TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrlVo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za k leta 90 Din, za H leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. - Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo ir upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. - Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953 - Telefon št. 30-69. Leto XVIII. V Ljubljani, v torek, dne 9. aprila 1935. štev. 40. Hako dolga $c? Ob pričetku spomladanske sezone je zo-Pet oživelo v vsej brezobzirnosti krošnjarstvo. Po ‘hišah hodijo ljudje in ponujajo vse mogoče blago, od blaga za obleke pa do najbolj bednih drobnarij! Naši .zakonski predpisi sicer čisto jasno govore, , da to krošnjarstvo ni dovoljeno, temveč da smejo praviloma prodajati po hišah samo invalidi in za delo nesposobni ijudje ter krošnjarji, ki prodajajo svoje domače izdelke, kakor n. pr. suho robo naši Ribničani. Poleg tega se sme dovoliti kro-“Ojarstvo še ljudem iz pasivnih krajev, a to krošnjarstvo je že zelo omejeno le na določene kraje in na določeno blago. V obmejnih okrajih pa je krošnjarstvo iz lahko razumljivih razlogov še bolij omejeno, saj je tu krošnjarstvo večinoma vedno v zvezi s tihotapstvom. Krošnjarstvo s tujimi izdelki pa je sploh prepovedano. Nobenega dvoma ni, da bi takoj prenehale vse tte pritožbe trgovcev in obrtnikov proti krošnjarstivu, če bi se veljavni predpisi o krošnjarstvu vsaj za silo izpolnjevali. Kajti tisto krošnjarstvo, ki ga zakon dopušča, je tako malenkostno, da bi ga trgovina trpela in prenesla. Čeprav pa so zakonski predpisi o krošnjarstvu nadvse jasni in čeprav so tudi posamezne upravne oblasti izdale že stroga navodila, da se ti predpisi tudi izvajajo, traja krošnjarstvo kar naprej in tudi takšno, ki je po zakonu absolutno prepovedano. Kakor da sploh ne bi bilo nobenega zakona, tako nemoteno se krošnjari kar .lavno od hiše do hiše. In nikdar se nič ne sliši, da bi oblast prijela tega ali onega krošnjarja in ga kaznovala, kakor zahteva zakon, pa tudi javni interes. Kako dolgo se bo še trpelo to nelegalno krošnjarstvo, moramo zato vprašati z vsem poudarkom! To tem bolj, ker se na drugi strani zahteva od trgovcev naravnost fanatično natančno izpolnjevanje tudi najbolj skrite zakonske določbe. Takoj je tu oblast, če pozabi’trgovec le na neznaten račun 21 Din pritisniti kolek, nikogar pa ni, ki bi videl, kako hite krošnjarji s kovčki od hiše do hiše in prodajajo blago! Z vso pravico mora zato trgovstvo zahte-vati, da ne velja le zanj zakon, temveč za vse državljane — in tudi za krošnjarje. To Pa mora trgovstvo zahtevati tudi v interesu. državnih financ. Ni treba na tem mestu ^agaiti, kako silno je bila letos povišana w&a osnova za pridobnino vsem pridobitnim stanovom, ker so to naši bralci na fvoji koži le prebridko občutili. S tem več-JMn poudarkom pa moramo zato vprašati. kako smatrajo .odločujoči krogi za možno, a zaslužijo ti pridobitni krogi od njih zahtevane davke, če se pa jim ne nudi ona zažčita,, ki jo za svoje poslovanje nujno po-rebujejo! Kako naj vendar zasluži trgovec denar za davke, če pa mu sme onemogočiti zaslužek danes krošnjar, juitri koiDzum, potem nabavljalna zadruga, potem zopet industrijska prodajalna in na vse zadnje še karteli. Iz nič ni nič, in če trgovec nič ne zasluži, ,potem tudi ne more plačevati davkov. Kako dolgo se, moramo vprašati, naj se S® trpi to preši ran je zakonskih predpisov ®a škodo trgovstva in obrtnika? Ce je krošnjarjenje dovoljeno le v izjemnih primerih, potem se sme dopuščati tudi le v teh izjemnih primerih. Enkrat je vendar treba napraviti red in poskrbeti, da se bo zakon spoštoval — in .tudi od krošnjarjev, stv nikar ne misli, da ponavlja trgov-' j® , ®Vpjo zahtevo le iz navade ali za- , eP®ef?a. Nasprotno, zaradi nujne po- i , 6 ,m,ora trgovstvo to zahtevo ponavljati ip “I ^ °’ ho popolnoma izvedena, ker krošnjarstvo zavzelo že tak obseg, da ^sta]a. katastrofa zlasti za nekatere pano-'Zo?™- eksistenco se bori tr- na i *C’ ,se j*>ori proti krošnjarstvu in to Vph G oblasti spoznajo! Kre fr- n° ^^®va trgovstvo le to, kar je>z mišljenja borze za delo. javna borza za delo izda sivoje mišljenje potem, ko je bila plačana taksa po tar. pest. 3. in 4. taksnega zakona. Iz čl.. 13. — Na zahtevo zainteresiranega delodajalca in na predlog odbora za tuje delavce, more ban odrediti, da inšpektor dela ali komisija na samem kraju preišče potrebo zaposlitve tuje delovne moči. Potne stroške inšpektorja odn. komisije plača delodajalec po Uredbi o plačilu potnih atragkov za službena potovanja sodnih uradnikov z dne 29. marca 1929. Iz čl. 14. — Delodajalec je dolžan skleniti s tujcem, ki pride na podlagi pravilno dobljenega dovoljenja iz tujine, službeno pogodbo, s katero mu zagotovi najmanj enake (pogoje kakor našemu državljanu iste strokovne sposobnosti in stroke ter s katero mora budi določiti, koliko mu pripada za potne stroške, če bi se vrmil po poteku službene pogodbe. Te pogodlbe mora delodajalec najkesneje v 15 dneh dati potrditi v itreh izvodih pri pristojni policijski oblasti. En izivod zadrži za sebe, en ostane tujemu državljanu, enega pa pošlje pristojni oblasti prve stopnje. <51. 15. — Delodajalec, ki zaposluje tuje državljane mora; 1. voditi po predpisanem obrazcu register, v katerega zapisuje vse potrebne podatke o tujih državljanih, ki jih zaposluje, razen za one, ki imajo dovoljenje po toč. 8. čl.'4. te Uredlbe. 2. v 10 dneh po zaposlitvi prijaviti tujca, ki ima oseftmo dovoljenje po toč. 5. in 6. 61. 4. te uredibe, oni oblasti I. stopinje, ki je izdala dovoljenje. 3. v 10 dneh po končani zaposlitvi tujca »poročiti to pristojni policijski odn. upravni oiblasti I. stopinje. Iz čl. 16. — Pri vsaki uipravni oblasti I. stopnje se ustanovi poseben odbor za tujo delavce, ki poroča banu o vseh prošnjah in o vseh zadevah, ki se tičejo dovoljenj o zaposlitvi tujih državljanov. Ta odlboT sestavljajo: šef oddelka za soc. politiko, referent inšpekcije dela ter po en zastopnik upravnega oddelka in oddelka za trgovino, obrt in industrijo pri vsaki bamski upravi. Mnenja odlbora niso obvezna za bana. C>Ju 17. — Delodajalcu izdano dovoljenje preneha veljati: 1. po izteku določenega roka, 2. če ustavi delo delodajalec in 3. s prenehanjem delavnega razmerja. Tujcu izdano dovoljenje pa preneha: 1. če se ne postopa po predpisih odst. 2. ČJ, 5. te uredbe, 2. po poteku določenega rolka, 3. 30 dni po naznanilu odloka, da je igidafto dovoljenje preklicano na nedoločen Čas. 4. Če zapusti tujec ozemlje naše države za yeč ko Ir; mesece v enem koledarskem iptu in odhod ter njegove razloge ne navedb v pismeni vlogi na pristojno oiblast, ki mu je dala to dovoljenje, niti ne prijavi svojega povratka v državo v 10 dneh. Gl. 18. — Dovoljenje ae uniči: 1, če je 'tuji državljan zaposlen v nasprotju s čl. 6. te uredbe; 2. če se je nehal razlog, zaradi katerega je biko izdano dovoljenje; .8. če delodajalec odn. tuji državljan, ki je ^jem 4ržavljanu netočni podatki; ;J3.: če delodajalec ne. sklene v predpisanem' roku s tujcem službene pogodlbe; iivi tujcev 4. če tuji državljan zlorabi gostoljubje naše države; 5. v vseh drugih primerih kršitve te uredbe alli izdanih predpisov brez ozira na to, če je bila izrečena denarna kazen ali ne. Iz čl. 19. — Inšpektor dela ali organi oblasti morajo z zapisnikom ugotoviti in takoj o tem obvestiti pristojno oblast zaradi nadaljnjega postopanja, če ugolove: 1. da so tuji državljani zaposleni brez dovoljenja, odnosno po poteku dovoljenja in v nasprotju s čl. 6. te uredbe; 2. da niso izpolnjeni pogoji, pod katerimi je bilo dano dovoljenje; 3. da delodajalec ne vodi registra o tujih nameščencih, da ni izpolnil svojih obvez po tej uredbi in da ni sklenil s tujimi nameščenci službene pogodbe. Iz čl. 20. — Proti vsem odlokom oblasti I. stopnje se more zainteresirana stranka pritožiti v 15 dneh po sporočilu odloka ministru za soc. politiko, in sicer po oblasti, ki je izdala odlok. Pritožba proti višini takse pa je dopustna le, če je bila vsa taksa že plačana. Pritožba nima odložilne moči, če ni oblast I. stopnje odredila drugače. i&ati UoU Ne izjava predsednika Nizozemske banke, da devalvacija belge ne bo vplivala na valutno politiko Holandske in ne podobna izjava upravnega sveta Švicarske banke, da ostaja Švica pri zlati veljavi, nista mogli prepričati sveta in špekulacija je začela z uspehom atako proti holandskemu goldinarju. Da to atako odbije, je zvišala Nizozemska banka diskont za cel odstotek, da bi z večjo obrestno nagrado ustavila odtok zlata. Toda pričakovanega ugodnega učinka ni bilo. Splošna nervoznost se je zaradi zvišanja diskonta še povečala in iz Londona delujoča špekulacija na baisso je bila uspešna. Deport za vse trge zlatega bloka se je stalno dvigal Za Amsterdam je iznašal deport 28. marca še 5%, dne 29. marca že 4 odstotke, dne 2. aprila 5 in 3. aprila že 6 odstotkov. Enako se je dvignil deport za Švico, in sicer še v večji meri. Od 5-5°/o 28. marca je skočil na 15°/«, dne 3. aprila, Bolgarski velesejem v Plovdivu Kakor druga leta, bo tudi letos v Plovdivu v dneh od 29. aprila do 12. maja vzorčni velesejem, ki je glavni velesejem Bolgarske. Na plovdivskem velesejmu se morejo obiskovalci, ki se zanimajo za bolgarski uvoz, v kratkem seznaniti z vsemi panogami bolgarskega narodnega gospodarstva. Morejo videti, katere sirovine in kateri fabrikati so potrebni bolgarskemu gospodarstvu. Oni obiskovalci pa, ki se zanimajo za bolgarski izvoz, morejo spoznati vso bolgarsko izvozno produkcijo ter stopiti v stik z vsemi večjimi bolgarskimi proizvajalci. Navadno je na sejmu vež ko tisoč razstavljaleev. Lanski velesejem je obiskalo nad 100.000 ljudi in na velesejmu so bile sklenjene kupčije za več ko 25 milijonov levov. Pri tem pa po sejmu sklenjene kupčije niso vštete. Davčna matematika Pod tem naslovom piše nekdo v politiki« naslednje: »Dogodilo se mi je nekaj, kar more človek le težko verjeti. Bil sem » doma, ko pride davčni organ in hoče popisati moje stvari. Ii(oja žena je vedela, da sem vse plačal, pa se je začela prepirati z davčnim organom. S težavo se ji je le posrečilo, da je zadevo odgodila. Drug dan grem na davčno upravo, kjer smo pregledali knjige in ugotovili, da — nič ne dolgujem. Čez par dmd, zopet davčni organ na vratih. Grem z njim skupaj na davkarijo. Zopet pregledujemo knjige, sedaj v navzočnosti šefa in zopet konstatiramo, da nič ne dolgujem. Pa veste, v čem je bila stvar? Davčni matematik, in ti so pri nas neverjetno že-nialni, je na eni strani sešteval vplačila, na drugi strani pa leta vplačil, pa nato vsoto let odštel od vsote vplačil in tako dobil, da sem dolžan še 4500 Din. če je ta modrijan za ta svoj podvig dobil tudi medaljo, ne vem.« Kazni Čl. 21. — Delodajalec, ki zaposli tujega državljana v nasprotju s predpisi odist. 1. čl. 2. in odst. 1. čl. ti. te uredbo, se kaznuje z globo od 100 do 10.000 Din. Delodajalec, ki krši predpise čl. 14 in 15. toč. 2. in 3. čl. 18. te uredbe, se kaznuje z globo 100 do 5000 Din brez ozira na to, če je prošnja za dovoljenje uničena ali odbita. Delodajalec se kaznuje s posebno razsodbo za vsakega tujega državljana, 'ki bi ga zaposlil v nasprotju s predpisi te uredbe. • Tuji državljan, ki se zaposli v nasprotju s predpisi odst. 1. čl. 2., odst. 1. čl. 6. toč. 2. in 3. čl. 17. in toč. 2. in 5. odst. 2. čl. 18. te uredbe, se kaznuje z globo od 100 do 3000 Din. Poleg tega se mu more prepovedati vsaka druga namestitev v Jugoslaviji. Oseba, ki krši ostale predpise te uredbe in izdanih predpisov, se kaznuje z globo od 100 do 3000 Din. Vse denarne kazni izrekajo pristojne oblasti I. stopnje. Vse po tej uredbi izrečene denarne kazni se stekajo v »fond za neposredno podpiranje brezposelnih delavcev«, ki je pri Drž. hip. banki. Minister za soc. politiko predpiše način, kako se vplačuje denar v ta fond. (Konec prihodnjič.) v te&aval% na Milan pa od 22 na 26 odstotkov. Še najbolje je odrezal deport na Pariz, ki se je dvignil le od 2*5 na 4 odstotke, nato pa padel zopet na 3 odstotke. Pomirljive izjave predsednikov emisijskih bank niso imele pravega učinka zlasti zaradi velikega odliva zlata, ki je zadel tako Švicarsko ko Nizozemsko banko. Ze prejšnji teden je izgubila Švicarska banka okoli 800 milijonov Din zlata, Nizozemska pa še v večji meri. Nezaupanje javnosti v stabilnost holandske valute se je seveda pokazalo tudi v tečajih. Beg v dolarje in funte se je dvignil in zato sta napredovala tečaja funta in dolarja, dočim je holandski goldinar zdrknil navzdol, dosegel spodnjo zlato točko, do-čim je dolar prekoračil zlato pariteto. V zadnjih dneh si je goldinar sicer nekoliko opomogel, vendar pa še nihče ne veruje, da so težave že premagane. Sušaški trgovci za zvezo Slovenije z morjem V nedeljo je bil v Trgovskem domu na Sušaku občni zbor tamošnjega združenja. Predsedniško poročilo je podal Milan Bačič, ki je v svojem poročilu zlasti naglasil bonbo združenja, da se izvede železniška zveza Slovenije z morjem. Združenje je v ta namen opetovano interveniralo. Nato je poročal o uspešnem boju združenja za ustanovitev podružnice Narodne banke na Sušaku, za znižanje telefonskih pristojbin, za znižanje železniških tarif itd. V novembru pa je združenje zlasti nastopilo proti previsoki odmeri pridobnine in zlasti na podlagi stanovanjskih najemnin. Tudi zaradi nepravilnega prodajanja vina z ladij, je nastopilo združenje. Opisal je še ostalo delo združenja in omenil, da je ustanovljeni podporni fond že dosegel 6210 Din. Tajnik Božo Petrič je v svojem poročilu omenil, da je število članstva od lani naraslo za 134 na 778, od katerih je 562 na Sušaku, 175 v suišaškem okraju, 41 pa v mestu Bakar. Z uspehom se je združenje borilo proti nelegalni trgovini, ki je nazadovala. Do-čim je lani prijavilo »druženje oblastem 73 nelegalnih krošnjarjev, jih je letos le še 37. Delo pisarne združenja je bilo zlasti zaradi davčnih zadev zelo živahno. Pri volitvah sta bili predloženi dve listi in je z 31 proti 25 glasovom bila izvoljena lista stare uprave. Že v 24 urah S S? #£ klobuke itd. ftkrobl in svetlolika srajce, ovratnike in qwn!ete. Pere. suši. monga in lika domete perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Selenbargeva ul. E Telefon st 82-78. Poliii^evesiH Sramoto 20. stoletja imenuje zadnje madjarske volitve Gobbelsovo glasilo »Dor Angiiff«, To pa predvsem zato, ker je dobilo pni teh volitvah 800.000 Nemcev in Slovakov le ene^a poslanca. List pravi, da nimajo Madjari nobene pravice pritoževati se nad državami Male antante, ker v tel? imajo narodne manjšine vse pravice, na Madjarsikem pa nobenih. Na konferenci v Stresi bodo razpravljali predvsem o naslednjih vprašanjih: 1. Meja ob Reni, 2. Avstrija in njena neodvisnosti) 3. vzhodna vprašanja in vzhodni pakt. Naj-veoje težkoče bo povzročilo vzhodno vprašanje, ker je napetost med Berlinom in Moskvo glavni vzrok sedanjega napetega evropskega položaja. Kot rezultat lidonovih obiskov navajajo angleški listi, da so ti Obiski dokazali, da mir ni v tej meri ogrožen, kakor se je mislilo, da bi bilo mogoče odpor Poljske proti kolektivnemu paktu še premagati in tudi Nemčijo pridobiti za bolj pomirljivo stališče. Niti ena država ni izrazito agresivna proti drugi. Potrebno pa je, da Ani glija vedno odločno naglasi svoje stališče.,; Poljski veleposlanik v Rimu je sporočil italijanski vladi, da bo Poljska z vsemi sredstvi branila svojo nevtralnost. Zato bo z vso silo branila status quo v vzhodni in srednji Evropi in zato ne bo sklenila niti z Nemčijo niti z Rusijo nobene nove pogodbe. Anglija je po poljskih vesteh predložila Franciji nov načrt vzhodnega pakta. Novi pakt naj bi imel enako obliko kakršno ima pakt o Društvu narodov. Na pakt v takšni obliki bi mogle pristati tudi Nem- | čija in Poljska. Sovjetski zunanji minister Litvinov je [ povabil dr. Beneša v Moskvo. Dr. Beneš je povabilo sprejel. V Moskvo odpotuje pa šele po Lavalovem obisku. Nemčija namerava zgraditi posebno bojno brodov^je proti Rusiji, ki se bo imenovalo baltiško brodovje. Posebnost tega bro-dovja bo »neboreča se križarka«, ki bo imela okoli 22-000 ton nosnositi, in ki ne bo namenjena za boj, temveč bo služila kot opazovalna križarka za generalni štab brodovja. Hitlerjev namestnik v stranki, Hess, je izjavil, da bo nova nemška vojska prav tako močna kakor je bila stara cesarska. Ameriški mornariški minister Swanson je izjavil, da so Združene države Severne Amerike načelno za udeležbo Nemčije na pomorski raizorožitveni konferenci. Pri nedeljskih volitvah v Gdansku so dobili narodni socialisti okoli 60°/o vseh glasov. V primeri z 1. 1933 so napredovali za 30.000 glasov. Socialni demokrati so | ohranili svojo pozicijo in dobili ko leta ; 1933 nad 37.000 glasov. Teror narodnih ') socialistov je bil pri volitvah zelo močan. V grški vladi so se izvedle te izpre-f mcinbe: ministrski predsednik Caldaris jejt prevzel tudi finančno ministrstvo, vojni! minister Kondilis je postal podpredsednik vlade, za novega zunanjega ministra pa je imenovan minister brez listnice Mihalis. Vojno sodišče v Solunu je obsodilo polkovnika Volanisa, ki se je na čelu svojega konjeniškega polka pridružil revolucionarjem, na smrt. Sodba je bila že takoj drugi dan izvršena. Je to prva smrtna obsodba proti venizeiističnim upornikom. Britanski poslanik v Bukarešti je prote- ; stiral pri rumunski vladi, 'ker da ovira angleški uvoz. Gil Robles, vodja španskih katolikov, je 5 v ostri opoziciji s sedanjo špansko vlado. ; Vsi njegovi pristaši so na njegov poziv odstopili kot župani in okrajni poslanci.. Vsem pristašem je naročil, da se začijio | pripravljati na volitve, ker je po njegovem ; mnenju razpust parlamenta le še vprašanje kratkega časa. Irski parlament je sprejel zakonski načrt, s katerim se uvaja za vse državljane Irske irska narodnost in irsko državljanstvo. De Valera je izjavil, da bo s tenj popolna ločitev Irske od Anglije izvedena. Ameriški senat j.e sprejel zakonski načrt, po katerem se bo izdalo za javna dela skoraj 5 milijard dolarjev. Več zastopnikov nemške industrij« je bilo iz neznanih razlogov iz Rusije izr gnanih. Blizu gradu Akasaki na Japonskem so prijeli tri Korejce, ki so hoteli umoriti mandžurskega cesarja, ki biva te dni na obisku pri japonskem cesarju. Mednarodno razsodišče ▼ Haagu je ta* reklo, da je grški protest proti ukinjen ju grških šol v Albaniji upravičen. [ž)cnarsžvc Občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo Promet se je zopet dvignil. pod predsedstvom g. Andreja Šarabona je bil v petek, dne 5. t. m. XV. redni občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Predloženo bilanco za poslovno leto 1934. je zbor soglasno odobril. Dobiček znaša 2,275.94555 Din in se bo, kakor se je sklenilo, razdelil tako, da se izplača delničarjem 10’,)/» dividenda V skupnem znesku 1,250.000 Din, s 150 tisoč Din se dotira rezervni sklad za dubi-°zne terjatve in s 100.000 Din pokojninski sklad nastavljencev. Za občekoristne namene je bilo določenih 50.000 Din, na tantiemah se izplača v smislu pravil 137 tisoč 440‘06 Din, ostanek, 588.505‘49 Din pa se prenese na nov račun. Dividenda se začne izplačevati pri zavodovi blagajni dne L maja. Iz poročila posnemamo, da je promet Prvič po štirih letih spet znatno narasel, podtem ko je zadnja leta stalno padal, kar vsekakor znamenje izboljšanja naših gospodarskih razmer. Na dnevnem redu so bile tudi volitve v upravni svet in nadzorstvo. Izvoljeni so bili v upravo gg.: Andrej Šarabon, predsednik; Josip Luckmann, podpredsednik; dr. Vladimir Ravnihar, podpredsednik; dr. Karel baron Born, veleindustrialec v Tržiču; Rado Hribar, predsednik Mestne hranilnice ljubljanske; dr. Pavel Pestotnik profesor v pokoju; Adolf Ribnikar, sekcij-1 š.ef ministrstva za socialno politiko v pokoju; dr. Jurij Skoberne, odvetnik v ju; Avgust Tosti, ravnatelj Kreditnega zavoda; Avgust Westen, veleindustrialec v Celju, dr. Fran Windischer, generalni tajnik Zbornice za TOI v pokoju; v nadzorstvo pa gg.: m. ph. Rikard Sušnik, lekarnar v Ljubljani; Janko Bleiweis Trste-aiški, magistratni nadsvetnik v pokoju; dr. Mirko Božič, ravnatelj Hranilnice Dravske banovine v Ljubljani; Josip Olup, trgovec in posestnik v Ljubljani; Franc Urbane, veletržec v Ljubljani; Miroslav N S’ tFROvec v Ljubljani. a zb°ru se je tudi sklenilo darovati za »P menik Viteškemu kralju Aleksandru I. ^edmitelju 10.000 Din. Priv. agr. banka v 1.1934. V nedeljo je bil občni zbor Priv. agr. banke v Beogradu. Zbora se je udeležilo lepo število delničarjev, ki so zastopali nad 580.000 delnic. ___ V poslovnem poročilu, ki ga je predložil upravni svet, se najprej naglasa velika Pridobitev, da je bila lani tudi PAB izučena iz kmetske zaščite. Zaradi težkega ^anja kmetskih dolžnikov je banka znižala . ‘tenim kmetom obrestno mero na 6°/o, P ačiino dobo pa je podaljšala na 15, ^ n- 20 Jej garadi teh olajšav se je dotok doM^3 okrePir in banka bo mogla, če bo z,' c 'trajal, dati letos več posojil ko lani ® Rh je dala le za 18 milijonov Din), iil V3e?1 'P.6tlh letih je dala banka poso-h, v višini 1196,5 milijonov, od katerih je °. dolgoročnih hipotekarnih za 569,9, za-Uznih na menice in obvezmice 324,1, za- Oo ,^am meničnih in lombardnih pa mdlijoina. Poročilo naglaša nato, da je bila banka 1 irierjavanju zapadlih terjatev kolikor mogoče prizanesljiva. Gradnja bančne palače je veljala 27,1, katerih je odpisano 7,9 milijona Din. Cistidobiček banke znaša 36,5 milijona J G" Sre za zajamčeno 6»/o dividendo 32,9 milijona, v rezervni sklad « 5 milijona in 20% prostovoljno odstoplje-tantiem v višini 0-37 milijona tudi v rezervni sklad, ki s tem skupno naraste ^95 milijona. Tantiem se je izplačalo kupno uradništvu in upravi ter nadzor-3 vu za 1,46, za dividendo državi in raz-^•ni loteriji pa se je nakazal 1 milijon ln- Ostanek se je prenesel na novi račun. **ranilne vloge na češkoslovaškem »opet rastejo (br >5 e & o» •S -* Spominska razstava na blagopokojncga kralja je bila v soboto otvorjena v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu. Razstavo je organiziral poseben odlbor, v katerem so z izredno vnemo sodelovale tudi naše narodne dame. Razstava je krasno aranžirana in jo najtopleje priporočamo. V Zagrebu bodo kandidirali na listi predsednika vlade: minister dr. Vrbanič, dr. Jutriša, upravitelj nadškofovih posestev Mahnik in inž. Kabalin. Za mesto Beograd je bila določena naslednja kandidatna lista na listi predsednika vlade. 1. dr. Kosta Kumanudi, 2. notranji minister dr. Popovič, 3. Jeremija Protič, pomočnik notranjega ministra v p. 4. Mihajlo Stojadinoviič, kotlar in obrtniški kandidat ter Bora Gjurič, kandidat trgovstva. Izvršilni odbor Hodjerove Jugoslovanske narodne stranke je sklenil, da postavi stranka v vseh okrajih samo solo-kandida-ture. Kandidatna lista stranke za Slovenijo je bila že objavljena. Pomočnik notranjega ministra Radomir Todorovič je umrl zaradi vnetja slepiča. Pokojnik je bil eden najodličnejših naših upravnih uradnikov. V Rumuniji so bile otvorjene jugoslovanske ljudske šole v vseh okrajih zapad-ne Transilvanije, v katerih je vsaj 20 jugoslovanskih šoloobveznih otrok. Preiskava o marsejskem atentatu je zaključena. Proces bo v mestu Aix-en-Pro-vence, kamor so že poslali vse akte. Tudi morilci bodo v kratkem prepeljani v to mešto. Za ravnatelja Drž. razredne loterije je imenovan dr. Radomir Popovič, bivši šef oddelka v Drž. hip. banki. Predsednik zagrebške občine Erber je prepovedal občinskim nameščencem, da ob razpisu služb prosijo občinske svetovalce za intervencijo v svojo korist. Proračun Primorske banovine je znižal finančni minister od 47 na 36 milijonov dinarjev. Znižana železniška tarifa ipo postavki 403 in 104 je dovoljena za celulozo, ki se nalaga s postaje Prijedor za postaji Domžale in Št. Ilj. Znižana tarifa velja le za 10 tonske pošiljke in za one, ki so naslovljene na 'kakšno tvornico papirja ali lepenke. Tekstilna tvornica Zelenka in drug v Mariboru je odpovedala vsem delavcem, ker da ima že prevelike zaloge blaga. Tvornica je zaposlovala okoli 500 delavcev. V tvornici Bale v Borovem in v vseh Balinih prodajalnicah je skupno nameščenih 4500 Jugoslovanov in 15 Cehoslova-kov. Povedati bi bilo še treba, koliko je v Jugoslaviji brezposelnih čevljarjev in čevljarskih pomočnikov, da bi bila statistika popolna. Bolgarska je izdala zakon o kontroli vseh izvoznih predmetov. Kontrola se nanaša tudi na zunanje lice predmetov, na njih kvaliteto, sortiranost in zunanjo obliko zavojev. Čsl. narodno socialistični poslanci so vložili interpelacijo, v kateri zahtevajo omejitev trgovin z enotnimi cenami, ker je njih delovanje javnosti škodljivo. Vse te trgovine naj se močneje obdačijo. Češkoslovaške tekstilne tvornice zahtevajo, da izda vlada naredbo, da morajo vse kolektivne tvornice obvezno skleniti kolektivne pogodbe, da se s tem prepreči konkurenca na podlagi zniževanja delavskih mezd. Nemška vlada je omejila cksteritorialne pravice tujih poslaništev. Poslovni prostori poslaništev in stanovanja poslanikov ne veljajo več kot ekisteritorialna. Za zimsko pomoč so letos zbrali v Nemčiji 360 milijonov mark, lani pa samo 250 milijonov mark. Palestina ima 1,100.000 prebivalcev. L. 1922 je imela Palestina samo 757.000 prebivalcev. Prvo italijansko bojno trofejo so poslali te dni v Rim. Je to zastava, ki so jo izgubili Abesinci na ozemlju pri Ualuali. Nemški kemiki so iznašli način, po katerem je mogoče iz odpadkov izdelovati gradbeni material, ki je negorljiv in ki ga je mogoče uporabljati za pohištvo in za zidove. Novi gradbeni material bo baje silno poceni. Italijanski dirkač Cattaneo je pri dir-kalskih avtomobilskih tekmah v Chateau Thierryju zavozil v polnem diru v občin- ■ stvo. 9 ljudi je bilo na mestu mrtvih, 20 pa težko ranjenih, od katerih se več bori še s smrtjo. Potniško letalo, ki opravlja službo na progi Praga—Amsterdam, je blizu Kassla treščilo na tla. Oba pilota in oba potnika so se ubili. Strahovit ciklon je divjal ob Misisipiju. 14 oseb je bilo ubitih. | Ipžno poročila Tržne cene v Celju dne 1. aprila 1935 Govedina: 1 kg volovskega mesa I. vrste od Din 6—10, kravjega mesa 6, vampov 4—5, pljuč 4—5, jeter 8, ledvic 8, loja 5. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste Din 10—12, II. vrste 8—10, jeter 8, pljuč 8. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa od Din 12—14, pljuč 8, jeter 7, glave 8, parklcev 6, slanine domače 14, slanine hrvaške 15, slanine soljene 15'50, slanine na debelo 14, sala 15, suhe slanine 18—20, masti 16, šunke 18—20, prekajenega mesa 14—18, prekajenih parkljev 8, iprekajene glave 10, jezika 16. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa Din 4. Klobase: 1 kg krakovskih Din 20, de-brecinskih 18, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 30, 1 kom. kranjske klobase Din 3—3-30, 1 kg braunišviških 10, salami 50—60. Perutnina: 1 piščanec večji Din 16, kokoš 18—20, domači zajec 5—10. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka-Din 2, kisle smetane 12, 1 kg surovega masla 22, čajnega masla 24, masla 20, bo- ’ hinjskega sira 24—28, trapistovskega sira 13—20, ementalskega sira 80, sirčka 6, eno ; jajce 0'40. Kruh: 1 kg belega kruha Din 4, pol-belega kruha 3-50, črnega kruha 3, mala » žemlja 0'50. • -J Sadje: 1 kg jabolk Din 6, orehov 6, luščenih orehov 20, suhih češpelj 6—10, suhih hrušk 7, ena limona 0-75. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko Din 76, Santos 52, Rio 42, 1 kg pražene kave od 52—98, čaja 76—100, »kristal belega sladkorja 13'50, sladkorja v kockah 1'5'50, sladkorja v praku 16, medu 18—20, kavne primesi 10, riža od 4-50 do 10, 1 Mer ! namiznega olja 12, olivnega olja 16—30, bučnega olja 11, vinskega kisa 4, navadnega kiisa 3, petroleja 7, šipirita denat. 11, j 1 kg soli morske 2'75, soli kamene 3-50, j popra 38—40, paprike 26, sladke paprike 30, testenin 6—10, mila 11, sveč 15, kvasa 30—34, marmelade 8, 18, 28. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 na debelo Din 2'60, na drobno Din 2-80, št. 0 na debelo 2'60, na drobno 2‘80, št. 2 na debelo 2-40, na drobno 2-60, št. 4 na debelo 2*20, na drobno 2-40, št. 5 2‘30, Št. 6 na debelo 2’—, na drobno 2-20, 1 kg ržene j enotne moke 2-75, pšeničnega zdroba 8-25,! koruznega zdroba 2’—, pšeničnih otrobov 1-50, koruzne moke 1*75, ajdove moke S'50, kaše 3‘50, ješprenja 3-25, ovsenega riža 7. ?ito: q pšenice Din 180, rži 160, ječmena 170, ovsa 130, prosa 160, koruze 125, ajde 160, fižola 250—350, graha 500—1200, leče 1200. Krma: q sladkega sena Din 45—50, polsladkega sena 40, kislega sena 35, slame 30, prešana stane 5 Din več. Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate italijanske Din 16, endivije 10, 1 krožnik regrata, motovilca in zgodne drobne solate po 1*50, 1 kg radiča 16, poznega zelja 5, kislega zelja 3, ohrovta 5, karfijola 8 do 10, 1 krožnik špinače 1-50, 1 kg čebule 2'50, česna 6, krompirja poznega 1, kisle repe Din 2. I ft adfo - Clublfana _ Sreda, dne 10. aprila. 12.00: Smetana* Moja domovina I., II. (plošče). 12.50: Poročila. — 13.00: Cas, Smetana: Moja domovina III., IV. (plošče). — 18.00: Plošče po željah, — 18.30: Pogovor s poslušalci (prof* Prezelj). — 19.00: Sokolsko predavanje. 19.20: Cas, jedilni list, program za četrtek — 19.30: Nac. ura. — 20.00: Prenos oper« iz Ljubljane, v odmoru: čas in poročila. h Četrtek, dne 11. aprila. 12.00: Konceh godbe republ. garde na ploščah. — 12.50: Poročila. — 13.00: Čas, citre in mandolin6 na ploščah. — 18.00: Uvertire na plošček — 18.20: Recitacije (Slavko Jan). — 1&5^ Srbohrvaščina (dr. Mirko Rupel). — Cas, jedilni list, program za petek. — Ifti Nacionalna ura. — 20.00*. Prenos ope* »Carmen« iz milanske »Scale«. — 22.0®' Cas, poročila. — 22.20;. Radijski orkest**' Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR Za Trgovsko-tndustrijsko d. d. »MERKUR« not izdajatelja ir, tiskarja: 0. MIHALEK. Ljubljana.