Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2004 070(497.12 2000559, irska Bistrica) 68 Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic® porsche, si TISKOVINA Ilirska Bistrica, letnik XIII - št. 168. - september 2004 - cena 300 SIT POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO Iliriade Dejana Ujčiča stran 9 Jožko Stegu piše o Neizmerni lahkotnosti bivanja stran 4 CERKVENIK NA PLAČU ESJUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 stran 2 N AZIJE Vsredo, 22. septembra seje na športnem igrišču ob prenovljani stavbi Gimnazije zbralo veliko pomembnih gostov in obiskovalcev. Po težkih prizadevanjih je končno napočil dan, da zaslužni prejmejo čestitke, da nova pridobitev občine postane uradna. servis Wtojflhan* dtner^icrmedl 2Sa (5250 JHiirsIhai MiLsitiri mSžzif V-h i»j Slovenska demokratska stranka v Ilirski Bistrici nima svojega kandidata, vseeno pa so se predstavili mimoidočim. M ti ral 5U Storr nijj ■■■ Aktivna Slovenija se bo prvič potegovala za vstop v Državni zbor. Bistriški člani stranke so °biskovalcem delili predvolilne letake, pozdravil pa jih je tudi Igor štemberger, ki se poteguje za drugi poslanski mandat. NA SEMANJI DAN, L OKTOBRA, SE VAM BODO NA PLAČU PREDSTAVILI ČLANI DESUS-a IN ZELENIH SLOVENIJE. VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR BODO 3. OKTOBRA. Na scmanji dan, 16. septembra, so se običajnim razstavljalcem in prodajalcem pridružile tudi nakatere politične stranke in njihovi kandidati, ki se potegujejo za vsop v Državni zbor. Volitve so vse bliže, zato je tudi predvolilnih aktivnosti vse več. Tuje nekaj utrinkov z bistriškega ‘Plača’, ki gaje tistega septembrskega dopoldneva zalival dež. Pod šotorom Združene liste socialnih demokratov so se lahko pred dežjem skrili tudi mimoidoči (poleg njihovega kandidata Alena Liliča). Člani bistriškega Desusa so na Plaču pripravili kulturni program, v katerem so nastopili člani pevskega zbora upokojencev ter Franc Gombač z recitacijami pesmi iz pesniške zbirke njihove kandidatke Danice - Danijele Pardo. KONČNO SLAČILNICE ZA NK PLAMA 28. avgusta so v Podgradu slovesno otvorili nov objekt, ki stoji poleg nogometnega igrišča ob OŠ Rudolfa Ukoviča. V objektu, ki so ga zgradili ob garaži osnovne šole bodo poslej slačilnice nogometnega kluba Piama, prostor za sodnike, ki prihajajo ob nogometnih tekmah, prav tako pa so v novem objektu še prostori za shranjevanje opreme in orodja za vzdrževanje nogometnih površin. Nogometaši kluba Piama Podgrad imajo sedaj lično urejene slačilnice s tuši, prav tako pa se bodo lahko njihovi gostje zadrževali v ločeni slačilnici. Člani kluba in rekreativci so v te namene doslej uporabljali prostore v telovadnici osnovne šole, ki pa niso bili za-dovoljivi. Sredstva za gradnjo so prispevali donatorji, člani kluba so vložili veliko delovnih ur, občina Ilirska Bistrica pa je primaknila 35 odstotkov vrednosti objekta. mr SHOD V JASENU 5. septembra, na lepo sončno nedeljo, je bil v Jasenu shod. Številni vaščani, sorodniki in znanci so napolnili cerkev sv. Joahima, kjer je sveto mašo daroval župnik Gabrijel Vidrih. Pri maši so blagoslovili električno zvonjenje in pa novo oltarno mizo, ki jo je podaril mizar Roman Logar. Oba dogodka so vaščani sprejeli z navdušenjem. Dolgoletna mežnarica Joža Logar seje razveselila predvsem električnega zvonjenja, saj je kar 22 let skrbela, da so se ob pravem času oglašali zvonovi. Zaradi zdravstvenih težav ji je to delo postalo prenaporno. Denar za sodobno zvonjenje so zbrali vaščani sami in na to so zelo ponosni. Po opravljenem obredu so se številni navzoči zadržali pred cerkvijo, kjer seje odvijal kulturni program, ki ga je pripravilo domače kulturno društvo Ahec. Majda Ferlež in Niko Dodič sta slikovito predstavila praznovanje shoda nekoč. Pred shodom so pripeljali še zadnji voz sena z Gur, ki je bil namenjen prodaji, saj so le tako lahko kupili nova oblačila, hrano in pijačo za praznovanje. Predvsem veliko dela in skrbi so s tem praznikom imele ženske. Kako se, sicer redki, danes pripravljajo na shod, sta povedali Diana Dolgan in Nevica Čekada. Izvedeli smo, da so danes ženske bolj iznajdljive kot nekoč, in da znajo poskrbeti tudi zase. Pred prazniki poskrbijo za frizuro, pedikuro, manikuro, če le imajo dovolj denarja. Dogajanje pred cerkvijo je popestril moški kvintet, ki ga vodi Saša Boštjančič, ter instrumentalni trio v sestavi Jan in Grega Logar ter David Dolgan. Najprisrčnejši so bili najmlajši plesalci. Te sta za nastop pripravili Tamara Štefančič in Magda Logar. Bojan Dolgan je podelil priznanja za športne dosežke v balinanju, škrebanju in nogometu. Možje in fantje ter otroci so se v teh športnih panogah preizkusili v dnevih pred shodom, ženske pa teden dni prej. Bojan je še posebej pohvalil balinarsko ekipo starejših žensk, ki je pridno trenirala in zasluženo premagala dve mlajši ekipi. Tako kot vedno, se je tudi ob tej priložnosti predstavil domači mešani pevski zbor ter domači pevci in godci. Druženje je bilo za vse prijetno, za kar so poskrbele tudi jasenske gospodinje z najrazličnejšimi dobrotami. Organizatorji so prepričani, da je to prava stvar in jo je k letu treba ponoviti. Anica Kocijančič SREČANJE LETNIKA 1936 Že tradicionalno srečanje letnika 1936 je bilo letos 14. avgusta pri ribiški koči na Moli pri Sozah. Za prijetno počutje na srečanju se vsi udeleženci zahvaljujemo odličnim organizatorjem Vidi Renko, Jadranki Škrab, Marjanu Boštjančiču in gostitelju Dinku Skrtu. Pravzaprav pa so k dobremu vzdušju prispevali prav vsi, med njimi harmonikarji, ki so le s težavo prišli vsi na vrsto za igranje na svojih instrumentih. Tudi tokrat so bili prisotni številni Bistričani, ki živijo izven matične domovine. Ponovno smo si obljubili, da se bomo še srečevali. Dimitrij Grlj Vsi, ki smo se zbrali SKUPAJ V STAROSTI -SKUPAJ V VESELJU Letošnje že 9. tradicionalno srečanje stanovalcev primorsko-notranjskih domov za stare ljudi, je potekalo v Ilirski Bistrici, pod geslom SKUPAJ V STAROSTI - SKUPAJ V VESELJU. SLS V RIBIŠKI KOČI Člani in prijatelji Slovenske ljudske stamke so se 12. septembra zbrali na srečanju v Ribiški koči na Sozah, kjer se jim je pridružil tudi predsednik stranke Janez Podobnik. Prdsednik SLS-a in bistriški kandidat za poslanca Vladimir Čeligoj. SKROMNA UDELEŽBA NA JAVNI TRIBUNI Občinski odbor slovenske ljudske stranke je v minulih dneh pripravil javno tribuno z naslovom “Nadaljni razvoj šolstva v Sloveniji ter podpora osnovnim šolam in gimnaziji v občini Ilirska Bistrica”. Na sliki z leve proti desni: Rudi Celin (predsednik 00 SLS), Metka Zevnik (strokovnjakinja za šolstvo) in Vladimir Čeligoj (kandidat za poslanca). Več kot štiristo udeležencev iz trinajstih domov je v Športni dvorani Osnovne šole Antona Žnidaršiča doživelo resnično veselje. Zato so poleg Primorskih fantov s humoristom Tiliom Frtacinom poskrbeli tudi etno skupina Volk folk z glasbo in petjem, humoristka Jadranka Boštjančič z Andrejo Boštjančič, ter voditelja Vesna in Franček, ki sta v aktivno dogajanje pritegnila tudi goste - »naj stanovalce« domov, ki v svojih okoljih izstopajo s svojim pozitivnim delovanjem. “Z motom letošnjega srečanja želimo širši javnosti sporočiti in drug drugega opomniti, da starost ni zaznamovana le z boleznijo, trpljenjem, žalostjo in osamljenostjo, pač pa tudi z veseljem, upanjem, srečo, pričakovanji,” je zbrane nagovorila direktorica Doma Marija Šlenc Zver. Bistriški župan, Anton Šenkinc, pokrovitelj srečanja, pa je v pozdravnem nagovoru dejal, “da je bistriški dom lahko zgled, kako zaposleni skrbijo za dobro počutje in duhovne potrebe stanovalcev.” Da je temu resnično tako, pričajo tudi prispevki v glasilu NAŠ DOM, ki s svojo tematsko vsebino opozarjajo na pomen socialnega vidika življenja starega človeka v domski skupnosti. Našim gostom smo želeli predstaviti tudi naš kraj in mesto Ilirska Bistrica z okolico, s tradicijami in posebnostmi naših krajev. Zato so poskrbeli obrtniki, ki so svoje izdelke predstavili in ponudili na “Vaški tržnici”, bistriško Turistično društvo, Turistično informacijski center in Obrtna zbornica II. Bistrica. Naša želja, da bi vsak udeleženec odnesel delček tega dogajanja v svoje okolje, v svoj dom med prijatelje in znance, je bila, po veselem razpoloženju odhajajočih gostov sodeč, morda le dosežena. Upamo, da so se besede direktorice, “da starost ni bolezen, žalost, ampak j e lahko tudi veselje, upanje in pričakovanje”, ta dan resnično udejanjile. Mira Lenarčič NA PREMSKEM GRADU JE BILO SPET VESELO Premci smo se že privadili na poročne sprevode avtomobilov, ki so predvsem preteklo poletje kar pogosto hupali skozi našo vas na čelu z ženinom in nevesto na civilni poročni obred na premski grad. Nekateri bolj pogumni pari so se odločili tam opraviti še cerkvenega. Med njimi sta bila tudi Edvard Tomažič iz bližnjih Kilovč in njegova izvoljenka Ingrid Batista iz Vel. Bukovice (na sliki), ki sta si na prelepo sončno sobotno popoldne 18. septembra pred Bogom in ljudmi v grajski kapeli slovesno obljubila medsebojno zvestobo in ljubezen. Želimo jima srečno in varno skupno pot skozi življenje brez težkih klancev, upravljavcu gradu pa malo več zavzetosti pri urejanju prostorov za te namene. Grajska kapela namreč, kljub nekaterim že opravljenim posegom, še zmeraj daje dokaj klavrn videz, saj s stropa visi prazna žica brez lestenca in tudi na oltarju, kjer bi morala biti slika (mislim, da sv. Marjete), zija prazna niša. Tudi medla reflektorska osvetlitev, kije sicer že nameščena ob straneh, spominja prej na vse kaj drugega kot pa na poročno kapelo, ki bi morala izžarevati več veselja in svetlobe. Res jo tja prinašajo mladoporočenci s svojimi žarečimi obrazi, a vseeno bi si jo človek želel tudi s stropa. Poroka namreč ni intimna večerja Mladoporočenca Edvard Tomažič in Ingrid Batista v dvoje ob svečah v kakšnem temnem kotu lokala, ampak javno dejanje, ki zahteva primemo urejen prostor za takšno priložnost. Grajska kapela bi, z malo iznajdljivosti in brez velikih denarnih vlaganj, lahko dobila bolj prikupen videz in s tem postala privlačnejša za tiste pare, ki se morda ravno zaradi teh pomanjkljivosti odločijo iti drugam. tekst in slika Jožko Stegu AZNJENA MOLA Jezero mola je trenutno izpraznjeno zaradi obnove brane. NOVO MOBITELOVO POSREDNIŠKO MESTO!!! MOBITEL Sklepanje/podaljšanje naročniških razmerij Nakup GSM aparatov Velika izbira rezervnih delov (baterije, ohišja) Velika izbira dodatne opreme (polnilci, torbice) TRENUTNE AKCIJE: akcija »CVETJE V JESENI« debitel’ Rozmanova 2 6250 Ilirska Bistrica TEL: 05/71 00 333 MOB: 031/779 169 NOVO ! NOVO ! JiA~Z'AJJiJEJJA A A O J JA NON STOP RAZKOŠJE Nokia 3510i - V VSEH PAKETIH! SAMO - 9.900 SIT - akcija »SVET JE PREČUDOVIT« Sony Ericsson Z200, Alcatel 0t735i, Sagem myc-3b, Dragon 1916, Nokia 6610. Siemens Cx65, Samsung SGH-D410 jB§ pogoj: sklenitev ali podaljšanje k'-. naročniškega razmerja za I 24 mesecev L: cene vključujejo DDV MOBITELEFONI - Nokia 3310 - UGODNO - Nokia 3510i - MOBIGRLICA (Sagem myx 3-2) - MOBIKRAUIČEK (Panasonic G60) Ob novem šolskem letu nudimo vsem dijakom in študentom popust pri FOTOKOPIRANJU!!! [MS Panasonic G51 8.900 Ne bo vključen v oglaševanje. Motorola V220 17.800 Nov aparat na evropski trgih. Philips 535 17.800 Iz “Popolni” - oglašujemo v NSR. Siemens M65 29.900 Novost na SLO trgu, namenjen predvsem kolesarjem. Sony Ericsson T630 39.900 Ugodna cena. Nokia 5140 39.900 Novost na SLO trgu, robusten aparat. Sony Ericsson K700 49.900 Novost na evropskih trgih. Sony Ericsson PS00 49.900 Ugodna cena. Motorola vso 69.900 Novost na SLO trgu, aparat visokega razreda! Nokia 6230 69.900 Poslovni aparat. Nokia 7610 79.900 Prvi aparat na SLO trgu z IM plxl kamero! " Cene vključujejo DDV PONEDELJEK - PETEK 800 - 1200 in 1500 - 1900 SOBOTA 8°o_ 1200 u/miiJ/LJ ulv/u/s i (/ umujidj] n JI k v a n) •juu/židujbiiju p/i pujjnr/iliL * J kun! tu hnu tudi uiužnoni nudoiiiuijliiu^u lak/umi. 11 Iliriade___________________________________________________________ ALO FOLK, NA VOLITVE! Ko ob kafjeti in biškuotih berete to pisanje, je še dober teden do dneva V, volitev v državni zbor. Videli smo že malo morje televizijskih soočenj, pojedli golaže in se naposlušali harmonike. Tudi mnogim prej neodločenim so se zbistrili pogledi in so našli stranko, ki ji bodo namenili svoj dragoceni glas. Ali pa bodo šli na volilno nedeljo na izlet. V primerjavi s tekmovanjem za izbiro poslancev iz leta 2000, ko je bil veliki zmagovalec praktično znan že vnaprej, je tokrat izid negotov. V bistvu izbiramo med levim in desnim blokom, ki ju vodita LDS in SDS. Tako leva kot desna sredina imata realne možnosti za zmago. Na tem mestu vam ne bom polagal na srce, kateri so pravi, na kandidatih je, da vas prepričujejo, in na vas, da se odločite. Značilno za politike je, da pred volitvami obljubljajo tudi denimo nižje davke in večjo državno porabo, kar je seveda medsebojno izključujoče. Seveda pa ta konkreten primer ne velja za naše politike. Pri nas namreč nisem še slišal, da bi kdo obljubljal nižje davke. Pa bi jih mogoče morali. V Sloveniji bi sicer zelo težko sledili primeru Slovaške, kije postavila tako stopnjo davka na dodano vrednost, kot dohodnino in davek na dobiček na 19 %. To seveda pomeni ne prevelike dohodke države in posledično manj denarja za socialo in infrastrukturo, kar pri nas državljani pač nismo pripravljeni požreti. Res pa je, da je pri nas obdavčitev srednjega sloja, torej ljudi z recimo srednje visokimi dohodki, izredno visoka. Kakšne makroekonomske posledice to prinaša, povprašajte kakšnega ekonomista, gotovo kakšnega poznate. Pri nas država vlaga nemala sredstva v razvoj podjetništva, čeprav so ta sredstva smešno majhna, če jih primerjamo s tistimi, kijih država daje v reševanje podjetij, ki v resnici niso sposobna preživetja in jih država umetno drži pri življenju. Kakorkoli, razvoj podjetništva je “hit sezone”. Pri čemer pa se nihče ne pozabava z nepotrebnimi birokratskimi ovirami pri ustanavljanju novih podjetij, neživljenjskimi predpisi, nepripravljenostjo bank (vključno s tistimi v državni lasti!), da financirajo podjetniške razvojne programe, neučinkovito (kar po slovensko povedano pomeni slabo) državno upravo in sodstvo. Če glede tega že ne verjamejo lastnim državljanom, bi lahko verjeli vsaj Bruslju. Nam bi se fajn zdelo, če bi sodni mlini mleli hitreje, da ne bi nekateri čakali pet let na rešitev najbolj preprostih zadev. Po drugi strani pa so nam mediji postregli s podatkom, da kriminal v naši državi narašča. Policija pravi, da imajo premalo ljudi. In vendar smo (podatki so sicer iz leta 2000, torej pred vstopom v EU) na 16. mestu na svetu po številu policistov na 1000 prebivalcev. Mogoče je sicer, da se navadni državljani motimo, ampak zdi se nam, da v tej državi kriminal ni kaznovan. Še posebej to drži za t.i. kriminal belih ovratnikov in korupcijo. Včasih izgleda kot da se državni organi zganejo šele tedaj, ko mediji naredijo iz neke zgodbe “afero”. In še potem bolj zato, da pomirijo ljudsko nejevoljo. In če je nekdo oproščen zato, ker je praktično ves dokazni material zastaral, kot seje to zgodilo pred nekaj dnevi v primeru ljubljanskega notarja, je človek pač formalno nedolžen, a zunanjim opazovalcem ostaja nekako grenak priokus v ustih. Gotovo ste slišali, da naj bi Slovenija po nekih scenarijih ostala brez štirih milijard evrov (z v) sredstev iz Evrope. Ker smo preveč razviti. Popravek, Ljubljana je preveč razvita. Če namreč odštejemo glavno mesto z okolico, je slika drugačna. Ob tem se človek vpraša, zakaj neki nimamo regij. Odgovor sem sicer na tem mestu ponudil že večkrat, pa ga kljub temu ponavljam, ker so nekateri končno javno priznali, daje eden od razlogov tudi strah za narodno enotnost. S kakšno pravico kdorkoli trdi, da bi regijski centri bili bolj dovzetni za podrejanje tujcem. Vsaj na Primorskem bi morali zaradi takšnih razmišljanj glasno protestirati. Nekateri krogi v Ljubljani pač obravnavajo državljane kot ovčice, ki jih je treba čuvati pred lastnimi napakami. Če to razširimo tudi na druga področja nam postane jasno, zakaj si uradniki v glavnem mestu zadržujejo ves nadzor. Provincialcem pač ne gre zaupati, da bi znali sami reševati svoje probleme, kajne. Komurkoli boste zaupali svoj glas, sedanji vladni koaliciji, opoziciji ali manjšim strankam oziroma koalicijam, slovenski stil vladanja bi se moral spremeniti. Dejstvo je, da je “tranzicija” (kar ne pomeni pravzaprav nič drugega kot “prehod”) pustila nekatere globoko v socializmu, druge pa pahnila skoraj v kapitalizem 19. stoletja. Na vrhu pa je nastala (ali pa ostala, kakor hočete) elita, kiji ne gre očitati to, daje elita, pač pa to, daje neučinkovita in da nikogar ne pusti zraven. Ob vsem govoru o vključevanju in boju proti socialnim razlikam nikogar pretirano ne moti dejstvo, da so v Sloveniji elite (politične, kulturne, gospodarske, vstavite pridevnik po lastni izbiri) skoraj hermetično zaprte. Da obstajajo, če uporabimo ekonomski žargon, visoke vstopne ovire. In kaj hočemo? Da bi z našim denarjem država ravnala bolj pametno, da bi se svinjarije kaznovale, da bi postalo “in" pošteno delo in ne hvatanje krivin in da bi se več odločalo v regijah in občinah. In ne nazadnje, da bi nam v žepe kapnilo več tolarjev oziroma eurov (z u). Za konec še iz domačih logov. Pred par dnevi je bila uradna otvoritev srednje šole. Hvalevreden dosežek. Ki pa je le prvi korak. Sedaj je čas, da razmišljamo tudi o fakultetah. Gre takorekoč za vprašanje preživetja. In res upam, da ne bo tudi ta vlak speljal s postaje. Noja, morda se tudi motim. Mogoče pa ravno pri nas veljajo drugi razvojni zakoni kot povsod drugje. Pa j a de! Dejan Ujčič Iz poslanskih klopi_ POTEGNIMO ČRTO Mnenja____________________ NA MLADIH SVET STOJI Pred nami so državnozborske volitve, kar obenem pomeni, da se štiriletni mandat sedanje sestave Državnega zbora izteka, da se potegne črta ter volivkam in volivcem polaga račune za opravljeno delo. Svojo oceno dela političnih strank bodo oziroma boste volivke in volivci podali 3. oktobra, ko bodo oziroma boste oddali svoj glas zaupanja. Pred nami so dnevi, ko politične stranke predstavljajo svoje kandidate, tudi dnevi, ko svojo stopnjo kulture določene stranke in njihovih privržencev kažejo tudi na tako neciviliziran način, kot j e trganje plakatov in barbarsko uničevanje tabel in drugega propagandnega materiala svojih nasprotnikov. Pretekla štiri leta nam bodo zagotovo ostala v spominu po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Po težkih pred-pristopnih pogajanjih, ko smo od deseterice novink vedno med prvimi izpolnjevali pogoje članstva, ko smo spremenili celo našo ustavo, najvišji državni akt, in ko smo 1. maja 2004 do ranih jutranjih ur slavili vstop v unijo. Padle so meje, vzpostavile so se nove razmere, ki nudijo nove priložnosti in terjajo nove rešitve, mogoče tudi nove obraze. Od nas samih je odvisno, kako bomo te razmere znali izkoristiti, ali bomo svoj položaj znali uveljaviti tudi pri reševanju odprtih vprašanj z južno sosedo, ki še ni članica unije. Postavili smo velik mejni prehod v Jelšanah, enega največjih v državi. Žal pa smo ga z nerazumno prometno politiko odrezali od cestnih tokov, tako da danes sameva v vsej svoji veličini, v kateri smo ga zgradili in pri gradnji porabili preko 3 milijarde proračunskega denarja. Z uvrstitvijo avtocestnega odseka Jelšane-Ilirska Bistrica-Postojna (Divača) v nacionalni program izgradnje avtocest pa se tudi na tem področju končno obetajo boljši časi. Sprejeli smo maloobmejni sporazum s sosednjo Hrvaško, od katerega smo pričakovali veliko, morda preveč. Vendarle smo zgradili maloobmejni prehod Novokračine in, če nič drugega, ljudem omogočili hitrejši prehod državne meje. Dokler pa se bo zatikalo pri tako banalnih vprašanjih, kot je umik odprtja prehoda, ko me pristojni minister odpravi s tremi stavki, mešana komisija pa na pobudo sploh ne odgovori, dokler se bodo obmejna vprašanja reševala daleč stran od meje, v Ljubljani in Zagrebu, do takrat nam ob meji ni pričakovati hitrih rešitev. Po štiridesetih letih premora se naši dijaki zopet lahko izobražujejo doma. Srednja šola, ki smo jo pridobili v tem mandatnem obdobju je zagotovo največji dosežek. Je dosežek, na katerega smo lahko upravičeno ponosni, saj je obenem dokaz, da se s skupnimi močmi lahko doseže tudi tisto, od česar so mnogi že zdavnaj dvignili roke. Ne le cenejše šolanje in nekaj novih delovnih mest, tudi bogatejši utrip mesta lahko pričakujemo, bogatejše kulturno in športno življenje, tudi bolj sproščene, spočite in kreativne dijake. Vsi pozitivni učinki srednje šole bodo vidni šele čez nekaj let. Za nami je obdobje, ko smo uspeli profesionalizirati slovensko vojsko, ko smo mladim omogočili svobodno izbiro, ali nekdo želi služiti vojaški rok ali ne. Vstopili smo v mednarodne vojaške integracije, katerim osebno nisem bil najbolj naklonjen, pa vendarle, če smo že notri, potem iz njih potegnimo, kar se potegniti da. Veliko je stvari, ki so ostale odprte, veliko je stvari, ki bi se jih dalo rešiti bolje. Ob zaključku mandata vam lahko zagotovim, da sem svoje delo opravljal častno in pošteno, da sem o problemih občine Ilirska Bistrica sproti obveščal Državni zbor in celotno ministrsko ekipo. Živ dokaz za to je 170 postavljenih poslanskih vprašanj, kar me uvršča na drugo mesto med vsemi devetdesetimi poslanci. Kdor je želel, je moje delo lahko sproti spremljal, mediji so o tem veliko pisali in poročali. Če sem komurkoli v tem štiriletnem obdobju lahko pomagal, mi je bilo to v veliko veselje. Če je kdo od mene pričakoval več, se mu na tem mestu opravičujem. Upam, da sem vaše zaupanje upravičil in da bom imel možnost to početi tudi v bodoče, bolj izkušen, manj naiven in z več znanja, še vedno pa popolnoma neobremenjen, tako kot pred štirimi leti. Spoštovane občanke in občani, hvala vam. Vaš Igor Štemberger, poslanec Državnega zbora POSLANSKA PISARNA Poslanska pisarna je odprta vsak prvi ponedeljek v mesecu - Igor Štemberger (AS), med 15. in 17. uro. V kolikor je poslanec zadržan, je poslanska pisarna odprta naslednji ponedeljek. Poslanska pisarna je odprta tudi v Postojni v prostorih Krajevne skupnosti Postojna na Jamski cesti, vsak prvi ponedeljek v mesecu, med 17. in 19.uro; poslanec Aleksander Merlo (LDS) pa je v poslanski pisarni isti dan v nadaljevanju. v---------------------------------------------------------------/ Večkrat slišimo očitek, da bi se morali mladi ukvarjati s pametnimi stvarmi, ne pa s politiko, ki pokvari človeka. To velja tudi za mlade po srcu. S tem mnenjem se povsem strinjam; mlajše generacije bi morale predvsem poprijeti za delo, si ustvariti dom in družino. A v tej družbi je preveč stvari obrnjenih na glavo, da bi se uresničevala ta priljubljena parola. Mlajše generacije so se kmalu po osamosvojitvi Slovenije zavedle, da ne bo nič več tako, kot je bilo. Res so prišli novi časi. Nova „stara“ vladajoča elita se je domislila: vsi v šole, da bo manj funkcionalno nepismenih; v državno službo z bonitetami, da se človek ne pretegne; več podjetništva, ki bo hranilo naš neverjeten državni aparat. Predsednik Drnovšek pa je med vrsticami v prvi polovici devetdesetih izjavil, da je potrebno ustvariti sloj bogatih lastnikov, ki naj bi odigrali ključno vlogo pri privatizaciji. In sojo izvedli. Dobili smo sloj bogatašev in na drugi strani delavcev. Po Marksu original. Srednji sloj so naprtili šolnikom, po novem tudi s policijskimi nalogami, zvestimi proizvajalci neverjetno divje mladine. Mladih, ki so za povrh leni, nočejo zjutraj vstajati, preveč gledajo TV, se dolgočasijo in jim ni mar za ustvarjanje družine, kaj šele prevzemanja odgovornosti zase in svoje bližnje. Država pa se je s svojo potuhnjeno socialno politiko požvižgala na vse skupaj. A pričakovanja do mladih so ostala. Da bodo postali dobri potrošniki; poslušni državljani, ki izpolnjujejo vse obveznosti do skupnosti in nenazadnje vestni davkoplačevalci. Za nobeno ceno jih ne sme zmanjkati, kajti v nasprotnem primeru gre lahko država v stečaj. In še dodajo, če ima kdo probleme, imamo vse pod kontrolo. Psihologe, duhovnike, psihoterapevte, sociologe, vavčerske svetovalce, davčne svetovalce, odvetniške svetovalce ... Ako pa vam oni ne zmorejo pomagati, vam priskočijo na pomoč centri za socialno delo, zavodi za zaposlovanje, razvojni centri ... Skratka neznosno prešeren, drag in nepotreben državni aparat, ki generira samega sebe. Država ljudem preprosto onemogoča, da bi si pomagali sami. Star pregovor pa pravi: če si ne znaš pomagati sam, ti še Bog ne bo pomagal. In tudi pravijo: kakršni očetje, takšni sinovi. Mladi so ob vsem tem cirkusu zbegani, počutijo se oropane za vrednote, vredne naših prednikov. Od njih preprosto ne moremo pričakovati več pameti, zavzetosti, podjetnosti, veselja do življenja, saj ga vsak dan sproti ubijajo v njih. Najprej v šoli, ki ne vzgaja za življenje, temveč za suženjski odnos do računalnika in bleščečih blagovnih znamk. Če znajo pisati in računati na roke, napisati prošnjo za službo, pozdraviti starejše od sebe, je nepomembno. Zguba časa. Korupcija, klientelizem in nepotizem v družbi onemogočajo vsakršno normalno komunikacijo in angažma. Vladajoča elita se premalo zaveda posledic svojih ravnanj. Zato so se mladi povsem upravičeno uprli. In zastavili svojo besedo, tudi skozi politiko. Kjer je oblast, moč in denar. Razumljivo. Medijska natolcevanja, kako se mladi kregajo, pa kakšno frizuro ima predsednik stranke, o diktatorstvu in podobne „jutranje“ novice, so nam že nekako znane. Pri vseh parlamentarnih strankah in njihovih šefih, ki imajo toliko masla na glavi, da bi se na ta račun lahko vsi predšasno invalidsko upokojili. A so znali pravočasno zbrisati neprijetne stvari iz svojih dosjejev. Marsikaj smo že pozabili. Ne gre pozabiti glavne poante. Mladi in delavno sposobni plačujemo v tem tranzicijskem obdobju največjo ceno osamosvojitve Slovenije. Podobno kot sojo po 2. svetovni vojni. Oropani smo za priznanje služenja v JLA v delovno dobo; kot kaže bodo tudi naše pokojnine na koncu izračunane iz celotne pokojninske zavarovalne dobe, ob upoštevanju podaljšanja delovne dobe. Dodatna vplačila v pokojninsko in zdravstveno blagajno znižujejo standard mladih družin, brezposelnih in brezštevilnih samcev. Mladi ostajajo brez prve službe, prvega stanovanja, ki bi ga lahko ob normalni zaposlitvi odplačevali na daljši rok (primeri na zahodu). Mlade mamice so še posebej diskriminirane ob iskanju prve zaposlitve, če jo pa že dobijo, jim delodajalci praviloma zabrusijo: brez otrok, prosim. Da ne govorim o cenah vrtcev. Brezplačno osnovno in srednje šolstvo je larifari, saj je potrebno že danes za kvalitetno šolanje (na osnovnem nivoju) mastno plačevati. Profesorji na fakultetah, kjer so zaposleni, brez vsakršnih obveznosti dopustujejo, neopravičeno manjkajo. Zakaj? Ker v tem času poučujejo na samoplačniških oddelkih visokošolskih zavodov. Lepo. Lepo je biti tudi župan in poslanec. Pridružujejo se jim celo penzionisti, ki na vseh mogočih koncih fušajo po pogodbah. Tudi invalidsko upokojeni. Na zahodu imajo te stvari že davno tega urejene, saj si lahko ob tovrstnem fušanju mimogrede ob zasluženo penzijo. “Ko more more, mi pa bomo živeli s slovenskimi plačami.” Še bi lahko našteval, a mi zmanjkuje prostora in potrpljenja. Na koncu sem ugotovil, da mladine sploh ne potrebujemo, saj prihaja k nam cenena delovna sila z vzhoda, ki bo poskrbela še za nataliteto. Si bomo pač rekli: ko to tamo pjeva? Državi je tako ali tako vseeno, davke bo pobirala in nas farbala naprej. A vendarle, mladi in mladi po srcu se ne damo, bomo pač poslušali stare očete in matere, če so že naši politični očetje totalno zglajzali. Za dolžnosti in pravice, ki nam gredo. Za očetnjavo. Kajti svet stoji na mladih. Roman Gustinčič Za vse, ki bi nam radi pisali: e-naslov sneznik@kabelnet.net JE RES TREBA TAKO? Žalostno je, da igrišče za odbojko na mivki na stadionu Trnovo, v katerega je bilo ob postavitvi ter tekom vzdrževanja v sledečih letih vloženega tudi izredno veliko ur prostovoljnega dela mladih, tako propada. Dokler so v okviru javnih del za celotno infrastrukturo na stadionu skrbeli delavci, so bili objekti vedno zgledno urejeni. Sedaj je potrebno narediti vrsto vzdrževalnih del, za prihodnjo sezono pa bi bilo potrebno pripeljati tudi dodatno mivko in sprašujem se, ali se bo do naslednjega leta, ko bomo (vsaj upamo tako, če bodo razmere na igrišču to dopuščale) ponovno organizirali že 8. zaporedni TOTeM, sploh kaj spremenilo na bolje. Nihče ni zadovoljen s stanjem, zato pozivam odgovorne, da nekaj ukrenejo. Nikakor ne moremo biti ponosni na to, da dobita igrišče za odbojko na mivki in njegova okolica podobo športnega objekta vedno šele proti koncu sezone, ko ga s prostovoljnim delom, lastnimi delovnimi sredstvi ter s pomočjo NK Ilirska Bistrica in ŠZ Ilirska Bistrica, taborniki spremenimo v pravo malo športno naselje, kjer 150 tabornikov in tabornic iz vse Slovenije uživa ob igranju kakovostne odbojke. Ne čutimo se odgovorne za vzdrževanje igrišča, saj nismo ne lastniki ne upravljalci omenjenega objekta. Uredimo ga zato, da lahko nemoteno izpeljemo tekmovanje in zato, da nas ne bi bilo preveč sram pred gosti, ki se z veseljem vračajo v naš kraj in opažajo počasno propadanje objekta. Seveda je vzdrževanje igrišča povezano tudi s stroški, vendar bi bilo potrebno le malo dobre volje ter nekaj denarja. Pri vsem tem pa ni najpomembnejše to, kdo bo tu kaj naredil in kdo si bo pisal zasluge, važno j e, daje delo kakovostno opravljeno in da športni objekt živi naprej. Gregor Kovačič - Kovo ZDRAVSTVENE ZAHTEVE IN USPOSABLJANJE ZAPOSLENIH ZA DELO Z ŽIVILI Smernice dobre higienske prakse ponujajo osnovne usmeritve in pomoč živilskim obratom pri izpolnjevanju zahtev pravilnika o higieni živil (Ur.list RS, št. 60/02,11/04). Za področje gostinstva sta obe zbornici pripravili skupne smernice (člani jih lahko dvignejo na matični zbornici), ki jih je za obdobje dveh let uradno odobrilo Ministrstvo za zdravje. Vsak sistem se lahko prostovoljno odloči za uporabo slednjih ali zagotovi lasten sistem, ki je v skladu z zahtevami pravilnika o higieni živil. Pet minut s finančnim svetovalcem ZDAJ NI PRAVI ČAS ZA VARČEVANJE Svoje finančno premoženje lahko ustvarimo na več načinov. Lahko zadenemo na lotu, kar je zelo majhna verjetnost. Lahko se bogato poročimo, lahko dedujemo večje premoženje in podobno. Večina ljudi pa mora kar sama poskrbeti za potrebne korake, kijih pripeljejo, do potrebnega kapitala za doseganje svojih ciljev. Pogoji in načela higiene živil so opredeljeni v že prej omenjenem Pravilniku o higieni živil. Ena izmed zahtev j e, da lahko delajo v proizvodnji in prometu z živili le osebe, ki v praksi izkazujejo znanja o higieni živil. Znanja se lahko pridobijo z ustrezno strokovno izobrazbo za delo z živili ali z dodatnim usposabljanjem za delo. Vsebino potrebnih znanj za posamezna delovna mesta opredeli nosilec živilske dejavnosti v okviru spremljajočih higienskih programov. Slednji je dolžan delavce nadzorovati, jim dajati navodila in skrbeti za sprotno usposabljanje v zvezi s higieno živil. Prav tako j e dolžan pripraviti letni plan usmerjenega sprotnega usposabljanja, ki je sestavni del dokumentacije o spremljajočih higienskih programih. O opravljenem usposabljanju in Preverjanju znanja o higieni živil se vodijo predpisane evidence, katere morajo biti vselej dostopne ob inšpekcijskem pregledu. Da bi vam nekoliko olajšali delo, organiziramo prvo skupino usposabljanja v torek, 5. oktobra 2004, ob 19. uri. Število udeležencev je omejeno, zato pohitite s prijavami. Na podlagi Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Ur.l.RS, št. 52/00 in 42/02), je bil pred časom uveljavljen Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili (Ur.list RS, št. 82/03). Pravilnik določa zdravstvene zahteve in dolžnosti za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili, vključno s pitno vodo, prihajajo stalno ali občasno v stik z živili, obseg, način in pogoje za opravljanje pregledov teh oseb ter dolžnosti nosilcev živilskih dejavnosti. Pravilnik ne velja le za osebe, ki delajo izključno s predpakiranimi živili pri skladiščenju v proizvodnji in prometu z živili. Dikcija pravilnika »stik z živili« istočasno pomeni tudi stik z delovno opremo, delovnimi površinami, predmeti ali drugimi materiali, ki neposredno prihajajo v stik z živili. Kar pomeni, da določila pravilnika veljajo tudi za osebje živilskih oz. prehrambenih (gostinskih) obratovalnic, kije zadolženo za vzdrževanje čistoče. Namen pravilnika je preprečevanje nastanka in širjenja nalezljivih bolezni, ki se lahko prenašajo z živili. Glede na to, mora vsaka oseba nosilcu dejavnosti pred nastopom dela podpisati posebno soglasje, s katerim se obveže, da bo delodajalca takoj obvestila o pojavu bolezenskih znakov (bruhanje, driska, izcedki...), enako velja po vrnitvi na delovno mesto po preboleli nalezljivi bolezni ali v primeru, ko je bila v stiku z obolelimi. Hkrati se zavezuje, da bo po potrebi opravila vse potrebne zdravniške preglede in prenehala z delom. V primeru pojava enega izmed citiranih bolezenskih znakov je zaposlena oseba dolžna izpolniti posebno individualno izjavo, s katero delodajalca pismeno in natančneje seznani z bolezenskimi znaki. Ob tej priložnosti sporočamo, da smo na zbornici pripravili vzorce izjav, kijih lahko dvignete vsak delovni dan. In kako j e z zdravniškimi pregledi? Vrste in obseg usmerjenih zdravniških pregledov določa zgoraj omenjeni pravilnik. Opravljajo jih območni in z ministrstva pooblaščeni javni zdravstveni zavodi, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje. Zdravniški pregledi predstavljajo sestavni del izvajanja notranjega nadzora (HACCP). Stroške pregledov krije nosilec dejavnosti, kateri j e dolžan voditi predpisane evidence, ki jih narekuje Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu prihajajo v stik z živili. Dokumentacija mora biti inšpektorju vselej dostopna! In še prijetno obvestilo! Ponovno se je konstituirala Sekcija za gostinstvo in turizem OOZ Ilirska Bistrica. Sekciji predseduje ga. Dunja Frank, Gostilna Pod gradom, Gornja Bitnja. Sekcija se je aktivno vključila v vseslovenski projekt »Gremo v dobro gostilno« in priprave na letošnji 51. Gostinsko - turistični zbor Slovenije, ki bo potekal od 11. do 13. oktobra t.l. v Zdravilišču Radenci. Povabilu Doma starejših občanov iz Ilirske Bistrice, letošnjega gostitelja 9. srečanja domov primorsko-notranjske regije, so se odzvali tudi člani naše zbornice. Sodelovali so v spremljevalnem programu »Na vaški tržnici«. Vtisi sodelujočih so nepozabni. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem razstavljavcem, prodajalcem in demonstratorjem, še posebej pa direktorici bistriškega doma ga. Mariji Šlenc Zver za brezhibno organizacijo, povabilo in pozornost. Alenka Penko Vlagati v lastno izobrazbo je še vedno prvi in pravilni korak, naslednji korak pa so naložbe prihrankov za določene namene. Pri tem se marsikomu zatakne: za odlog naložb najdejo nešteto izgovorov, da le ne bi del sedanjega zaslužka namenjali tudi za uresničitev svojih ciljev. Različna življenjska obdobja prinesejo različne odločitve. Poglejmo si torej, kako povprečno razmišljajo v določenem življenjskem obdobju. ŠTUDENTSKA LETA - DO 25 LET »Jaz naj varčujem? To je dobra šala. Če niste opazili, še vedno študiram in nimam denarja. Ne vem, kako lahko pričakujete, da bom zdaj varčeval. Sem mlad in bi rad užival. Za to bo še prišel čas, samo da dokončam študij.« POKLICNO IZOBRAŽENANJE -DO 35 LET »Vsekakor ne pričakujte od mene, da bom sedaj varčeval. Ravnokar sem končal študij, ki mi je vzel ves denar, čas in veliko energije. Tisto malo kar je ostalo moram nameniti za nadaljnje izobraževanje, da bom napredoval v službi. Pred menoj je še celo življenje, zato bom še malo počakal.« USTVARJANJE DRUŽINE - DO 45 LET »Kot vidite imamo pri hiši otroke. Ti so sicer naše največje bogastvo, ki pa zahtevajo svoj čas in denar. Stalno moramo menjavati garderobo, saj rastejo tako hitro, da jim le težko ustrežemo. Trenutno ne moreva razmišljati o investiranju, zato bova počakala, da otroci odrastejo, takrat bova lahko razmišljala o naložbah.« SREDNJA LETA - DO 55 LET »Rada bi sodelovala pri različnih naložbah, žal pa pri dveh otrocih, ki še vedno obiskujeta šolo, tega najin proračun ne prenese. V zadnjih letih sva se morala celo zadolževati, da sva lahko plačala njun študij. Prepričana sva, da šolanje ne bo trajalo predolgo in bova končno lahko začela tudi s finančnimi transakcijami.« PRED UPOKOJITVIJO - DO 65 LET »Čeprav vem, da bi moral nekaj investirati, trenutno nimam denaija. Je že tako, da človek v mojih letih težko pride na zeleno vejo. Nekajkrat sem že slišal, da lahko tudi z majhnimi mesečnimi vlaganji dosežem finančne cilje. Spoznal sem že, da bi moral pred leti odvajati denar.« POKOJ - VEČ KOT 60 LET To je čas, ko ljudje zaživijo v zasluženi jeseni. To je tudi čas, ko se srečajo s kruto realnostjo in spoznajo, da seje njihov prihodek drastično zmanjšal - fiksni stroški žal ne. Žal jim je, da niso investirali, ko so še imeli stalne dohodke, zdaj pa mislijo, da je za kaj takega prepozno. Za lažjo predstavo poglejmo naložbe v sklad, kije že dalj časa na prizorišču in je preživel že mnoga krizna obdobja. To je sklad Pioneer, ki je bil ustanovljen leta 1928. Preživel je zlom borze 1929, drugo svetovno vojno, sestop človeka na luno, naftno krizo in še nekaj zlomov. Če bi torej starši vsak mesec vlagali v sklad, bi njihov kapital rasel na osnovi rasti sklada. Predpostavimo, da so njihova študentska leta nastopila leta 1952. Če bi starša takrat začela z mesečnim vlaganje 100 dolarjev ($) v Pioneer, ki je takrat imel 11,95% donosnost in s takšnimi donosi tudi nadaljeval, bi v starosti 70 let imela privarčevanih zavidljivih 3.731.701 $. Če bi začela leta 1959, ko sta bila stara 25 let, bi ob 100 $ na mesec ob takratnem 11,8% donosu pri 70. letih na računu imela 1.609.303 $. Kot lahko vidite, bi bila zaradi nekajletnega kasnejšega začetka investiranja na računu polovična količina denarja. Pa nadaljujmo: ker sta menila, daje to še vedno neustrezno za začetek naložb, se lahko odločita kasneje, v obdobju družine leta 1969. Takrat je sklad dosegel 12,11% letno donosnost. Pri 70. letih bi imela 560.144 $, kar j e še vedno veliko. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se odločila leta 1979? Donosnost 11,48%, na računu 155.373$. Tudi v starosti 55 let bi lahko namenjala enak znesek v sklad, začela bi leta 1989, ko je bila letna donosnost 10,1%. Na računu bi imela 40.176$. Ker nikoli ni prepozno, bi lahko investirala tudi v pokoju. Leta 1994je sklad Pioneer dosegel 7,94% donosnost, in če bi mesečno odvajala 100$, bi se na računu znašlo 17.960$. (vir:www.fondsprofessionell.de) Za vlaganja v sklade ni torej nikoli prepozno. Kdor želi v svojem življenju doseči postavljene finančne cilje in jih bo želel doseči z minimalnim odrekanjem, bo z vlaganjem moral začeti dovolj zgodaj. SAGA Šepec Luka s.p. Spremljevalna prireditev »Na vaški tržnici« 27. september: SVETOVNI DAN TURIZMA VABILO Letošnji svetovni dan turizma je zlasti posvečen vključevanju športa v turizem. Ob tej priložnosti sta Svetovna turistična organizacija (WTO) in Mednarodni olimpijski komite (MOK) objavila zavezo k ponovni oživitvi partnerstva in sodelovanja. Šport in turizem si delita skupne cilje: gradnjo mostov razumevanja med kulturami, načini življenja in tradicijami; Promocijo miru in sodelovanja med narodi, spodbujanje mladih ter omogočanje zabave in sprostitve od Pritiskov vsakdanjika za mnoge ljudi. Da sta turizem in šport povezani in komplementarni dejavnosti, se vse bolj zavedajo tudi člani Sekcije za gostinstvo m turizem Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica, zato vas ob svetovnem dnevu turizma, 27. septembru, še posebej vabijo, da jih obiščete v njihovih gostinskih lokalih. Gostilna Pod gradom, Dunja Frank s.p., Gornja Bitnja, nudi lastno balinišče, kopico igral za najmlajše in zanimiv gostilniški vrt. Malim nadobudnežem bodo od 12. ure dalje postregli z brezplačnim sokom, v primeru hladnega vremena pa s toplim čajem. Gostišče Mašun, Erika Bolčina -Antončič s.p., vabi na balinišče in sprehod po gozdni učni poti. Na razpolago bodo igrala in brezplačna izposoja koles. Gostilna - pizzeria Škorpion, Rajko Jenko s.p., Rečica, priporoča, da si tega dne privoščite dolg sprehod v naravi. Med 16. in 18. uro vam bodo brezplačno postregli s slastnimi »č’jšpovimi njoki«. Okrepčevalnica »Pri Korajžniku«, Janez Kovačič s.p., Rečica, pravi, da bi bilo dobro, »da vržete kakšno na kugle«. Prav za vas bodo rezervirali gostilniško balinišče med 15. in 20. uro. Vsem bodo postregli s slastnim jabolčnim zavitkom. Kondicijo na balinišču si boste lahko nabirali tudi pri Okrepčevalnici Zemonska vaga, Andrej Primc s.p., Dolnji Zemon. Od 15. do 18. ure vam bodo brezplačno postregli s krepko domačo jedjo »kumpirjem u zjv’nci«. Od 12. ure dalje bo veselo tudi na balinišču pri Bistroju Majda, Majda Prosen s.p., Koseze. Za zmagovalce pripravlja posebno presenečenje! Zmagovalce bodo nagradili še na Sviščakih. Okrepčevalnica Sviščaki, Davor Jolič s.p., vabi na »baline« in sprehod po gozdni učni poti. Priporoča nogomet in kolesarjenje (brezplačna izposoja koles). Okrepčevalnica Trnovo, Peter Urbančič s.p., Vilharjeva 2, Ilirska Bistrica, predlaga, da dan v znamenju športa zaključite z biljardom. Še posebej ga bodo za vas rezervirali med 20. in 22. uro, ko vam bodo postregli z brezplačnim moštom. Torej, praznujte svetovni dan turizma, 27. september, kar se da športno. Alenka Penko GOSTOVANJE GLASBENIKOV IZ MADŽARSKE Domači kvartet: Betka Benigar (klavir), Tea Penko (flavta), Emil Zubčevič (čelo) in Elena Sedmak (solo petje) Balet iz razreda učiteljice Vesne Cestnik Naša glasbena šola je v času od 6. do 10. septembra že drugič gostila učence in učitelje iz glasbene šole Kodaly Zoltan iz Kecskemeta (Madžarska). To je priznana glasbena šola, še posebej specializirana za nauk o glasbi, solfeggio in zborovsko petje. Za dobrodošlico jim je naša šola pripravila dve glasbeni točki: nastopil je kvartet v sestavi: Betka Benigar -klavir, Tea Penko - flavta, Emil Zubčevič -čelo in Elena Sedmak - solo petje , učenci prof. Helene Protič-Kindler, prof. Adnana Zubčeviča, prof. Igorja Mitroviča , prof. Margarete Togunjac ter Andreja Mršnik, Maja Čekada, Anja Jenko, balet iz razreda učiteljice Vesne Cestnik. Gostje so nam pripravili celovečerni koncert, ki je bil zelo pester, zanimiv in prisrčen. Ob tej priložnosti pa bi se rad zahvalil vsem tistim, ki so nam priskočili na pomoč, da so se naši prijatelji pri nas dobro počutili. Zahvaljujem se: g. županu Antonu Šenkincu, g. Jožetu Šajnu, g. Danilu Primcu, g. Zmagu Trebcu, družini Poklar ter družinam, ki so gostili otroke. Hvala družini Jožeta Grahorja, Franka Kruha, Barbare Jenko, Milene Sila, Helene Lenarčič, Meri Zadel, Danice Benigar, Mirjam Jaksetič-Dolgan, Nadje Čebokli, Roberta Dekleva, Marije Hrvatin, Damjane Kaluža, Huberta Golle, Damjane Frank, Sonje Penko, Sergeja Zorca. Laszlo Balazs ravnatelj GŠ Kvintet trobil: Szucs Magdalena (trobenta), Csonka Peter (trobenta), Balogh Marton (trobenta), Sipos Aron (pozavna) in Hajdu Peter (tuba) Madžarski trio v sestavi Baisanszky Livia (flavta), Juszt Fani (flavta) in Tamcsu Kata (violončelo) NEKOČ TAKO, KAKO PA DANES? O gospodarski preteklosti Ilirske Bistrice bi nam zgodovinarji verjetno lahko hitro postregli marsikaj, žal bi se pri kulturi morali bolj potruditi. Začetki izrazitega »napredka« slednje bi gotovo sovpadali z obdobjem vzpona Reke in Trsta, ki sta močno vplivala na razvoj našega kraja, v nadaljevanju bi se zadržali pri taborih in čitalnicah, pri trgovcih in celo tovarnarjih ter ostalih pripadnikih tistega družbenega razreda, ki mu sedaj pravimo srednji sloj. Znano je, da so nekateri bogataši ravnali s svojimi delavci zelo brezobzirno, nihče pa ne more oporekati, da kljub tolikokrat opisovani dvoličnosti in moralni vprašljivosti tega sloja, niso bili nosilci meščanske kulture. Del te kulture in temu primernega družabnega življenja, seveda močno okrnjenega, se je nadaljeval tudi v obdobju italijanske vladavine in pozneje še daleč naprej do sedemdesetih let, kljub temu, da v tistem času ni bil zaželen. Karakterističen primer nosilca te kulture je predstavljala dekliška šola v trnovskem samostanu. Posledice grobe pretrganosti njenega delovanja je čutiti še danes, ko je bila po dolgem času s hudimi napori ustanovljena gimnazija. Tudi glasbena šola je predstavljala simbol drugačne Bistrice, kot jo poznamo danes. Posebno z gospodom Alojzijem Grmom in gospo Rezo Zajčevo se je »razbohotilo« obdobje klavirskega igranja. Ob igranju nezahtevnih modnih popevk smo slišali poskuse spogledovanja celo z Gershwinom in jazzom. Bratje Boštjančič so se uveljavili z interpretiranjem zahtevnejših skladb. Resda bolj v Ljubljani kot v domačem okolju, toda daleč od narodne ali narodnozabavne glasbe. Frajtonarica in kitara pa sta veljali za manjvredne instrumente. Tudi večina takratnih plesnih ansamblov je igrala veliko več zabavne glasbe kot sedaj, ko ne samo v okolici ampak tudi v mestecu prevladuje narodnozabavna smer. Gledališka skupina je naštudirala pravo, pravcato opereto. Če se še bolj široko zazremo v tiste čase, vidimo tudi bazen s kopalci in pa naše domače košarkarje, člane prve državne lige. Dva hotela sta bila na voljo popotnikom dolga leta. Časi so se spremenili; okoliške vasi so se materialno poravnale z Bistrico, kije z novimi prišleki počasi izgubljala svojo identiteto. Tako sedaj mlade generacije skorajda ne poznajo značilne bistriške govorice. Sledi protagonistov nekdanjega življenja vidimo le ob dnevu vseh svetih, ko se na pokopališču pojavijo sorodniki in nasledniki nekdanjega bistriškega srednjega staleža. Dr. Bučar pravi, da mora Slovenija v borbi za preživetje nujno razviti svojo elito. Bilo bi absurdno, če bi poskusili kaj podobnega pri nas, ali če bi hoteli privabiti nazaj vse izobražence, ki so se iz Bistrice izseljevali s trebuhom za kruhom ves povojni čas. Kaj torej storiti, da bi mesto postalo tudi mesto v resnici in ne samo na papirju? In kje smo pravzaprav danes? Močne ekonomske povezave s Kvarnerjem so izginile. Nekdanji Dom JLA je v rokah Ministrstva RS za kulturo, ki s pomočjo zgrešene zakonodaje ravna z njim skrajno malomarno in za nameček za to ni odgovoren nikomur. Dom na Vidmu je pred kratkim izgubil še eno obeležje, da gre za naš hram kulture. Ker so zaprli tamkajšnji gostinski lokal, tudi galerija ne more več gostiti likovnih razstav in tako si ne moremo ogledati novih dosežkov naših priznanih slikarjev Jožeta Šajna, Ester Mršnik, Rajka Kranjca ter še kakega ducata vseh, katerih stvaritve so vredne našega odobravanja in spoštovanja. Pravo ironijo pa predstavlja še delujoča videoteka, ki so jo, navzlic negodovanju večine domačinov, vtaknili v avlo in že dolga leta kljubuje vsem pritiskom, da bi jo odstranili ter dali prostoru tisto kvaliteto, ki jo je imel pred nasilnim posegom. Zanimivo je, da imata prvi dve od treh odličnih t.i. etno skupin: Volk folka, Bistr’ških škuork in Hrušiških fantov, sedež v II. Bistrici. Ali je spadala ta zvrst kulture v Bistrico, ne vem, vem pa, da bi sedaj bolj sodila v vaško okolje. Nikakor pa ne gre odrekati veliko zaslug za obstoj vseh treh poznanemu kulturniku Romeu Volku, katerega delo je v strokovnih krogih zelo cenjeno. Torej spet drugod. Na Bistriškem deluje kakih trideset kulturnih društev, od tega je polovica pevskih zborov. Na to smo lahko ponosni. Zal pa nimamo niti enega zbora, ki bi ga umestili med pet ali deset najboljših primorskih zborov. Nedvomno bi za pravega predstavnika zbora, »ki hoče več«, lahko veljal Komorni dekliški zbor Vox Illyrica. S svojimi preredkimi nastopi pa se, kljub velikim naporom, članice zbora so pretežno dijakinje, študentke ali pa že zaposlene, ni dovolj uveljavil z vidnejšimi umetniškimi dosežki. Zakaj lokalne pa tudi državne oblasti najbolj podpirajo ljubiteljsko dejavnost, ni težko ugotoviti. To zahteva najmanj napora, stane najmanj in površno gledano obrodi največ sadov, vse preveč pod krinko ohranjanja naše identitete. Če bi si Bistrica hotela pridobiti status občinskega kulturnega središča, bi bilo potrebno imeti vse kaj drugega. Čeprav živi v njej dovolj pripadnikov srednjega sloja (naj mi bo oproščena uporaba neprijetnega in za naš čas zastarelega naziva), še dandanes nimamo vzgojene gledališke in koncertne publike. Saj je ob pomanjkanju gostovanj in kvalitetnih predstav ter glasbenih recitalov tudi ne moremo razviti. Ali si ob nedorečenem statusu JSKD in ZKD, edinih institucijah, ki bi lahko, poleg drugega, organizirali gledališke in druge abonmaje, ti dve upata tvegati'in vzpostaviti dolgoročno sistem abonmajev za otroke in odrasle, ob brezbrižnosti občinskih svetnikov, že pregovorno zatopljenih v ceste in kanale, ki se jim je v zadnjem času pridružil še pojem trženje za vsako ceno? Gimnazija bo povzročila plaz novih potreb in kultura ne bo na zadnjem mestu. Torej, koliko časa bo potrebno, da se bodo razmere v kulturi uredile institucionalno? Morda bo prav gimnazija višja sila, takšna, kot je bila pred leti Narodna in univerzitetna knjižnica, kije predpisovala pogoje za delo knjižnic in tako pomagala, da je danes naša knjižnica dosegla status, ki si ga zasluži. Dimitrij Bonano SLOVO JOŽIČU Prvo septembrsko soboto so se v Podgradu zbrali svojci, nekdanji sošolci in sovaščani nedavno preminulega alpinista in podjetnika Jožeta Šepiča. Njegovemu spominu so se poklonili s predstavitvijo odprave na Daulagiri, s katere se žal ni vrnil, in reševalne akcije, ki stajo zbranim predstavila Aleš Podgornik in Jože Škarja (na sliki), izkušena alpinista, ki sta ga pomagala iskati. Škaija seje pridružil pokojnikovemu bratu Hektorju Šepiču dva meseca kasneje pri identifikaciji, prevzemu trupla in pogrebni slovesnost v vasi Tukuche. PEVSKA SKUPINA STUDENEC PRI DANILU V ILIRSKI BISTRICI V nedeljo, 22. avgusta, je pevska skupina Studenec iz Pivke v gostišču Danilo v Ilirski Bistrici izvedla zanimiv pevski večer. Skupina, ki jo sestavlja sedem pevcev s pivškega in ilirskobistriškega, je v svoj nastop vtkala mnoge priljubljene priredbe ljudskih pesmi, poseben čar pa so prispevali solistični nastopi Rafaela Zorka, enega izmed članov septeta. Poslušalci, ki so bili obenem tudi gostje omenjenega gostinskega lokala, so petju zbrano prisluhnili in nastopajoče nagradili s spontanimi aplavzi. Ni naključje, da sije skupina izbrala za nastop prav ta ambient. Gospod Danilo Primc je njihov navdušen poslušalec in tudi član njihovega pevskega društva. Z veseljem je ponudil pevcem svoje prostore, da so lahko izvedli intenzivne pevske vaje. Skupina se namreč v začetku oktobra odpravlja na pevsko gostovanje v Berlin, kamor jih je povabil gospod ZAKLJUČNA PRIREDITEV BRALNE ZNAČKE IN SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA KVIZA 2004 V okviru kulturnih prireditev letošnje Kmetijske tržnice je Knjižnica Makse Samsa pripravila prireditev, na kateri smo zaključili akcijo Bralni črv - počitniška bralna značka in opravili žrebanje Slovenskega knjižnega kviza »SREČKO KOSOVEL IN PRIMORSKA«. Pod prireditvenim šotorom na Žabovici seje v nedeljo popoldne, 19.9.2004, zbralo veliko otrok, ki so se v spremstvu staršev udeležili prireditve. V prvem delu smo podelili priznanja in nagrade 38 mladim bralcem, ki so uspešno opravili počitniško bralno značko. Akcija je letos potekala že tretjič in otroci sojo zelo lepo sprejeli. Za nalogo so morali prebrati vsaj pet knjig. O prebranih knjigah so se pogovarjali s knjižničarko, pisali, risali, pesnili pesmice in izdelovali izdelke. Vse, kar so ustvarili, smo v knjižnici postavili na razstavo, ki je bila na ogled do 24. septembra. Drugi del prireditve je bil namenjen Slovenskemu knjižnemu kvizu. Kviz so reševali v Knjižnici Makse Samsa in na šestih osnovnih šolah: OŠ Antona Žnideršiča, OŠ Dragotin Kette, OŠ Tone Tomšič Knežak, OŠ Rudi Mahnič Brkine Pregarje , OŠ Ivan Brozina Slovan Jelšane in OŠ Kuteževo. Do 10. septembra, ko je bil kviz zaključen smo prejeli 335 rešitev. Knjižnica je reševalcem podarila nastop čarovnika Romana Freliha, kije zabaval občinstvo in iz vseh nas izzvabil salve smeha. Skupaj z mladimi pomočniki iz občinstva je izžrebal pet nagrajencev: Martin Vrh, Špela Hostinger, Erika Batista, Veronika Dovgan in Nika Bratovič. Knjižnica jih je obdarila s knjižnimi nagradami. Srečna izžrebanka Nika Bratovič je tudi glavna nagrajenka in se bo udeležila zaključnega žrebanja Slovenskega knjižnega kviza, ki bo v začetku oktobra v Ljubljani. Bojana Kalc in Tadeja Raspor Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 300,00 SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@kabeinet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: “GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: Mateja Rotih Uredniški odbor: Laszio Batazs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grij, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Šlenc, Igor Štemberger, Heda Vidmar, Bojan Oblak, Aleš Zidar in Anica Kocjančič. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. r±A M M M 4*6 M Jfata ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV ILIRSKA BISTRICA V SOBOTO, 16.10.2004 VAS VABIMO NA TRADICIONALNI JESENSKI IZLET V BENETKE Z OGLEDOM MESTA IN MOŽNOSTJO OBISKA RAZSTAVE SALVADORJA DALIJA V PALAZZO GRASSI Cena izleta je 5.000,00 SIT (vključen DDV). Za vožnjo po "vodnih" ulicah z beneškim avtobusom “vaporettom" in vstopnino za ogled razstave (vstopnica 10 €,) plačate sami. Odhod z avtobusne postaje Ilirska Bistrica ob 630, vrnitev po 2000. Informacije in prijave z vplačili: ZKD II.Bistrica, Bazoviška 26, do četrtka, 7.10.2003, tel.: 05 711 19 00. Studenec med enim izmed številnih nastopov Izidor Pečovnik, župnik v tamkajšnjem ohranja stik s slovensko pesmijo in Slovenskem katoliškem misijonu. besedo. Pevci se bodo predstavili tam živečim Za prijaznost in gostoljubje se pevci Slovencem s samostojnim koncertom gospodu Danilu še enkrat najlepše ter se tako priključili tistim, ki skrbijo zahvaljujejo. za to, da se med našimi ljudmi po svetu Predsednica PS Studenec Irena Rep Obrazi v nalomljenem zrcalu________________________________________ ALI JE BISTRO MESTO? (3) Končno boste lahko prebrali odgovor na surovo vprašanje o tem, kaj naj bi Bistre pravzaprav bil. Je mesto, je spalno naselje, je vas? Smo Bistrčani meščani, imamo delavski razred, lumpenproletariat, razumnike, lumpenintelektualce? Vemo, daje Ljubljana mesto, daje mesto-heroj. Ne vem, ali trikratno, kot je bil Tito, ali samo enkratno. Ptuj je mesto-muzej. Enkratno in dolgoročno. In mi? Človeku, ki pride k nam na obisk za 2h 35min, je Bistre ljubko, simpatično mestece. Za nas, ki v njem bivamo, paje pravcato mesto-poligon. Za motorje in avtomobile. Treningi se predvsem poleti vrstijo ob vseh urah, po vseh ulicah in cestah. Najbolj priljubljene so seveda nočne vožnje. Virtuoze lahko občudujete na Brinškovem klancu in na cesti proti Kočaniji. Jakost zvoka motorjev, merjeno z decibeli, pa ljubitelji lahko merijo v Prešernovi ulici. Poseben užitek je poslušati ropotanje 125 ccm motorbajkov ob 2. uri pod mojim oknom. 800 kubični motorji mi niso všeč, povzročajo preveč bobneč zvok. Žal manjkajo strokovni kritiki, ki bi primemo nagradili najlepši in najmočnejši motozvok. Motošport je resna zadeva in ne zaje..., zato predlagam, da organiziramo nočne zvočne tekme na primernem mestu, to j e tam, kjer domujejo kvalificirani ocenjevalci, pred policijsko postajo. Občutljiva policijska ušesa bodo lepo ocenila stopnjo ušesnega ugodja. Tako se bomo izognili vprašanjem kot: - ali so policaji ob nepravem času na nepravem mestu; - ali so v nepravem času na pravem mestu; - ali so v pravem času na nepravem mestu; - ali so vsi na schengenski meji... Škoda, poletja bo kmalu konec, v naših srcih pa bo ostala nostalgija po plemenitih zvokih in vonjavah ter dirkanju čez prehode za pešce. Tudi mašunski nedeljski večeri s plesom so prenehali. To je naš najpomembnejši družabni dogodek sezone. Tu ste se lahko prepričali, kdo hodi s kom, od kje je doma tista tam in podobno. Na asfaltni plošči, ki je podobna šmirgel-papirju, sem se ob prijetni glasbi tudi sam nekajkrat zavrtel in vsakokrat lezel proti robu krepko nagnjenega plesišča. Tako so rajali na Tajtaniku, ko se je potapljal. Mašunskim plesalcem, pretežno iz bistriške in bratskih sosednjih občin, Pivke in Postojne, so družbo delali parkirani avtomobili. Enkrat sem tu opazil visok obisk: pivškega župana. Medvedov v neposredni bližini ni bilo. Temu se reče plesni turizem in Mašun je veliko bližje in bolj poceni kot Izola, kamor se bo narod napotil pozimi.Tam se grej o kongresni turizem. V Bistrci se kaj takega ne splača organizirati, pa tudi primernega prostora ni. Tako. Jokanja za poletjem je dovolj. V bližino Dulanjga Zemna so pripeljali dva kamela, da bi si nas ogledala in povedala Arabcem, če se splača preseliti v Slovenijo, ali pa so jo že okupirali Kitajci. Ko sem se približal prvemu, sem ga prijazno pozdravil s »Salam«, kije razen Al Džazira in Bin Laden tretja arabska beseda, ki jo poznam. In velblod? Nesramno mi je odzdravil z »Bes, džaur!«, kar pomeni, da dobro pozna Aškerca, kije sedaj v modi skoraj tako kot Bartolov Alamut. V nadaljevanju pričakujem neverjeten priliv štirih arabskih turistov, ki si bodo zavistno ogledali naše nove vetrnice. Zbogom petrodolarji, če bo šlo tako naprej. Že zdaj se pripravljam za volitve, ki bodo potekale ob koncu naslednje štiriletke. Ustanovil bom stranko Slovenski radostni upokojenci oziroma STRUP in si v Bistrci pridobil prijatelje v novem društvu upokojencev DRUP. To bo podobna aliansa, kot jih že poznamo. Temu pravimo povezava politike in civilne družbe. Moj pogled na svet j e impresionističen. Skozi eno oko vidim normalno, skozi drugo pa vidim okolico že dalj časa nekoliko nejasno. Zaradi sive mrene. V možganih se mi tako tvori prekrasna 3D slika, kot bi gledal umetnine Groharja, Jame in tistih pr’paljenih Francozov. Škoda, da mrena ni nekoliko rožnato obarvana. Potem bi gledal na življenje kot z rožnatimi očali. Bilo bi prekrasno. Predpisi velijo, da bom moral na operacijo; in adijo lepe slike. Na mojo srečo je čakalna doba več kot leto dni. Eksperti se ne morejo zediniti, ali se daljša ali krajša. Staršem, ki menijo, da njihov otrok nima umetniških nagnjenj svetujem, da ga abonirajo za operacijo takoj ob rojstvu. Ni vrag, da do šestdesetega leta starosti ne bo prišel na vrsto. Verjetno tudi v očesni kirurgiji uporabljajo aparature iz časa Jugoslavije. Kakšen zanič material so takrat kupovali, paje dobro znano. Za dolge čakalne dobe pri raznih zdravniških posegih je kriva Jugoslavija. Neizpodbitno. To trdim s čisto vestjo. Kako moramo sodelovati s fanti, ki imajo možgane in jajca (srce ni važno) in rešujejo Slovenijo? Enostavno. Redno moramo hoditi v trgovino in kupovati vse po vrsti, od milke in turške solate naprej, telefonariti moramo non-stop, razen našega ljubega prevoznega sredstva moramo zavarovati prostovoljno tudi naše nosove in vse ostalo. Pri nas ni petrodolarjev, so pa kruhotolarji. Menda je jasno, zakaj so potrebne tako visoke cene vsakodnevnih artiklov!? Dobiček bodo fantje investirali in tako poskrbeli za Slovenijo, ki bi jo nesramni tujci in nekateri notranji sovražniki sicer uničili. Kaj je Bistre, pa si odgovorite sami. Dimitrij Bonano h— NOVA SEZONA N M A - NOVI ABONMAJI Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica vam v sezoni 2004/2005 nudi izbiro: - GLEDALIŠKO-GLASBENI ABONMA - šest predstav; dve v Il.Bistrici, štiri v matičnih gledališčih - ABONMA PREDSTAVE NA VIDMU - Ilirska Bistrica - štiri predstave v Domu na Vidmu - dve predstavi sta tudi v sklopu gledališko-glasbenega abonmaja - osem predstav: predstave obeh abonmajev. GLEDALIŠKO-GLASBENI ABONMA DRAMA LJUBLJANA Neil LaBute: OBLIKA STVARI Igrajo: Nataša Barbara-Gračner, Marko Mandič, Barbara Cerar, Jose Režija: Mateja Koležnik Na prvi pogled nezapleteno življenje povsem običajnih študentov filozofske fakultete v srednje velikem konservativnem ameriškem mestu se presenetljivo preobrazi v umetniški “projekt”. Je imperativ sodobne umetnosti res to, daje treba “umetnost delati ne glede na ceno”? Kaj se zgodi, ko te ima tisti, za katerega misliš, da te ljubi, zgolj za surovino, iz katere se koti umetnost? Kakšna je družba, ki je obsedena z videzom, površino, obliko stvari? Kdo manipulira, kdo eksploatira? GLEDALIŠČE IVANA pl. ZAJCA - REKA Georges Bizet: CARMEN Dirigentka: Nada Matoševič Bizetova Carmenje kriminalna zgodba, kakršne se dogajajo tudi v našem času - zgodba o ljubezni, strasti, poželenju in zločinu. Potem ko Carmen uporabi svoje ženske čare in z njimi osvoji narednika don Joseja, ga tudi kmalu zavrže v zameno za drugega ljubimca. Blazen od strasti in ljubosumja se don Jose maščuje na skrajno tragičen način. Na eni strani krutost, egoizem brez zadržkov, značaji, sposobni vsakršnih dejanj, na drugi strani čista ljubezen, zvesta, požrtvovalna, zmožna vsake žrtve. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Reko Lundan: VEDNO SE KDO IZGUBI Igrajo: Uroš Smolej, Mojca Funkl, Ljerka Belak, Tanja Dimitrievska, Jožef Repoša, Milan Štefe, Karin Komljanec, Dejan Pevčevič. Režija: Zvone Šedlbauer Psihološka družinska igraje polna pretresljivih in šaljivih malih utrinkov iz življenja in drobnih skrivnosti, ki se skrivajo v vsakem izmed nas. Gledalec vidi na odru le delce dogodkov, ki pa vzbudijo v njem intenzivna občutja ob spominu na lastna podobna doživljanja, saj je igra polna pretresljivih in tudi šaljivih malih utrinkov iz človekovega življenja in drobnih skrivnosti, ki se skrivajo v vsakem izmed nas. Prav zato seje predstava tako močno dotaknila široke publike. (Tina Recek, Demokracija, 10. 4. 2003 ) K prepričljivosti prispevajo tudi igralci, zlasti izvrstna Ljerka Belak, saj se nam ob njihovi spontanosti vsaj na trenutke zdi, kot da te igre ne bi samo igrali, ampak v njej res živeli. (R. H., Jana, 15.4. 2003) PRIMORSKO DRAMSKO GLEDLIŠČE, NOVA GORICA Eugene Ionesco: INŠTRUKCIJA Režiserka: Anca Maria Colteanu Premiera februarja 2005 .. a spoznali boste, da mora biti človek pripravljen na vse mogoče. Pred skoraj desetimi leti je naše gledališče z velikim uspehom uprizorilo Ionescovo Plešasto pevko, sedaj pa bomo skupaj z romunskim Narodnim gledališčem Craiova postavili še Inštrukcijo (1950), eno najpogosteje uprizarjanih iger na svetu. Eugene Ionesco (1912 - 1994), ki je s svojo dramatiko absurda zamajal temelje dramaturgije 20. stoletja, črpa svojo ustvarjalno moč iz igre. Igra se s publiko, za publiko in proti publiki. Poigrava se z logiko in zgradbo jezika ter igra skrivalnice s svojimi liki, gledalci in sam s seboj. V Inštrukciji - igra temelji na stereotipnem odnosu med profesorjem in učenko, oziroma služkinjo, torej na odnosu prevlade in podrejenosti - komiko gradi z ogromnim in smešnim pretiravanjem ter črnim humoijem, igro prepleta z erotiko ter se prepušča manipulaciji logike in paradoksov. Jezik v igri, ki jo je avtor označil komična drama, postane simbol teroija, sredstvo za zlorabo moči. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ - gostovanje v Il.Bistrici v Domu na Vidmu Marko Kurat: NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA Režija: Jaša Jamnik VIOLETA TOMIČ - gostovanje v Ilirski Bistrici v Domu na Vidmu Miro Gavran: HOTEL BABILON Režija: Tijana Zinajič ABONMA PREDSTAVE NA VIDMU - ILIRSKA BISTRICA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Marko Kurat: NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA Igrajo: Tine Oman, Darja Raichman, Rok Vihar, Pavel Rakovec, Matjaž Višnar, Peter Musevski, Vesna Pemarič-Žunič, Vesna Jevnikar. Režija: Jaša Jamnik Kot se za vsako komedijo spodobi, je tudi Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega komedija nepredvidljivih obratov, zamenjav in presenečenj. In kot je za večino uspešnih komedij značilno, tudi ta govori o večni temi -erotiki. Trije nabriti gasilci se odločijo, da bodo svojemu starejšemu kolegu in poveljniku lokalne gasilske enote, za rojstni dan pripravili nenavadno presenečenje. Toda to ne bo le svilena Versacejeva kravata z nago babo ali čevlji zaliti z betonom, ampak dejansko nekaj posebnega. Ko se Francijeva podjetja žena Majda končno odpelje na letališče po prijateljičino hčerko, se rojstnodnevna žurka za štiri prijatelje lahko začne v polnem zamahu. Kmalu po njenem odhodu se na vratih pojavi lepo in seksi »presenečenje«, ob katerem zastane dih ne le Franciju ampak tudi prijateljem, ki so ga naročili. Presenečenj pa s tem še ni konec, kajti čez nekaj časa na vratih ponovno pozvoni še eno seksi presenečenje, temu sledi še nekaj takšnih... več pa na sami predstavi. VIOLETA TOMIČ Miro Gavran: HOTEL BABILON Režija: Tijana Zinajič Zgodba se dogaja ob morju, kjer receptor hotela Babilon zapelje češko turistko, ta pa ga po tem, ko odkrije, daje bila samo ena od mnogih, skuša v restavraciji istega hotela ustreliti. V uprizorjenem TV-swov-u nam bodo priče - TV voditeljica, bosanska čistilka, primorski zapeljivec, ruska striptizeta, dolenjska turistka, zdomka iz Amerike, zapeljana Čehinja.... - s svojimi izjavami skušale osvetliti zgodbo z različnih strani in ugotoviti, kaj se je omenjenega večera zares zgodilo. GLEDALIŠČE SATIRIKON KRANJ RADIO GA GA SHOW Nastopajo: Sašo Hribar, Marjan Šarec, Jure Mastnak, Jure Godler in drugi Vsak petek dopoldne, ne glede na letni čas in vremenske razmere Radio Slovenija na svojih valovih v živo predvaja Radio Ga Ga. Briljantna ekipa z domiselnim humorjem s Sašom Hribarjem na čelu je postala že nepogrešljiv del življenja mnogih Slovencev. Kdo so ljudje, ki s svojim strokovno »politično nekorektnim humorjem« vztrajno zmanjšujejo razliko med tem, kar mislimo da smo in med tem, kar dejansko smo, ki na edinstven način razgaljajo togost, hinavščino, topoglavost in druge »bisere« sodobne družbe? Odgovor na to vprašanje se gledalcem ponuja prvič v zgodovini ob ogledu humoristične predstave z gosti: Arnold Schvvarzenegger, Mr.Bean, predsednik G.Bush, dr. Johanes, Tudman, dr.Bučko, g. Čolnič ter drugi predstavniki domače in tuje politike, estrade in športa. TEATER 55, LJUBLJANA Branko Durič-Duro, Marko Pokom: ČAS ZA SPERMEMBO Igrajo: Branko Šturbej, Branko Durič-Duro, Alenka Tetičkovič Režija: Branko Durič-Duro Mirko je frizer, obožuje preciznost (navada iz JLA) in sebe, ker je kakor sam pravi »...lep, negovan, urejen...« Damjan je zobozdravnik, obožuje Mirkovo asistentko in Mirkov (južnjaški) humor. Sam pa je, kakor pravi »...bolj štorast in neroden...« Ema je Mirkova sexy asistentka, nora na svojega šefa in ga hoče dobiti za vsako ceno. Pripravljena je celo oditi v semensko banko in dobiti njegovo spermo. Aliji bo Damjan pri tem pomagal ali pa ji bo poskusil podtakniti svojo? Zvedeli boste, ko pride, če (mu) pride....Čas za spermembo! Cena gledališko-glasbenega abonma abonmaja: 18.900,00 sit Cena abonmaja predstave na Vidmu: 9.000,000 sit Cena posamezne vstopnice predstav v Ilirski Bistrici je 2.500,00 sit. Nudimo vam popuste: Ob vpisu obeh abonmajev (osem predstav) 15 %. Dijakom in študentom 10%. Način plačila: Gledališko-glasbeni abonma in kombinacija abonmajev v petih obrokih. Abonma predstave na Vidmu: v treh obrokih. O datumih predstav in odhodih avtobusov bomo obveščali pred vsako predstavo posebej. Pridržujemo si pravico, da za eno ali dve predstavi zagotovimo primemo nadomestno predstavo. Vpis: do 15. oktobra 2004 na ZKD II.Bistrica (med uradnimi urami) Informacije: Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica, Bazoviška 26 (Sokolski dom), tel. 05 711 19 00. e-mail: szilb@siol.net FOLKLORNA SKUPINA GRADINA ILIRSKA BISTRICA VABI K VPISU NOVE ČLANE Smo skupina osmih mešanih plesnih parov, treh godcev in tudi strokovni vodja nam ne manjka. Z rednimi vajami nove sezone pričnemo v oktobru. Več nas bo, lepše nam bo. ZA INFORMACIJE IN VPIS POKLIČITE ANICO KOCJANČIČ TELEFON 040 609 750 PRIREDITVE V OKTOBRU 23. oktober 2004 - Dom na Vidmu ob 18. uri - 140 let organiziranega petja v Ilirski Bistrici - organizator ZKD II.Bistrica Občina Ilirska Bistrica Knjižnica Makse Samsa Zveza kulturnih dmstev II. Bistrica VABIJO NA PRIREDITVI ŽIVELA SEM ZA PESEM OB 100-LETNICI ROJSTVA PESNICE MAKSE SAMSA IN 40-LETNICI DELOVANJA KNJIŽNICE MAKSE SAMSA V SOBOTO 9. OKTOBRA 2004 OB 17. URI ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE NA ROJSTNI HIŠI PESNICE NA DOLNJEM ZEMNU OB 19. URI V DVORANI DOMA NA VIDMU GLASBENO LITERARNI VEČER S KRSTNO IZVEDBO UGLASBENIH PESMI MAKSE SAMSA SKLADATELJA BOJANA GLAVINE. SLAVNOSTNI GOVORNIK BO AKADEMIK CIRIL ZLOBEC. Sodelovali bodo: Moški pevski zbor Dragotin Kette, Komorni dekliški zbor Vox Ilirica, Cerkveni mešani pevski zbor Zvon, Helena Žele, sopran, Janja Konestabo, sopran, Bojan Glavina, klavir Bistriške gasilske novice_________________________ PRIVAJAMO SE NA DELOVANJE V NOVIH PROSTORIH Prostovoljno gasilsko društvo II. Bistrica je v prvih osmih mesecih letošnjega leta posredovalo na 40 intervencijah. Statistično gledano smo imeli za več kot polovico manj intervencij kot v lanskem letu. Slabo vreme v letošnjem letuje pripomoglo, da ni bila razglašena povečana požarna ogroženost naravnega okolja, v katerem smo na srečo posredovali le na šestih intervencijah. Dela imamo kljub temu dovolj. V novem gasilskem domu smo si po preselitvi začasno uredili operativno zagotavljanje požarne varnosti. Potrudili se bomo, da bomo čim prej pričeli z urejanjem zgornjih prostorov prizidka, ki nam bodo omogočili sprostitev založenega operativnega dela, ki nam sedaj služi tudi kot skladišče. Pripravljamo se tudi na mesec oktober. V skladu s programom Gasilske zveze Slovenije za leto 2004 se v mesecu oktobru, mesecu varstva pred požarom predvidevajo aktivnosti v okviru programske usmeritve »Požari na kmetiji« in druge aktivnosti. Tako bomo pripravili gasilsko razstavo v knjižnici Makse Samsa, objavili razpis v obeh bistriških osnovnih šolah na temo »Požari na kmetiji« z Pionirji in mladinci radi pomagajo na raznih delovnih akcijah v novem gasilskem domu, nagraditvijo najboljših izdelkov in se dogovorili za obisk učencev v novem gasilskem domu, kjer se jim bo predstavilo gasilsko dejavnost. Po občini bodo razobešeni plakati na temo »Požari na kmetiji«. Poveljstvo društva bo organiziralo operativne akcije kot so gasilska vaja, razna usposabljanja, operativni člani pa bodo preventivno pregledali tudi nekaj večjih kmetij. Društvo vabi vse občane, da si gasilsko dejavnost pogledajo na dnevu odprtih vrat, ki bo organiziran 23.10.2p04 med deveto in petnajsto uro pred novim gasilskim domom v Trnovem. 3. mesto na državnem orientacijskem tekmovanju. Mentor Denis Slavec, Jenko Matjaž, Frank Jani, Krebelj Matjaž Na kraju se lahko pohvalimo še z enim odličnim tekmovalnim rezultatom. Ekipa starejših mladincev je na državnem orientacijskem tekmovanju, kije bilo na območju Radovljice, zasedla odlično tretje mesto. Na progi dolžine treh kilometrov je bilo osem kontrolnih točk na katerih so poleg znanja v orientaciji Pokazali znanje v zbijanju tarč z vedrovko, pisnem testu o naravi in poznavanju Prometnih znakov ter o gasilskem znanju, vezanju različnih vozlov, prenosu teniških žogic iz enega vedra v drugo, strelu na gol, povijanju tlačnih cevi in sestavljanju slike na temo gasilstva. Naši pionirji, člani »Društva mladi gasilec« pa se pripravljajo na 5. srečanje članov društev Mladi gasilec iz osnovnih šol Obalno-kraške regije, ki bo 1 S.septembra v Sečovljah. Želimo jim obilo uspeha in dobre rezultate v vaji z vedrovko, vezanju vozlov, gašenju z gasilnim aparatom, prvi pomoči in pri pisanju Preventivnega testa. Janko Slavec PGD II. Bistrica PLANINSKO POLETJE Za to, da so dopusti in počitnice poleti, je verjetno kriva vročina. Veselimo se jih, ker takrat opravljamo dejavnosti, kijih med ustaljenim »letnim« umikom ne moremo. Vsak si izbira in režira počitnice po svojem okusu in možnostih. Počitniške ponudbe predstavljajo razne agencije. Te urejajo prevoze, nastanitve in prehrano ljudem, željnim avantur. Za dogodivščine nizkoproračunskih dimenzij pa poskrbijo društva. Pri teh posamezniki vlagajo svoje znanje, sposobnosti in čas, da bodo doživetja pristna in prijetna. Pri nas na ta način največkrat počitnikujejo otroci. Organizatorji so skavti, taborniki, Rdeč križ, Karitas, športna dmštva. Organizirajo tabore, kolonije, srečanja, potovanja. Pri nas v Ilirski Bistrici je kar pestra ponudba tovrstnih aktivnosti, za vsak žep - lahko rečemo, daje poskrbljeno za vse otroke. Za mladince nekoliko manj. je visok 2617m. Nanj smo šli s spoštovanjem in brez zapletov. Lahko rečem, da smo uživali. Priporočam vsem, ki jih plezanje mika, čeprav mi je v glavi odmeval Predinov refren »..bolj star, bolj nor!« Razgled po okoliških gorah, posutih s snegom, je bil podoben krivulji EKG ali pa seizmografu. Stolpi, špice, ostre dolinice povsod, kamor seže oko. Naj lepše in najbližje so se smejale Tre Cime. Spust smo izvedli po veliko lažji poti. Da ne bi prevozili toliko kilometrov samo za en stolp (it. torre), smo se povzpeli še skozi Monte Patemo (2744m). Na goro smo šli skozi tunel! Brez pretiravanja. Goro so izdolbli za potrebe opazovanja snega in avionov v 1.svetovni vojni in dostopnosti položajev v snežnih razmerah. Pod nami so se odpirali amfiteatri, obkroženi z gorami, ki so sestavljene iz rezin v mnogih odtenkih sive barve. Atraktivna pot navzgor in ob povratku je zahtevala kar nekaj pozornosti in spretnosti. Ko smo se ponosni vrnili v kočo, je bil na potezi šofer Edo, da nas varno pripelje domov. Darinka Dekleva <=>mKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede uiOBtth mm Jacques Lemans Pierre Lannier Svetla izjema so planinci. Po smo bili bolj delavni. Opremljeni s nekajletnem premoru so že petič po čeladami, plezalnimi pasovi, vrsti organizirali Mladinski gorniški samovarovalnimi kompleti in tabor, letos v Drežniških Ravnah nad rokavicami, smo se komaj prepoznali Kobaridom. Udeležilo se gaje dobrih med seboj. Po krajšem tečaju, kako trideset otrok. Po Krnskem pogorju uporabiti vse pripete pripomočke, smo Skupina mladih gornikov pod severovzhodno steno Krna (Krn, 2244m) so jih varno vodili usposobljeni planinski vodniki. Planinsko društvo Snežnik je omogočilo vsem svojim mladim članom izdaten popust. Teden poln dogodivščin je bil dostopen prav vsakemu prijavljenemu mladincu. Na žalost je bilo več otrok kot mladincev. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem donatorjem, ki so pripomogli, da smo se na taboru imeli lepo. Ob koncu poletja je navada, da se Slovenci odpravimo v gore. PD Snežnik že nekaj let organizira konec avgusta dvodnevni izlet za družine (leta 2002 na Triglav, 2003 v Visoke Ture na Petzeck). Letos so nas povabili v Italijo, v centralne Dolomite. Pet ur vožnje, triurno sneženje, krave, ki so tisti večer imele na jedilniku sladoled z okusom gorskega cvetja, viharna noč v prijazni koči na 2320 m, prelestno jutro in dan, s katerim se bomo še dolgo postavljali pred znanci. V Dolomite zahaja ogromno ljudi. Jasno, saj so poleti lahko dostopni z vsemi prevoznimi sredstvi (razen z vlakom). V nedeljo jih zasedejo Italijani, ki radi dobro »papcajo« in se sprehajajo. Mi Slovenci šli pod steno. Večina udeležencev je šla prvič na »ferato«. Uf! Torre di Toblin Za lanske modele sončnih očal 20% popusta! Številni udeleženci kolonije 7. TOTeM Taborniki reda Snežniških ruševcev smo letos organizirali že 7. TOTeM (taborniško odbojkarsko tekmovanje na mivki) po vrsti. Letos smo v goste dobili kar 26 štiričlanskih ekip s cele Slovenije. To so mešane ekipe (2 fanta, 2 punci) in prihajajo iz taborniških vrst. Tekmovanje je letos potekalo 3. in 4. septembra, zmaga pa je po razburljivi finalni tekmi spet ostala doma, saj so si jo priborili člani mševske ekipe IAN. Lahko bi rekli, da je tudi drugo mesto deloma ostalo domačinom. Osvojila gaje namreč ekipa Počasi, katere člani so prihajali iz različnih taborniških rodov, med drugim tudi iz našega. Ob samem tekmovanju so taborniki sicer bučno navijali, kljub temu pa so petkov večer namenili tudi ogledu filma o POW WOW-u (taboru, ki seje v začetku avgusta zgodil v Kosezah) in pa seveda druženju. Iris Skrt Vsi, ki bi nas radi grajali ali pohvalili, pišite na sneznik@kabelnet.net ZAHVALA IN POZDRAV KAPLANU SAŠU V nedeljo, 25.julija 2004, seje najprej v cerkvi sv. Jurija, nato pa še v cerkvi sv. Petra od nas poslovil kaplan, gospod Sašo Mugerli. V cerkvi sv. Petra je bilo še posebej slovesno, saj je pri maši sodelovala tudi mladinska skupina in instrumentalno-vokalna skupinica Serafinke. Gospod Sašo se je za sodelovanje pri sv. maši in za vse trenutke, ki jih je preživel v naši župniji, zahvalil ter se poslovil s priporočilom, naj vsaj tako kot smo sprejemali njega, sprejmemo medse tudi novega kaplana. Gospod Sašo Mugerli, ki je bil dve leti kaplan v Ilirski Bistrici, odhaja v župnijo Zabije, kjer bo svojo pastirsko službo nadaljeval kot župnik. V objavo pošiljamo besede zahvale, katere so mu bile na ta dan namenjene v cerkvi sv. Petra. Dragi Sašo! Preden je ta govor začel dobivati svojo obliko in pomen, smo se s člani mladinske skupine na bojnem posvetu spraševali, kaj naj ti ob tvojem odhodu pravzaprav povemo. Naša zgovornost, duhovitost ter pogovor je za nekaj časa obnemel, nastala je tišina in drug z drugim smo izmenjali le nekaj zamišljenih pogledov. Prva in ob enem tudi zadnja ideja, ki se je porodila, je bila preprosta beseda oz. kar tri besede so bile, ki se glasijo: »Hvala za vse!« Verjamemo, da smemo te tri besede izreči ne le v imenu mladinske skupine, ampak tudi v imenu tistih župnijskih sodelavcev in vernikov, ki čutijo enako kot mi. Člani mladinske skupine s kaplanom ob slovesu Sašo, v dveh letih si dal nam mladim kar nekaj stvari, katere smo vklesali v naš mozaik življenja in katere bodo vedno živele z nami. Skupaj z nami si nadaljeval tradicijo birmanskih vikendov v Klancu pri Kozini in nam tako skušal pokazati, da smo lahko tudi kot birmanski animatorji zgled mlajšim generacijam. Z glavnim namenom, živeti kot kristjan, smo želeli birmancem pokazati eno od orientacijskih smeri na njihovi mladostniški poti. Prav tako kot birmanskih vikendov ne bomo nikoli pozabili božičnic, pri katerih si bil naš umetniški vodja. Nikdar se nismo nasmejali tako iz srca in tako iskreno kot ravno na teh vajah, ko se je v decembrskem mrazu prek likov igre pokazal pravi značaj vsakega izmed nas. Mraz pa je izginil ob pohvali vernikov, ki so naši dve božičnici lepo sprejeli in prav ti odzivi so nam dajali moči za nove naloge. Ob vsem tem lahko rečemo, da si nas učil tudi neke vrste »samostojnega dela«. Ko ti čas kot duhovniku-glasbeniku ni dovoljeval udeležbe pri mladinski skupini, si predlagal, da si teme srečanja izberemo, pripravimo in tudi izpeljemo sami. Ne moremo reči, da nam je to uspevalo v vsej polnosti, a kljub temu se je vsak vsaj enkrat preizkusil v vlogi vodje in tako spoznal, da tudi duhovniku ni vedno enostavno pripraviti mladinskega večera, ki bo za mlade zanimiv ter pri katerem bodo vsi aktivno sodelovali. Čeprav smo včasih tarnali nad tvojo odsotnostjo zaradi koncertov in drugih nastopov, ti danes z veseljem priznamo, da nas je vedno navdajal ponos, da imamo kaplana, katerega glasbo z navdušenjem sprejema širna katoliška mladina. Upamo, da smo ti z udeležbo na kar nekaj koncertih dokazali, da tvoje delo cenimo tudi mi. Ob vsem tem pa bi radi poudarili najpomembnejšo stvar Ob vsem kar smo počeli se je naše prijateljstvo poglabljalo in postajalo iz tedna v teden trdnejše. Brez te vezi, bi danes verjetno ne bilo več naše skupine. Postali smo kot enajstčlanska družina, skupaj s teboj pa kot dvanajsterica Jezusovih učencev. Člani mladinske skupine upamo, da bomo vsaj po kakšnem drobnem trenutku, ki smo ga v času teh dveh let preživeli skupaj, ostali zapisani v tvojem srcu, in da kljub oddaljenosti tvoje nove župnije ne boš pozabil na nas. Ena izmed misli o prijateljstvu pravi: »Šele če imaš prijatelje nekje daleč, se ti zazdi zemlja res prostrana: oni so tisti, ki ji dajejo zemljepisne dolžine in širine.« Kljub tej prostranosti pa vedi, da ti bodo vrata naših domov vedno odprta. V zahvalo ti podarjamo skromno darilce, katerega zvoki naj te spominjajo na našo mladinsko skupino. Upamo, da bo ta afriški bobenček postal zvest spremljevalec tvojih koncertov. Naj te pri nadaljnjem delu v Gospodovem vinogradu, kot tudi na tvoji glasbeni poti, spremlja varstvo in blagoslov Svetogorske kraljice. Sašo, hvala za vse! tvoja mladinska skupina Tekst je bil pomotoma izpuščen v prejšnji številki Snežnika. Uredništvo se opravičuje članom mladinske skupine. RADIO OGNJIŠČE ZAVAJA POSLUŠALCE IN USTRAHUJE VAŠČANE VASI ČELJE Vaščani brkinske vasi Čelje smo zgroženi nad obvestilom, ki gaje radio Ognjišče posredoval gospodinjstvom in katerega podpisnik j e g. Franc Bole. V obvestilu je navedenih precej laži, zaradi česar smo se prisiljeni odzvati na tak način. Že uvodoma se tudi opravičujemo poslušalcem radia Ognjišče, ker ne morejo sprejemati signala radia, vendar pa ne po naši krivdi. Bili smo zelo presenečeni, ko je radio Ognjišče brez vednosti vaščanov in celo na zasebni električni priključek, s katerega je bila začasno speljana elektrika v cerkev, brez vednosti lastnika, tako rekoč čez noč, namestil in priključil svoj oddajnik na vaško cerkev. Iskali smo pomoč in pridobivali informacije o vplivih sevanja na človeka pri vseh uradnih institucijah ter domačih in tujih neodvisnih strokovnjakih s področja telekomunikacij in elektromagnetnega sevanja. Meritve pa so pokazale veliko višje vrednosti od pri nas predpisanih. V letaku, ki so ga z radia Ognjišče razdelili občanom občine Ilirska Bistrica je polno neresnic in podtikanj, s katerimi se blati vodstvo občine Ilirska Bistrica, vaščane vasi Čelje in zavaja poslušalce radia Ognjišče. Tako se postavlja na laž trditev direktorja radia Ognjišče, ki trdi, da imajo vsa potrebna dovoljenja in soglasja za postavitev in delovanje oddajnika, resnica pa je, da po veljavni zakonodaji ni možno na objekte kulturne dediščine namestiti oddajnika, kar je z odločbo odredil pristojni inšpektor, s peticijo pa zahtevali tudi vsi prebivalci vasi Čelje. Občina je tudi izdala negativno lokacijsko informacijo za izdelani projekt. Navedeno območje sevanja v projektu je nerazumno izdelano, verjetno zato, da bi se izognili pridobivanju soglasij sosedov. Da postavljeni oddajnik ni v skladu z veljavno zakonodajo nam potrjuje tudi urbanistični inšpektor, ki je radiu Ognjišče odredil, da odstrani oddajnik. Prav tako je Ministrstvo za okolje in prostor zavrnilo pritožbo radia Ognjišče in potrdilo odstranitev oddajnika. Opozorili bi tudi na to, da ravnanju in namestitvi oddajnika radia Ognjišče nasprotujejo prav vsi vaščani Čelj skupaj z predsednikom vaške skupnosti in vaškim odborom na čelu, in ne le nekateri, kot to navaja g. Bole v svojem obvestilu. Protest in peticija vaščanov je bila posredovana tudi v državni zbor komisiji za peticije, kije podprla prizadevanja vaščanov. Direktorja radia Ognjišče obveščamo, da smo kljub svoji majhnosti sposobni ugotoviti moč oddajnika in vplive sevanja. Vaška skupnost Čelje je radiu predlagala nadomestno lokacijo, in sicer na bivši osnovni šoli Čelje, oddaljeni cca 1,5 km iz vasi, kjer ima prostore LD Prem. To lokacijo so kot primerno ocenili tudi predstavniki radia. Aktivno se je v reševanje navedenega problema vključil tudi župan občine Ilirska Bistrica z vsemi občinskimi službami, ki je izpeljal potrebne postopke in dvakrat sklical sestanek, ki pa se ga predstavniki radia Ognjišče niso udeležili, odsotnosti pa niso niti opravičili. S premestitvijo soglaša tudi LD Prem. Predstavniki radia Ognjišče nočejo kontaktirati z predstavniki vasi Čelje oziroma vaščani, do posameznikov se nekorektno žaljivo vedejo in trmasto vztrajajo pri namestitvi oddajnika v vaško cerkev, kljub nasprotovanju vseh vaščanov, občinskih služb, inšpekcijskih služb ter ponujeni zelo sprejemljivi lokaciji izven naselja. Oddajnik bi lahko že dalj časa obratoval na novi ponujeni lokaciji, ki je sprejemljiva za vse udeležene stranke. Namesto tega so vaščane začeli ustrahovati s policijo in varnostno službo ter celo kriminalisti, ki pa ob ogledu niso ugotovili kaznivega dejanja. Na navedeni novi lokaciji brez težav deluje tudi oddajnik Radia 94, ki na delovanje radia Ognjišče ne bi vplival. Ni prav, da so se kljub dosedanjemu zelo dobremu sodelovanju med vaščani in župnikom začeli krhati ti odnosi na račun radia Ognjišče, in to prav v trenutku pospešenih aktivnosti pri obnovi vaške cerkve, v kateri sodelujemo z denarjem in delom predvsem vaščani vasi Čelje. V pravni državi veljajo za vse enaki zakoni, zaklepanje cerkve in menjava ključavnic na cerkvenih vratih pa ne bo pripomoglo k utrjevanju vere, temveč bo ljudi razdvajalo, krhalo odnose in večalo odpor. Z dosedanjimi dejanji opozarjamo na nezakonito delovanje in za vaščane škodljivo življenjsko okolje in ponujamo ustrezno rešitev, sprejemljivo za vaščane in poslušalce radia Ognjišče. Zavajajoča je tudi trditev, da je radio Ognjišče v namestitev oddajnika na vaški cerkvi investiral več kot pet milijonov SIT, saj je iz dveh dokumentov razvidna različna vrednost (dva mio SIT, pet mio SIT). Čigava so navedena sredstva, in ali so racionalno vložena?? Namesto strpnega in preudarnega sodelovanja s krajani, radio Ognjišče širi nestrpnost, povzroča konflikte in uničuje dobre odnose med župnikom in farani ter z neresničnimi informacijami zavaja poslušalce radia. Ne razumemo trmastega vztrajanja radia Ognjišče, da kljub ponujeni ustrezni rešitvi za poslušalce in vaščane, vztraja, da mora biti oddajnik na vaški cerkvi. S podpisi peticije vseh krajanov in ponujeno nadomestno lokacijo za oddajnik radio Ognjišče obveščamo, da oddajnik v vaški cerkvi Čelje ne bo nikoli obratoval. S spoštovanjem, Vaški odbor vasi Čelje DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE MLADIH V VZAJEMNI M VZAJEMNA Jesenski čas je tudi čas sprememb za mlade, ki se po zaključku šolanja ali izgubi statusa dijaka ali študenta kot tudi, če se prvič zaposlijo, srečajo na poti osamosvajanja s pomembnimi spremembami in novostmi. Ena izmed novosti je prav gotovo ureditev obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so ga doslej imeli zagotovljenega preko staršev. Najprej si morajo urediti obvezno zdravstveno zavarovanje, ki je povezano s plačilom prispevka. Če se zaposlijo, jim ta prispevek nakazuje delodajalec od njihove plače. V primeru iskanja prve zaposlitve ali pa v primeru, če so brez statusa študenta, običajno ta prispevek za mlade plačuje občina v kraju njihovega bivanja. Dmga novost je ta, da jim obvezno zdravstveno zavarovanje ne zagotavlja več kritja vseh stroškov zdravstvenih storitev in zdravil v celoti. Obvezno zavarovanje pokrije le določen odstotni delež cene zdravstvene storitve, razliko do celotne vrednosti zdravstvenih storitev pa morajo plačati sami, vsakokrat ko obiščejo zdravnika, specialista ali bolnišnico. Ti stroški za doplačila so lahko zelo visoki, saj znašajo od 5 do 75 odstotkov vrednosti zdravstvenih storitev, zdravil, medicinskih pripomočkov, reševalnih prevozov. Lahko pa se jim izognejo s sklenitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri Vzajemni zdravstveni zavarovalnici. S tem si zagotovijo potrebno finančno in zdravstveno varnost v primeru nesreče ali bolezni, pa tudi številnih ostalih medicinskih storitev, saj bo razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev plačala zavarovalnica. Vzajemna je za mlade pripravila posebno ugoden paket dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja VzajemnaMladi, ki nudi ob ugodni zavarovalni premiji polno zdravstveno in finančno varnost s kritjem doplačil k zdravstvenim storitvama in še nekatere dodatne ugodnosti ob sklenitvi zavarovanja do 15.11.2004: praktično darilo, sodelovanje v nagradni igri s privlačnimi nagradami, možnost odpovedi zavarovanja v 30 dneh od sklenitve ter možnost vzpostavitve mirovanja zavarovanja brez plačevanja premije v primeru ponovne pridobitve statusa študenta. Postopek sklenitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja - paketa VzajemnaAf/««// - pri Vzajemni je hiter in povsem enostaven. Ko ima oseba zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. urejen status v obveznem zdravstvenem zavarovanju, lahko obišče najbližjo poslovalnico Vzajemne, še enostavnejši način pa je obisk spletnih strani vyww.vzajemna.si/mladi.. Vse dodatne informacije in pridobitev ponudbe pa na Vzajemni ponujamo tudi na brezplačni telefonski številki 080 20 60. Najbolj veseli pa bomo, če nas boste obiskali na naših poslovnih mestih in sicer na izpostavi ZZZS v Ilirski Bistrici, Bazoviška c. 25 a, kjer vas pričakujejo vsak dan od 8.00 do 12.00 ure, ob sredah tudi od 14.00 do 16.30 ure ali na zastopstvu Vzajemne v Postojni (v prostorih zdravstvenega doma), Prečna ulica 2. Na zastopstvu vas pričakujemo vsak dan od 8.00 do 15.00 ure, ob sredah do 16.30 ure, ob petkih do 14.00 ure. Prijazno in strokovno vam bomo svetovali, uredili zavarovanje in vas seznanili z dodatno ponudbo Vzajemne. Lahko pa nas tudi pokličete na telefonsko številko 05/ 72116 70 ali 721 16 72. Prisrčno vabljeni! Vaša Vzajemna! SMETI Mogoče ne boste verjeli, ampak rodili smo se tudi ljudje, ki nam je hobi pobiranje smeti ob cesti. Meni to ni hobi toliko zaradi smeti, ampak bolj zato, ker mi je lepo, če ob cestah ni smeti. Kot skavtka imam pogosto v mislih tudi ‘priporočilo’ prvega skavta (Lorda Baden-Powella), naj »pustimo svet za sabo malo lepši, kot smo ga prejeli«, ki gaje za razumeti tudi v dobesednem pomenu. Standardna trasa, kjer se ukvarjam s tem hobijem, je od naše hiše sredi vasi (Dobrepolje) do vaške kapelice ob glavni cesti. Smeti ob delu poti skozi vas so bolj običajne, manj zanimive, ob glavni cesti pa je ‘bera’ pestrejša in bogatejša. Ko nabiram smeti, si vedno izmišljujem zgodbice o ‘življenjski poti’ najdenih odpadkov. Začnimo s praznimi cigaretnimi škatlicami. Na tisti, ki sem jo nazadnje našla, na veliko in debelo piše ‘KAJENJE UBIJA!’. Če bi bila odvetnica in še dobra povrhu, bi se lotila tožiti tistega, ki zahteva ta napis. Prepričana sem, da bi mi ob dejstvu, da najmanj četrtina prebivalcev razvitih držav kadi in hkrati živi, težko dokazali, da kajenje ubija. Povrhu vsega mi dejstvo, da sosednja Avstrija in zelo verjetno tudi Italija, kljub odpravi carin, prepovedujeta vnos večjih količin (cenejših) cigaret iz Slovenije, daje misliti, da sta državi zadovoljni, da ljudje kupujejo cigarete, saj države ob tem zaslužijo veliko od davkov. Dvoličnost po evropsko. Ob glavni cesti mimo Dobropolj so nenavadno pogost odpadek tudi razne embalaže tablet. Največ sem jih našla z napisom Plivadon. A jih uporabljajo nekadilci, z istim namenom kot kadilci cigaret? Alijih uporabljajo tisti, ki iz avta mečejo pločevinke piva? Da pivo bolj ‘prime’. Tudi pol-litrskih plastenk, ki so nekoč vsebovale vodo ali brezalkoholne pijače, ob cesti ne manjka, tako da mogoče ti odpadki pridejo iz istih avtov kot škatlice od tablet. Proizvajalci embalaže bi lahko v ceno vračunali še odstranitev embalaže iz okolja in zaposlili ljudi, ki bi pobirali pločevinke, plastenke, cigaretne škatlice ipd. ob cestah. Dela jim gotovo ne bi zmanjkalo. Naša dežela pa bi lepše izgledala. Varčevanja z embalažo (kar bi bila gotovo okolju prijazna poteza) si ne upam predlagati, ker bi lahko izpadlo kot predlog za zaviranje proizvodnje (embalaže) in s tem gospodarske rasti. Papirnati robčki so bili verjetno velika iznajdba z vidika higiene, a jih ljudje očitno ne znamo pravilno uporabljati, ali pa na ovitku nimajo dovolj natančnih pravil za uporabo, saj jih precej pristane kar ob cesti. Ugotovila sem, daje to še prav posebej pogost odpadek ob planinskih poteh. Tam jim družbo delajo ovitki od bonbonov, čokolad, žvečilnih gumijev in energijskih tablic, ki ob običajnih cestah niso tako razširjeni, saj njihovo vsebino vozniki avtomobilov očitno manj pogosto jedo. Tudi računi, kijih ljudje dobijo v trgovinah ali kje drugod, pogosto pristanejo ob cesti. Iz nekaterih se da razbrati kje, za kaj in koliko so prejemniki računov zapravili, na nekaterih pa sta sonce ali dež ali pa slaba kvaliteta črnilo že izbrisala. Našla sem tudi že potrdilo o plačilu s kreditno kartico vključno s številko kartice in njeno veljavnostjo. Dokaz, da se odpadke ob cesti kdaj celo splača pobrati. Odpadke poberem in jih nesem v najbližji kontejner, ki je ponavadi že do vrha napolnjen, tudi s starim papirjem in vrtnim plevelom. In to sredi vasi. A so moji sosedi pozabili, da bi organske odpadke lahko sami predelali v koristno gnojilo? In, a nihče nima več peči ali ‘špargeta’ na drva, da bi papirnate odpadke tam lahko uporabil ali sam predelal v pepel? Alije samo lažje vse skupaj zmetati v kontejner, saj komunali itak plačujemo za to, da nam odvaža odpadke? Kaj pa, če bi komunala uvedla tekmovanja oz. nagrado za povprečno najmanj napolnjen kontejner (ob tem bi pregledala, če odpadki niso pristali na kakšnem črnem odlagališču)? Katja Rutar * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net Veterinar svetuje PRITLIKAVI KUNEC KOT HIŠNI LJUBLJENEC Veliko ljudi se, predvsem v stanovanjih, sreča s težavami glede izbire primerne živalce za stanovanje. Psi in mačke kot najbolj pogosti zahtevajo zelo veliko pozornosti, prostora in težko prenašajo človekovo odsotnost. Med manjšimi živalmi, ki lahko del časa preživijo v kletki, pa so pritlikavi kunci čedalje bolj priljubljeni. Lahko jih marsikaj naučimo, so inteligentni, nezahtevni, večinoma čisti in primerni tudi za majhne otroke. Nakup in življenjsko okolje Ko se odločimo za nakup pritlikavega kunca je dobro, da mu že pripravimo mesto, kjer bo živel. Potrebuje primemo veliko kletko, večja kot je, več prostora bo imel za gibanje. Kletka naj bo tudi dovolj globoka, da nastilj ne leti vse naokoli, dno pa je najboljše plastično, da se lahko čisti. Zraven spada seveda tudi primemo velik napajalnik in posodica za hrano. Poleg kletke moramo urediti tudi sobo, v kateri bo kunec živel, saj se jih večina lepo navadi na čistočo in lahko ves čas, ko smo z njimi preživijo zunaj kletke. Pri tem je pomembno, da v tem proštom dvignemo vse električne kable izven njegovega dosega, zaščitimo občutljive dele pohištva pred glodanjem in umaknemo okrasne rastline. Pred nakupom se je dobro malce razgledati naokoli in ne planiti po prvem, ki ga zagledamo v trgovini. Najboljša izbira so rejci, saj lahko vidimo tudi starše in tako vemo, koliko približno bo zrasel. Glede pričakovane velikosti načeloma velja: manjše kot ima uhlje v primerjavi s telesom, manjši bo kot odrasel. Najbolj primerna starost za nakup je okrog 4-5 tednov, starejši se težje privadi in je posledično manj učljiv. Ko mladička prinesemo domov, ga damo v kletko, ki jo postavimo v dnevni prostor in ga prvi dan pustimo pri mim, da se privadi na novo okolje. V naslednjih dneh pa že pričnemo s privajanjem, tako da ga damo iz kletke in počakamo, da on pride do nas. Ponudimo mu priboljšek (rozine, košček sadja ali zelenjave) in zelo hitro se bo navadil priti na klic. Na razpolago mora imeti razne igrače (leseni predmeti, žogica,...), saj so to zelo radovedne živali, ki neprestano raziskujejo okolico. Brez nadzora pa ga spuščenega iz kletke vsaj na začetku ne puščamo. Prehrana Osnovni del jedilnika kunca naj predstavlja kvalitetno seno, ki ga mora imeti stalno na voljo. Poleg tega mu ponudimo mešanico zrnja in briketov ter različno sadje in zelenjavo, ki pa mora biti obvezno sveže. V sezoni mu lahko dajemo tudi svežo zeleno krmo, ki pa ne sme biti mokra ali sparjena! Pri tem pa je najbolj pomembno, daje prehod s suhe na svežo krmo postopen (vsaj teden dni). Najpogostejše bolezni in zdravstvene težave •Predolgi kremplji in zobje: vzrok temu je v premajhni obrabi. Kunec naj ima na razpolago dovolj trdo seno in lahko tudi veje sadnega drevja za pravilno obrabo zob, saj le-ti stalno rastejo. Če zobje preveč zrastejo, morate obiskati veterinarja, saj kunec ne more več jesti in lahko celo pogine. Pri krempljih je težko zagotoviti redno obrabo, zato jih je potrebno redno striči, da ne pride do deformacij prstov. •Ušesne garje: kažejo se s krastami po in v ušesu. Kunec se močno praska, lahko ima povešen uhelj in drži glavo postrani. Garje za človeka niso nevarne, potreben je obisk pri veterinarju, zdravljenje samo pa ni težavno. •Kokcidioza: zelo pogosta zajedavska bolezen kuncev, večinoma prizadene mlade kunčke in se kaže z drisko, napetim trebuhom in hujšanjem, zato moramo biti že pri nakupu pozorni na kateregakoli od teh znakov. •Pastereloza: gre največkrat za znake vnetja dihal, kunec kiha, ima izcedek iz nosa in oči, težko diha in je apatičen. Bolezen je ozdravljiva z antibiotiki. •Prebavne težave: najpogosteje so posledica napak v prehrani (prehiter prehod na zeleno krmo, premalo vlaknin, slaba kvaliteta hrane). V blažjih oblikah pomaga že nekajdnevna stroga dieta (samo seno in voda), če pa je prizadeto tudi splošno stanje živali, je nujen pregled pri veterinarju. Gnojne bule: pojavijo se večinoma na glavi kot posledica tujka v ustni votlini, poškodbe zoba ali brez vidnega vzroka. Gre za namnožitev bakterij iz okolja, ki sprožijo nastanek ognojka. Ta lahko zraste do velikosti oreha, lahko se pojavlja na enem ali več mestih po telesu. Zdravi se kirurško in z antibiotiki. Ob skrbni in pravilni negi nas bo kunec razveseljeval in bil član naše družine približno osem let, lahko pa tudi kakšno leto več. Marko Mahne, dr.vet.med Manca Pavšič, dr.vet.med. Veterinarska ambulanta Hrpelje ZAHVALA Obe letošnji Občinski reviji pevskih zborov, je bil v okviru KD Podgrad- MePZ Podgrad organizator revije v Podgradu. To je bila že XXIII revija in je potekala v treh različnih krajih in tudi datumi si bili malce razpršeni, zaradi različnih obveznosti pevce. V telovadnici OŠ Podgrad se je zbralo lepo število poslušalcev, ki so bili navdušeni nad kakovostjo petja naslednjih zborov: MPZ Dragotin Kette MePZ Tabor Kalc 1869 MePZ Bazovica, Reka ŽPZ Fontana Reka Bistrške škuorke MePZ Podgrad Nastopajoči so dobili priložnostna daricla, kakor tudi priznanje za sodelovanje. Po nastopu pa so jih gostitelji pog domače pogostili v prostorih družbene prehrane v Piami, kjer se je družabno srečanje nadaljevalo. Kulturno društvo Podgrad - sekcija MePZ se ob tej priliki zahvaljuje donatoijem, ki so nam omogočili, daje bil dan še lepši. Prav tako pa voditeljicema Emi in Jani, ki sta izpeljali vse tako kakor je bilo potrebno. - PLAMAPUR - ŠPEDICIJA KRESEVIČ, RAČIČE - KNAP IGOR s.p. RAČIČE - ŽUPANU OBČINE ILIRSKA BISTRICA - BANKA KOPER, ILIRSKA BISTRICA - MILKA PROSEN s.p. Hvala vsem še enkrat, KD Podgrad URŠKA SREBRNA, ROSANA BRONASTA NA 5. TURNIRJU SLOVENIJA OPEN V soboto, 18.09.04, so karateisti SHOTOKAN KARATE KLUBA MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA, pod vodstvom trenerke Špele Muha, nastopili na prvem tekmovanju v šolskem letu 2004/2005. V Šempetru pri Gorici je v organizaciji dveh domačih klubov (karate klub Samurai Nova Gorica in športno društvo Nova Gorica) in Karate zveze Slovenije potekal 5. ODPRTI TURNIR SLOVENIJE. Na tekmovanju je sodelovalo 206 tekmovalcev iz 33. klubov iz Slovenije ter iz petih sosednjih držav (Hrvaška, Bosna, Švica, Avstrija in Italija). Tekmovanja so se udeležili Rosana Uljan, Tiln Muha, Eneja Celin, Aleš Perkan in Urška Jenko, ki so dosegli naslednje rezultate. Pri deklicah starih od 8 do 9 let v katahje odlično nastopila Urška Jenko, ki seje uvrstila v finale, v finalu pa je za las zgrešila zlato medaljo in tako pristala na odličnem drugem mestu. kaže izredno veselje za ta šport in pravi, daje lahko še boljša. V kategoriji dečki od 11 do 12 let kate, sta nastopila Tiln Muha, ki je žal izpadel v prvem kolu in Aleš Perkan, ki se je prebil do drugega kroga ter v nadaljevanju v borbi za četrtfinale izgubil z 2:1. V konkurenci deklice od 12 do 13 let v katah je nastopila Eneja Celin, ki je BISTRIČANOM 10 MEDALJ NA 2. ŠOLSKEM TURNIRJU V KOBARIDU Konec aprila so se karateisti SHOTOKAN KARATE KLUBA MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA pod vodstvom trenerke Špele Muha, udeležili 2. šolskega turnirja v Kobaridu. Mladi Bistričani so se na turnirju odlično odrezali in dosegli naslednje rezultate. V kategoriji malčice v katah je Urška Jenko dosegla 3. mesto, mlada tekmovalka je nastopala tudi v borbah in prav tako osvojila bronasto medaljo. Pri mlajših deklicah je v močni konkurenci 30 tekmovalk prvo mesto dosegla Urška Vrh, ki pridno trenira in si na raznih tekmovanjih nabira dragocene izkušnje. V kategoriji dečki (beli, rumeni, oranžni pasovi) je Aleš Perkan osvojil 1. mesto, prav tako pa je v kategoriji dečki (zeleni, modri, rjavi, črni pasovi) Tiln Muha osvojil odlično 1. mesto. Tiln Muha j e nastopal tudi v borbah in pristal na 3. mestu. Pri deklicah se je prav tako izkazala Eneja Celin, ki je v katah in borbah osvojila 2. mesto. Rosana Uljan je v kategoriji starejše deklice v katah zopet stopila na najvišjo stopničko, v borbah pa je pristala na 2. mestu. Pri najmlajših, malčkih, je Etien Celin dosegel 7. mesto. Skupinska slika s starši POKAL LJUBLJANE Konec maja so se karateisti SHOTOKAN KARATE KLUBA MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA pod vodstvom trenerke Špele Muha, ki se je tokrat izkazala tudi v vlogi sodnice, udeležili šolskega turnirja - pokala Ljubljane. Na tekmovanju je nastopalo 130 tekmovalcev iz 13. klubov iz vse Slovenije. Mladi Bistričani so se na turnirju odlično odrezali. Pri mlajših dečkih (beli, rumeni, oranžni pasovi) je tokrat nastopil Tomaž Povalec, kije s svojimi nastopi na koncu pristal na 3. mestu. V kategoriji dečki (beli, rumeni, oranžni pasovi), je Aleš Perkan osvojil 2. mesto, prav tako pa je v kategoriji dečki (zeleni, modri, rjavi, črni pasovi) Tiln Muha ponovno navdušil vse navzoče in osvojil odlično 1. mesto. Pri deklicah sta se prav tako izkazali Eneja Celin, ki je v katah (beli, rumeni, oranžni pasovi) osvojila 1. mesto in Rosana Uljan, kije v kategoriji starejše deklice (beli, rumeni, oranžni pasovi) Eneja Celin z zlato medaljo V katah StoPila na naJvišJ° stopničko m osvojila zlato medaljo. Izkupiček vseh osvojenih medalj je bil stoodstoten in tako so mladi bistriški karateisti ponovno pokazali, da pridno trenirajo. prav tako končala z svojimi nastopi v borbi za četrtfinale. Pri dekletih starih od 14 do 15 let v katah pa se je Rosana Uljan po treh odličnih nastopih prebila do polfinala, kjer je nato izgubila v borbi za finale z avstrijsko tekmovalko in tako pristala na tretji stopnički z bronasto medaljo. Kljub temu, da je bilo to prvo tekmovanje za naše tekmovalce so se odrezali dobro in vsem iskreno čestitamo. Naši tekmovalci so bili uspešni že v prejšnji sezoni, zato povzemamo najvidnejše uspehe na nekaterih tekmovanjih, ki so se j ih udeležili člani SHOTOKAN KARATE KLUBA MUHA ŠPELA v minulih mesecih. Rosana Uljan med izvedbo kate KANKU-DAI SHOTOKAN KARATE KLUB MUHA ŠPELA 3. POKAL POSTOJNSKE JAME V začetku maja se je SHOTOKAN KARATE KLUB MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA udeležil mednarodnega prvenstva, 3. POKALA POSTOJNSKE JAME. Na tekmovanju je sodelovalo 454 tekmovalcev iz 30. klubov iz štirih držav. Pod vodstvom trenerke Špele Muha so mladi karateisti tudi tokrat dobro nastopali in si v izredni konkurenci prisvojili naslednje uvrstitve. Pri malčkih v katahje nastopal Etien Celin in zaključil tekmovanje v 1. kolu. V kategoriji kate pri mlajših deklicah seje Urška Jenko kot najmlajša tekmovalka v svoji kategoriji uvrstila na 8. mesto. Prav tako je v isti kategoriji nastopila tudi Urška Vrh, ki pa je izpadla v 2. kolu. Pri fantih, v kategoriji kate mlajši dečki, je v močni konkurenci Tiln Muha odlično nastopil in tako pristal na drugi najvišji stopnički. Pri starejših deklicah v kategoriji kate smo imeli dva nastopa. Enejo Celin, izpadla je v 2. kolu, in Rosano Uljan, ki sije s svojimi nastopi priborila tretje mesto in s tem bronasto medaljo. Pri članicah v katah je ponovno naša naj starejša tekmovalka Špela Muha dokazala, da je brez konkurence. S svojimi značilnimi nastopi je premagala vse. Skupinaska slika naših udeležencev tekmovalke in postala prvakinja 3. pokala Postojnske jame. I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I POLAGANJE ZA PASOVE Junija je na osnovni šoli v Kuteževem potekalo polaganje za višje pasove. Karateisti SHOTOKAN KARATE KLUBA MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA so se na ta dan dolgo pripravljali, saj je to za njih dan, na katerega morajo pred strogo komisijo pokazati določen program, ga izvesti brezhibno, če si želijo pridobiti višji pas. Znanje mladih karateistov so v komisiji ocenjevali: Marjanca Šajn, črni pas I. dan, ki je bila uspešna karateistka in tudi trenerka, Robert Čurlič, čmi pas I. dan, tudi uspešen karateist in trener ter Marijana Jularič, čmi pas II. dan, še vedno izredno uspešna karateistka in stalna članica Slovenske reprezentance iz karate kluba Zmaj iz Ljubljane. Mladi športniki so se pred komisijo še posebej izkazali in si po besedah članov komisije prav vsi zasluženo pridobili diplome z višjo stopnjo pasu. S polaganjem se je tako za naše karateiste končala še ena odlična tekmovalna sezona. Letošnja sezona je bila za mlade športnike zelo uspešna, saj so domov odnesli veliko medalj, sedaj pa seje začela že nova sezona in vsi že pridno trenirajo in si nabirajo znanj, ki jih bodo potrebovali tako na tekmovanjih kot tudi v življenju. Vsi člani kluba se komisiji (Marjanci Šajn, Robertu Čuriiču in Marijani Jularič) iskreno zahvaljujemo za obisk in sodelovanje v našem klubu! Mladi karateisti v družbi članov komisije (Marijane Jularič, Marjance Šajn, Roberta Čurliča) in trenerke Špele Muha. Špela Muha n j i-----------------------------------------------------1 KAJ PRIDOBIJO OTROCI Z UČENJEM BORILNE VEŠČINE I V SHOTOKAN KARATE KLUBU | MUHA ŠPELA I ILIRSKA BISTRICA? ZAVEDANJE SVOJEGA TELESA To j e bistveno za normalen duševni in telesni razvoj otroka in mladostnika I (pozitivna samopodoba). Brez njega ne more doživeti svojega jaza, ne zaveda | se samega sebe. KOORDINACIJE Živčno moteni otroci in otroci z učnimi težavami imajo pogosto težave s I koordinacijo zaradi neusklajenosti delovanja živčnega sistema, predvsem | možganske skorje. Koordinacija je tudi zelo pomemben dejavnik pri učenju I branja in pisanja, kjer morajo otroci obvladati motorično vizualno I koordinacijo, da čimprej osvojijo to spretnost. KONCENTRACIJE Prav tako j e ena izmed bistvenih stvari pri borilnih veščinah izboljševanje | koncentracije, ki je pomemben dejavnik pri delu in učenju. DIHANJE Pravilno dihanje jim pomaga pri izražanju v šoli in v situacijah, ko so | pod pritiskom (spraševanje). Pravilno dihanje gradi zdravo srce, vse notranje I organe in telo na splošno. TELESNE SPOSOBNOSTI Izboljšanje gibljivosti, moči, hitrosti in vzdržljivosti. PSIHOLOŠKE SPOSOBNOSTI Naučijo se reda, rednosti, odgovornosti, pozornosti, samozavesti in I prijaznosti. NAJ OSTANE VOUA, NAJ OSTANE POGUM Balinarji DRUŠTVA INVALIDOV ILIRSKA BISTRICA (Dl) so zaključili sezono v letošnjem letu športa z organizacijo prijateljskega športnega srečanja v balinanju, kije potekalo v nedeljo, 12. septembra 2004, na balinišču Društva upokojencev Ilirska Bistrica. Članice ženske ekipe Prisotne sta pozdravila predsednik društva Anton Gombač in dolgoletna članica ter referentka za šport Nina Šuštar. Pred začetkom tekmovanja so balinarji z eno-minutnim molkom počastili spomin na preminulega balinarja in člana Dl Ivana Nemca. Tekmovalo je 14 ekip iz prijateljskih društev Cerknica, Logatec, Vrhnika, Žiri, Koper in seveda dve ženski ter dve moški ekipi društva Ilirska Bistrica, gostitelja prireditve. Prvi mesti sta dosegli ženska ekipa Dl Logatec in moška ekipa Dl Koper. Domače balinarke in balinarji so ubranili 2. in 3. mesto. Ob podelitvi medalj in pokala sta bila posebnih čestitk deležna naj starejša balinarja ga. Slava Lipec in g. Jože Cesar. Organizatorji tekmovanja se zahvaljujejo sponzorjem, ki so na tak ali drugačen način pripomogli k uspešni izvedbi srečanja: Antonu Jaksetiču, Miranu Rolihu, Avtokleparstvu Kal, Sladkemu baru, Gostilni Škorpijon, Mesnici Puc, Mlinotestu, Tomexu, Stanetu Prosenu in Pecivu Volk Ljubica. Ker je športna sekcija Dl Ilirska Bistrica zelo aktivna, naj naštejem še nekatere dejavnosti, ki sojih izpeljali v letošnjem letu. Bili so organizatorji področnega tekmovanja v balinanju pri katerem so sodelovali balinarji Dl Cerknica, Logatec, Žiri, Postojna, Tolmin, Pivka in Vrhnika. Ženska balinarska ekipa je dosegla 1. mesto. Na državnem prvenstvu invalidov v organizaciji Zveze za šport invalidov Slovenije pa so dosegle 2. mesto. Uspešni so bili tudi strelci in ribiči, saj so se udeležili področnih in državnih tekmovanj. Pri strelcih je bil prvi Stanislav Mahne, pri ribičih pa Borislav Zejnulovič. Podpredsednica Dl Ilirska Bistrica, Jožica Žibert, je turnir zaključila z lepo mislijo: »Dragi invalidi, naj vam zdravje služi, naj volja ostane, naj ostane pogum, da se prihodnje leto ponovno srečamo.« Anica Kocjančič (NE)AGRESIVNOST Agresivni otroci in mladostniki se naučijo obvladovanja samega sebe in samokontrole, tisti plašni pa si utrdijo samozavest. NADZOROVANJE HIPOAKTIVNOSTI IN HIPERAKTIVNOSTI NAUČIJO SE ZAŠČITITI IN BRANITI SAMEGA SEBE IZBOLJŠAJO ORIENTACIJO PROSTORA IN TELESA PREVENTIVA PRED SLABO DRUŽBO IN DROGO SPREJEMANJE AVTORITETE IN DISCIPLINE Naša mlada in perspektiva tekmovalka Urška Jenko VABLJENI K VPISU V SHOTOKAN KARATE KLUB MUHA | ŠPELA, kjer se boste pod strokovnim vodstvom naučili vse bolj med mladimi I in starejšimi priljubljene borilne veščine. Skozi igro in skozi zanimive ure se i boste podrobno spoznali s tem športom, spoznali boste svoje telo in duha, ■ športno kulturo in nenazadnje tudi nove prijatelje. Vabimo vas, da se nam pridružite vsak torek in četrtek od 1700-18M I na osnovni šoli Dragotin Kette, kjer poteka vpis, ali na telefonskih I številkah 041-985-984 in 041-928-258. j VABLJENI!!! V-------------------------------------------------------------------J SLOVENIJA OPEN - USPESEN ZAČETEK SOKOLOV V NOVI SEZONI 18. septembra je Karate zveza Slovenije v Šempetru pri Novi Gorici organizirala 5. Slovenija open. Na turnirju je nastopilo okoli 260 karateistov iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Švice, Italije, Avstrije in Slovenije. V mlajših kategorijah so nastopili posamezniki, v članski in mladinski pa nacionalne reprezentance. Tekmovanja so se udeležili tudi Bistriški Sokoli in uspešno nastopili na prvem tekmovanju v novi sezoni. V katah se je pri dečkih 10 - 11 let Toni Šircelj uvrstil na 5 - 8 mesto. Pri deklicah od 12 dol3 let je v katah 1. mesto osvojila Tamara Kovačevič, Monika Tomažič pa je tekmovanje zaključila na 5 - 8 mestu. Pri deklicah od 14 do 15 let je v katah Doris Bme osvojila 3. mesto, prav tako pa je bila tretja v športnih borbah v kategoriji do 60 kg. V drugi kategoriji nad 60 kg j e z bero medalj za Sokole ta dan zaključila Saša Štefančič, kije osvojila 2 mesto. Zlatan Kovačevič PODJETJE ZA MODERNO IWH» TEHNOLOGIJO d.o.o. OKTOBERSKA AKCIJSKA PONUDBA DVD+D1VX PREDVAJALNIK GERICOM BELLAGIO - IJ.JJO.OO sit SPOMINSKA KARTICA SECURE DIGITAL 128MB - 7.200,00 sit ZNIŽANE CENE SERVISNIH STORITEV ZA 50% Preverite tudi ostalo akcijsko ponuJto m našem spletnem naslovu www.ma P H 0 J I N G Podjetje za gradbeni inženiring in promet z nepremičninami d.o.o. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA GRADITEV OBJEKTOV PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ PROJEKTANTSKI INŽENIRING STROKOVNI NADZOR PRI GRADNJI PROMET Z NEPREMIČNINAMI DOLGOLETNE IZKUŠNJE BRCE 8, 6250 IL. BISTRICA Tel.: 041 768 744 E-mail: projing@siol.net NIZKE GRADNJE 041/682-549 041/652-769 NAGRADNA KRIŽANKA glasba za enega izvajalca, 9. sladkovodna riba, 10. zdravilo, 11. ..., dva, tri, 12. avstrijski pisatelj (Franz Theodor, 1885-1969), 13. Tolstojev roman, 14. svilnato vlakno iz plodov nekaterih tropskih dreves, 15. makedonski narodni heroj (Mirče), 16. kdor se poklicno ukvarja s peko kruha, 17. začetnici ruskega igralca Vidova, 18. povračilni, nasilni ukrepi, 19. Evin mož, 20. ločen prostor v gledališču, 26. pod, 28. ime igralke Thurman, 31. rockovski žam, 32. sveta gora na Halkidiki v Grčiji, 33. glas, 36. del Vojvodine, 37. levi pritok Savinje pri Celju, 39. krvno sorodstvo, 40. reka v Kolumbiji, 41. golman, 42. država v severni Ameriki, 43. nepremočljiva vetrovka s kapuco, 44. enota za merjenje električne prevodnosti, 46. mesto na slovenski obali, 47. pas pri japonskem kimonu, 48. slovenska tiskovna agencija, 49. ime harmonikarja Ahačiča, 51. madžarski filmski režiser (Karoly), 52. ime norveškega pisatelja Duuna, 53. žile dovodnice, 54. ime teniškega igralca Samprasa, 55. otok v otočju Tuamotu, 58. čednost, urejenost, 59. šolska ocena, 60. ameriški satirik Buchvvald, 62. osebni zaimek, 64. začetnici pevca Ambroža, 66. središče vrtenja. Dimitrij Grlj ISKRICA Ni rezervnega časa, samo enega imamo, a nas ne osreči, če z njim se igramo. Stojan Vid Jaksetič Izšla je nova, že šesta, zbirka pesmi Stojana Vida Jaksetiča z naslovom Pod mahom. PRODAJNA MESTA ČASOPISA SNEŽNIK: V TRGOVINAH VOPEX, V TRGOVINI TUŠ, V TRGOVINAH MERKATOR, V TRAFIKI 3DVA, V PAPIRNICI LINEA ART, V TRAFIKI “POD LIPO”, NA BENCINSKIH SERVISIH ISTRABENZ, NA BENCINSKEM SERVISU PETROL, V AGRO TRGOVINI KOSEZE, V KNJIŽNJICI MAKSE SAMSA SLOVARČEK: ACEVEDO - URUGVAJSKI PISATELJ (EDUARD DIAZ) LORRAIN - FRANCOSKI PESNIK IN PROPOVEDNIK (JEAN, 1855-1905) METLAK - SIREK ZA IZDELOVANJE METEL VIDRAM - NAREZANA GUMA, ZLASTI ZA PLANINSKE ČEVLJE KVAIKEN - JAPONSKO ŽENSKO BODALO ŠERIAT - ISLAMSKO PRAVO ORENSE - MESTO V ŠPANIJI OB REKI MINO KLAGES - NEMŠKI PSIHOLOG IN FILOZOF (LUDWIG, 1872-1956) KAPOK - SVILNATO VLAKNO IZ PLODOV NEKATERIH TROPSKIH DREVES / \ REŠITEV AVGUSTOVSKE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. TRASK, 6. OSTANEK, 13. RAMPA, 14. STARINA, 15. GABOR, 16. AR, 17. TRAN, 18. ARBITER, 21. ORT, 22. SL, 24. AIL, 25. LEA, 27. EA, 28. MIS, 30. DEMANTI, 33. REPA, 35. AA, 36. NATIS, 39. AGAPANT, 41. EKART, 42. DEKANAT, 43. SALSA. NAVPIČNO: 40. A(NTON) N(ANUT) --------------------------------------------/ NAGRADO, VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILL DANILU, za avgustovsko križanko prejme: TONČKA ŠTEFANČIČ, JURČIČEVA 9, ILIRSKA BISTRICA I ČESTITAMO SREČNI NAGRAJENKI I | IN JI ŽELIMO “DOBER TEK”! | I-----------------------------------------------1 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — i REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE I nam pošljite do 20. oktobra 2004, na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK I Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE OD 15. 08 2004 DO 15. 09. 2004 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 35 kaznivih dejanj, od tega 1 umor, 10 vlomov, 10 tatvin, 1 odvzem motornega vozila, več poškodovanj tuje stvari, zatajitev, 1 povzročitev lahke telesne poškodbe in 1 prepovedan prehod državne meje. Še posebno so bili aktivni vlomilci v gostinske lokale, ki neusmiljeno plenijo alkoholne in cigaretne izdelke. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 26 ilegalnih prebežnikov. Med njimi so bili tudi otroci. Večina tujcev je bila predlaga v nadaljni postopek sodniku za prekrške in izročena hrvaškim mejnim organom. V enem primeru je bila zoper kršitelja podana kazenska ovadba. V navedenem obdobju je bilo obravnavanih 20 kršitev javnega reda in miru, od tega je bilo večina kršitev v gostinskih lokalih, nekaj pa v zasebnih prostorih. Vsi kršitelji se bodo srečali s sodnikom za prekrške, dva pa sta morala prespati na policijski postaji, kjer sta se pomirila. Opravljeni so bili ogledi dveh travniških požarov in enega požara na smetišču. Zgodilo se je 25 prometnih nesreč, od tega 5 z lažjimi telesnimi poškodbami. Žal je v prometni nesreči ponovno izgubil življenje motorist. V ostalih primerih pa je nastala samo materialna škoda. Vsi povzročitelji se bodo srečali s sodnikom za prekrške. Policisti so obravnavali še nesrečo in reševanje z vrha Snežnika, požar na čebelnjaku, pokol drobnice, katerega naj bi zakrivil medved, in eno delovno nezgodo. Božidar ŠTEMBERGER KOMANDIR POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR II \_______________________________________________________J KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica Mali oglasi PRODAM Prodam diatonično harmoniko Zupan Alpe III D, CFB duri, kot nova. Tel.. 041/961 470 Prodam pomivalni vgradni stroj Candy. Tel.: 05/71 45 704 Prodam novo UKV radijsko anteno. Tel.: 040/640 429 Prodam naravno sejan rečni pesek, granulacije 0-4 mm, primeren za izdelavo strojnih tlakov, 3 m3. Tel.: 031 -390-677 Prodam garažo 15 m2 pri Šport baru. Tel.: 041/230 853 Prodam kuhinjo Lipa - slonokoščene barve in belo otroško spalnico. Tel.: 051/257 199 V II. Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za večdružinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53 KUPIM Kupimo hišo v okolici II. Bistrice. Tel.: 040 22 99 99 Prodamo stanovanje v Trnovem, 1. nadstropje, 64 m2. Tel.: 00385/51 703 093 Prodam veliki nemško slovenski slovar (Debenjak). Tel.: 05/71 44 174 (po 17. uri) V bližini Zarečja prodam 17.200 m2 gozda za drva. Tel.: 040/727 460 Kupim starejšo hišo v okolici Ilirske Bistrice, lahko tudi manjšo kmetijo. Pogoj je velikost parcele nad 1.500 m2. Tel.: 040/838 520 Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan, Prodam.Tel.: 05/714 26 36, vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14-18 ure. Prodam 3- tonsko vitlo za drva. Tel.: 05/753 03 87 Stane Lavrenčič, Nadanje selo 10, Pivka POLO GT 1,3 KARAVAN, 75 KM, letnik 1992, prva reg. 1993, rdeče barve, vlečna naprava, odlično ohranjen, 168.000 km, 2. lastnik, registriran do 12.8.2004. Tel.: 031/300 684 Kupim vikend na Sviščakih ali okolici. Tel.: 041/741 298 Kupim dvosobno stanovanje, po možnosti z otroško sobo, v Ilirski Bistrici. Tel.: 040/ 609 813 Se želite znebiti še voznega starega Vuga? Pokličite za dogovor! Tel.: 040/650 650 Kupim rabljeni strešni okni - 2 kosa. Tel.: 041/616 411 Prodam snovvboard - freecorve z vezmi, 159 cm. Tel.: 031/381 896 Sporočano žalostno vest, da nas je daleč od doma v 95. letu starosti za vedno zapustila naša draga dobra teta PEPICA VALENČIČ roj. UDOVIČ »Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati d jala, ko me je, dete, pestovala...« S to mislijo v srcu je teta živela, odkar je pred 74. leti zapustila svoj rojstni kraj Jelšane, s to mislijo sta z možem Jožetom vzgojila svoje tri otroke v zavedne Slovence, znane v Sloveniji, v Clevelandu in drugod v ZDA, otroke, ki so vse svoje življenje posvetili slovenski kulturi, predvsem slovenski narodni pesmi in raziskovanju zgodovine kulturnega in drugega delovanja in dosežkov Slovencev v ZDA. Obenem je, čeprav nikoli premožna in bogata, po svojih močeh pomagala nam, svojim sorodnikom, v stari domovini. Teta je umrla 12. septembra, pogrebni obredje bil opravljen v cerkvi Marije Vnebovzetje 15. septembra 2004. Od nje so se poslovile vse generacije v Clevelandu živečih Slovencev. Namesto cvetja na grob j e bil ustanovljen Sklad za Štipendijo Cleveland Institute of Musič, poimenovan »Josephine Valencie«. Naj počiva v miru in naj ji bo lahka tuja zemlja! V Jelšanah žalujoči sorodniki: Elka, Cilka ter Miran in Rado z družinama V Clevelandu žalujoči: hčerke Mary Zajc in Cilka Dolgan z družinama, sin Jožko Valenčič, vnuki in pravnuki, nečak Danijel in nečakinja Helena Jelšane, september 2004 »Takrat pa zvon, le zvoni mi, na tuji zemlji doni mi, ti zvon večerni, zvon iz lin, le vzbujaj mi na dom spomin!« Trgovina TARSEL d.o.o. Rozmanova 29, Ilirska Bistrica tel./fax.: 05/71-41-588 * KAVBOJKE * SRAJCE * PIDŽAME * ŠOLSKI PROGRAM ČEBELARSTVO TARSEL CVETLIČNI IN HOJEV MED PROPOLIS, CVETNI PRAH NfSTT¥nTiT7u]jjT77Tr Kupim sadilec za krompir. Tel.: 05/ 678 52 09 - po 20.00 uri Stare razglednice krajev (vasi, mest) in stare knjige kupim. Tel.: 05/788 00 33 Odkupujemo plinske jeklenke za gospodinjstvo 5 in 10 kg. Tel: 040 848 940 ODDAM V najem oddam 70 m2 samostojne starejše hiše v Levstikovi 49 v II. Bistrici za daljše časovno obdobje; potrebna obnove. Tel.: 00385917267586 Nataša Roviš V najem oddamo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35. Informacije TELES d.o.o. Tel.: 05/711 01 00; GSM:041/616 411 NAJAMEM Za daljše obdobje najamem stanovanje ali staro hišo na relaciji Ilirska Bistrica -hrvaška meja. Tel.: 031/548 261 V najem vzamem stanovanje ali garsoniero v Ilirski Bistrici. Tel.: 051/412 969 Najamem 2-sobno stanovanje v II.Bistrici. Tel:031 682 135 ali 031 667 523 V najem vzamem eno ali dvosobno stanovanje v II. Bistrici. Tel.: 031/344 411 V najem vzamemo poslovni prostor površine 60-80 m2, primeren za videoteko na frekventni lokaciji in z možnostjo parkiranja. Tel.: 041/446 009 ; ali v videoteki v Domu na Vidmu. ŽIVALI Male pasemske živali, svilene kokoši, aurokane, nosijo jajca z zeleno lupino, race, muflone, štajerske kokoši prodamo! Tel.: 041 564749 Hišni ljubljenčki - prodam činčile kot hišne ljubljenčke po ugodni ceni. Možna tudi dostava na dom. Tel.:05/788 51 72 ali 041/477 109 INŠTRUKCIJE Poučevanje v popoldanskih urah -matematika, fizika, računalništvo. Tel.: 71 41 781 Inštruiram in poučujem italijanščino, popravljam diplomske naloge v slovenščini. Tel.: 040/378 888 Patricija Nudim uspešno učno pomoč otrokom od prvega do petega razreda. Tel.: 040/805 266 Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila. Tel.: 040/640 429 Inštrukcije iz angleškega in italijanskega jezika za osnovne in srednje šole. Tel.: 05/714 43 84 DELO 43-letna gospa, trgovka, čisti, dela v kuhinji, tudi druga podobna dela, v dopoldanskem času; opravljen higienski minimum in varnost pri delu. Tel.: 031/ 548 261 Male oglase zbiramo do 20-tega v mesecu! -----------------------\ POZOR Prosimo vse, ki objavite mali oglas, da nas obvestite, ko objava oglasa ni več potrebna oziroma smiselna. Hkrati se opravičujemo, če so v tej številki objavljeni oglasi, ki niso več aktualni. Uredništvo V_______________________J Suma inženiring d.0.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 'i p p r C.L.? Cj © Oj vO P ^ CJ cAo cj JLl cAo Cj QjTj Cj p Cj p C, p C v2_ 355 Mr cjV) OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-10-242 J P oj© 55 55 eJLo c) o A P (J J) rxZ5(T\z; eJ j__cj vo p' 55 cJvO Tpr od ponedeljka d Dom na Vidmu , O ) Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 VIDEO TOP 1.0 1. SKRIVNOSTNA REKA-triler 2. DOBRODOŠLI V DŽUNGLI - akcija 3. STROGO ZAUPNO-triler 4. PODZEMLJE-grozljivka 5. IN PRIŠLA JE POLLV - komedija 6. NA ROBU STRASTI-triler 7. PREKLETA HIŠA-grozljivka 8. VLAK SMRTI-akcija 9. PALAČA STRAHOV - komedija 10. POBEGLA POROTA-triler GOSTILNA s prenočišči ** I t II I c- Ema Deželak s.p. 'T^DolenjeJM, 6254 Jelšane ’; +386 (0)5/71-42-648 sum TELES TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35, 6250 Ilirska Bistrica ntciI iA g ' 7110102 esimito OeaCameOeg®/ Ougjerofinots Bna [jDtTofesetftDflea dL®=®o ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 telefax: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si PLAMING Plaming, projektiranje in izdelave, tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica^S^ tel.: +386 (0)5/70-410-0^ fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si ' 5 Tel.: (05) 7 111 751, Fax.: (05) 71 11 743 Delovni čas: Delavnik Sobota Nedelja in prazniki Dežurstva Delavnik Sobota Nedelja in prazniki AVTOSOLA d.o.o. Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.. 05/714 15 84, GSM: 031/644 242, 041/457 125 Z našo pomočjo boste uspešno opravili vozniški izpit. Želimo da postanete dober, predvsem pa varen voznik. /iE- TRGOVINA IN VULKANIZERSTVO 0r !H5l URNIK 8-12 in 13-17 sobota 8 -12 Bazoviška 38, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: ++386(0)5/71-41-920, e-mail: avtoshop.ujcic@siol.net PRODAJA, MONTAŽA IN CENTRIRANJE: ZIMSKE ; avto plaščev GUME * moto plaščev * traktorskih plaščev * alu. platišč * akumulatorjev POPRAVILA VSEH VRST PLAŠČEV IN PLATIŠČ SAMOPOSTREŽNA ROČNA AVTOPRALNICA SKUTERJI ŠTIRIKOL IZPOSOJA WAP-a (visokotlačni pralni stroj) Vabljeni tudi na kavico ali drugo pijačo v Bar Avtoshop !!! VSAK DAN 7-23 NEDELJA in PRAZNIKI 9-23 INSTALACIJE Kovačič Stojan s.p. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus clfc vie|mann InstaIacIJe Brenčič Jože s.p. IUrsLa BIstrIca OGREVALNA TEHNIKA PO VASI MERI Buderus OGREVALNA TEHNIKA _ ^ _ clc P^C/ZVAL/Ni Eurotherm ZIMA NE PRtStN 0RIELLO N*JV/ tel: 05 714 16 91, mob: 041 830 408, e-mail: brencic@siol.net -30% popust ž. JAKNA 80% volna ž. BUNDA Crown m. BUNDA Crown -30% popust m. nogavice -40% popust m. srajce ž. vetrovka Crown ...........14.990 m. vetrovka Crown ...........13.590 jogi rjuhe 90x200 ioo% bombaž.. 1.399 jogi rjuhe 180x200 ioo% bombaž .. 2.399 flanela garnitura 1 os....... 4.690 flanela garnitura 2 os....... 9.990 kapne 1 os. mečkanka ........ 3.190 kapne 2 os. mečkanka ........ 6.990 in veliko ostalih oblačil po ugodnih cenah. f.') ()••)/((/,o jo Vam priporočamo. kollSter Dolenje 2a, 05 / 788 60 10 ________PE Ilirska Bistrica, 05 / 710 14 30 NOVA PONUDBA MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. MM Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09 Akcija staro za novo do 530.000 SIT popusta AGILA, CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAFIRA, VECTRA, SIGNUM, VIVARG, COMBO NOVA OPEL ASTRA POOBLAŠČENI OPEL-©- SERVIS ORIGINALNI REZERVNI DELI Dve leti garancije ■ ORIGINALNA DODATNA OPREMA ■ OGLAŠEVANJE V SNEŽNIKU j Možnosi predstavitve v našem časopisu so številne. Vašo dejavnost j oziroma blagovno znamko ali izdelek lahko predstavimo na vam najbolj primerren način. Rade volje vam bomo priskočili na pomoč, tako z naasvetom ■ kot tudi z izdelavo oglasa. Za vas smo pripravili še posebno ponudbo. V kolikor se odločite za enoletno | oglaševanje, vam poleg 20 % nižje cene nudimo tudi enkratno brezplačno . predstavitev na polovici strani, v sliki in besedi. Objava osmrtice stane 4.000 SIT, s sliko 5.000 SIT. VOPEX d.o.o. Ilirska Bistrica a # POSTOJNA Nakupni center Trnovo Vilharjeva 24 6250 Ilirska Bistrica Telefon: 05/710-10-00 AKCIJA *Mortadela Primavera MIP....................... 1.099,90 SIT/KG * Šunka pizza Gregorc ................................ 590,00 SIT/KG *Napolitanke Novelli kakav, lešnik Ikg..... 599,90 SIT/KOS *0ranžada Happy fresh 1,5L...................... 119,90 SIT/KOS *Rio mare tuna 4 x 80g.............................. 579,90 SIT/KOS PE PRI LIPI, Titov trg 3, Telefon: 05/71-42-413 PE ZABIČE, Zabiče 76, Telefon: 05/714-82-86 PKROMOTT? DOBAVA IN MONTAŽA KOVINSKIH, PLASTIČNIH IN DRUGIH STAVBNIH KONSTRUKCIJ Gubčeva ulica 20/b ILIRSKA BISTRICA Za vašo hišo, stanovanje ali poslovni prostor, za novogradnjo ali za zamenjavo stavbnega pohištva vam nudimo: -aluminijasto in plastična okna, vrata, polkna, panoramske stene - velika izbira aluminijastih in plastičnih rolet, notranjih in zunanjih žaluzij ter okenskih polic. ZAGOTOVUENA KVALITETNA MONTAŽA Za informacije smo vam na voljo: tel/fax: +386(0)5/714-23-66 gsm: 041/714-368 e-pošta: promont_pangos@yahoo.com YA.PIRNIC4 Jh*te.G,/3si t Bazoviška 19, 05/714-20-77 VSE KAR POTREBUJE VAŠ ŠOLAR DOBITE PO UGODNIH CENAH. * ZVEZKI, BARVICE, RISALNE POTREBŠČINE, RAVNILA ... * ŠOLSKE TORBE IN PERESNICE ... CBe&anda d.o.o. ugostiteljstvo, trgovina i turizam X3e&anda Lido - Opatija Zerl 8, 51410 Opatija, Croatia, Reslaupnt Tel: 00385(0)51/712-769, 712-772, Bura Tel: 00385(0)51/718-353 Fax: 00385(0)51/718-354, www.bevonda.hr, E-mail: restaurant-bevonda@ri.tel.hr, bevonda@bevanda.hr um »ks 1 -•> Vabimo naše drage sosede, da nas obiščete v naši restavraciji, katera se nahaja v centru Opatije, obkrožena z vseh strani z morjem, z dolgoletno tradicijo in z številnimi narodnimi in mednarodnimi priznanji. Restavracija “Bevanda” Lido - Opatija, nudi vse, kar ponuja Jadransko morje, z izobiljem rib, škampov in vseh vrst školjk, kakor tudi vse ostale narodne in mednarodne jedi. Ko nas boste prvič obiskali, smo prepričani da nas boste obiskali ponovno! Ulrika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica 2 tel.: 05 710 0110 Last Minute Center® www.lastminutecenter.si DOBITNICA 7-DNEVNEGA LETOVANJA NA KRFU JE DRAGICA MARKOVIČ IZ ILIRSKE BISTRICE NAGRAJENKI ČESTITAMO IN ŽELIMO PRIJETNO LETOVANJE. KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič $.P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK/SREDA/PETEK 7-14 TOREK/ČETRTEK 12-19 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5e, ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/71-45-855, 041/422-007 Vse za vaš avto... 4^ “a © Shell basal izpušni sistemi in katalizatorji Esa a amortizerji, 2 leti garancije ...ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 Ulrika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica 2 tel.: 05 710 0110 Last Minute Center® www.lastminutecenter.si Vreme nas je nekoliko ohladilo, ravno prav za kakšno eno in večdnevno potepanje. Last minute center Iiirike turizem je za Vas pripravil širok izbor jesenskih izletov po ugodnih cenah. Z Last minute centrom Iiirike turizem se lahko odpravite v Italijo na enodnevni izlet v Benetke, kjer si bomo ogledali most vzdihljajev, Doževo palačo, trg Sv. Marka, na otoku Murano pa si bomo ogledali izdelavo iz muranskega stekla in za vse to odšteli le 6.900,00 SIT. Podrobneje pa lahko z nami spoznate večno mesto Rim, za samo 49.000,00 SIT si boste na štiridnevnem izletu ogledali trg Venezio, cerkev sv. Marije Snežne, Vatikan, fontano Trevi, in seveda ne smete izpustiti sprehoda po znamenitih Španskih stopnicah. Last minute center Iiirike turizem vas vabi tudi na izlet v Namčijo, kjer si bomo ogledali Bavarske gradove. Po prihodu v Nemčijo se bomo zapeljali do jezera Chiemsee, in nato z ladjo do otoka Herminsel, obiskali bomo grad Ludvika II, dvorec Linderhof in enega naj lepših dvorcev, kje je Ludvik preživljal svoje otroštvo. Na poti domov si bomo ogledali še mestece Fussen in Innsbruck, ter gorske prelaze znanih smučarskih centrov Tirolske. Za dvodnevni izlet boste odšteli le 23.800 SIT. Romantične duše pa bo Last minute center Iiirike turizem popeljal v Francijo. Za vas smo pripravili tri različne programe. Z nami se lahko popeljite na petdnevni izlet Pariz in gradovi Loare za samo 47.900,00 SIT, kjer ne smemo izpustiti ogleda Eifflovega stolpa, muzeja Louvre, trga Concorde in Elizejskih poljan, ali pa na štiridnevni izlet po Ažurni obali za 40.900,00 SIT, kjer si bomo v štirih dneh ogledali kneževino Monaco, parfumsko tovarno, največje mesto na Ažurni obali - Nico, mesto Cannes, v Monte Carlu pa se boste lahko prizkusili v enem najbolj znanih casinojev na svetu. Za najmlajše in mlade po duši pa smo pripravili program Pariz in Eurodisney, kjer lahko preživite nepozabno zabavo z Miki Miško za 39.900,00 SIT. Last minute center Iiirike turizem je pripravil za Vas tudi nepozabni izlet Po poteh grofa Drakule v Romuniji. Na poti si bomo ogledali tudi Beograd z okolico, nikakor pa ne smemo pozabiti na grad iz 15. stoletja in Drakulovo rojstno hišo, ter njegovo grobnico.Tu bodo prišli na svoj račun ljubitelji grozljivk in prepričanj v vampirstvo. Na poti domov si bomo ogledali še Bukarešto z njenimi zanimivostmi. Za vse to boste izpraznili denarnico za samo 43.990,00 SIT. Ljubitelji nostalgije pa se nam pridružite na štiridnevnem izletu v Beograd, kjer si boste z nami ogledali najzanimivejše dele naše nekdanje prestolnice: Kalemegdan, Beograjsko trdnjavo, Knez Mihailovo ulico, Trg republike, in se poveselili na Skadarliji za samo 25.000,00 SIT. Oglasite se v Last minute centru Iiirike turizem v Ilirski Bistrici in poiskali vam bomo najugodnejše počitnice. Nudimo vam tudi plačilo na 12 obrokov. NAGRADNA IGRA ILIRIKE TURIZEM Last minute center Iiirike turizem in Snežnik vam podarjata 4-dnevno silvestrovanje v Beogradu Aranžma vsebuje: avtobusni prevoz, 3 x nočitev z zajtrkom v hotelu Jugoslavija, turistično takso. Beograd je zagotovo najbolj šarmantno mesto na Balkanu, ki vas bo vsak trenutek očaralo z bogato zgodovino, toplimi in do Slovencev zelo prijaznimi ljudmi, tisočerimi lokali in klubi na znanih splavih. Popeljite se po cesti bratstva in enotnosti v naše bivše glavno mesto in doživite »jugonostalgijo« z vonjem po pleskavicah, čevapčičih in nepozabno novoletno zabavo, ki vam bo pričarala »Balkan« v pravi luči. Odgovorite na nagradno vprašanje in si prislužite noro silvestrovanje, ki ga poklanjata Ilirika turizem d.o.o. in Snežnik. Odgovor in svoje podatke pa pošljite na dopisnici na naslov: Snežnik, Za počitnice Iiirike turizma, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica. Žrebanje bo 15. decembra 2004. Ime nagrajenca bo objavljeno v decemberski številki Snežnika. Nagrajenec bo obvestilo o nagradi prejel po pošti. Otok Djerba je v: a.) Turčiji b.) Španiji c.) Tiiniziji Ime in priimek:_______ Ulica, hišna številka: Poštna številka, kraj: Podpis:________________________ Davčna št:_________________________________ Nagrada ni izplačljiva v gotovini. Nagrada ni prenosljiva. I----------------------------------------------------------------------------------1 BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠAd.d. * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice: KOPER 05/672-72-32 AJDOVŠČINA SEŽANA 05/366-14-94 05/734-14-10 NOVA GORICA 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 LJUBLJANA 01/425-80-74 MESEČNI PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA (21.8.-20. 9) Dogajanje na Ljubljanski borzi se skladno s popočitniško sezono ponovno oživlja. Slovenski borzni indeks SBI20 je v obravnavanem obdobju tako dosegel novo rekordno vrednost 4.924,00 indeksnih točk, kar je za 4,20% višje v primerjavi z enakim obdobjem v prejšnjem mesecu. Nekoliko višji porast so v obravnavanem obdobju dosegli indeksi na prostem trgu. Indeks prostega trga IPT seje ob 7,87% rasti povzpel na 4.057,72 indeksnih točk, indeks investicijskih družb PIX pa je ob izjemni 10,48% rasti dosegel vrednost 4.507,44 indeksnih točk. Največ prometa so v obdobju od 21.8. do 20.9. dosegle delnice v borzni kotaciji. Na prva tri mesta so se po ustvaijenem prometu tako uvrstile delnice Krke, Mercatorja in Petrola, med katerimi je z dobrimi 6,2 milijardami SIT prometa zagotovo najbolj izstopala delnica Krke, katere enotni tečaj seje v obravnavanem obdobju dvignil za celih 15,25% in tako dosegel končno vrednost 83.079,16 SIT. Izredno dobri rezultati polletnega poslovanja novomeške Krke so ceno delnice že proti koncu meseca avgusta začeli potiskati navzgor. V prvi polovici septembra 2004 pa je razlog za ponoven porast cene delnice obtičal v govoricah o morebitnem prevzemu podjetja s strani švicarskega Novartisa. Ta naj bi se po podatkih Bloomberga namesto združevanj s farmacevtskimi velikani v prihodnje osredotočil na prevzeme generičnih farmacevtov. Kljub temu, da so iz Krke poslali obvestilo, da o morebitnem prevzemu nič ne vedo, je trgovanje z delnico Krke še vedno zelo aktivno in njeno ceno potiska v območja nad 80.000 SIT, vprašanje pa je, kako dolgo bo tako močno povpraševanje po delnici to omogočalo. Precej nižje a še vedno zelo dobre rezultate so v obravnavanem obdobju dosegale delnice Mercatorja in Petrola. Prve so z 9,21% stopnjo rasti dosegle raven 43.152,05 SIT, Petrolove pa z 3,67% stopnjo rasti enotnega tečaja povzpele do ravni 66.968,8 SIT. Mercator je v obravnavanem obdobju bil precej »nakupno razpoložen«. Znano je namreč, daje 16. 9. objavil javno ponudbo za nakup delnic Emone Maximarketa, za nakup katerih naj bi odštel več kot 10 mio EUR oziroma 8000 SIT na delnico. 18. septembra pa je v srbskih časnikih Mercator že objavil javno ponudbo za nakup delnic srbskega C-Marketa, iz katere je bil razviden nakup 67.067 od skupno 200.798 delnic ali najmanj eno tretjino vseh izdanih delnic največje srbske trgovske prehrambene verige. V ponudbi predsednik uprave Zoran Jankovič tudi obljublja, da bo pokrovitelj akcije Kupujmo domače, ki ji Jožko Čuk, predsednik GZS, nasprotuje, saj naj bi ta bila v nasprotju z načeli tržnega gospodarstva. Nekoliko nižje seje po ustvarjenem prometu uvrstila delnica Merkurja. Zanimiv podatek pa je, da seje cena delnice z 12,43 % stopnjo rasti iz tečaja 31.845,06 SIT, ki gaje dosegala v enakem obdobju pred enim mesecem, povzpela do enotnega tečaja 35.774,59 SIT. Razlogi za tak porast so predvsem v objavi nj ihovih polletnih poročil. Merkurje v prvem polletju namreč dosegel 26% rast prihodkov od prodaje, 50% rast dobička iz poslovanja in kar 105% rast čistega dobička. Velik promet je v obravnavanem obdobju bil dosežen tudi z vrednostnimi papirji izven borzne kotacije. Na trgu investicijskih družb je ponovno prednjačila delnica investicijske družbe Triglav Steber 1, ki je z 8,54% stopnjo rasti dosegla tečaj 3.798,67 SIT. Z dobre 1,8 milijarde prometa seje visoko postavila tudi obveznica Slovenske odškodninske družbe, kije z 0,41% stopnjo rasti zaključila pri tečaju 105,28 SIT. Po nastalem »prepihu« z delnico Zlate monete 1 in prekinjenim trgovanjem z delnico, seje 13. 9. ponovno začelo trgovati z omenjeno delnico. Po besedah Radovana Stoniča (Zlata moneta 1) v družbi krivde za zmedo s presečnim datumom ob povečanju osnovnega kapitala družbe ne odkrivajo. Vsi njihovi postopki, ki so znani delničarjem, naj bi bili podrejeni skupščinskim sklepom. Tu naj bi bil določen presečni datum, ki naj bi ga objavili v predpisanem času, zato naj za nastalo zmedo ne bi iskali krivca v družbi. Enotni tečaj delnice Zlate monete 1 seje v primerjavi z enakim obdobjem v prejšnjem mesecu znižal za 1,61% in tako pristal na ravni 489,6 SIT. Janja Komel ILIRIKA borzno posredniška hiša, d.d. janja.komel@ilirika.si PREDAVANJE Predavanje o Klamatski algi in njenem zdravilnem učinkovanju na človeški organizem bo 19. oktobra ob 19. uri v Domu starejših občanov. Predavala bosta Robert Pletikosa in dr. Mirjana Kostov -Došen. v__________________/ Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica KNJIGE 1 FILOZOFIJA 1. BORVSENKO, Joan. Notranji mir za prezaposlene : 52 preprostih strategij, ki bodo spremenile vaše življenje. V Ljubljani: Karantanija, 2003. 2. CARROLL, Lee, TOBER, Jan M.. Indigo otroci so med nami. Ljubljana: Epta, cop. 2004. 3. DE ANGELIS, Barbara. Samozavest : kako si jo pridobiti in živeti z njo. Ljubljana: Karantanija, 2003. 4. FIEBAG, Peter, GRUBER, Elmar R., KOLBE, Rainer. Skrivnosti zahoda, (Zbirka Enigma). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004.. 2 VERSTVO. BOGOSLOVJE 5. WAPNICK, Kenneth. Govor o tečaju čudežev : uvod. Ljubljana: Quatro, 2004. 3 DRUŽBENE VEDE 6. MURKO, Ivo. Meje in odnosi s sosedami, (Knjižna zbirka Mednarodni odnosi). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2004. 7. COTIČ, Mara, FELDA, Darjo, BREMEC, Bruna, PISK, Marija, BENČINA SMOTLAK, Nevija. Svet matematičnih čudes 5, Kako poučevati matematiko v 5. razredu devetletne osnovne šole: priro.čnik za učitelja za pouk matematike, (Vedež 5). 1. izd. Ljubljana: DZS, 2003 5 NARAVOSLOVJE 8. PROSEN, Marijan. Leksikon astronomije, (Mali leksikoni). 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 9. PROSEN, Marijan. Panorama zvezdnega neba : glavna ozvezdja in zvezde ter Luna : gremo na potepanje s prostim očesom po Rimski cesti z ogledom najsvetlejših zvezd in skrivnostne Lune. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. DRUŠTVO STUDENC Gornji Zemon BISTRIŠKA ENOTA KORONARNEGA DRUŠTVA Postojna DRUŠTVO DIABETIKOV ILIRSKA BISTRICA Organizirajo in vabijo 2. oktobra. 2004 na POHOD ZA ZDRAVJE NA GORNJI ZEMON. Pohod se začne na parkirišču Za vse tiste, ki ne bi zmogli te poti, osnovne šole Antona Žnideršiča ob 8. je naslednje zbirno mesto na začetku uri v smeri Dolnji Zemon - Gornji vasi Gornji Zemon ob 9. uri, kjer bodo Zemon. pohodniki lahko parkirali svoje Roman Gustinčič SLOVENIJA STOJI. NA MLADIH. 6 UPORABNE VEDE 10. FUCHS, Birgit. Prometna vzgoja, Varno s kolesom. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 11. FUCHS, Birgit. Prometna vzgoja, Varno v šolo. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 7 UMETNOST 12. MALIČEV, Elvira. Otroške zavozianke: [križanke, izpolnjevanke, uganke----]. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 80 JEZIKOSLOVJE. FILOLOGIJA 13. FRENDO, Evan. Poslovna angleščina v 24 urah : novi hitri tečaj angleščine : samozavestni v tujem jeziku. Ljubljana: Erimas, 2004. 82 LITERARNA BESEDILA 14. BARTOL, Vladimir. Mladost pri Svetem Ivanu. Ljubljana: Sanje, 2003. 15. BITENC, Janez. Nona : spomini na otroška leta. Ljubljana: Sanje, 2003. 16. CASATI MODIGNANI, Sveva. Caterina a modo suo : [romanzo], (Bestseller). la ed. Milano: Sperling & Kupfer, 1997. 17. DUQUENNOY, Jacques. Strahci na večerji. Ljubljana: Sanje, 2004 18. FORNEZZI, Tone. To je To(f). Ljubljana: Studio T: [distribucija Dnevnik], cop. 2004. 19. HESSE, Hermann. Narcis in Zlatoust. Ljubljana: Sanje, 2004. 20. JAKSETIČ, Stojan Vid. Pod mahom. Koper: samozal., 2004. 21. KOCBEK, Edvard. Pričevanje : pesmi, dnevniki, (Knjižnica Kondor, zv. 309). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 22. MANKELL, Henning. Pes, ki je potoval k zvezdi. Tržič: Učila International, 2004. 23. PUZO, Mario. Zadnji don. Tržič: Učila International, 2004. 24. VIDMAR, Janja. Na vroči sceni, (Zbirka Knjigožer). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 25. WALTERS, Minette. Podoba kače. Tržič: Učila International, 2004. 26. WILSON, Bob. Ljubezniva Lili. V Ljubljani: Karantanija, 2004. 82.0 LITERARNA TEORIJA IN ŠTUDIJE 27. WOLLMAN, Frank. Slovenska dramatika. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 2004. 9 ZGODOVINA. GEOGRAFIJA. BIOGRAFIJE 28. BIZJAK, Janez. Triglavski narodni park = Triglav National Park = Nationalpark Triglav = P are o nazionale del Triglav. 2. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 29. CLINTON, Hillary Rodham. Živa zgodba. Ptuj: In obs medicus, 2004. 30. CORTESE, Dario. Slovenija v objemu : [vodnik], (Slovenija na dlani). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 31. GRIESSER-PEČAR, Tamara. Razdvojeni narod, (Zbirka Premiki). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 32. JELENC, Vitomir Feodor. Spomini jugoslovanskega dobrovoljca : 1914-1918, (Zbirka Sledi). V Ljubljani: Karantanija, 2004. 33. REŽONJA, Zlatko. Cankarjevo življenje in delo. V Ljubljani: Karantanija, 2004. 34. Zločin v Sarajevu : tragična smrt prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge vojvodinje Hohenberg : žalostne slike iz naše preteklosti, (Zbirka Sledi). V Ljubljani: Karantanija, 2004. VIDEOKASETE 1. Bringing down the house = Frka v bajti 2. Calendar girls = Dekleta s koledarja 3. Le divorce = Ločitev po francosko 4. Freaky friday = Odštekani petek 5. The good, the bad and the ugly = Dober grd hudoben 6. ROGERS, Tom. The lion king. 2, Simba’s pride = Levji kralj. 2, Simbin ponos, (Walt Disney elassies RISANKA 7. Love actually = Pravzaprav ljubezen 8. Runawayjury= Pobegla porota 9. Stuck on you = Kot rit in srajca 10. MAYES, Frances. Under the tuscan sun = Pod toskanskim soncem 11. Uptown Girls=Dekleta iz visoke družbe avtomobile. Pot se nadaljuje po vaški makadamski poti proti anteni, kjer je tudi lep razgled na Reško dolino. Pohodnikom bo tam postrežen čaj in lahka malica. Za vse, ki jih bo zanimal njihov krvni tlak, bo tam prisotna ekipa, ki jim ga bo izmerila. Po ogledu se vračamo proti cerkvi Svetega Jerneja, kjer bo ob 11. uri maša za zdravje. Za vse zainteresirane se pohod nadaljuje po maši in sicer čez celo vas, kjer si bodo pohodniki lahko ogledali stare vaške znamenitosti. Tisti, ki ne bodo zmogli poti so lepo vabljeni samo k maši. Dolžina pohoda je približno 15 kilometrov, nadmorska višina pa se iz 418 metrov dvigne na 553 metrov.