PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE Cl7ATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice \ OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 217« Eatarad m wd-ci— mlitr, Dac 6. 1907, at tha pott ofluc al Chicago. II!.. uiuWr the Art of CUtmgrwm ol Mairfil, 1979. CHICAGO, ILL.,August 3, 1949 Published Weekly at 2301 9. Lawndale Ave. 61« LETO—VOL. XLIV. Čitajte v iej številki na prvi strani članek o boju premo-govniških družb proti uniji UMW ter njenemu predsedniku. Načrti, ki vodijo prav gotovo v novo setovno vojno Severo-atlantski pakt odpri vrota v masno oboroževanj« pridruženih dežel.—Kdo bo kril stroške?—'Združeni narodi" papirnata firma Vsakdo, ki se je ogreval za severo-atlantski pakt, je vedel, pa če je to priznal ali ne, da mu je smoter vojna s Sovjetsko zvezo in z njenim blokom. Nasprotniki pakta so zamah dokazovali, da pomeni prvi temeljni korak v oborožen konflikt, ki bo imel še bolj grozovite posledice za človeštvo kot prejšnji dve svetovni vojni. Pakt brez oborožene sile nima pomena Ko je predsednik Truman u-spel spraviti skozi zvezni -kongres svoj načrt za stvoritev ta-kozvane severo-atlantske zveze, je že prej poudaril, da čim bo v zbornicah pridruženih držav o-dobren, je treba takoj napraviti drug korak — namreč stopnjo v sistematično oboroževanje, ki ga naj predvsem vodijo in financirajo Zed. države. Kajti kaj pomeni zveza držav atlantskega pakta, če pa nima za sabo tolikšne oborožene sile, da bo lahko ustavila "agresijo" kjerkoli na svetu! Mnogi v Zed. državah so se na to spomnili šele ko se je predsednik Truman tik po sprejetju pakta v senatu Zed. držav pojavil v njemu z novim, oziroma z dodatnim načrtom za militari-ziranje zapadne Evrope ter vseh drugih onih dežel, "ki so za svobodo in protikomunistične." V takih frazah je kajpada mnogo hinavščine, kajti v deželah ameriškega bloka, ki se duša za "naš način življenja", je precej takih dežel, v katerih ni bilo še nikoli kake resnične demokracije in nekatere so povsem fašistične in za marsikako pa je nevarnost, da bo postala fašistična baš s pomočjo ameriške intervencije. Opozicija proti oboroževanju narasla i Ko je bil pakt odobren pod pretvezo, da so se te dežele zedinile edino za obrambo druga druge v slučaju, da bo katera izmed njih napadena, so promoter j i imeli pripravljen že ves nadaljevani načrt za militariza-cijo, dasi so ga tv času ko se je vršila v senatni zbornici še debata za in proti severo-atlantski obrambni (bolje, militaristični) zvezi tajili. Predsednik Truman pa je že prej določno poudaril, da prihodnja stopnja je zgraditev e-notne militaristične sile, ki naj Ali vam je naročnina potekla...? Ttkoia itsvilka Proletarca 2176 Ake je številka tik VAŠEGA imena na NASLOVU na PEVI strani nižja, to pomeni, da vam je naročnina potekla sa toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite je! Prihranite nam s tem pri dalo in na poštnini! mmmmsmmmmmmmmmrn bo tolikšna, da se je nihče ne bo upal napasti. In res. čim je bil pakt v senatu odobren, že je prišel s predlogom za masno oborožitev vseh tistih d^žel, ki so nasprotne Sovjetski zvezi. To sicer ni Trumanov načrt. On v vlogi predsednika le izvaja ske-me in plane svoje administracije. V nji — namreč v tej vla-dujoči kliki, dominirajo vojni poveljniki, mednarodni finančniki ter politični glavarji, ki vsi skupno imajo samo en namen: obvarovati kapitalizem. Kako: s poražen jem USSR ter njenih zaveznic. Pakt naperjen tudi proti notranjim 'sovražnikom" Severo-atlantska zveza nima namen odbiti samo sovjetsko • agresijo" temveč se ubraniti tudi možnim notranjim "sovražnikom". Zed. državam se je s pomočjo Vatikana to dokaj posrečilo v lanskih državno-zborskih volitvah v Italiji in tudi v Franciji. V Italiji in v Franciji se je zdelo, da sta na praga ptevrata v komunizem. Sedaj propaganda zvezne vlade trdi — upravičeno — da sta komunistični stranki v obema veliko šibkejše na vplivu kakor pa sta bili pred letom oziroma pred par leti. A če spet prideta med ljudstvom toliko kvišku, da bi ogrožale obstoječi režim, naj se ju zatre z oboroženo silo. Časniška agencija United Press je imela glede Truman-ovega načrta za masno oboroževanje v pojasnilo vprašanje in odgovore — in slednji so bili iz državnega departmenta. Odgovori na vprašanja Na vprašanje, kaj je namen predloga za oborožitev dežel se-vero-atlantskega pakta je odgovor, da jih be to obvarovalo pred vnanjo agresijo in notranjimi nemiri. Kaj je dalekoviden namen tega predloga? Zvezna vlada odgovarja, da je smoter vse te akcije ekonomska, politična ter obrambna utrditev svobodnih ljudstev zapadne Evrope. (Konec na 5. strani) Čemu Tako Malo Glasu O Vojni V Indo-Kini? Dočim se /e o nizozemski vojni proti Indonežki republiki veliko pisalo in imela je precej opravka z njo tudi organizacija združenih narodov, je pa o vojni v Ind o-ki ni "vse tiho". Francozi so v imperialističnih vojnah sedanje dobe boljši mojstri kakor jo Nizozemci, zato so svoja prizadevanja za ponovno izavojevanje Indo-Kine potiskali v svetovni javnosti vf"nezanima-nje" kolikor največ so mogli. Vendar se vojna v Indo-Kini ie nadaljuje. To je velika krajina jutno od Kitajske, ob Južno-Kitajskem morju, ki obsega 284,000 kvi'milj in ima blizu 30,000,000 prebivalcev. Ko je bila Francija od Nemčije poravna, je francoska oblast ostala samo še na nekaterih strategičnih točkah. Clm pa je Japonska šla v vojno, je Francija Indo-Kino povsem izgubila. Proglasila sš je za republiko pod imenom Viet Nam, toda nekateri stari do-mačinski fevdalni mogotci pa so si ohromili velik del tega teritorija v svoji oblasti. Japonska jf takrat izjavila, da mora evropski imperializem zd zmerom iz Azije in izgleda, da mu je konec vzlic zavmniški zmagi nad Japonsko. Ampak kakor Nizozemska, tako tudi Francija hoče ostati v svojih azijskih posestih za vsajo ceno. čim se je Japonska podala, in so vsjed tega morale kapitulirati tudi japonske posadke i nizozemski Indoneziji ter v francoski Indo-Kini, so zajrzeli njihove postojanke Angleži, da pripravijo pot nizozemskim ter francoskim četam za povratek. Prišle so po več mesecih ledje in čet4 obeh dežel, opremljene z ameriško municijo. Takozvine neodvisnosti Indonezije ter Indo-Kine je bilo konec. Dočim je v Evropi in na Japonskem ter po ostalem svetu zavla-jj f dal «t|fr, se je vojna v teh bivših evropsliph kolonijah iffpva pričela in ob enem se je poostrila mvilna vojna ikf Kitajskem. Cemu hoče Francija ohraniti Indo-Kino za svojo g/fvatnq posest? Naravno — iz povsofnfimbičnih ter semoljubnih nagibov. Veliko krajev v~ltklo-Kini vse-bkje bogate prirodne zaklade in Francija je pred vojno zajemala iz njih sebi v korist z veliko žlico tor izkoriščala domačine. Sedaj po ji je vojna v Indo-Kini v breme, vzlk tema, da je vsa njena armada tam oborožena skoro izključno z ameriško in delno z angleško municijo. Domačini republike Viet Nam se pogumno bore vseskozi od kar je drugod po svetu — razen na Kitajskem in v Indoneziji vojna minula. Francija ima v Indo-Kini sedaj okrog 120,000 mož moderno opremljene profesionalne armade, v kateri so v večini Senegalci (zamorci iz francoskih kolonij v Afriki) ter tujska legija. V parlamentu v Parizu je iz francoskih afriških kolonij nekaj črncev, ki v razpravah jezno vprašujejo, čemu naj se bi ljudje barvne polti borili za Francijo proti ljudem drugih polti — namreč zamorci iz Afrike proti azijskim rodovom? Odgovora na to ne dobe in Senegalci, ki so noj-okrutnejši vojaki francoske oborožene sile, se tepejo z domačini Indo-Kine ne da bi vedeli čemu. Francoski levičarski listi pišejo, da ta "osvobodilna armada" uganja po Indo-Kini proti republikansko* mu gibanju za osvoboditev svoje dežele velike straho-vitosti — takšne, kot jih je med vojno v Evropi počel Hitler. Vsake sorte mučenj se poslužuje francoska oblast, da bi domačine v Indo-Kini ukrotila ter jih za svoj imperializem znova zasužnjila. led. driave molče in Franciji pa pomagajo z da- (Konec na 4. strani.) •ii Ali smo v "recesiji ali nismo? Vladni ljudje v nesoglasih Trgovski tajnik Charles Sawyer potuje po deželi v proučevanju sedanje ekonomske situacije in nastopa na banketih ter pred rasnimi klubi višje družbe, katerim zagotavlja, da je sedanji gospodarski položaj Zed. držav povsem ugoden, da so nastala sicer tu pa tam potrebna isravnovešenja, da pa se nam ni treba ničesar bati — kajti vzlic uravnavanju industrije iz povojnih V normalne razmere je Še vedno 59 milijonov delavcev zaposlenih.' Koliko pa je brezposelnih? To sedaj trgovski tajnik na svojo roko s pomočjo svojega departmenta, v katerem je uposlenih tisoče ljudi, šele preiskuje. Zase je Sawyer že dognal, da smo še vedno v bresprimernem blagostanju, kar je lahko resnica za one, ki imajo bodisi dobre službe ali pa visoke dobičke v svojih obratih, ali pa dovolj dividend. Toda brezposelnosti se vzlic Sawyerjevemu optimizmu n e more utajiti. To sta mu poudarila tudi governerja držav Massa- V tedna, ki Je končal 23. julija, je propadlo 182 podjetij, ali 21 več kot teden prej. Propadanja podjetij ao sedaj dvakrat višja po števila kakor pred enim letom ia trikrat višja kakor leta 1947. "Free enterprise" torej nI nič kaj "free" In mora zapreti vrata čim ga rasmere. nad kalerlmi nima kontrole, sada vije. Ostanejo pa monopoli, kl rastejo lete sa letom in ajlkovl dobički ao oelo leto«, ko smo v recesiji, višji kakor ao bili lani v prvi polovici leta. chusetts in Coneeticut. Prvi načeljuje governor Paul A. pever ____ Hfcdnji pravi d« je vsakih osem delavcev v njegovi državi brez službe. Paul A. Dever je dejal dp enako ras* morje je nastalo na polju zaposlitve ie brezposelnosti v njegovi državi. In kakor v prejšnjih dobah, so se nekatere velike tovarne na severovzhodu — posebno tekstilne, začele seliti v južne države, kjer so unije sorazmerno še brez moči in je tovarnarjem mogoče dobiti delovno moč veliko ceneje kakor na severu. In pa z unijami se jim ni treba ukvarjati . . . Trgovske komore v mestik južnih držav skrbe, da ne postanejo "oblastne", kakor so v ostalih industrijskih krajih Zed. držav. Governer Dever (Mass.) pravi, da je brezposelnostni problem v njegovi državi tako kritičen, da potrebuje v podporo družinam, ki so brez zaslužka, iz zvezne blagajne najmanj $36.-000,000, poleg redne brezposel-nostne ped pore, ki jo prejemajo. Governer Sawyer pa pravi, da ker vsled naraščajočega števila brezposelnih kupna moč pada, so tudi trgovci primorani odslavljati svoje klerke ter druge delavce. Mnogo trgovin je šlo že na kant, ker se jim v teh razmerah obratovanje nikakor ne Izplača. - (Konec na 5. strani) Boj proti UMW in Lewisu poostren V časopisju In v radiu je v teku močna kampanja za diskre-ditiranje unije premogarjev UMW) In posebno napaden pa je njen "diktator" John L. Lewis. "Odlični" govorniki, kl nastopajo pred trgovskimi komorami in v klubih velikih trgovcev ter industrialcev, dokasuje-jo, da je Taftov-Hartleyjev sakon še premalo strog. Treba bi bilo postave, ki bi glavarjem unij onemogočila "monopolizi-ratl" industrijo. V dokaz, kako potreben bi bil tak zakon, navajajo, da je postala vsa premogovniška industrija Lewisov monopol s njegovo unijo vred. Lastniki rovov so v tem položaju brez moči in nihče jih ne ščiti. Ako l*wis odredi, da naj gredo premogsrji vsi naenkrat na "počitnice" se to zgodi. In ako odredi, da naj delajo samo tri dni v tednu, ga slepo ubogajo. Zdi se jim nezaslišano, kako bi smel kak vodja unije znižati delavnik s petih na tri dni v tednu neglede na pogodbo. Sedaj je UMW sploh nima, ker nova ni še bila sklenjena. Magnati hočejo privilegij določanja, koliko dni v tednu kdo dela, zase, kot so ga imeli v pro-šlosti. Ako so odločili, da naj delajo premogarji v tem rovu dva dni v tednu, v drugem tri, v nekaterih pa po pet ali šest dni v tednu, je bilo po njihovem mnenju to čisto prsvilno. Saj so vendar oni lastniki rovov, ne pa premogarji! Pa pride UMFW s svojim predsednikom in odloči: rudarji bodo odslej pa do preklica delali po tri dni, sato da bodo v teh časih "recesije", ko se premogovni trg niža, imeli vsi priložnost enako zaslužiti. Ako berete časopise plutokracije ali poslušate rasne radio komentstorje. dobite vtis kot da so premogarji nekaka visoka gospoda, ki s svojo unijo ukazujejo nezaščitenim lastnikom rovov kako naj ravnajo s svojo imovino. "Premogovniške družbe pod Lewisovo diktaturo brez moči", se glasi naslov v nekem listu. Nič pa ne pišejo o življenskih rssmerah premogarjev in ne o nevarnostih, katerim so Izpo- stavljeni pri delu v rovih. Zgodovina ameriških premogarjev je dokaj žalostna. Morali so skozi dolgotrajne stavke, tepla jih je brezposelnost, živeli so morali marsikje v takozvanih kompanijskih hišah aH barakah ln potrebščine so morali kupovati v kompanijskl prodajalni. V stavkah so jih neusmiljeno pretepali, poleg pennsylvanskih kosakov so tolkli po njih šerifi s svojimi deputiji, pretepali so jih kompanijski "gansterji" in končno je še državna milica prišla na pomoč slomitl stavko. Gospodarji bi radi te stare "dobre čase" priklicali nasaj — pa jih ne bo mogoča, ker premogarji so sedaj solidarni in njihova unija je močnejša kot še kdaj prej. KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Radio Moskva se posluži vsake priložnosti, da švrkne po Titu in "njegovi kliki". Nedavno ga je prijel radi trditve, da so svojim verskim šolam izvoje-vala v eni ali drugi obliki državno podporo. Stara ameriška tradicija, da sta zvezna in državne bile Jugoslaviji odrečene njene vlade ter cerkve ločene drug od zahteve glede Koroške na celi drugega v svojem delovanju, ne črti zato, ker je sedaj tudi Rusija potegnila z ameriško, angleško in francosko delegacijo, v zameno za visoko vojno odškodnino in pa ker so ji odobrili posebne koncesije na avstrijskih oljnih poljih. Radio Moskva na te očitke odgovarja Kardelju in Titu, da ste se 1. 1947 tajno pogajala z Angleži glede pogodbe z Avstrijo za ruskim hrbtom. Kako so barantali—pravi Moskva, o tem sedaj ni še čas povedati. Jasno je, da sta si vladi v Moskvi in v Beogradu že toliko dopušča državnih podpor nobeni cerkvi ne za šolstvo ne za kaj drugega. Mrs. Roosevelt je izrazila misel, da naj to razmerje v prid obojih ostane tudi v bodoče, zato jo je kardinal Spell-man (ki je katoliški POLITIČNI primat v tej deželi) toliko ozmerjal. Toda več javnih osebnosti ji je njeno javno izrečeno mnenje odobravalo kakor pa Spellmanu njegov napad. Veliko več in vsled U svoje politične zmote — kardinal je namreč ozmerjal za "bigota" tudi kon- narazen, da na kako spravo med1 grešnika Bardena — je svoji stvari napravil le škodo. Barden je namreč predlagal $300,000,-000 zvezne podpore za šolstvo, ki se jo razdeli posameznim državam, toda predlog določno poudarja, da smejo državne vlade podpreti s to vsoto edino javne šole, ne privatnih. Katoliške šole so smatrane za privatne in tako bi bile iz teh dajatev zvezne vlade take šole izključene. Radi tega jeza med Hierarhijo. Predsednik Truman je prišel radi spora, ki ga je pričel Spell-man, v zadrego. Ako se bi izrekel za kardinalovo stališče, bi se zameril protestantom in liberalcem. Ako pa bi rekel kaj besed v bran Mrs. Rooseveltove, bi pa to njegovi stranki lahko škodilo prihodnje leto, ko bodo kongresne volitve, kajti hierarhija s svojimi politiki-lajiki kontrolira veliko glasov volilcev katoliške vere. Drugače pa bo življenje teklo po atarem. -(Konec na 5. strani) njima ni misliti. Očividno so v Kremlu odločno za padec "Titove klike" in prav tako očitno je, da se Tito ne misli umakniti — razen ako bi ga opozicija, kolikor jo je, šiloma vrgla. Kardinal Spellman s svojim napadom na Mrs. Roosevelt ni napravil tistega učinka kot ga je nameraval — da, niti med katoličani ne, ker kar je poučenih ne verjamejo, da je ona katoliški cerkvi sovražna. To je poudarila v odgovor Spellmanu v pismu in v svoji koloni. Kardinal Spellman jo je v svojem napadu označil vsled njenega stališča glede ločitve cerkve od države za "nevredno mater". Odgovorila mu je zelo pikro, da on ni oseba, ki bi mogel soditi kdo je česa vreden ali nevreden, kajti o vrednosti človeka sodi končno le Bog. Katoliška hierarhija v Zed. državah ae že leta trudi, da bi Nekaj • naših stvareh Mesec maj je bil letos eden najboljših mesecev, kar se poslanih naročnin s strani zastopnikov ter drugih naiih prijateljev tiče. Poslali so jih - kot ste videli v prejšnjem seznamu, meseca maja 233, v juniju pa 134. Razlika — 99. V aprilu smo jih prejeli od zastopnikov 139, v marcu pa le 120. Ako bi bil rezultat tak vsak mesec kakor je bil v maju, bi število naročnikov Proletarca jako naraslo. Razveseljivo je, da smo dobili minule tedne precej novih naročnikov, četudi se jih težko dobi. Npr. v juliju sedem celoletnih in enega za četrt leta. Ampak brez novih naročnikov ne gre ker nekdo mora nadomeščati stare, ki bodisi premene ali pa list iz enega ali drugega vzroka odpovedo. Prav gotovo je možno, da lahko vsakdo, ki živi med Slovenci, dobi saj enega novega naročnika. Zastopnik Louis Barborich v Milwaukeeju, pionir visokih let, je izgubil naročnika ter ga nadomestil tqkoj z novim. Enako nam obetajo drugi. Kolona z "Upravniške in uredniške mize" je v tej številki znova obnovljena, enako upravnikova kolona "Pogovor z zastopniki in čitatelji". Prejšnji teden sta izostali zaradi prepozne dostavitve tiskarni. Imena prispevateljev, obiskovalcev ter razne druge omembe so bile za omenjeni dve koloni urejeni do petka minuli teden. Druge se bodo nadaljevale v prihodnji številki. Ali bi mogli vaše priredbe oglašati tudi v Proletarcu, namreč poleg v dopisih, ki so brezplačni, oglasi pa nam bi pomagali zvišati dohodke? Včasi je veliko društev SNPJ, pa tudi drugin, imelo mikavna vabila na svoje zabave, slavnosti itd. Pa tudi prijatelji tega lista med trgovci in obrtniki nam bi lahko pomagali, razen ako jih je recesija zadela toliko, da bi tega ne zmogli. Apelirali smo že, da se bi naši naročniki med sabo pomenili pred vsako priredbo kako čimveč storiti v zbiranju doneskov v tiskovni sklad. Včasi se eden loti tega dela in napravi uspeh. Ako se take naloge lote dva ali trije, ali več, je uspeh kajpada še boljši. Prihodnjo soboto 6. avgusta bo v Pilsen parku v Chicagu piknik drvštva Pioneer št. 5S9 SNPJ. Prične se popoldne s kontestom mladine. Pokazala bo, kaj zna v petju, v godbi, plesih itd. Torej pridite zgodaj. Več je v dopisu v tej številki. PROLETAREC U6T IA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. - IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druftba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto S3.00; za pol leta 91.V6; za četrt leta S1.00. Inozemstvo: za celo leto $3 50, za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naftem uradu najpozneje do pon« deljka popoldne za priobčitev v itevilki tekočega tedna. Proletarec Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1006. Editor...«...........................................Frank Zaitz SUBSCRIPTIONS RATES: United States:.One Year $3 00; Six Months Sl.^5; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3 50; Six Months $2 00. v proletarec 1301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 Francija proti osvoboditvi kolonij Tripolitanija, ki je bila pred .vojno italijanska kolonija, je prišla po vojni z drugimi italijanskimi kolonijami vred pod angleško upravo in ostanejo pod Anglijo dokler se velika četvorica skupno z organizacijo Združenih narodov ne zavzame za kako drugo rešitev. Italija želi te kolonije nazaj, toda ima v teh željah v Z. N. malo prijateljev. Posebno bi rada da se ji vrne Tripoli-tanijo in res so se domačini tega toliko zbali, da so priredili proti Italiji in proti italijanskem priseljencenp velike demostracije. Tripolitanija je trikrat tako velika kot Italija, a ima le okrog milijon prebivalcev — največ Arabcev, ki od Z. N. zahtevaj*/da se td deželo proglasi za neodvisno državo. Angleži so napoluradno obljubili, da bo zahtevi Arabcev ugodeno čim bodo prilike v ta namen dovolj razvite in prebivalstvo "sposobno" za samovlado. Frederik Kuh poroča iz Londona, da je bil francoski vnanji minister Robert Schuman pri angleškemu vnanjemu ministru Ernest Bevinu, ko je bil slednji dne 23. julija na obisku v Parizu in dejal, da francoska vlada tej angleški obljubi odločno nasprotuje. Cemu? Ker se boji za svoje kolonije. Ako dobi samostojnost Tripolitanija, jo bodo zahtevale tudi francoska? Tunizija, Moroko in Algeria. V vseh teh deželah so se upori za neodvisnost v eni ali drugi dobi že dogodili in Francija jih je zatrla s silo, kakor se sedaj bori proti domačinom v Indo-Kini, ki zahtevajo neodvisnost, oziroma so se že med vojno proglasili za samostojno republiko. Francija je proti nji v vojni ves čas od kar je bila Japonska poražena. Med in po vojni so evropski in ameriški državniki obetali avtonomijo, višji življenski standard in s časoma bi &li deležni popolne neodvisnosti. Ampak od obljub do izvršitve je dolga pot. Nihče ne čuti tega bolj kot podjarmljena ljudstva v kolonijalnih deželah. 7 Joško Oven: NAD PET MILIJONOV DELAVCEV v tej deželi ima spet čas premišljevati, čemu ni zaslužka za vse, ki si ga žele in Iščejo. ANTON UDOVtČ POGOVOR S ČITATELJI IN ZASTOPNIKI ii Va AM TmMMMau 1> '' -s^——^ * on i romanov kotok no oosno Ko /e P. D. Roosevelt nastopil svoj prvi termin, je bilo vrhovno sodišče rvatrpano s konservativci. Običajno je bil med njegovimi član le en liberalec in najznamenitejši izmed slednjih je bil sodnik Brandels. Z vrhovnim sodiščem je bil Roosevelt po svoji prvi izvolitvi za predsednika zelo nezadovoljen, kar je pokazal s svojo izjavo, da so njegovi člAni večinoma prestari za izvrševanje svojih dolžnosti. Raznih zelo važnih prizivov, ki so bili pred njimi, se je nakopičilo, a dežela je bila v ekonomski krizi in se je mudilo, da bi ta vrhovni sodni tribunal o njih izdal svoj odlok. Ker pa je odlašal in cincal, je Roosevelt kongresu predlagal zvišanje števila članov vrhovnega sodišča. Večina poslancev se je ustrašila, da kani Rosevelt imenovati vanj "radikalce" ln s tem prelomiti tradicijo, da mora biti vrhovno sodišče konservativno. Roosevelta je vsled njegove izjave glede vrhovnega sodišča reakcija silno napadala in njegov predlog je bil odbit. Vendar pa je kmalu dobil priložnost imenovati vavrhovno sodišče ljudi po svoji izberi, ker nekaj članov je šlo v pokoj, par pa jih je pobrala smrt. Roosevelt je na njihova mesta res imenoval odlične jurist* liberalnih nazorov, ki so delo pospešili in njihovi odloki so bili v soglasju z Rooseveltovo notranjo politiko. Pod Trumanom se je'to zelo spremenilo. 2e pokojni Roosevelt je začel posebno v svojem tretjem terminu nadomeščati "new-dealovce" z "zmernimi" in s konservativnimi politiki, pod Trumanom pa je ves vladni aparat postal vojaški (militarističen) in "wallstreetovski". Izgleda, da je tudi vrhovno sodišče na enaki poti. Dne 28. julija je Truman imenoval vanj na mesto^pokojnega Murphy ja justičnega tajnika Tom Clarka, ki je konservativec in velik na-zadnjak. Frank Murphy, katoličan po veri, je bil naprednih nazorov, razumen pravnik in poznavalec socialnih problemov. Ko Je umrl, so ugibali, da bo Truman na izpraznjeno mesto imenoval kakega katoličana, ker običaj je, da je v vrhovnem sodišču saj en Član to vere in en 2id, drugi so protestanti. ' Tom Clark je politik iz Texasa, presbeterijanec po veri in reakcionaren v svojih nazorih. Ko ga je Truman imenoval za justičnega tajnika, je bila kampanja za izčiščenje "komunistov" in drugih "nezanesljivih" uradnikov iz zvezne vlade že v teku. Clark je V nji plaval s tokom, a po mnenju najbolj zagrizenih torijev ne dovolj hitro. Odredil je, da naj zvezni detektivi preiščejo prostost vseh onih, ki so osumljeni "rdečkarstva" in nato se je pod njim začelo preiskavati vse od kraja, tudi navadne poštne uslužbence. V tej veliki "čistki" je bilo iz visokih in it nižjih vladnih služb odslovijenlfT mnogo ljudi — vsled dvoma v njihovo zvestobo zvezni vladi. Histeriki še niso bili zadovoljni. Se celo zdaj — po veliki čistki, vidijo komuniste po vseh kotih vladnih uradov ter špijona pod vsako mizo. In Clark je "čistil", njegov FBI je preiskoval, vladni uslužbenci so dobili pole z vprašanji, na katere je bilo treba kopo odgovorov — razložiti so morali V9e kaj so počeli in kaj so bili v svojem življenju. Začele so se obravnave proti "Špi-jonom", v katerih »o nasttopili za priče bivši "komunisti", povečini taki, ki so se utihotapili v stranko v špi jonske in v provoka-torske namene Obravnana proti enajstim vodilnim komunistom, ki se vrši v New. Yorku že nad sedem mesecev, pa ni še končana. V vseh teh procesih pa niso odkrili nobenega takega "Špijona", ki bi kaki tuji državi (Rusiji) izročil res kake važne skrivnosti iz arhivov zvezne vlade ali iz arhivov ameriške oborožene V Proletarcu z dne 20. julija je urednik Proletarca omenil, da sem jaz menda prvi upravnik tega lista, ki rabim "humor" v svoji koloni. Ker nimam Prole-taroevih izdaj iz preteklosti li-stovega obstoja, da bi primerjal, zato ne vem. Če je to poklon— hvala zanj! Res dobro bi bilo, če bi mogel spraviti v dobro voljo čitatelje tega lista, pa ne samo te — tudi ostali svet je treba spraviti v dobro voljo. Saj pravijo, da malo smeha je najboljše zefravilo, in želim, da bi tudi drugi čitatelji sprejeli moje pisanje dovolj privlačno, da bi ga čitali. "Če se ne bom prekmalu utrudil", pripomni Frank Zaitz. Pa že v drugi izdaji ni bilo nobenega glasu od upravnika to pa ne zato, da se je utrudil, pač pa ker ima preveč dela in je vsled tega prepozno poslal svoj dopis v tiskarno, da bi ga postavili in tako sem "zamudil bus" kot pravijo včasih. Kadar bom pisal, bom to storil po svojem mišljenju in izkušnjah. U-pam, da bpm mkaterim včasih pogodil, drugim pa mogoče nikoli. Vendar namen te moje kolone je bil, da čitatelji spoznajo po « duhu upravnika tega lista. Včasih bom mogoče skušal napisati kaj za smeh, drugič mogoče tudi za jok. Saj je življenje tako orientirano, da se to samo po naravi izliva eno v drugo. Vendar priznati moram, da delo je zanimivo v tem uradu. Tu dobim pisma od raznih čitateljev in zastopnikov, s katerimi se nismo še nikoli srečali. Eni te pohvalijo in ti žele uspeh, drugi te ozmerjajo — nič za to. Če bo le mogoče bom skušal biti složen z vsemi, ker jaz verujem v slogo že od nekdaj. Pregovor pravi: "V slogi je moč". Ne mislim osebno moč, pač pa — ako nekdo na seji v društvu, v kongresu, ali parlamentu, predloži neko idejo, in ako se večina strinja s tako idejo, je to moč, če je pa sam, je poraz—ne glede kako dobro idejo je predlagatelj imel v mislih. Tudi je važno, da razumemo zakaj se gre. Tu pa tam človek v naglici kaj izreče ali naredi, da mu je zelo žal čez čas in včasih celo škodo trpi la—namreč da v "slogi je moč". Skušaj mo to prakticirati. Pozdrav vsem! — Anton Udovich RAZGOVORI Poleg navadnih dnevnih no- konfiskacija kajti država je plavit* in umorov, tatvin itd. so na- čala cerkvi določene vsote za meščanski dnevniki zadnje njihova posestva. Namen te po-tedne napolnjeni ofenzive, kate- stave je bil, da mali kmetje pokupijo ta posestva, ali rezultat je bil, da so bila pokupljena od ra prihaja iz Vatikana. Človek bi mislil, da smo zopet nazaj v srednjem vfn, Vo so takšne stvari človeštvo v resnici navdale s strahom in grozo. ze bogatih veleposestnikov. Vse to je silno razburilo višje klerikalne sloje. Začela se je revolta, Saj je sam nemški cesar romal j« bila kmalu zadušena. Februarja leta 1857 je bila kon-stitucija "Reforma" dokončana in sprejeta. V nji se je odpravilo Še1 posted ne privilegije glede posebnih justičnih pravic, katerih se je dotedaj lastila cerkev in pa vojaški krogi. Cerkev je začela odprt tipor. Papež sam je proklel to konstitucijo "Reforma" ter vse njene somišljenike. Vsaka oseba, katera je sodelovala s to ustavo ali pa kupila kos cerkvene zemlje, je bila iz-zobčena iz katoliške vere in ni v Canovo, s pepolom na glavi, proseč na kolenih usmiljenja. Ali od tega časa je Ž4 dolgo dolgo. Čudno kako se časi speami-njajo. " Da, časi $e spreminjajo ne samo glede £apeške moči in sile, ampak tudi glede vere same. Veliko se je spremenila katoliška vera od časa biblijskega Krista. Po poročilu evangelistov in aposteljev se je on rodil v hlevu in preživel prvih triintri- trebno pot r plen je in čas, da se dožene ali smo v pravem ali ne.I Težko mi je, ko včasih pogledam v razne liste, ki prihajajo v ta urad, ko vidim napade in psovke, ko se meče gnoj in blato, a niti ene črke dobrih nasvetov, niti ene bodrilne besede. Niti ene besede za slogo, pač, pa cele strani- sa razdor. Dostikrat se sponim onih besed, ki jih je baje izrekel Kristus: "Kdor med nami je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo". Danes se meče vse kar je najo-studnejšega, ne zato, da bi komu koristilo— pač pa v name- te«a Pa ima •• vse P°lno sovraž-nu, da bi škodovali, neizmerno nikov ~ domačih in tujih — čr-škodovali! Razbili bi radi vsa- mh in *oitih, in starih fašistov, ko slogo in sodelovanje, ki bi se ki mečejo polena pod noge. kje pojavilo — misleč, da iz bi ugonobili v svoje na- drobcev bi potem sami ustvarja-1mene. kajpak. , . nrllfi*?1 smela biti katoliško pokopana. Namen te postave, kot je bilo že omenjeno prej je bil. da se zemljo razproda med male ljudi. Ali revni peonr niso imeli denarja in tisti, kateri so ga imeli pa so se zbali cerkvenih kazni. In tako se je zgodilo, da so ta ^t.m, aa dotti bogastva pokupili tuji interesi je odgovoril: | __ ameriški angleški, francoski , »»iln nemški kapitalisti. Na ta na------------ ---------------------med u^oge-- in j čln je reforma . . wu kovo farmo v Maple Grov*' Je rekel "Ložje Ker je bila v tej postavi uklju- VabHo na piknik DETROIT, Mich. — V nedeljo 7. avgusta priredita podružnici SANSa št. 1 in 108 svoj letni izlet (piknik) na Potočni pri svojem redniku. Za svoje učence pa ni izbral bogatine, ka-| terih je bilo dovolj tiste čase — ne, izbral je revne ribiče! Vse njegovo življenje so bili njegovi pristaši navadni mali ljudje. Ko ga je vprašal neki bogat mladenič: "Kaj naj storim, da bom zveličan?" mu j "Prodaj vse kar imaš, razdeli Park, t>equindre & 19V* Mile Road. Slovenci v Detroitu in okolici ste vabljeni, da se te priredbe udeležite v čimvečjem številu. Naši ljudje v starem kraju še vedno potrebujejo pomoči. Tako porušena dežela, kot je bila razdejana Jugoslavija v vojni, se ne more opomoči čez noč. Vrh li po svoji poljubnosti, kar bi hoteli. Vendar — kadar se nekaj razbije, so drobci ranjeni in iz ranjenih drobcev ustvariti nekaj zdravega jf zelo težko. Pravijo, da v zna*ju jo moč. Res je! A vprašanje je. kako in v kake svrhe se isto rabi? Lahko je tudi škodljivo in pogubno ne samo za posameznika, pač pa za cele narode. Jaz se vedno držim one vere, ki pravi: "Kar seješ~-to žanješ." Tudi med Uol»r;m semenom se dobi plevel, zelo redko pa je. da bi med plevelom raslo kaj dobrega. Čez dalje bolj izginja s sveta izraz in pomen "Jaz in Moje". Nadomešča se z "Mi in Naše". Ako je to bolje ali slabše bo pokazala bodočnost. Vse je odvisno od sporazumevanja in sodelovanja prizadetih. Da je tako je kriva preteklost. Tisočletni nauki izginjajo zato, ker so se izkazali nepraktične. Nadomešča in preizkuša se jih z novimi nauki in idejami. Ako je večina zanje, potem bodo uspeli če služijo splošnosti. Zato ni pravilno, da kaj razdiramo brez da bi razumeli kako in kaj. Mi primerjamo preteklost z bodočnostjo. Nikjer na svetu ta primera več ne velja. Napredek je odvisen od bodočega razvoja in skupnega sporazumevanja. A vsled tega, zato Je dostikrat po- moja vera bo pa še vedno velja- Z veliko udeležbo na tej'priredbi bomo pokazali, daismo ntf strani tistega naroda, ki se je teh pijavk v strahovitih borbah otresei. . Torej na svidenje na Pot6fcnir kovi farmi v nedeljo sedmega avgusta. * T I , r ? Ksivank'n° tudi prepoved lastenja uho. ko bogatin v nebesa . Kot,remljc korpo^ac^so bile rizJa. omenjajo njegov, djsc.pli, je b.- tudi indlj,nske .. ?idos.. a njegova obleka silno skromna (Mdruge). Bogati hacedadi so za .n umri je na Krnu. male denarje ali pa z žganjem Sedaj pa primerjajte njegove ogoljufali Indijance, ter s tem še bolj povečali njih že tako siromašno stanje. Namesto, da do- namestnike k temu merilu: "Moje kraljestvo ni od tega sveta." Samo poglejmo ogromno bogastvo katoliške cerkvt Ui pri nas. Kaj pa Španija, ter pred nekaj leti ostala Evropa. Noben poedi-nec se ni tako vztrajno boril z vsemi svojimi močmi kot se je in se še danes bori katoliška cerkev za svojo posvetno last (real estate). Kadar govorijo bi vsak indijanski peon kos svoje lastne zemlje — kot je bil namen te postave, se je zgodilo ravno obratno. Indijanec še ni bil vzgojen za to, kar je dokazal poznejši zgodovinski razvoj. Se istega leta v jeseni je izgledalo, da bo nastala civilna vojna. Predsednik Comfort je bil za revizijo ustave. Liberalno misleči kongresniki, videč, da je so preselili kongres v mesto Que- o materializmu idej, slijo da je še druga stran ma-j p^^nik'^'kapituTwijo.' tenalizma. Zakaj je danes naj- pteselili kongres v mesiQJ ^ vec j a revščina, ignoranca in za-]reiaro ter proglasili Juareza za ostalost ravno v najbolj katoliških deželah? čemu je ravno v predsednika republike. V glav-^. . . . . . „ „ nem mestu Mehike so bili na feh deželah največje 80vra^v0 |crniilu konservativci. Comfort Ravno na tem prostoru bo fen-j Protl nKJ? Mrs Roosevelt je vi ^ pobegnil. Cerkev in vojaška ski odsek Slovenskega nakane-' svoJ€m P1«"« kardinalu Spell-1 kamarila se je pripravila za voj-ga doma priredil piknik m*nu to *>*>"> pojasnila. Znani ^ Juarez je pobegnil v Pan^. deljo 21. avgusta. ,MT' italijanski pisatelj Ignazio Silo- Udeležimo se vsi tudi te'Wj?Te v zadn^ ^vije ve nririviho Ženske delaio1 New RePublic *la"ek z naslo-dom. Prfdru- vom "Sympathy for Tito." V njemu piše, da je prišel čas za socialiste v zapadni Evropi za spremen i tev njihove taktike napram Jugoslaviji. Kajpada omenja tudi uspehe, katere so izvršili socialisti v zapadnih deželah brez diktature na demokratičen način. Seveda je tukaj veliko vprašanje — kakšen je ta BeIe bluze bodo osta- , O (TI leiezimo se vsi tuai l€ hove priredbe., kakor čebele, za žimo se jim v njihovih naporih s posetom na njihov piknik, pa bo gvišen uspeh. — Joseph Korsic v mo — in od tam šel nazaj v Vera Cruz. kjer je cela tri leta vzdržal vse napade reakcionarnih armad in s svojem poštenjem in s svojo logiko dokazal, da edino popolna reforma more rešiti Mehiko. Dalje v prihodnji številki. sile. Pod Tom Clarkom so nastali v justičnem departmentu stari Palmerjevi časi. Palmer je preganjal in tirat ljudi pred sodišča radi njihovega prepričanja in slični atmosferi je odprl vfata Tom Clark. Njegovi detektivi so preiskovali posameznike in organizacije, kakšne so njihove politične aktivnosti, kakšnega prepričanja so, s kom drže in kaj govore in pišejo. TVh preiskav ni vodil javno. Ko so njegovi zaupniki povedali, kaj dela ta ali ona organizacija, je bil sestavljen seznam in iz njega je bilo po odlomkih poročano javnosti, katera organizacija je "subverzna" in katere posamezni* ke se smatra oziroma prišteva v kategorijo nezanesljivih državljanov. Skoro vsem je bila s tem storjena krivica, ker se Jih smatra "nezvestim" že zato, ako delujejo za mir med našo deželo in Sovjetska zvezo in ps če v boju med hierarhijo in vladami "satelitk" ne tulijo s svetovno reakcijo v en rog proti reformam in socialnim prevratom. t Človek bi pričakoval, da bi imela tradicija svobode govora in civilnih svobodščin zaščito saj v vrhovnem sodišču. Toda ako bodo imenovani za njegove člane razni Clarki bo tudi ono šlo s tokom skrajne reakcije. Poeamesnikom in organizacijam, ki delujejo za napredek, se v tej histeriji lažnega patriotizma no obeta nič dobrega. Imajo težavno pot in njihovo delo Je spremljano k ovirami. A vendar, vere v napredek niti ie tako črno reakcija ne more zatreti. Boj za mir, za vzajemnost med narodi in za socialno pravičnost bo nadaljevan v vsakem vremenu. Društvo Pioneor št. 559 SNPJ vabi na . piknik v Pilsen Park CHICAGO, 111. — Pilsen Park je v Chicagu eno izmed najpri-ljubljenejših krajev za piknike. Ni vam treba iti iz mesta, ako nimate svoje kare. Vsaka stara škatlja čikaške CTA vas pripelje prav do pikniškega prostora za 13c. Pilsen Park je tako znan, da ga v najem ne dobiš niti za pet let v naprej. Ima pa ga društvo Pioneer, ker se za vsako stvar pravočasno potrudi. Tako bomo imeli svoj piknik spet v tem parku — na 26. cesti in Albany Ave. — tik ob pivovarni Pilsen, v soboto 6. avgusta. Vzlic vročini, ki Je nas zajela zadnje tedne, torej žeje ne bo treba nikomur trpeti. Na tej priredbi pa bo ne samo Yankovic ter njegov orkester, pač pa tudi kontest naše mladine. Postavila se bo v petju ln v godbi. Pridite, da jo vidite, kako se trudi. To društvo stori vse v svoji moči, da pomaga tem našim mladim talentom in ako pridete zgodaj popoldne, pa ostanete do poznega večera, vam ne bo žal. Vstopnina v pred prodaj i je samo 75c. Pri vhodu pa bo $1. Davek v*et. Vstopnice v predpro-daji lahko dobite v našem Centru, 2301 S. Lawndale Ave. Torej na svidenje v soboto 6. avgusta v Pilsen Parku. Drobni nasveti uspeh? Konča z besedami: "Tito s present condition of dip-plomatic isolation imposes a grave duty on democrats and Socialists. The economic a i d which Yugoslavia is forced to solicit from the West must not serve to reestablish capitalism in any form whether open or disguised, in that country. It is our .duty as Socialists and as democrats, to defend the independence of a people that, more than any other, bled itself white in the war of liberation, and that has been the first to tear up the imperialist agreements of Yalta and Potsdam." le bele, če denemo v zadnjo vodo, v katerih jih splakujemo, pol kozarca mleka.. ••• Ds nc obledi barvano blago, ko ga peremo, moramo dati v vodo bel kis, in sicer pol kozarca na 2 litre vode. Tole ms ne gre v glavo? O zgodovini Mehike (Nadaljevanje) Po begu Stanta Anne leta 1855 Je bil izvoljen za začasnim predsednikom stari revolucionar Juan Alvarez. Par dni za tem je postal Benito Juarez justični minister. Njegov prvi korak je bil — odprava vseh posebnih privilegijev cerkve in. vojaštva. Duhovniki in oficirji so postali navadni državljani. Ta odlok je dvignil tak vihar med cerkveno oligarhijo in vojaško kasto, da so we celo liberalni poslanci odločili Alvareza primorati resig- nirati Predsedništvo je prevzel J Kako to, da si kardinal Fran-Ignatio Comfort, kateri je spa- cls Spellman lasti za rimsko-dal med bolj zmerne državnike katoliško cerkev v tej deželi po-Ali reforma se je nadaljevala J seben privilegij — namreč ena-Leta 18MS je mehiški kongres bo podpore is cvetne blagajne odobril takozvani "Ley Lordo".jlwit bi jo Mle deležne javne io-K,,Ta zakon, katerega je po navo- le, te mi nikakor ne gre v gla-Idilu Juareza sestavil blagajnik ijo! Pa tod! mnogim katoltta-jMiguel Lerrto de Tejada, je od-[m* n* i„ t vzel duhovščini in cerkvi pravt ne protestantom! To IgnLITLisii «7 TJrrr; ™1 Prispe ~ajmo v PROLETARCEV tiskovni sklad la prlporefajmo ta tadl drugim Oflašajte v PROLETARCU prt red be draštev la druffe stvari i Naročajte slovenske la angleške knjige Is PROLETARCEVE knjigarne > Poskrbite, da si narače AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi tisU, kl tega ša alsa storili i Naročita KOLEDAR tadl svajeam v starem kraja I la eaaka PROLETARCA. • Vsakdo na/ gtori ia nai liti kolikor moro, pa bomo vso težavo imagovalil KRITIČNA MNENJA; POROČILA IN RAZPRAVE * * čemu Tako Malo Glasu O Vojni V Indo-Kini? (Konec B 1. Strani.) jatvami o rož/a. Čemu? Levičarji v Franciji na to vprašanje pojasnujejo, da radi tega, kor je Zed. državam za "zajezitev komunizma". Ako ga ne bo mogoče ustaviti na Kitajskem, naj se mu zapre pot saj V Indo-Kino, v Indijo in v Pakistan. Tako ie naša dežela v enem kraju za demokracijo, a v druaem za imperializem najkrutejše vrste, samo zato, da se kolonijalna ljudstva ne osvobode iz okovov, Francija ie dala velikemu delu Indo-Kine nekako avtonomijo ter mu dala "cesarja", ki je kdjpada lutka pariškega kolonijalnega ministrstva. Enako je storila Japonska do orvi svetovni vojni, ko si je osvojila Mandžurijo ter ii dala "neodvisnost, za "cesarja" pa ji imenovala nekega potomca stare kitajske dinastije Manču. Fmnt je postal "cesar" — japonska vlada ga je plačevala in on ji je služil kakor mu je bilo narekovano. Mandžurija ie sedaj osvobojena in vero v osvoboditev qoje v Aziji in na PacHičnih otokih vsa tista ljudstva, ki so še v podjarmi jen ju. Prav radi te vere podfarmljenih ljudstev je Francija še v vo/ni — dočim ie v vojni s Hitlerjem padla ob prvem velikem pritisku ko snopi A vzlic vsem naporom bo Indo-Kino prej ali slej izgubila. Bilo bi za Francijo boljše, ako se bi z njo sporazumela, a ker imperialism ne pozna takih izhodov, bodo9Senegalci iz Afrike in Indo-Krtajci le klali drug drugega francoskim investorjem in prestidžu starega francoskega imperializma v korist. Dobro za vsa fjudstva je — tudi za francoski narod, da se ta doba nagiba v zaton. ALASKA IN NJEN POMEN < Konec) • , vsi razen Eskimov jako hitro izmirajo. L. 1915. je štelo, kakor kaže uradna statistika, alaškega guvernerja, belokožno prebivalstvo 44,000, a indijansko pa 24,000 oseb. A ob času ljudskega štetja leta 1940 pa je imela Alaska že 72,524 prebivalcev. Ljudsko štetje prihodnje leto jih bo izkazalo nedvomno še veliko več. Naseljevanje Alaska je zelo redko naseljena. Njeno naseljevanje napreduje sila počasi, čeravno je to dežela rumenega zlqjg in svetlega srebra. Tistih par tisoč Rusov, ki so živeli v Alaski, ko so Združene države kupile celo ozemlje, je že zdavnaj izginilo. Niti potomstva ni za njimi. L. 1887. je ameriška vlada dovolila 800 indijan ski m žrtvam kanadskega verskega preganjanja naselitev v Alaski. Ti so ustanovili prvo begunsko naselbino v Metla katli Lovili so losose ter postsli kaj imoviti. V Metlakatli so vse javne služnosti v ljudski lastf; tam imajo mestno hišo, ki je edina v Alaski, in potem godbo, ki sestaja iz šestdesetih godal; moderni MetlakatlancT^lmajo lepe hiše, lastujejo čedne itd. Tisti, ki jih je poslala še pred nedavnim zvezna vlada iz vrst brezposelnih v matanuško dolino, imajft sedaj tamkaj prav udobno življenje. Bilo je kakih 200 družin. Nekateri so naredili po $6,000 na leto. Hudo prizadeti Walter G. Pippel je fell med njimi že kar cel bogataš. Za svoje zelje, paradižnike, repo fn krompir je izkupil ZEDINJENE DRŽAVE SEDAJ GOSPODARICA VELIKEGA DELA 0T0CJA NA PACIFIKU Že po prvi in posebno še po nih bregovih. Tri petine vsega drugi svetovni vojni so Zedinje- prebivalstva, kakih 00 tisoč, so ne države zasedle mnogo otokov osredotočene na Saipanu, Pala- na Pacifiku, vse oife, ki so bile vih, Truku, Ponape-otoki, kojih pred vojno japonska posest. V zmagi po prvi svetovni voj- imena obujajo spomine na voj ne dnj, ko so zmagovale amerii- ni sta si nemške otoke na Ti- ke vojne sile v Pacifiku. hem prisvojile spora- "Rad M videl bossa, ako potrebuje kakega nadarjenega človeka velikih ambicij." Uvoz L. 1938. je alaško prebivalstvo kupilo v Združenih državah blaga za $42,000,000 — več kakor Čehoslovaška, Danska, Ogrska, Irska, Norveška, Švica, Poljska, Finska ali Španija — vse z veliko številnejšim prebivalstvom — in le malo manj kakor Rusija in Brazilija. Divjačina Alaska je edini del Združenih držav ameriških, v katerem se še vedno dobi velika divjačina v velikem številu. V zarodnem času ščiti zakon karibuja, jelene, srne, koze, medvede, ovce, mrože in divjo perjad. Lov je prost za domače prebivalstvo, ali vsi drugi si morajo dobiti lovsko pravico pri poljedelskem tajniku ter plačati zanjo pristojbino od $50 do $150. Divjačina se sme ubijati za potrebno hrano, a nikakor pa je ni dovoljeno izvažati. Reja severnih jelenov je, kolikor se tiče domačinov, najvažnejša med alaškimi industrijami. Samice se smejo prodati edinole domačinom v mejah teritorija. Samce je dovoljeno klati šele, "ko so stari štiri leta, in postava Jih dovoljuje ubiti le 2% katerekoli črede. Prebivalstvo Po ljudskem štetju, ki se je opravilo 1. 1910., je tedaj štelo alaško prebivalstvo 63,700 oseb, od katerih je bilo okoli 36,000 belokožcev, Indijancev pa 25,-' 331; med temi zadnjimi so Ale-utci, Atabaskanci, Eskimi, Hajdi, Tlingitje in Simfijanci, ki pa v 1936-37 $11,000. Sedaj izkupi po $200 na teden. Ko so zvezni zastopniki pritiskali nanj, naj podpiše kupno pogodbo za svojo kmetijo — s pridržkom, da ostanejo naselbinske kmetije v zadrugi — je ni maral ta trdovratni Pippel podpisati. Svoje pridelke je s ceste prodajal v Anchor-agu Izstopil je iz zadruge ter Ta teritorij Je z vojaškega stališča od početka minule vojne zelo utrjevan. Takrat se je šlo proti Japoncem, ki so napadli ale-uške otoke in se izkrcali na njih, sedaj pa postaja Alaska voina baza za slučaj spopada z Rusijo. Alaska je s celine 54 milj oddaljena od Sibirije, a z najbliž- SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU • 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS šel na sodnijo. Avgusta meseca itMtri . . , ... _ . 1941 se je tožba 'Ljudstvo proti °toka pa le °sem Pippelu" poravnala izven sodni-je. Pippel se je umaknil s svoje naselbinske kmetije ter začel vse spet iznova. Alaska je morda zadnja deie< la na svetu, kjer si kak puščav-nik lahko postavi kolibo, ne da bi mu bilo trepetati pred kakim davkarjem. Alaško ozemlje je pravi pravcati raj za ženske. 228 moških pride na vsakih 100 žensk — v Zdr. državah amer. je to razmerje 108:10 — ali 57.6^ moških je starih nad 35 let. Vlada Alaška vlada je omejena teri-torijalna vladna oblika. Predsednik imenuje guvernerja, ki ima zelo, zelo omejeno oblast. Teritorijalna postavodaja, se- ocPiinu zumno Aponska in Zed države, nekaj pa jih je dobila Anglija, oziroma njerji dominjoni. Po minuli vojni pa so gospodarica Pacifika Zed. države. To je največji ocean na svetu in še nikoli ga ni kontrolirala kaka posamezna velesila toliko kakor ga sedaj naša dežela. Te otoke, ki jih je okupirala v minuli vojni, pa naša vlada večinoma ni proglasila za svojo last temveč jih je vzela le v oskrbo in organizaciji Združenih narodov, ki je bila ustanovljena po vojni, pa je zagotovila točno poročati kako jih upravlja, o stanju domačinskega prebivalstva in o drugih stvareh, ki spadajo v poročila o okupiranih krajih. Vlada v Washingtonu je obljubila skrbeti za koristi domačinov in jih vzgajati za samovlado. A ob enem naše vojaške ter mornarične avtoritete spreminjajo marsikakega izmed teh otokov v vojne baze. Kako upravlja Uncle Sam te novopridobljene posesti? Naravno, poročilo vlade pravi, da jako vzorno — vsekakor l^oljše kot pa ravnajo z domačini kolonij takozvane koloni-jalne države (Anglija, Francija, Nizozemske, Portugalska, Belgija in južnoafriška unija). Ali kakor je prej ravnala z njimi Japonska. Vlada v Washingtonu je izvršila svojo obvezo in glasom prevoda, ki ga je oskrbela a-gencija Common Council, je nedavno predložila organizaciji p Združenih narodov svoje prvo Francisca na Japonsko preko Aleutov je 1,705 milj krajša od havajske. V zadnjih časih krogi v Združenih državah in Kanadi precej odločno zahtevali utrditev Alaske, ker tvori na vsak način del ameriške obrambe v Tihem morju in je zato njen pomen tudi z vojaškega stališča zelo velik. in neživim svetom, dasi ni imel nobenih dokazov, takih, kot jih imamo mi danes. Človek je s to "neživo" naravo tako povezan, da najdemo v njegovem telesu 29 prvin. V 75 kg težkem človeku bi našli: 40 kg kisika, 20 kg ogljika, 7 kg vodika, 3 kg dušika (to so zlasti beljakovine, tolšče in glikogen). Ostalih 5 kg se deli na 2 kg kalcija (kosti), 1 kg fosforja, 200 gr. klora, 175 gr žvepla, 150 gr natrija, 100 gr kalija, 75 gr železa (v krvi), 3 gr silicija (očesne leče), 3 gr mangana (skupaj z železom), v zelo majhnih količinah najdemo jod, brom, aluminij, baker, svinec, cink itd. Glavni delež odpade torej na kisik, ogljik, vodik in dušik. Iz česa smo 2e stari Aristotel je rekel, da stoječa iz osmih senatorjev in Inoteene meje med živim šestnajstih poslancev, se snide vsaki dve leti enkrat v Juneau-|u, ki Je glavno mesto Alaske. Njeni sklepi so podvrženi guvernerjevemu Vetu in morejo biti uzakonjeni le, če jih odobri zvezni kongres. Pravosodje, ki ga opravljajo štiri okrožna sodišča, je jako počasno hi drago. N Ribištvo, gozdarstvo, krznar-stvo, divjačina in večinoma tudi domačini, vse to je v zveznem področju, vsled česar je krajevna uprava sila zamotana, negotova in mnogokrat celo docela neučinkovita. Pomen Pomanjkanje prometnih in prevocnih sredstev Je največja cokla alaškemu razvoju in pomenu. Dobrih cest ni kljub temu, da so bile že večkrat predlagane O gradnji motorne ceste, Id naj bi spajala Alaško z Buenos Airesom in še vila od Fair-faankse v Alaski preko Kanade, Združenih držsv, Mehike. Srednje ln Južne Amerike, se je 2e mnogo govorilo in to ogromno podjetje se lahko še uresniči. To bi bila panameriftka cesta, dolga nič manj kakor 17,000 toil j. Enajst tisoč mil je je 2e sadaj v ribi. Kadar bodo v Alaski primerna prohwtna in prevozna sredstva ns razpolago, bo ta dežela sila velikega porfiena z gospod a rskr ga in političnega stališča že samo zato, ker se bo ves politični in gospodarski ustroj razvijal v smeri novih in boljših idej, in prav gotovo se bo pokazalo, da ni napravila zvezna vlada 1. 1867. slabe kupčije, ko je kupila Alssko od Rusije. zapadnejša točka na koncu Ale-uaskega otočja, je samo 660 milj proč od japonske najvzhodnejše pomorske baze Horomušira, med tem ko jc Jokohama 3.400 milj , ■■■ oddaljena od itrjenega Hono- letno P01*001*0 ° uPravi troP»* luluja. Zračna proga iz San nih Pokrajin v Daljnem Pacifiku, izročenih-ji v varstvo * — Maršal, Karolinški in Mariana otoki. (Guam, največji Mariana otokov, ni v tej skupini, keii.se so vojaški nahaja pod oblastjo Združenih Držav izza konca Spansko-Ame-riške vojne.) Ti otoki, ki so jih zasedle ameriške vojne^sile tekom druge svetovne vojne, spe dajo v na široko raztrešeno skupino, imenovano Mikronezija (Mali otoki). Nahajajo se severno od Nove Gvineje, vzhodno od Filipinov in južno od Japon* ske. Preje v japonskem posestvu na podlagi izročila Lige Narodov, tvorijo edino ozemlje pod pokroviteljstvom Združenih Narodov, katero se je označilo kot vojaško važno. Vojaško ozemlje v okrilju Združenih Narodov se razlikuje od drugih ozemlji v okrilju (obljudene površine brez samo-vla-de, ki jih upravljajo člani Združenih Narodov) na sledeče načine: 1.) Upravljujoča oblast, v tem slučaju Združene Države, lahko zabrani Iz vojaških povodov vse ali nekatere pokrajine pregledu Združenih Narodov. (Do sedaj se je zabranil pregled samo dveh otokov, Bikini in Eni-witok, kjer se je preizkušalo atomske bombe. 2.) Mesto pod nadzorstvo United Nations Trusteeship Council-a, spada vojaško ozemlje pod nadzorstvo Security Council-a. Na podlagi določbe Združenih Narodov je pa postalo nadzorstvo delo Trusteeship Council-a. Ti pacifični otoki predstavljajo težak problem z ozirom na upravo, ker so to skupine malih otokov, raztrešenih preko o-ceana, ki so večje kot Združene Države. Mnogi so neobljudeni; na drugih živi le par dvanajsto-ric ljudi na s palmami obroblje- 2ivljenje je„ kot vidimo, vezano na materijalne prvine, od katerih ni nobene, ki bi je ne našli v "neživi" prirodi in ki bi bila značilna samo za življenje v kateri koli obliki. Jasno Je tudi, da ta živa snov — protoplaz-ma, kakor jo je pred več kot 100 leti imenoval češki fiziolog Pur-kyne ni posebej ustvarjena, temveč je le materija, organizirana v posebni obliki. Prebivalci so precej primitivni; nosijo krila iz trave ali pa čedna zapadna oblačila misijonskega kroja, žive v malih kmet-skih občinah ali selih pod de-dinskimi poglavarji ter se ba-vi|o v malem s kmetijstvom in ribištvom. Prišli so iz južno vzhodne Azije, polotoka Malay-a in izven njih ležečih otokov ter so rujave polti. Kot otočani so možki izredno izurjeni na in v vodi ter plovejo po morju v 25 čevljev dolgih čolnih z jadri. Večina je sprejela krščansko vero, a prvotna še vedno obstoja. Na ozemlju se govori 10 različnih jezikov in poleg tega mnogo krajevnih narečij. Največ prebivalcev razume japonski jezik. Vendar se pa uči sedaj ker je prevzela Amerika upravo, nekaj ljudi tudi angleščine. Točasno preskrbuje mornarica Združenih Držav vlado. Ali odločeno je da bo zapustila mornarica to ozemlje ter Guam in Samoa otoka kakor hitro bo vse urejeno za civilno vlado. Med tem vspodbujajo Združene Države občine na otokih, da vzpostavijo krajevne in mestne vlade. Kjer je najti za volitev sposobnih domačinov se vodijo redno ustavne volitve. Vzgojna središča v katerih se uče domačini kako voditi selske šole se je ustanovilo v glavnih točkah otokov. Zdravje se pospešuje z zdravstvenimi delovanji, mesečnim nadzorovanjem potom mornariških zdravnikov in z ustanavljanjem šol za bolničarke in zdravstveno osobje. Združene države izdajo za vzdrževanje teh socialnih zdravstvenih in vzgojnih načrtov in za upravo ozemlja milijon dolarjev letno, dočim prejmejo le nekakih $160,000. Skuša se pa izkoristiti naravno bogastvo teh otokov. Ker je varstveni dogovor z Združenimi Narodi strategične-ga značaja so Združene države obvezane vzdrževati ozemlje in pripraviti iz istega efektivno sredstvo za vzdržanje mednarodnega miru in varnosti. Istočasno so tudi obvezane (kot so upravljajoče oblasti navadnih varščin) pospeševati političen razvoj ljudstev napram samovladi ali neodvisnosti, braniti njihove temeljne človečanske svobodščine in pospeševati njihovo socialno, gospodarsko in vzgojno stališče. V svojem poročilu Združenim narodom javljajo podrobno kako nameravajo izpolniti te svqje obveznosti. "Zamrznjen zakon" Sedaj — leto po "zmagi" — je Taftov-Hartleyjev zakon proti unijam bolj "zamrznjen" kakor pa je bil v 8t». kongresu. Zato se politikaši, ki nacelju-jejo unijam, pripravljajo potrošiti "dvajset"milijonov dolarjev, da prihodnje leto v kongresnih volitvah porazijo svoje sedanje nezanesljive "prijatelje" ter "neprijatelje" ter potrošijo svoj denar v agHacii za izvolitev novih "prijateljev". Vse to je smešno — ampak je ameriško, kajti mi smo proti iz-mom, razen za amerikanizem. Izvoliš poslanca ali senatorja v zvezno zbornico, ne da bi od njega zahteval kak program. Glavno je, da ti na shodih, kadar se mu gre za glasove, na meče obljub, dobrovedoč, da je to zgolj običaj, ne pa obveznost. Kako vse drugače bi izgledalo v tej deželi, ako bi unije v volilnih kampanjah potrošile svoje milijone dolarjev rajše za resnično delavske stranko, z močnim socialističnim programom, ki ga bi v slučaju zmage ali delnih zmag bile pripravljene tudi Izvesti, ne pa le cincSti z njim, kot to delajo nekatere konservativne delavske stranke v Evropi. NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. Stem • prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 1714 WEST tSth STREET Tel. CRawf«* 1-MI2 OFFICE HOURS: 1:1* to 4 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Š:3t te S:S4 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) ttl9 So. RMaeway Ave. TH. CRawfofd 7 4444 If bo aaswer — Call AUstln 7-5740 Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siro-makova, temveč bogastvo bogatega. Že slutim zarjo tistega dne, sluti jo vse moje najglobje in najčistejše hrepenenje. Ne, ne hrepenenje samo! Moje delo je slutnja zarje, vsaka moja beseda in vse moje Življenje. 2e slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi zgradbi. ' IVAN CANKAR "Bela Krizantema" IZ VARŠAVE Ulico "Marszalkowsko" širijo; ulica "Nowy swiat" je postala glavno poslovno središče in v trgovinah vidimo vse, kar si oko poželi. Po ulicah se sprehajajo dobro oblečeni ljudje in ne opazimo kakor nekdaj odkritega nasprotja med bogatimi in ubogimi. Delavci uživajo razne ugodnosti in s svojim delom lahko na splošno zadoste vsem svojim potrebam in potrebam svoje% družine. Univerzitetni profesor zasluži od 35,000 do 50,000 zlo-tov, učitelj od 20,000 do 25,000 zlotov. Narodno jed "bigos" lahko dobite za 200 zlotov; obrok race ali divjega zajca, jerebice ali kopuna s Jane 500 zlotov. Dobro pivo prihaja kakor nekdaj iz Gdanska, ki se sedaj imenuje Gdanske-Wreszcz. NiČ ni racioniranega. Trgovina z inozemstvom se dobr8 razvija in Anglija je najboljši odjemalec te dežele, katere glavno bogastvo je premog. V Varšavi kar mrgoli tujih trgovskih agentov in tretji največji mestni hotel "Evropyski" preurejujejo v središče za bodoče kupčije. Nove avtobusne proge režejo ceste in povsod, koder hodiš, vidiš, kako gradijo in obnavljajo. Povsod slišiš mqogo govoriti francoski in nemški. Nemški največ govorijo gostje iz Skandinavije in Švice. Tu pa tam govorijo tydi po rusko, toda Rusov v uniformah .ne vidiš nikjer. — Johann Sturmdorf. Dva največja vzroka smrtnih slučajev Največ ljudi v tej deželi umrje sedaj vsled srčne hibe in raka. V Chicagu je fimrlo v prvi polovici tega leta za srčno hibo 7,914» oseb, ali 11 več kot leto prej v isti dobi. V prvih šestih mesecih tega leta je umrlo v Chicagu za rakom 3,011 oseb ali sedem manj kot v isti dobi lansko leto. Kdor hoče prfti na vrh, se ne sme ustrašiti hoje. Ce bo le kričal, ostane vedno v dolini. #•»44 M444#< ► ► t fftVA SLOVENSKA PfcAlNlCA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: CAnal 1-7*7*—4 7173 »•444»»»44»4SS44»»S44 4 444 4444 44M44»44 44 4 4»»44»44»» ZMERNIH CENAH SE VEDNO OSRNITE NA UNUSKO TISKARNO "M ' • ADRIA PRINTING COMPANY Tel. Michigan 45 UM N. HALSTED ST. ' CHICAGO 14, ILL ftOUTAtSC Si TISKA PRI NAS Ali je mednarodno delavsko gibanje ie vedno v znamenju Marksizma? Je — to naj bo na gornji i bolj in bolj združevalo v svojih naslov takoj odgovorjeno. -Dol- rokah družbena bogastva in go časa skozi prejšnjih nekaj let družbeno moč. čeprav je še dol-v kapitalističnem tisku nismo go ostalo bre* politične oblasti, veliko čuli o njemu. Sedanje ki je bila v rokah plemstva in na ni naposled prišel Marx in rešil sferi). vpitje, ki je v modi, je zgolj pro- plemstvu sloneeega kraljestva. Il? lP.raiM"je Ta.. r?šitcv na~ to komunizmu in Sovjetski uni- Na določeni stopnji — v Franciji slednJa; Današnji kapitalistični ji, toda teorije ekonomskega po Veliki revoluciji- P* si i I ProlzvaJah,i na*in predpostav-( To je vprašanje, s katerim so svojim delom, marveč mora deli Na vprašanje, kdo bo deležen ve municije, topov, raznih ladij,,na dvorišče in odrevenel. te vsote oddati kapitalistu Ta- ameriške zastonjske oboroževal- ki bodo dane evfdpskim dete J Kazalo je, da se je kozorog ko meščanski ekonomisti kakor ae podpore, pravi odgovor, da lam in pa stroški administracije pripravljal k skoku, nategnil socialisti so se trudili, da bi na vse države, ki so članice severo- ter plače ameriških vernih ter Vrv in obstal. Čakal sem, tia bo to vprašanje dali znanstveno atlantske obrambne zveze, in pa drugih tehničnih veščakov. skočil, nisem takoj razumel, kaj veljaven odgovor, toda trudili Grčija, Turčija, Iran, fcMiptni in yiada Zed driav prsvi da ho- ** Je zgodilo; medtem, tao sva 80 l°tle*Tdokle? Koreja 'kolikor Jo je v ameriški j £e na(j temi dajatvami kontro- midv« delala na nJivi. ®e je on lo, da bo vedela, kako se jih ves čas mučil, da bi pretrgal ali uporablja. Ob enem ameriško: predrgnil vrv in se je v tej bor- Kaj i atomskimi bombami? s e razvoja, ki jih je znanstveno meščanstvo osvojilo tudi politiČ-razložil Karl Marx, delujejo no oblast ter s tem postalo v dalje. odnosu do proletariata in malih DlSl j!)šavanjn narodnega' kor jih bo odpadlo nanjo, ona snovan. ivouko časa oo vzeio, nttM . plačala. Dalje republike latinske P^no ga kongres odobri, se ne f^o t^ Amerike, v kolSor bodo sode- Ampak ker je storil en ko-l*,m »* **>Vik' department ima, gospodarstva nobene moči. dočim jo trgovski department i AmeriKe, v noimor dooo sode- ..........— . ,vnnhll , lovale iih bodo krile sai delo rak< **> moral PreJ ali slej tudi T ™ ^USt'***** * a*nknI-lovale, jih bodo^knle saj delo- ^ P^ ^ ^ Ru, i turnim oddelkom ter z notra- en dan izrazila v denarni vsoti, v kateri je utelešenih prav tako šest ur dela. Predpostavimo dal- skih sprememb spet najvažnej- i privilegirane«. Toda prav ta ra-še politične spremembe, ki ob- ziskava zgodovine, raziskava, ki vladujejo vso zgodovino. Marx na tak načm naravno in razum-je dokazal, da vsa dosedanja no pojasnjuje dosedanjo, sicer je, da plača zato kapitalist de-zgodovina ni nič drugega kot le iz hudobije ljudi razložljivo lavcu, ki ga zaposluje, omenje-zgodovina razrednih bojev, da razredno oblast, vede tudi do no vsoto, torej polno vrednost gre v vseh preprostih in zaplet- spoznanja, da je zaradi silno njegove delovne sile. Ce torsj nih političnih bojih samo za i stopnjevanih proizvajalnih sil delavec dela šest ur na dan za družbeno in politično oblast izginila dandanes vsaj v najna- kapitalista, je temu njegove iz-družbenih razredov, za to, da prednejših deželah tudi zadnja datke spet popolnoma nadomes-hočejo starejši razredi to oblast pretveza, ločiti ljudi v vladajo- til — šest ur plače za šest ur obdržati, novi, na površje pri- če in podložne, izkoriščevalce dela. Pri tem bi seveda kapita-hajajoči razredi pa si jo hočejo in izkoriščane; da je vladajoča listu nič ne ostalo in ta zate^ priboriti. Kaj pa določa nastanek buržoazija odigrala svojo zgo- gadelj vso stvar tudi drugače in obstoj teh razredov? Pač vsa- dovinsko vlogo, da ni več kos pojmuje: kupil sem, pravi, de-kokratni materialni, grobo čut- voditi družbo in da je postala lovno silo tega delavca ne za ni pogoji, pri katerih družba v celo ovira za razvoj proizvodnje, šest ur, marveč za ves dan, in določeni dobi proizvaja in za- kakor dokazujejo trgovske kri- potemtakem pusti delavca dela-menjuje svoje življenske potreb- ze ter zlasti zadnji veliki polom ti, kakor pač nanese, osem, de-ščine. Fevdalna oblast srednjega in stiska industrije v vseh deže- set. dvanajst, štirnajst in več veka je slonela na gospodarstvu lah; da je vodstvo zgodovine ur, tako da je produkt sedme, majhnih kmečkih občin, ki so prešlo na proletariat, razred, kiioeme in naslednjih ur produkt same krile svoje potrebe, same se po vsem svojem družbenem i neplačanega dela in gre najprej proizvajale skoraj vse, kar so položaju lahko osvobodi le s v, kapitalistov žep. Tako repro-proizvajale skoraj vse, kar so po- tem, da odstrani vsakršno raz-1 ducira delavec v službi kapitali-trebovale in skoraj niso poznale redno oblast, vsakršno hlapče- sta ne le vrednost svoje detov- J. N. Rogelj je objavil v "Novi dobi" nekaj člankov z naslovom "Propaganda in strahovi", ki se tičejo največ Slovenije in deloma vse Jugoslavije. ma. Driavm deptrtment pravi, j """ v"7r»~mu "r>H^Vti"~s ,,^m ^rtmentom i visokimi D ju*»i Aziji in na daljnem vzho- - \ voi, tedaj KonJn- du. se oo Sirila doxier se Marsnau- .____^ ___________ form, bolj agresivna in ima do- ločen . namen spremeniti režim. Klerikalizem ima svojo taktiko. Blati, maže, preti, a v Sloveniji Tem državam bo dala ameriška vlada municije ter drugih potrebščin za oborožitev v vrednosti kakih $100,000,000 za začetek, v zameno pa bi dale Zed. državam surovine v kolikor bi to zmogle. se bo širila dokler se Marshall-ovemu planu ne posreči ustvariti veliko višjega življenskfcga nivoja kot pa jc v deželah sovjetskega bloka. In da je v njih nizek, o tem ni dvoma. A niža se tudi v državah kapitalizma, a liki javnimi deli pri uravnava-ifju rek, graditi ogromne hidro-centrale, jezove proti povod-njim, irigacijske kanale itd. tj- m»r 'in na Hrvatskem je bil v dobi Toda gospod, v Washington!! osvobodilne borbe diskreditiran. se s tem nic ne mudi. Sedi pn ^ nronairanda n h-vendar je še vedno veliko višji | obloženi mizi in ni ji kaj po- iz centraPkiPjegbil v ZvVjugv-kakor drugje, posebno še v Zed. | sebno mar, kako žive družine L»_ai. ±__,________K brezposelnih. Število nezaposlenih delavcev ni še "točno dognano". Eni vlad- , J Z T«1-"11 ni izvedenci v omenjenih oddel- S°Ciall2em ^ Kom^<>r™ tr Glavna pomoč zapadni Evropi državah. i Truma nov načrt — to je —j Spor med tema dvema sveto-plan ameriškega vojnega (o- voma je toiej boj za poraz ene-bramnega) ter državnega de- ga ali drugega ekonomskega partmenta določa glavni del da- sistema in v tem smislu bo na- jatev na stroske te dežele drža- daljevan, razen ako se na kak ?r*v|j®; dajjh if. nad trif ' vam v zapadni Evropi, v vsoti čudežen način sporazumeta za $1,093,450,000 za začetek. j skupno sožitje drug poleg dru-S to vsoto se bo krilo pošiljat-! gega. „ slavij i sla vi jen za glavnega osvoboditelja in. za vodnika, ki kaže Jugoslaviji pot kako izgraditi kih Trumanove administracije di, da je režim v Beogradu to pot zgrešil in zato so nanj sipa- [one.'st«hItiVnaJbir«"ja unij CIO ^ očitk,i' ki s0 °?,kraia ™rsi-in AFL pravila, d. jih je pet j milijonov in pa sedem milijonov N. UASKO delavcev le deloma zaposlenih— delajo škodo, ker Kominform misli zares. Ima proti-Titove po- menjave. Bojevito plemstvo jih je branilo pred zunanjimi sovražniki in jim določalo nacionalno ali vsaj politično skupnost; ko so se pojavila mesta in z njimi posebna rokodelska industrija in trgovski promet, sprv^ notranji, pozneje pa tudi mednarodni, se je razvilo meščanstvo, ki je že v srednjem veku v boju s plemstvom doseglo, da so ga uvrstili kot prav tako privilegiran stan v fevdalni red. Toda z odkritjem izvenevropske celine od sredine petnajstega stoletja dalje Je dobilo meščanstvo mnogo obsežnejše trgovsko področje in s tem novih pobud za svojo industrijo; rokodelstvo je v najvažnejših panogah pregnala že tovarniška manufaktura in le-to spet velika industrija, ki so jo omogočili veliki izumi prejšnje^ ga stoletja, zlasti parni stroj; ve^ lika industrija je spet obratno učinkovala na trgovino s tem, da je v zaostalih deželah pregnala staro ročno delo, v bolj razvitih deželah pa ustvarila sodobna nova prometna sredstva, parne stroje, železnice, električne brzojave. Tako. je meščanstvo vanje in sploh kakršno izkoriščanje; in da družbene proizvajalne sile, ki 9o zrasle buržoazi-ji čez glavo, samo čakajo, da si jih prisvoji združeni proletariat in ustvari položaj, ki bo slehernemu članu družbe omogočil ne le udeležbo pri proizvodnji, marveč tudi pri delitvi in upravljanju družbenih bogastev, proletariat, ki bo s plansko organizacijo celotne proizvodnje tako silno povečal proizvajalne sile družbe in njihovo proizvodnjo, da bo vsakomur v čedalje večji meri zagotovljena zadovoljitev vseh racionalnih potreb. Drugo važno Marxovo odkritje Je v tem, da je končno pojasnil razmerje med kapitalom in delom, z drugimi besedami, da je pokazal, kako v današnji družbi, v obstoječem kapitalističnem načinu proizvodnje kapitalist izkorišča delavca. Odkar je politična ekonomija razglasila nauk, da je delo vir vsega bogastva in vse prednosti, se je nujno pojavild vprašanje, kako neki je hkrati s tem mogoče, ds ne dobi mezdni delavec celotne vsote vrednosti, ki jo je proizvedel s ne sile, za katero je plačan, temveč proizvaja preko tega presežno vrednost, ki si jo najprej prisvoji kapitalist in ki se v nadaljnjem poteku po določenih ekonomskih zakonih razdeli na celotni kapitalistični razred ter tvori temeljni fond, iz katerega izvirajo zemljiška renta, profit, akumulacija kapitala, skratka vsa bogastva, ki jih nedelovni razredi potrošjo ali akumulirajo. S tem pa je bilo dokazano, da si današnji kapitalisti pridobivajo bogastva prav tako s prisvajanjem tujega, neplačanega dela, kakor so si jih pridobivali lastniki sužnjev sli fevdalni gospodje, ki so izkoriščali tlako, in da se te oblike izkoriščanja razlikujejo samo po različnem načinu, kakor se neplačano delo prisvaja. * Na teh dveh važnih dejstvih sloni modemi, znanstveni socializem. vode... V votli buči sem prinesel vode, kozorog je buljil vanjo, kakor da bi se čudil, zakaj voda ne teče dalje v pustinjo. Naposled se je dotaknil vode, jone sedaj stalno ob zaslužek. Kozorog CltTICA (Konec) Kozorog je zateglo za ječa 1 in drvel nazaj k napajališču, za njim se je kar kadil prah. Mislil je že preskočiti potok in jo ubrati v pustinjo, a Jeopard je ki je jela v buči hitro bpadati. bil že tesno za njim in ga je gnal — Rad piješ — živel boš, —j___ k skali pri napajališču. Kozorog je prijazno dejal oče. — Nalij ( se je okrenil in zbežal proti vasi. mu še in prinest masti in krme KOMENTARJI Z očmi in rokami sem mu po- mu vrzi. Popravil se bo, naša (fCrtn. . .. magal. Bal sem se, da ga spla-; murva daje tako prijetno sen- 8 , , „ šim, in sem dušil krike, ki so mi co ... Bigostva je več vrst. V eno kipeli v goltancu. Veselil sem se Oče je živali zbrisal vlažni taklh sPada Ivan Jontez- °n se njegove moči: pred njim je vse prah s kopit in debelo z mastjo > v5fPrežel v ^vr^yu do Ti-lezlo narazen. Toda leopard je namazal krvavo mesto: ta' De«lemira o demokraciji, o delal velike in večje skoke; do-1 — Odpočil si bo, rane se bodo dostojanstvu človeka in o prehiteval je ... dohitel. Dvignil zacelile; midva pa na njivo, do-sem- se na prste in si grizel ust- kler še ni vročine namreč ne več kot do štiri dni rtoi»nke vse križem Jugoslavije, v (ee nova Jugoslavija pri- "INFLACIJA" Načrti, ki vodijo prav gotovo v novo setovno vojno (Konec s 1. strani.) Vprašanje, "čemu je to potrebno"? Odgovor: Zaradi politične "a gresivnosti Sovjetske iveze ter njenih ekspsnrionističnih ciljev, vsled naraščanja intemacional nega komunizma in "masivne ruske oborožene sile, in dalje, saradl njene taktike osvajanjs kosom zs kosom, ker vse to pov zročs možnosti zs eksplozijo v novo svetovno vojno. Kaj naj bo v tog s Zed. držav v tej stmesferi? Na to vprašanje državni department omenjeni novinski a-genciji odgovarja, da so dogodki zadjih dvajsetih let dokazali, da se naša dežela ne more umakniti kot kak puščavnik kam v samoto in se izolirati pred vsem svetom. Izkazalo se je, da obramba te dežele in zapadne Evrope je možna le v skupnosti, kajti njena obramba je ob enem naša obrani I m nice. Zdelo se je, da so leopardo-ve šape že lopnile po kozorogo-vem hrbtu. Zamižal sem — nenadoma pa sem se ves vesel oddahnil, kakor da sem se sam iztrgal iz leopardovih krempljev. Kozorog je v zaletu preskočil okop naše hiše in telebnil na dvorišče. Leopard je odskočil od okopa in se potopil v globel. Zlezel sem s strehe in zbudil očeta: "Kozoroga imamo! Leopardu je ušel!" in sva stekla na dvorišče. Obršje murve se ;e že kopalo v jutranjih žarkih in listje je šumelo ko da pritrjuje mojim besedam. Kozorog je negibno ležal pod murvo. Izpod sprednjih kopit se je cedila kri, se nabirala v lužo in se lesketala v naraščajoči sončni svetlobi. Z očetom sva stopila bliže. Ves zasopel sem šepetaje pripo-veval očetu, kaj sem videl s strehe. Oče Je molče prinesel iz veže vrč Vode in Jo zlil kozorogu na noge in vrat. Kozorog je zadrh-tel, dvignil glavo in naju pogledal; njegove oči so bile kakor dve okajeni luni in te oči so naju spraševale, kaj je prav za prav z nJim. Oče je položil roko na njegov mokri rog, z drugo roko pa ga je pobožal po čelu. • — Le leži, leži, ne boj se, midva nisva leoparda ... Očetov glas je zvenel prisrčno in toplo. 2ival pa mu vseeno ni Vnovič sem napolnil bučo do roba z vodo in z očetom sva z vedri in motikami odšla in se zdaj pa zdaj ozrla nazaj proti murvi. Ko sem pomagal očetu pri delu, sem ves čas govoril o kozorogu in leopardu tei spraševal: — Oče, ali bo, ostal pri nas, kaj ne. da ga ne bomo izpustili t Oče me menda ni slišal, jaz pa sem le silil vanj, nakar je zamišljeno dejal: — Ne, ne bo hotel ostati pri nas. Dolgčas bi mu bilo po gorah. Skoda, mlad je, koža je le-<>a, pa ga morava vseeno izpustiti. Pogumen je, smrti je ušel, ne smeva ga imeti ujetega. — Pa bo sam še prišel k nam, mar ne? — Ali bi ti na njegovem mestu prišel? — je skoraj ostro vprašal oče. — Seveda bi prišel. — Ne sinko, ne bi prišel. On Je vajen svobode, ostati mora močan, da ga ne pograbi leopard ..'. Očetove besede so ml bile nerazumljive. Prepričan sem bil, da bo kozorog še prišel k nam, ko se bo zjutraj napil vode. Saj smo prijatelji! Kar videl sem ga, kako se bliža ograji in se oglaša, nakar skočim jaz s strehe in mu hitim odpirat. prosti krščanski morali, v katero veruje. V Plain Dealer ju v Clevelandu ima (dne 24.) julija dopis, poln srda do jugoslovanskih Tltdvih "klavcev". Zgraža se nad državnim departmentom. ki je pričel škiliti v Beograd s prijaznejšo roko. Naj Tito pogine v lastni godlji — ne ga vleči iz nje, pravi Jontez. Ne pomagati Titu, ki je dal 1/1945 pomoriti 10,000 slovenskih domobrancev, šla med dva ognja. "Ameriška domovina" se veseli kar na prvi strani, kako bodo ljudje njenega mišljenja prišli do vladnih arhivov in preiskali kdo je kaj dobil in čemu. Jugoslovanska glasila Kominforma v Zed. državah in v Kanadi jo v tem mišljenju podpirajo. Razlika je le, da mislijo oni prvi priti k arhivom in preiskovati. Skof Rožman, dr. Miha Krek Rev. Gabrovšek itd. pa' bodo bržkone ostali kar tu in se tolažili, da se bo tudi druga (kominforma l^Dljit^nekega dne razletela in potem pride njihov čas. Pa ga ne bo. Nekdanja slovenska ljudska stranka je stvar zgodovine in stare Jugoslavije pod Karadžorži ali pod nekdanjimi katere so Angleži poslali iz Koroške nazaj v Slovenijo. Pribe- Korošči, Pašiči, Radiči in Mač-žali so na Koroško zaeno z Nem- ki ne bo mogoče obnoviti. Ali ci, ki so tiranizirali slovenski narod, česar pa koprivnati Jontez ni hotel povedati. Niti se več ne spominja osvobodilne borbe, katero je med vojno poveličeval, sedaj pa pretaka solze za one, ki so vsled kolabora-torstva z okupatorji po zmagi zaveznikov bežali, ali pa bili obsojeni vsled vojnih zločinov. Sicer pafse v državnem depert-mentu v takih stvareh ravnajo kakor jim bolje kaže. In prsv gotovo je omenjeni Jontezov dopis sam na sebi dokaz, da takega "državnika" ln kritika po vetru ne more nihče smatrati za "eksperta" v vnanjepolitičnih zadevah. Španski Franko je v civilni vojni in pozneje s sodelovanje Hitlerja in Mussolinija poklal nad desettisoče Spancev. Na tisoče jih je ugonobil v zaporih. bo ostala ta, ki je že druga, po prvi svetovni vojni, kajti če gre sedanja v polom, tretje ne bo. Ko je stalo sonce navpično Njihov edin greh je bil, da so se zaupala in se je otresla njegove nad glavo, sva do večera ptene- borili sa obvarovanje republike, roke. hals z delom in se spustila e — Prinesi vrv, — je dejal oče globel; vsa potna in prašns sva drugače se bo po neumnem se umila in se napila vode poškodoval. Leži, leži In ne plaši se ... Oče je privezsl kozoroga za roge k murvi in dejal: Tako, zdaj mu daj pa še Oče je napolnil obe vedrici in krenila sva navzgor, čimprej sem hotel vedeti, kako je s kozorogom. in mu naliti polno bučo sveže vode. Nestrpno sem stopil ki je bila demokratična in bi še obstojala, ako ne bi bile "zapadne demokracije", vštevši ameriško vlado, Uko "nevtralne", ds je bilo Franku in njegovemu fašizmu v korist. Kardinal Spelli man ie Franka v Člankih opisal za globoko vernega Človeka in za Komunistični vodje na obravnavi že nad todom mesecev Enajst vodilnih ameriških komunistov, ki so bili obtoženi zarote za nasilno strmoglavljenje zvezne vlade, je pred sodiščem v New Yorku že nad sedem mesecev. Obravnavi predseduje zvezni sodnik Harold R. Medina. Advokati justičnega departmenta in obtožencev jo zavlačujejo kolikor največ morejo. Sodnik Medina se večinoma jezi le nad zagovornike obtožencev, dasi zavlačevanje obrambi saj gmotno ni v nobeno korist, ker stanejo taki "špasi" obrambo na tisoče dolarjev vsak teden, še več pa zvezno vlado, ker ima več ljudi uposlenih in pa drago plačane odvetnike. Materialni interesi ne delujejo avtomatično; če bi bilo tako, bi ne bilo nobene politike._V. Marcu. \ A Ym—lov Weekly Develed le Hie Inttrtil of the Workers • OFFICIAL OftOAN OF i. S. F. ond Its Educational bureau PROLETAREC IDUCATION ORGANIZATION COOPIRATIVK : COMMONWEALTH Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.,August 3, 1949 Franco's Revenge A Friend on the Spanish-French frontier informs us: As was feared, Franco s defeat in the United Nations has unleashed a new wave of terror in Spain. Franco was infuriated by his inability to get the U. N. to open its doors to him and also by the refusal of the Export-Import Bank to give him the millions of dollars he needs to ovAcome the economic crisis which is stifling him; and he is taking out his ill-humor on the Republicans. The most sensational of this new series of atrocities was the hanging of fifteen guerrials in the villages of Sella and Ralleu in the province of Alicante. The State Department at Washington must have had knowledge of this crime, since it was discovered by an employee of the United States consulte. The Spanish authorities, fearing an American protest, have kept absolutely silent about it, and so have the press and radio. Prisoners are again being beaten so brutally that many are committing suicide. The moderate Socialist Nicolas Redondo, after having been barbarously beaten, jumped out of the window of the police station at Incechu in Bilbao when he was asked to make a statement betraying his friends; both his legs were broken and he will be an invalid for the rest of his life. In Larrinaga in Bilbao another moderate Socialist whose name was not given me threw himself out of a prison window and was killed. A militant trade unionist named Axpe was driven mad by the beatings he received anc taken to the asylum at Zaldibar in the Basque country. We get this news from the Basque country because it is only half an hour distant, but surely the same sort of thing is happening in the rest of Spain without our hearing of it. The Falangist radio, which until recently combined attacks on Great Britain with flatery for the United States, has now begun to attack the bankrupt American economy with as much vehemence as even Moscow could show.—From the Nation. ience Shorts Some sunflower seed yields 30 per cent of its weight in edible oil. Business Men Forget This Threat We are indebted to the A.F. of L. Labor's League "Reporter" for these figures: At the bottom of the depression in 1932, farmers "net income" totaled $1.8 billion, workers' wages $30 billion, and business reported a total loss of $3.4 billion. In 1948, net farm income was $18 billion, workers' wages totaled $134 billion, and business profits $19.7 billion. In short, business men lose when farmers and workers are impoverished, and prosper with farmers and workers. Too many business men still talk and act as though they do not know that simple truth.—Labor. PEOPLE DO IT By Hsnry Jonet FEMALE politicans are fickle too: Remember a few weeks back that story of the lady legislator in Idaho who accepted a proposal for marriage from another legislator on the floor of the House? Well in between she got to talking to the reporter who came to get the tory and has gone and married him. When that's the way of it, why be surprised at what happened to Taft-Hartley, or postpone the remedies to making some more proposals and getting some more promises in the next election? The simple fact is that we have this kind of law because we have aa incompetent labor movement that can be as at present organised little more than a nuisance to everybody, including its own members. Change that to an effective, co-ordinated, determined labor movement, and we won't have to worry about the fickleness of politicians, male or female. You might fix things up so hunky-dory that even your wife would love you. • e e INSURANCE firm in Cincinnati has dusted off an old sign now that we are getting back to normal, saying that when girls get married they must quit their jobs. Maybe executives don't want to get into arguments with ther husbands. In other firms where the boys and gals are organized, they have seniority provisions and can even get married if they want to—and can find anyone to say "I do" of course. e e e CURRENCY, says Senator Humphrey, ought to be printed on union made paper. That's O.K. as far as it goes, but it doesn't go very far, Something might be done to make what those dollars are a bit clearer. Whenever I run into two people who counted they understand economics, I ask them what those dollars are, and always it ends up an argument between the two, and leaves me none the wiser. But as I see it, either they represent something valuable or they don't. If they do, it is something workers have made, and while talking of putting a union label on the dollar, it might be a good idea to decide upon putting some explanation either that this is a device to make sure that thosr who labor and produce wealth get it, or to make sure that they don'1 get it. I'm not asking the Senator* to fix up the economic system —-I'm just suggesting that in the general interest of honesty and proper labeling, those green^ piece; of paper ought to say frankly what they are, one way or the other. • e e PUBLIC AFFAIRS Institute reckons "we" lost $13,000,000,000 in the first three moatha of this year In the wealth that did not get produced because tbe workers who wenld have liked to have jobs producing it did not have Jobs. This is loss to people. Outside of that picture lies the other fact that this i ate of production means U. S. government would have got $2 billion more than it spent, instead of spending $1.5 billion more than it gets in this year as the result of unemployment. It costs a lot to keep corporations in our manger. MANILA is the "guntoUngest" city in Asia. There are at least 500,000 firearms loose in the Philippines, of which only one in seven is licensed or under permit. The countryside is an armed camp what with guns left over from the war and 70,000 small arms imported since beginning of 1948. The government does not recognize this right of the people to bear arms and is somewhat alarmed about it. They need not be too alarmed; while the rods may heel some racketeers, what it takes and all it takes to get rid of exploitation is solidarity among workers, e e e PRINCE Chichibu, Hirohito's oldest brother, says Ja.ian has too many gods already, and the spread of Christianity would only complicate their lives. Perhaps it has not been explained that in the countries where the Christian faith predominates. that complication is avoided usually by forgetting all about it except for ritualistic purposes. The Christians can lie and cheat and kill each other with even more spirit than their pagan brethren. So that's another needless worry the Prince has. \ e e e CONGRESSMAN Irving, wno got elected from Missouri's Fourth District last November, is also president and business agent of the Hod Carrier's Local 264. He seems to have taken the admonition given by almost everybody except us that "labor ought to get into politics" a bit more seriously than his members relish. He raided the union treasury to get the funds to put lim in, and perhaps for other purposes as well. With this start he nay go on to become a statesman, for that term of honor has been iefined to mean "a successful politician who is dead." One member lid try to knife him. —From Industrial Worker Blind pedestrians have the legal right of way over motorists in 10 American states. ★ Without magnetic metals, there would be no telephones and no electric lights, and practically none of the modern conveniences. * Jewelry stamped with the ab breviations Plat, Pall. Irid, Rhod or Ruth contain respectively platinum, palladium, iridium, rhodium* or ruthenium. ★ Older people, who do not drink enough milk to supply the calcium needed for the bones, can get this mineral from cheese, ice cream and bread made with dry milk. * i Orthonol is a new nickel-iron magneUc material, developed by the U.S. Navy Ordnance Laboratory. that is said to be superior in magnetic properties to all earlier magnetic materials. * The frequent high winds of the Great Plains area did little damage when it was only an Indian hunting ground, merely waving the tall grasses on which the buffalo fed; today, they do much damage because of plowing and overgrazing. ★ . Wormwood is the source of an oil used externally to warm muscles. ★ Magnetic metals make possible the transfer of electrical energy to mechanical energy. ★ India is to have a new aluminum production factory; the country is said to have a plentiful supply of suitable domestic bauxite. if Lady finger potato, still grown as curosity in the United States but of practically no commercial value, is about the size of a short, stubby finger of a man. ^ ★ A man-made shipping channel 50 miles long, connecting Houston. Tex., with the Gulf of Mexico, is responsible for that city being perhaps the third ranking deep-sea port in the United States. ★ Vermiculite, a mineral that expands greatly and permanently by heat treatment, is widely used in making lightweight concrete; it is found in several places in America, but the principal supply comes from Montana. if America imports tea wastes from China for the manufacture of caffeine. ★ Texas. Louisiana, California and Oklahoma rank in that order in the production of natural gas. THE MARCH Or LA*OH /few jerssy prohibits ikb oiu\'----------- VJRT OP MILK WHORE t JOA M.. "WE LAW ISTW* remrCPTME TPAH«Tt*3 TSTbll^iCT unom* moors tt>_____ Routines fwmilkd«Cirs. c?h03e arb as many U LAWyms as Doctors ■NINE u.6..(tooocjf __ Nmqnn-maoh insurance was first oP^srnS?oF ,9tB*fR7HE MEDICAL AS30CIAT lO^T'/SfTER British meocal as&xmtk* rev*rsii> its stand amd in .t^I^S^SSS jTjr.- UP9< THE UMIC* — — r TABli »M THE HAT OR CAP W BUY- IT IS tOUR ASSURANCE OF HlSH QUAUTY AND •jP/.O Wife: "Before we were married, George, you used to give me the loveliest presents." Meal Ticket: Who ever heard )f a fisherman giving bait to a fish after he caught it?" To encourage peanut cultivation in the Dominican Republic, agricultural machinery is being made available by the government to farmers at a nominal charge. if The United States is the largest user of apparel wools in the world, consuming 1,000.000,000 pounds annually, of which some three- fourths are imported. . ★ Radar location ability is said to be possessed by electric eels; they have poor eyesight and live In murky waters but seem always to be able to locate their prey promptly. ★ Calabar beans, from which a drug is obtained, grow wild in Liberia; natives gather the beans from the inland bushes on which they grow and carry them in head-loads to the ceast for shipment to Europe. ★ The principal food of wild hawks is destructive rodents, not chickens as many believe. Profit Systom Broods Graft Charges of improper use of official information, involving at least three high military officials, one of whom is Maj. Gen. Harry H. Vaughan, President Truman's military aide, are now being investigated. Vaughan still functions on the "right hand of kings," but the other two are under suspension. The charge is that these members of Army "Brass" lined their own pockets by assisting in securing business for cerU}n concerns for a commission said to be 5 per cent. _ Wl ''U A I- Our chief purpose in commenting about this episode in > the Truman administration is to forestall the charge—which fetjri^ most certain to be made by defenders of the private-profit system—that crookedness in public office is what can be expected whenever busif|esp is conducted by government instead private persoqa and corporations. To attack that charge in advance, we assert as a self-evident fact that if these Army officials acted like grafters It was becapae they were corrupted by private profit-seeking business. , ?> It is in order to remember that in all cases of bribery thege are two parties. There is the bribe giver and the bribe taker. Unfortunately, most people think only of the taker (often envi-ouisy> and tend to forget all about the person or group fhat, as a giver of bribes, is the prime mover of private and official corruption. Basic to crimes of this sort is the desire for profit. That is true in every case. The only possible reason for offering 5 per cent to anybody for his services is the belief that those services will bring in more than that. There is no gain-saying the charge that the private-profit economy places the interesu of the individual in direct and inevitable conflict with the welfare of society. We saw how that conflict resulted in a tremendous national debt during the war when private business used the nation's plight as an opportunity to rob the general public (legally, be it said to the discredit of us all I of profits that make 5 per cent look like "chicken feed." —Reading Labor Advocate VOL. XUV. Putting the Owners on Short Time In these days of rising unemployment and short working weeks it is highly interesting, to use a mild and hackneyed word, to ponder the significance of the United Mine Workers' decision to limit is members to a three-day working week. By rule and custom, the shortening of the work-week invariably has been the owners' prerogative. The bosses said when workers should rest and when they should not work at all. Now the miners call the tune. That the bosses are outraged by this shift of "Jurisdiction" is not surprising. The miners are changing things about. In effect their decision is a case of putting capital on short time. And, if there is any justice in the world capital will get short pay just as surely as workers do when they work less than a full week by orders of the capitalists. However, we don't believe that the owners will see things in that light. Such "fixed charges" as interest on investment will remain as before if they have anything to do with it. But why an investment that is only half-employed should get full rewards is something that can't be explained by the rules under which workers are paid. It seems to us that the owners had better be careful about levying full charges against the public. Mr. John L. Lewis is watching them and if they insist upon collecting full-time profits for half-time work, then he will have a perfect reason for claiming the same kind of treatment for the workers he represents. Cutting the time of capital may prove to be only the beginning of a real change. The next step may be for all the workers to discharge their private employers from all future "service." They cen do that, and save what the private owners take out of labor s product, by socializing the industries of the nation and operating them themselves. That's something to think about between now and the next national election.—Reading Labor Advocate. How Many'Commandments'? How many "commandments" in the Bible? Ten? Maybe you, and a judge in England, are right. And maybe wrong. An 18-year-old British boy came before the judge and claimed exemption from the military draft, ,on religious grounds. To test the boy's religious knowledge, the judge asked him "how many commandments are there?" The boy answered "twelve." "Wrong," said the judge, and denied the boy's claim for exemption. Now comes a Montreal "Star" editorial and says "the judge was wrong and the boy right." For this reason: "The Gosepl of St. Mark, Chapter XII, tells about a discussion Jesus had with a scribe." In this discussion, Jesus said: " Thou shait love the Lord thy God with all thy heart, and with all thy soul, and with all thy mind, and with all thy / Strength: this is the first commandment. " 'And the second is this: Thou shalt love they neighbor as thyself. There is none other commandment greather than these.' " "The two commandments, added to the familiar ten handed down from Mount Sinai," the "Star" says, "make twelve commandments in all." And the two supplied by Jesus are the most important of all!—Labor. MAIL ORDER INSURANCE OFTEN WORTHLESS; HIDDEN JOKERS Thousands of people each year buy seemingly cheap accident and health insurance by mail from obscure companies who frequently make misleading promises or have hidden jokers in their policies that make them almost worthless. Alfred Bohlinger, New York State deputy insurance superintendent, estimates that of all acci- Getting Less Back WASHINGTON. — During April and May, 1040, Imports to the U.S. were running nearly 10% below the monthly average for 1048, the Commerce Department reports. Ex* ports remained about the same. Women Solons Women sre gaining ground in law making bodle«. The Women's Bureau of the Labor Department reported that 217 members of the fair sex are serving in state legislatures this year. dent and health insurance sold by mail, some 20 per cent is sold by companies who mislead the buyer as to the worth of his policy, or neglect altogether to 0ay- valid claims. California Insurance Commissioner Wallace K. Downey has reported that 70 per cent of the complaints his department gets concern unscrupulous practices in selling accident and health policies. , 9 Flagrant Tricks One of the most flagrant tricks used by the mall order companies, said Bohlinger. is to exagerate the number of illnesses on which they pay benefits They advertise a long list of such illnesses and accidents, but some are simply the same illnesses under different medical names, and others are so rare as to be practically non-existent. REFLECTIONS By Raymond S. Hofsss Bohlinger warns that they some times also advertise "full hospital coverage" when actually it is so limited as to be valueless. Another trick is to advertise "no medical exam." Many customers therefore fail to list some previous illnee* because they think a complete list is not> important, or they think they're getting away with something. If full medical record it not listed, the company can then claim misrepresentation and refuse to pay benefits on later illnesses. Since many of these companies are licensed in only one state, if a person doesn't collect what he thinks he should, he ls forced to go to their state to sue, which is something the average person has neither money or time to do. Farm and,Business Income The following figures, simple as they are, tell a big story: In 1932, the net farm income in the United States amounted to $1.8 billion. Workers wages totaled $30 billion. Business profitf after taxes were minu* $3.4 billion. t In 1948. after 15 years of liberal, progressive political and economic policies in Washington, net farm income amounted U $18 billion. Workers1, wages totaled $134 billion. Business profiti after taxes were plus $19.7 billion. The interdependency of farmer, worker and businessmen is obvious to all except those who live behind a mental iron curtain. NOW IF WE had lost the war things would have been different Why American workers would have been virtual slaves if Hitler had won. Can you imagine! Tribute would have been the word. All the products of American industry and "know how would have been subject to a levy for the benefit of Europe. Workers in this great nation would not be permitted to work at all unless they "came across" with the handouts that the Fuehrer would surely have demanded. No matter how efficient our ma chines and how productive our workers, the American people v^ould not have been permitted to have the homes they needed for decent family life. Everybody would be just too busy making things for the rest of the world; we just wouldn't have the time to supply our own needs. And even if we doubled our production the demand for war "indemnities" and "reparations" would have been increased by just that much. Next thing we'd know we'd find our own government going into a hole, with a mounting national debt and a deficit oudget. But the demand for tri-oute would continue just the same and we'd have to pay—if we'd tost the war. BUT "WAIT O N C E" — as the Pennsylvania Dutchman would say. "Isn't that exactly what has been taking place ever since our •victory?" It sure island President Harry S. Truman is taking advantage of every opportunity to tell the American people that they must keep right on working for Eurbpe snd for Asia and for all other parts )t the world that are "under-de-veloped." Why Mr. Truman even used a Shriners' convention as a sounding board for the idea that we've got to contiwue to stand and deliver. Se what? Why is It that we now are doing so many of the things that we'd have had to do if HiUer had made good his plan to con-quor the world? then forget all about what this column has said about the war and think hard about the kind of economy that this nation's policymakers arc trying to save. Bear in mind that this is a capitalist economy; that it is privately owned; that it functions for the profits of owners; that to get those profits workers must produce surpluses above and beyond what the nation needs and owners must find markets into which those surpluses can somehow be dumped. That will help you to understand why it is that, as a capitalist eolumnist put it, "any and all means" must be employed to get rid of the surpluses which American workers produce but which they dare not be permitted to use if the private owners of our basic industries are to operate for profit. You want a job, don't you? Weil, unemployment is rising just now in spite of the fact that billions of dollars worth of the stuff your labor creates have been given away. But what do you think would happen to American jobs if we stopped paying tribute — or, if you prefer, — stopped financing a cold war to prevent, the spread of communism? No, we've got to keep on paying for our jobs if we are to keep them. And if we are determined to keep the capitalist private-profit economy too. Beyond The Heights fey HAVA KRASCOFF The immediate scene is stone and sand and weed. Inferno fumes and noise torture the dust-dim air, And woman and child move Shadowed By pestilence and want. But beyond! Beyond are the blueing heights. • The heart leaps after the ^yes Which swoop ,up and cling, to the freaks: I must follow . . . Bui the keepers of the lofty spaces Hold me at the outer gates. Down below," they advise, Oit of sand and stone and weed And wonun-and-child tears Do you want t d\ k now? Well, I You will fcshlon your admittance.'