynu enako požrtvovalen za ugled Slovencev v Ameriki. Le tiho delo iz ljubezni do Boga in naroda nas bo približalo do uvrstitve v družbo uglednih in poštenih narodov. G. Klezinu niti še danes ni znano, kako ga je spoštoval pokojni Meirer radi poštenega dela in moralnega življenja. Bog naj Vas, dragi g. Klezin, v tem dramatičnem času našega naroda ohrani še dolgo vrsto let v Vaši pridnosti, nesebičnosti iz
ljubezenskih nagibov do našega župna cerkev po temeljiti
tor ju posebno na skrbi. Staro, skoraj porušeno cerkev so prav z njegovo pomočjo popolnoma obnovili ob Koroški cesti pri vhodu v mesto. Ta cerkev se sedaj imenuje votivna cerkev in dijaki konvikta imajo v tej cerkvi bogoslužje. Enako je bila popolnoma obnovljena samostanska cerkev dominikank in končno ni odnehal pri obnovah cerkva prav do dneva smrti. Menda prav ob smrti je bila slovesno zopet o t v o r j ena zgodovinska
bili priključeni in vlak je odpeljal in morje robcev se je še daleč nazaj videlo v slovo.
Morda sva edina Slovenca z mojo predrago pokojno ženo o-stala zvesta obljubi, da bo najina hvaležnost trajala do konca najinega veže preko velike vode v tujini s to, tako preizkušeno staro skupno domovino Avstrijo, ki Slovencem v 600 letih ni prizadejala toliko gorja in sramote
do, 5. svečana, ob 7.30 zjutraj bo
spominska sv. maša za trideseti
dan smrti v župnijski cerkvi sv.
Vida v Clevelandu in ta dan se
bomo posebej spomnili njegove
svetniške duše. Utrujena pobož-
v.	.	.na duša, uživaj večno življenje
življenja, Ju naj naju in veselje, Ru(JolI Lakež st
Hanoi zmanjšal zahteve?
PARIZ, Fr. — Po zadnji seji
na 5 točkah zahtev OF”.
Iz celotne izjave in njene nove formulacije sklepajo zahodni zastopniki, da je Hanoi svoje zahteve za končanje vojne zmanjšal. Da dejansko ne zahteva več. da dobi vso oblast v Južnem Vietnamu O s v o bodilna fronta Južnega Vietnama, ampak da dobi ta pravico postati del političnega življenja Južnega Vietnama. Ta naj končno sam odloči o svoji bodočnost.
V koliko so sklepanja diplomatov pravilna, bo mogoče videti pri razgovorih obeh strani v četrtek. Ni izključeno, da je a-meriški zastopnik C. Vance, ki je v preteklosti pokazal dosti veliko spretnost in prožnost, že v naprej pozvedel, ali obstoji kaka sprememba stališča Hanoia ali ne.
Ženske dobijo delo
narodu v ožji domovini v 25 letih.
Gospod direktor je imel zelo trdo življenje v zgodnji moški dobi. Svoje življenje je začel z mizarskim pomočnikom v dominikanskem samostanu. Oče mu je umrl, ko menda, kakor slika kaže, še polovico bratov in sester ni bilo preskrbljenih. Udeležil se
Iščemo gospodinjsko pomočnico
Pošteno in zanesljivo, do 50 let starosti. Ob sobotah Hišno delo in malo likanja. Priporočila. Mora razumeti angleško. Na Cleveland Heights. Kličite: YE 2-5573.	—(27)
Delo dobi
Iščemo pomivalko posode, od 3. pop. do 8. zvečer, ob ponedeljkih, torkih in sredah.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. 361-5214
(23)
MALI OGLASI
House for Sale
Four-bedroom, brick, with 3 acres of land in Willoughby Hills. Call 256-3489 from 8:00 a.m. to 9:00 p.m.	(25)
PrfjafGl’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA. ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St.: EN 1-4212
V najem
Lepo 5-sobno stanovanje, zgoraj, garaža, zasebni plinski furnez in vodni tank na E. 63 St. Kličite 431-0542, od 2. do 3. ure pop.
! konference za končanje vojne v
i	i ■	- a"(Vieti
kor divji komunizem našemu
namu so zahodni diplomatje pri tehtanju rdečih izjav opazili, da je Hanoi svoje stališče postavil nekaj malega drugače kot preje. Dotlej so stalno zahtevali, da mora biti vsak dogovor le v sporazumu z znanimi 4 točkami Hanoia in 5 točkami OF, sedaj je zastopnik Hanoia Xuan Thuy izjavil, da “more konferenca doseči uspehe le, če temelji... na 4 točkah Severnega Vietnama in
Lot naprodaj
197 x 447 v Chesterland blizu Rt. 306 in Mayfield rd., na cesti, kjer so dražji domovi. Tla-kana cesta in plačana; plin. Za več pojasnila kličite
J. KNIFIC REALTY 481-9980	820 E. 185 St
(3,5 feb)
-	-------- . *•.... JlL - 4
PRI VAJI Z OROŽJEM — Mornarji iz Južnega Vietnama se vežbajo v pomorskem oporišču v San Diegu, Na sliki jih vidimo, ko telovadijo s puškami. Te vaje so za utrditev telesa ne za vezbanje v rabi orožja.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA IN OČETA
Martin Rogel
ki jc umrl 2. februarja 1968
Čas beži v naglem toku, leto dni so že minuli, ko smo žalostni, v joku, truplo Tvoje v grob zasuli.
Čas beži, a rane nam ne celi, spomini dnevno nam hite. k Tebi — našem ljubemu, ter nove nam odpirajo solze.
Le počivaj v božjem miru, kjer ni gorja, kjer ni solza, in trudapolna pot na svetu naj nas pripelje k Tebi — vrh zvezda!...
Žalujoči:
soproga PAVLINA, hčerka STEPHANIE s soprogom LEON CHAPMAN, sinova: MARTIN s soprogo RUTH STANLEY s soprogo OLGA in DRUGI SORODNIKI
Cleveland, O. 3. februarja 1969.
Jerzy Zulawski:
NA SREBRNI OBLI
ROMAN
Razvijal se je nenavadno naglo, očitno pod volivom tukajšnjih življenjskih pogojev. S štirinajstimi leti je bil že dorasel in dozorel mož. Tudi starejši deklici sta hitro doraščali. Na pogled sta bili brsteči cvetki, ki se že nista zavedali svoje mikavnosti, pa sta že dehteli in nemara slutili, da sta že vabljivi in da se v njiju spolnjuje neka skrivnost, raste neka nedoumljiva moč, ki ju dela dragocene, zaželene, svete.
Njuno razmerje do Toma se je dokaj spremenilo. Dosihmal sta mu bili služabnici, dva pisana metuljčka, ki sta kar naprej frfotala okoli njegove svetlolase glave in iskala prilike, da bi mu ugajala ali pomagala. Zavedal se je svoje premoči, ki se mu je zdela docela naravna stvar. Podcenjeval ju je in gledal nanju zviška prizanesljivo. Kadar je bil posebno razigran, je katero pogladil po bujnih, mehkih laseh, a to je storil z izrazom dobrotnega vladarja, ki blagovoli nagraditi vdanost svojih podložnikov, vendar tudi skrbi, da jih ne bi razvadil s prepogostimi razodevanji svojega monarhičnega ugodja. Tomovo razmerje do sestra mi že spočetka ni bilo všeč in prenekaterikrat sem ga oštel, gledaje, kako brezobzirno ravna z njima in jima v zahvalo dovoljuje, da ga smeta ljubiti. Niti slutil nisem, da se bo vse to prav kmalu temeljito spremenilo.
V "času, o katerem govorim, sta dekleti začeli previdneje izražati -svojo ljubezen polbratu, zdelo se mi je, da sr ga celo izogibata. Le kdaj, kadar ju ni videl, sta plaho, skrivaj obračali oči za njim, a vselej, če se jima je približal, ju je oblila rdečica. Čimbolj sta se odtujevali Tomu,
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
MAINTENANCE — JANITOR needed. LOOMIS SAVINGS and LOAN ASSN. 1359 W. 51st. Ask for David Opas.
YA 7-6700
(25)
BUSINESS OPPORTUNITY
BOWLING ALLEY — 10 Automatic fowling lanes, Lounge, Snack Bar, Pool tables. Parking, Building incl. in Chicago.	CO 1-2653
(23)
CLEANERS Roosevelt-Harlem Reasonable, good for tailor. Phone 386-0898
I	(23)
CAFETERIA — Death in family causes REST, recently converted to Cafe. Small amt. of cash involved. Heavy populated area. 548 W. Polk St.	422-4642
(24)
CAR WASH — Compl. Automatic Stand, gas; nr. W. Sub. Real Estate included. Call: 894-4358.
I ■	(24)
LAUNDERETTE — For Sale Excellent business. North-West Side 763-9384
(24)
LIQUOR STORE — TAVERN RESTAURANT — By Owner With adjoining large lot. Good location. CO 4-8725
tembolj prisrčni, nežni sta bili druga z drugo.
Sprememba se je izvršila naglo, neopazno, da sam nisem vedel kako in kdaj. Ko sem gledal na te... otroke, z našega zemeljskega stališča, sem vedel samo to, da je spremembo izvršila narava, ki hoče ustvarjati, čeprav se kasneje maščuje nad sredstvi in deli svoje velike volje.
To ni bilo več sorodstvo: bili sta ženski in mož.
Oni sami, kar je naravno, tega še niso razumeli. Tom se je trudil, ravnati s sestrama po starem, pa mu je ponavadi izpod-letelo. Vpričo deklet je izgubljal svojo prirojeno samozavest in se često zmedel. Vse ]e kazalo, da sta nežni deklici močnejši od njega, bodočega vladarja Lunja-nov. Zdaj je služil on njima dvema. Znašal jima je živeža, skrbel za njuno obleko, udobnost, zabavo, stikal za školjkami in koščki jantarja, ki sta si jih vpletali v lase, ali pa ju je ob lepem vremenu vozil z barko po morju. Na take izlete sem moral tudi jaz, ker dekleti, ki sta bili vzgojeni skupaj s Tomom in prebili po cele dneve z njim, začuda nista hoteli sami z njim na morje. Ker sem bil bolj krepak in izkušen od Toma, sem včasih hotel veslati sam, pa mi ni dal. Seveda mu ni bilo žal starca, le pred dekletoma se je hotel postaviti s svojo močjo in urnostjo.
Skratka, pred mano se je razpletala večna komedija, pa sem o vendarle rad gledal. Bili so kakor ptički v mojih rokah, čutil sem utripanje njihovih drobnih src, vedel, kaj govore ti utripi in razumel tisto, česar oni še niso razumeli. Bog ve, če ni bilo po Martini smrti to razdobje edino, ko sem se čutil malone srečnega ... Nekaka sveža pomladna sapa je vela vame od teh otrok, ki je v njih dozorevala velika skrivnost življenja in ljubezni.
Tudi to so danes spomini iz davnine. Tako toplo mi je ob teh spominih, saj mi je ta obla dala bore malo ur, ki bi se vesel, brez bolečine povračal vanje.
In spet — strašna ironija življenja! Tomova ljubezen do Lilije in Rože — zakaj obe je ljubil enako— ta ljubezen, ki mi je bil že sam pogled nanjo raznežil srce, je spravila na svet ta bedni, pritlikavi narod, ki opleta okoli Toplih jezer.
2e sama misel na to me strese, kakor bi v košari med rožami iznenada zagledal nagnusen mrčes.
A kaj se ve, nemara delam krivico tem čurimurcem. Predvsem so reveži, taki reveži, da se ob pogledu nanje upira v meni moj človeški ponos.
Tom je bil še za celo glavo višji od njih. Spominjam se njegove drobne, lepe postave ... Bil je odločen in razumen. V očeh je imel še tisto, česar malone zaman iščeš v očeh njegovih otrok, imel je: dušo.
Vse to je preveč grenko zame, da bi mogel o tem mirno pisati.
Zakaj se je izteklo tako? Čudno vprašanje, ki mu ni odgovora. Zato, zaradi česar smo bili prišli sem, zaradi česar je umrl Tomaž in zapustil Marto nama dvema, zaradi česar sem se ji odrekel, čeprav sem bil bliže njenemu srcu, in zaradi česar še vedno živim — to se pravi, zaradi usodne, neizbežne nujnosti, ki zvezde prižiga in ugaša, a skrbi za blagor in srečo človeka kakor veter za zrno morskega peska, ki ga odnese s seboj. .
Berem, kar sem zadnjo noč zapisal na te papirje, in nehote se vprašujem, čemu in komu pišem vse to.
Svoje dni, ko sem beležil pri-
i^igodc z naše poti skoz puščave, in ''"'kasneje', ko sem opisoval prva leta našega življenja na Luni, sem mislil: Lunjanom zapustim ta dnevnik, naj vedo, kako smo dospeli sem, kaj vse smo morali prestati in premagati, preden nam je uspelo najti pogoje za znosno življenje. Toda danes — ta misel je vendar smešna! Lunjani, kakršni so, nikoli ne bodo povohali teh papirjev. In tudi ne maram, da bi kdaj brali, kar pišem. Kaj bi imeli od tega? Kaj jim mar moja doživetja, moja čustva, moje bolečine? Ali bi jih mogli razumeti? Ali bi videli v teh papirjih kaj več kakor fantastično in zanje nejasno povest? In nazadnje, čemu jim praviti, da so izrodek sijajnega plemena, ki vlada s svojim duhom nad daljno in lepo zvezdo? Tisti hip, ko bi to doumeli, bi jih popadlo hrepenenje, trpeli bi, gnusili bi se sami sebi, kakor se meni, ko gledam nanje.
Tukajšnji ljudje naj sčasoma pozabijo, kaj so bili nekoč na drugi zvezdi — rešimo jih “metafizičnih hrepenenj”.
Danes pišem svoj dnevnik zase. Ce bi upal, da ga bom nekoč na kak čudežen način poslal na Zemljo, bi ga pisal kakor pismo bratom po duhu, ki so ostali tam, pozdravljal in blagoslavljal bi na vsakem listu široka polja, žita, cvetlice in sadove, gozdove in sadovnjake, ptice in ljudi, vse, kar ima tako neizrečeno visoko ceno v mojih spominih.
Toda jaz vem, da se to ne bo zgodilo nikoli, da ne morem po-
li
ANZLOVAR'S DEPT. STORE
f>214 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, OHIO 44103
20% popusta RAZPRODAJA 20% popusta
f
Cene vsega blaga v zalogi so znižane za najmanj 20%
Več vrst oblačil znanih tovarniških znamk gre v popolno razprodajo po globoko znižanih cenah. Tisti, ki še morda ne poznate naše razprodaje, pridite in oglejte si jo. Vsak se bo prepričal, da mu nudimo velike koristi. Dobrodošli vsi! Pridite, pomudite se v trgovini, oglejte si vse blago popolnoma brezobvezno.
DAJEMO IN SPREJEMAMO EAGLE ZNAMKE, DVOJNE OB TORKIH.
RAZPRODAJA KONČA V SOBOTO, DNE 15. FEBRUARJA.
T
V BLAG SPOMIN
OB DRUGI OBLETNICI ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTILA NAŠA PRELJUBA SOPROGA IN SVAKINJA
Anna C. Herbs!
Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 2. februarja 1967.
Če bi ljubezen, odločila in solza mrtve obudila, ne krila Tebe bi gomila, saj si vsem najdražja bila.
Žalujoči:
soprog EDWARD ter ostalo sorodstvo.
Cleveland, O. 3. februarja 1969.
’'W	- “ v k .
slati ene same besedice svoji Zemlji, ki jo obletavam samo z mislijo in pogledom, kadar me hrepenenja prižene na tečaj, odkoder strmim v svejo domovino, sijočo nad puščavami.
Potemtakem pišem zase. Sam s seboj kramljam kakor vsi starci. Le tu in tam, kadar sam sebe nalažem, češ, saj vendar pišeš ljudem, ki so ostali na Zemlji, mi srce v prsih oživi, senca mi zagore in tako mi je, kakor bi spletal nit med sebej in daljnim, daljnim planetom.
Takrat me zgrabi, da bi nadrobno popisal vse tukajšnje življenje, izpovedal svoje misli, tožil o svojem trpljenju in našteval redke radosti...
Kako bore, bore malo je bilo radosti!
❖
Pisal sem o edini pomladi, ki sem jo učakal na tej pusti obli— o pomladi, ki je vela vame iz ljubezni med Tomom in deklicama.
Moral bi bil ostati pri njih ... Meni pa se je dozdevalo, da podaljšam svojo dehtečo pomlad, če se odpravim na pot in jih poprosim, naj medtem nikar ne store kaj pomembnega; toda vrnil sem se v poletni čas, da bi povezal že zreli snop ...
O ti stari norec! Življenje je šlo svoje običajno pot. Cez nekaj lunskih dni, ko sem se vrnil od tečaja k morju, me je Tom pozdravni čudno resno in me odpeljal v stari dom, kjer smo dotlej skupaj živeli.
“Tu je tvoj dom,” je dejal, “tak, kakršnega si bil zapustil. Ničesar se nismo dotaknili. Le Ada je stanovala tu med tvojo odsotnostjo in tvoja psa, ki si ju bil pustil tu.”
“In ti?” sem vprašal. “In starejši deklici? Kje boste vi?”
Tom se je ozrl. Sledil sem njegovim očem in šele zdaj opazil v bregu više ležečega jezera — novi dom.
“Nov dom sem si postavil,” je rekel Tom.
“Cernu?” sem osuplo vprašal.
Trenutek je še okleval, nato pa je pokazal na deklici, ki sta šli proti nama, in mi pogledal naravnost v oči:
FEBRUAR
9 as
16
[23
171
24,125
jrrrm
20 [2122
281
KOLEDAR
društvenih
prireditev
FEBRUAR
!). — Klub slov. upokojencev v
Euclidu priredi večerjo in ples v SDD na Recher Ave.
9, — Klub slov. upokojencev na
Holmes Avenue priredi VEČERJO IN PLES v Slov. domu na Holmes Avenue.
15.— Lilija priredi NAGRADNO
MAŠKARADO v zgornji dvorani Slov. doma na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
15.	— S.K.D. Triglav v Milwaukee, Wis., priredi ob šestih zvečer v dvorani pri Sv. Janezu na 84. in Cold Springs Rd. PUSTNO ZABAVO v maskah. Večerja, ples in nagrade.
16.	— Fara Marije Vnebovzete
priredi predpustni bazar v šolski dvorani. Od 3. pop. do 9. zvečer.
2% — Slovenska šola pri Sv. Vidu
priredi kosilo v šolski dvorani na Glass Avenue.
MAREC
1.	— Klub slovenskih upokojencev na Waterloo Rd. priredi večerjo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd
2.	_ Glasbena Matica poda svoj
pomladanski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
9. — Dawn Choral Group SŽZ poda koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4.30 popoldne. Po koncertu večerja in zabava s plesom. Igra Grabnarjev orkester.
16. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi zajtrk z omletami in klobasicami v avditoriju od 8. zj. do 2. pop.
16 — Federacija slovenskih domov priredi “Man of the Year” banket ob 4. pop. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. -
30. — Materinski klub pri Sv.
Vidu pripravi kosilo s pečenimi piškami.
30. — Pevski zbor Jadran priredi
koncert v SDD na Waterloo Rd.
APRIL
12.	— Društvo SPB Cleveland
priredi družabni večer s plesom v Baragovem domu.
13.	— Mladi harmonikarji pri-
rede svoj koncert v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30 popoldne.
13. — Moški pevski zbor Slovan poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob štirih popoldne.
19. — DSPB Tabor priredi svoj
pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave.
26.	— Slovenska folklorna skupina KRES priredi “VEČER V DECVAH” s kratkim sporedom v SND na St. Clair Ave. Za ples igrajo “Veseli Slovenci”.
27.	— Pevski zbor Planina priredi ob štirih popoldne koncert v SND na Maple Heights.
MAJ
3. — Slovenski športni klub
priredi kegljaški banket v Baragovem domu.
I.	— Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
10. — Pevski zbor Korotan poda
v SND na St. Clair ob 7.30 zvečer koncert. Po koncertu ples ob godbi “Veselih Sloven cev”.
II.	— Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi MATERINSKO proslavo.
25. — V SDD na Recher Avenue
bo na razpolago obed od 2. pop. do 6. zv., nato ples.
30. — S.K.D. Triglav v Milwaukee, Wis., priredi spominsko proslavo v Triglav parku s sv. mašo ob 11. dopoldne.
JUNIJ
1. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na svojih prostorih na White Rd.
1. — Društvo SPB Cleveland: Proslava Slov. Spominskega dneva s sv. mašo za padle žrtve komunistične revolucije in žrtve druge svetovne vojske pri Lurški Mariji na Providence Heights, Chardon Road.
8. — Društvo SPB TABOR se bo
spominjalo padlih domobrancev, četnikov in drugih žrtev/ komunistične revolucije v Sloveniji s sv. mašo pri kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi.
15. _ v SDD na Recher Avenue
balincarska tekma. Začetek ob enih popoldne.
15. — Otvoritev Zelene doline. 22. — Otvoritev Slovenske
pristave.
22. — S.K.D. Triglav v Milwau-
kee, Wis. priredi piknik v Triglav parku na HW 30-Town of Norway.
29. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih.
13. — Slovenska pristava priredi piknik.
20. — Slovenski športni klub
priredi piknik na Slovenski pristavi.
27. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
27. — Piknik v Zeleni dolini.
AVGUST
3. — Ohio KSKJ piknik v parku
sv. Jožefa na White Rd.
10. — DSPB Tabor priredi svoj
prvi poletni piknik na Slovenski pristavi.
10. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih.
17. — S.K.D. Triglav priredi svoj
drugi redni pikmk v Triglav parku Milwaukee, Wis. združen z mladinsko športno prireditvijo.
17. — Fara Marije Vnebovzete
priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani.
17. — Slovenska pristava priredi
piknik na svojih prostorih.
24. — Letni piknik društva
Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres na White Road.
24. — V SDD na Recher Avenue
ob enih popoldne balincarska tekma.
23.	-24.—Slovenski Dom na Holmes Ave. praznuje 50-letnico obstoja.
24.	— Piknik v Zeleni dolini.
SEPTEMBER
14.	— Zelena dolina priredi
trgatey.
21. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
28. — Oltarno društvo pri Sv.
Vidu vabi na kosilo v farno dvorano sv. Vida od opoldne do treh popoldne.
OKTOBER
4.	— Društvo SPB Tabor priredi
jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrali bodo “Veseli Slovenci”.
5.	— SDD na Recher Avenue
praznuje 50-letnico obstoja.
5. — Ohijska federacija KSKJ
društev proslavi 75-letnico KSKJ s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45, nato z banketom v farni dvorani.
5. — Zelena dolina priredi kostanjevo nedeljo.
11. Društvo SPB Cleveland priredi svoj družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
NOVEMBER
2. — Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
15.	— Klub upokojencev v Newburghu priredi letni banket v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. ob 5. uri pop. Igra Zabak orkester.
16.	— Pevski zbor Jadran poda
v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert.
23. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od C. pop. do 9. zvečer.
DECEMBER
7. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
a
ici
nnual LAeaiance
GRDINA SHOPPE
6111 St. Glair Aye. Phone;; 43!'80(13 from MONDAY Feb. 3rd till Saturday, Feb. 15
- 20% (o 50% off regular prices -

fYTTTTTTTTTTTTTTTTTZ » IXXXXXlimgZ ZTTTT TZ TXXxXI
LOUIS MAJER SHOE STORE
6410 St. Clair Avenue,
Phone: 391-0564
VELIKA RAZPRODAJA CEVUEV
Začne v četrtek 30. januarja in traja do sobote, 8. februarja
20% popusta od rednih cen pri ZIMSKIH MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH ČEVLJIH ŠKORNJIH, SNEŽKAH, GOL OSAH. TOPLIH COPATAH
10% POPUSTA od rednih cen pri vsem drugem blagu v zalogi, čevljih in drugih obuvalih
CE PREDLOŽITE TA OGLAS KOT KUPON.
Dobrodošli! Brezobvezno pridite pogledat zalogo!
i ^ 'z*tt‘m*xxxxxxxxxxixxii:xx»xxxJt*»**MxxxxxxxKxixXiri::ixx*xxxxxxixxxxxxxxrrrxxxrxTTTrX3