jjjjjrrrrrrrr~~-.......
Izbaj« vsak
Issued dallj ezeept
Sundajrs and Holidajs.
PROSVETA
• . GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE >
LETO—VEAR XXXV.
Cena llsU )« $0.00
matter January iS. IMS. at tha post-attlaa
th* Act ol Consram ol Mareh S. 1ITS.
CHICAOO 23. ILU TOREK. 13. JULIJA (JULY 13). 1943 led for lp seetion 1103. Act of Od. 3, 191T, authorised on June 4. 1918.

Uredniški ln uprevniški prostori: MOT South Lawndale Ave.
-Office of Puhlica Uon: 108T South Lewndale Ave.
Telephone, Rockwall 4904 ..........................
SuhacriDtlon 86.00 Yearlv
ŠTEV.—NUMBER 135
Deset italijanskih mest padlo na obrežju Sicilije
Zavezniški stan v severni
Afriki. 12. julija. — Ameriške, angleške in kanadake čete so v prvih treh dneh po invaziji Sicilije okupirale deset mest, ki uključujejo pomorska ali letalska oporišča. Med okupiranimi mesti so Sirakuza, Avoia, Noto, Pachino, Scogglitti, Gela, Licata, Ispicia, Rosolini in Pozzalio, Vsa ta mesta leže na južno vzhodnem obrežju otoka. Zavezniki so tudi zajeli veliko število ujetnikov in v'nekaterih krajih so prodrli petnajst milj daleč v notranjost Sicilije. Italijanski civilisti se podajajo brez odpora in z veseljem opravljajo delo v lukah za zaveznike.
Zavezniški slan, Afrika. 12. julija.—Zavezniška letalska sila, ki je odprla pot napadu in invaziji Sicilije, nadaljuje z bombardiranjem osiščnih militarističnih naprav ne samo na obrežju, temveč tudi v notranjosti otoka. Komunikacijske zveze so tarča strahovitega bombardiranja iz zraka.
Bombe, ki so Jih vrgli ameriški letalci, so razbile železniške naprave v Cataniji na vzhodnem obrežju Sicilije. Čez 80 ton bomb je padlo na to mesto. Čez sto bombnih napadov je bilo izvršenih na letališča, ki so še v osiščnih rokah.
Ameriški in angleški bombniki so napadli konvoj italijanskih in nemških motornih vozil pri Aufjusti, na vzhodnem obrežju. Bombe so razbile mnogo motornih vozil. Po napadu na konvoj so bombniki sipali bombe na parnike in ladje v bližini Sicilije.
Jadralna letala stalno dovaža-jo nove čete v Sicilijo. Ta so se izkazala kot uspešno sredstvo
pri invaziji otoka.
Dejstvo, da se italijanski in nemški protinapadi ie, niso razvili, dokazuje taktično zmago zavezniške sile v prvih fazah ope racij v Siciliji BranUci otoka so bili popolnoma presenečeni kot posledice masnega dotoka zavezniških Čet.
Militaristični krogi vidijo možnost osiščnih protisunko^ ki lahko pridejo vsak čas. Pri dosedanjih operacijah so zaveznici naleteli le na neznaten odpor >> strani italijanskih obrežnih fctiaa Zavezniška okupacija treh Klavnih osiščnih letališč v Siciliji se smatra z* velik uspeh. Američani, Angleži in Kanadčani /daj drže potici j« v krojih, k]er so vode na obeh straneh— •Jonsko morje vibodno in pod Messinako ožino in ob obali Sredozemskega morja na zapadu.
Bern. Švica. 11 Jul—Berlin je <i*nes naznanil, da bo obramba •Sicilije skupno podvzetje osišč-' sile. Iz poročil, ki prihajajo s"m, je razvidno, da nemško pove Ijstvo in ljudrtvo posvečata posebno pozornost Siciliji in da smatrata zavezniško invazijo te-Ra Italijanskega otoka zs ustanovitev druge fronte v Evropi.
lierlinski radio je priznal za-<»tne zavezniške uspehe v operacijah v Siciliji in da je letalca sila igrala glavno vlogo v invaziji.
Woahlngto®. D. C. 12. jul — Predstavnik vojnega departmen-
)e dejal, da je zavezniška in-vrijtka sila iavojevala prvo »mago v bitki za kontrolo Sicili-
Zavezniška letalska sila, ki je odprla pot in vaziji Sicilije, bombardira militaristične naprave in komunikacjske zveze. Berlin priznal zavezniške uspehe v operacijah na italijanskem otoku.—Moskva poroča, da je ruska armada odbila napade nemških tankov na fronti med Orlom m Kurskom in zadala strahovite udarce sovražniku.—^Ameriški in avstralski letalci izvršili nove napade na japonske baze .
je, zaeno pa je izrekel svarilo, da bodo operacije zahtevale velike žrtve od obeh strani, ko se bodo razvijale. On je naglasil, da so dosedanje operacije demonstrirale sijajno kooperacijo in koordinacijo zavezniške sile na kopnem, morju in v zraku.
London, 12. jul.—Poročilo iz Moskve pravi, da je ruska armada na fronti med Orlom in Kurskom zdrobila napad 400 nemških tankov in zasedla dve naselbini v protinapadu v nekem sektorju tč fronte. Nemci so vrgli vso razpoložljivo udarno silo v napade na ruske pozicije ob 165 milj dolgi črti, a so bili vrženi nazaj z velikimi izgubami.
Drugi ruski komunike trdi, da so Rusi včeraj razbil} in poškodovali 163 nemških tankov in sestrelili 31 letal. Skupno število tankov, katere so Rusi razbili ali poškodovali v sedmih dneh nemške ofenzive, znaša 2500. V tem času so ruski letalci uničili 1068 nemških bojnih letal. Oi začetka ofenzive so Nemci izgubili"! 43,900 vojakov v bitkah z Rusi.
ZavesnUkl stan. Avstralija. 12.
jul.—Ameriški in avstralski letalci so izvršili nove napade na Mundo, japonsko bazo na otoku Nevv Georgia, se glasi uradni komunike. Letališče pri Kahilu, otok Bougain vlile, je bilo tudi tarča bombardiranja iz zraka. Čez sto ton bomb je treščilo na obe letališči v zadnjih 24 urah.
Okupacija Munde je glavni cilj ofenzive, katero je začel general Douglas MacArthur, poveljnik zavezniške sile, proti Japoncem zadnji teden. Ameriške čete se bližajo Mundi z dveh strani in prve so oddaljene od nje le dve milji. Napoved je, d# bo ta japonska baza kmalu padla.
Francoski uradniki dospali v Aliir
Alžir, Alžerija, 12. jul.—Več francoskih uradnikov in vojaških častnikov, pristašev gene-rala Charlesa de Gaulls, je dospelo sem iz Londona. Prihod je povezan s splošnim premeščanjem osebja generala iz Anglije v severno Afriko. Med onimi, ki ao dospeli v Alžir, so podad-miral Thierry D. Argenlieu, generala Beynet in Valin in Jac-ques Soustelle, načelnik De Gaullevegs časniškega biroja v Londonu.
Korporacija od ns hala v opoziciji proti uniji
VVashington, D. C., 12. Jul.— Korporacije U. S. Steel je odnehala v opoziciji proti jeklarski uniji, včlanjeni v Kongresu industrijskih organizacij, in izjavila, da se ne bo upirala proviziji v pogodbi glede*zaščite delavskih pravic. V tem amialu je obvestila vojno-delavski odbor.
Jugoslovanska vlada odobrila Petrovo zaroko
London. 12. jul.-^Jugoalovan-ska u bežna vlada je odobrila zaroko kralja Petra z grško knegi-njo Aleksandro Peter je star 19 let. njegova zaročenka pa ŽS tet.
Vojni tajnik Stimson v Londona
Važna posvetovanja z angleškimi voditelji
12. julija.—Ameriški vojni tajnik Henry Stimson je dospel sem z letalom, se glasi u-radno naznanilo, ki tudi omenja, da bo imel važne razgovore s premierjem Churchillom in drugimi angleškimi voditelji. Njegov obisk je morda povezan z zavezniško invazijo Sicilije in drugimi koraki, ki jih podvza-me poveljstvo zavezniške sile v akcijah, katerih cilj je osvoboditev Evrope.
Značilno je to, ker je Stimson prišel v London 48 ur po izkrcanju ameriških, angleških in kanadskih čet v Siciliji. Izgleda, da hoče on biti v bližini bojišč, na katerih bo padla odločitev v tej vojni. Možnost je, da bo Stimson odpotoval v Afriko.
Naznanilo pravi, da se je vojni tajnik na svoji poti iz A-merike v Anglijo ustavil na Islandiji, otoku, kjer se nahajajo ameriške čete. Z njim vred so dospeli v London general A-lexander S. Surles, Harvey H. Budy, njegov posebni pomočnik, polkovnik S. Wright in William Ford.
Truplo poljskega prertttšffa pripeljano v London
London, 12. jul.—Truplo generala Vladislava Sikorskega, predsednika poljske ubežne vlade, ki se je ubil v letalski nesreči pri Gibraltarju 4. julijo, je bilo pripeljano v London. Prišlo je z vlakom na glavno londonsko postajo iz Plymoutha, kamor ga je pripeljal prejšnji dan poljski ruAilec Orkan. Člani poljske vlade, predstavniki angleškega kralja, premierja Churchilla ln drugi visoki sngleški uradniki ter častniki so bili na postaji. Truplo je bilo potem odpeljano v glavni stan poljske vlade, kjer bo ležalo na oidru do pokopa na poljskem vojaškem pokopališču.
CETNlSKA ARMADA pripravljena na akcijo
Nemci grada trdnjave V Jugoslaviji
VELIKO RIZBURJE-NJE V BOLGARIJI
Kaira Egipt, li jul —General Draža Mihajlovič; poveljnik četnlške armade, in ljudstvo po o-siftču okupirane Jugoslavije, sta uverjena, da bodo zavezniki in-vadirali Jugoslavijo in druge dele balkanskega polotoka v tem letu. Tako sta Izjavila dva jugoslovanaka letalska častnika, ki sta pravkar dospela sem po uspešnem begu is nekega taborišča v Jugoslaviji. .
Letalca sta povedala, da je četniška armada okrog 200,000 mož pripravljena na akcijo in da bo udarila z vso silo po o-siščni okupacijski sili v momentu, ko se zavezniške čete izkrcajo v Jugoalaviji. Nemci se zavedajo nevarnosti invazije in vročično grade trdnjave in u-trdbe.
"Prebivalci Jugoslavije so u-verjeni, da Čas, ko zavezniki u-darijo po Balkanu, je blizu," sta rekla letalca. "Kljub ogromnim izgubam, katere je utrpela Jugoslavija, je njena udarna sila še vedno močna. Dokaz je v napadih na oaiične vojaške posadke in razbijanju komunikacijskih zvez. To dejstvo je značilno, ako ae upošteva osiščni teror v okupirani Jugoslaviji. Nemci, Italijani, |Udžari, Bolgari in Paveličevi ustaši so poklali čez milijon ljudi, požgali in razdejali mnogo mest in vasi in odvedli več sto tisoč oseb v koncentracijska taborišča, a kljub temu niso zstrli odpora."
Letalca sta dalje razkrila, da se nahaja najmanj šest nemških divizij, čez sto tisoč vojakov, v Jugoslaviji. Nemci so začeli gra-ti trdnjave v januarju tega leta, ko je osiščna armada v Afriki dobivala strahovite udarce.
Carigrad, Turčija. 12. jul.-Za-veznlška invazija Sicilije je povzročila silno razburjenje v Bolgariji, se glase sem dospela poročila. Razburjenje ae je povečalo, ko so začele krožiti govorice, da so zavezniške čete izkrcale v Solunu, grški luki.
Več tisoč rudarjev še stavka
, Federalni detektivi v rudarskih okrožjih
Pittaburgk, Pa.. 12. julija.-Agentje federalnega detektivskega biroja so dospeli v rudarska okrožja, kjer zbirajo evidenco, ali rudarji, ki se še niso vrnili na delo, kršijo provizije Con-nally-Smlthovega protistavkov-nega zakofa. Okrog 23,000 rudarjev še stavka in 31 premogovnikov je še zaprtih.
Trdi se, da je produkcija jekla padla na 94Vfc% teoretično kapacitete zaradi rudarske stavke. Nadaljnje jeklarne bodo morale omejiti obrat, če se rudarji ne bodo vrnili na delo.
Uradniki petega rudarskegs distrlkta UMVVA v zapadni Pennsylvanljl še ne vidijo nobenega znamenja o ustavitvi "divjih" stavk v premogovnikih jeklarskih korporaclj. Člani nekaterih unij v tem dlstriktu so sicer odglašovali za vrnitev na delo, toda grupe piketov še vedno oblegajo premogovnike. Ti so ignorirali svarila in grožnje, da bodo prišli pred federalno ve-le poro to.
Waahlngton. D. C.. 12. Julija.— Ameriški svet za javne zadeve in uradniki unije UMVVA ao izrekli svarilo pred polomom v premogovni industriji, kl pride po vojni, če ne bo kongres podaljšal veljavnoati Guffeyjevega zakona glede stabilizacije upo-slitve. Ti so za garancijo rudarjem, da bodo delali najmanj dvesto dni v letu v povojni dobi.
Dr. Richard Kirby, raziskovalni direktor omenjenega sveta, je apeliral 9a uradnike UMVVA ln operatorje zs zbližan je in kooperacijo. On je tudi izrekel svarilo, da čaka premogovno in dustrijo in rudarsko unijo polom, če ne bo veljavnost Guf-feyjevega zakona podaljšans.
Domače vesti
Dekle utonilo v jeseru
Cleveland,—Dne 8. juliju jo utonila 20-letna Mary Plntarič v jezeru Erie, ko je rešila življenje enemu svoj[h dveh tovarišev, s katerima je bila v čolnu. Vreme je bilo viharno in čoln je zajemal vodo. Ko so hoteli veslati proti bregu, se je čoln prekucnil in dekle, njen bratranec Larry Cesar in Vlncent Neffleld ao padli v vodo. Ker je bila Ma ry dobra plavalka, je vrgla svoj rešilni pas bratrancu, naj se reši, sama je pa hotela splavati na suho. Med plavanjem jo Je pu vsekakor prijel krč in izginila je pod vodo. Neffleld jo je skušal rešiti, a ni je mogel prijeti, ker jo je voda odnesla. Nato je prišla obrežna straža, ki je rešila oba fanta, ni pa moglu takoj najti dekleta.
le is Clevelanda
Cleveland.—Dne 9. t. m. je naglo umrla med umivanjem oken, zadeto od kapi, Terezija Milič, roj. Hozijan, stara 54 let in doma iz Čerešnovcev v Prek-murju. V Ameriki je živela 31 let in tukaj zapušča moža in pet sinov.—Istega dne je v bolnišnici umrl John Lavrič, star 61 let in doma s Velikega vrha pri Blokah. V Ameriki je bil 38 let in zapušču ženo, sina, bratu in sestro.
za
Tečaji o zadruiniitvu v Severni Dakoti
Bismarck, N. D. — Državna zbornica Je sprejela zakon, ki določa pouk o zadružništvu na državnem učiteljskem kolegiju in univerzi. Tečaji bodo odprti dijakom in oni, kl ae poalužljo prilike, bodo dobili iste kredite kot za druge predmete, katere študirajo na kolegiju in unl verzi.
Is Pennsylvanlje
Unlontovvn, Pa.—Na obtožbo moralnega značaja je bil 6. julija obaojen Jos. Furlan, član društva 326 SNPJ, v plačilo $500 in na pet let "parole" (policijskega nadzorstva).
Unija se zavzela
Apel za preprečenje deportacije
Hitlerjevi
New York. 12. jul.-Sploina mornarska unija, včlanjena v Kongresu Industrijskih organizacij, je na svoji konvenciji sprejela resolucijo ln jo poslala predaedniku Rooaeveltu z apelom, naj ustavi deportacijsko postopanje proti Harryju Bri-dgesu, voditelju unij CIO na sa-padu. Joseph Curran, predsednik unije, je pred delegati izj«-vil, ds je Bridgea človek, kateri Uživa zaupanje delavcev in s katerim bi Amerika mnogo pri-dobils, če mu podeli državljanstvo.
Zadeva Bridgesa je pred federalnim sodiščem, ki bo odločilo o deportaciji, Posebni od* bor, kl ga je Imenoval federalni justični department je valiti zaslišanje proti Bridgesu in v svojem poročilu priporočal de-portacijo v Avstralijo, kje{ je bil rojfo,	'
Konvencija Je poslala kablo-gram premierju Stalinu, v katerem hvali Junaško borbo ruske armade in ljudstva proti Hitlerjevi vojni mašlnl. Kablo-gram vsebuje tudi zagotovilo, ds bodo parniki, na katerih so uposleni člani unije, dovažali orožje, strelivo in drugi bojni mater is I v ruske luke.
Unijo je na svoji konvenciji odobrila predlog glede kampanje za zvišanje mezd mornar« Jem, kl riakirajo avoje življenja pri opravljanju svoje službe. '
Senator Truman naznanil preiskavo
Washington, D. C , 12. Jul,— Senator Truman, demokrat Iz Miaaourlja ln načelnik odseka, ki preiskuje ameriške vojne napore, je dejal, da bo njegov odsek skušal ugptovltl, ali so poročila, da bo na stotine letališč, k^ so bila zgrajena s denarjem ameriških davkoplačevalcev v tujih državah, poatalo lastnina teh držav šest mesecev po končanju vojne. Preiskavo boata vodila senatorja Meed, demokrat Iz New Vorka, ln Brewster, republikanec Iz Malna, člana odseka. Oba aenatorja boata obiskala bojišča tal
murrayza ustanovitev politične koalicije
Unije naj podpirajo program RooseveU tove administracije
OBSODBA PROTI-STAVKOVNEGA ZAKONA
Pittaburgh, Pa., 12. jul.—Philip Murruy, predsednik kongresa industrijskih organizacij, je naznanil načrte glede ustanovitve politične koalicije, katero naj bi tvorile uhlje CIO, Ameriške delavske federacije in železniške bratovščine in katera naj bi šla v akcijo v prihodnjem letu, ko se bodo vršile kongresne volitve. On je v svojem govoru po radiu izjavil, da je bil temelj za delavsko politično akcijo položen z ustanovitvijo po-sebnegu odbora CIO. Za .načelnika tega odbora Je bil imenovan Sidney Hillman, predsednik unije Amalgamated Cloth-ing Workers, za podnačelnlka pa R. J. Thomaa, predsednik u-nlje združenih avtnlh delavcev.
Murray je dejal, da bo ta odbor skušal pridobiti voditelje u-nij ADF in železniških bratovščin za ustanovitev politične koalicije, Tej naj bi sledilo formiranje delavske politične lige.
"Deluvci in drugi so delno odgovorni za sestavo sedanjega kongresa, ki je pod vplivom re-akcije," je rekel Murrey. "De-• »av« i se niso v zadostnem fttevi-lu udeležili zadnjih kongresnih volitev in s tem pomagali reakciji na krmilo. Iz tega raslogs se morajo unije pripraviti sa prihodnje kongresne volitve ln delati na to, ds bo reakcija poražena, Potrebna Ja delavsks kampanja, ki mora priailit! kongres ' v podpiranje programa Rooseveltove administracije."
Murray je v svojem govoru obsodil Connally-Smlthov proti-stavkovni zakon, ki Je bil sprejet v kongresu potem, ko gs je Roosevelt vetirsl. Na člsne u-nlj Je apeliral, naj lnformirsjo kongresnike ln senatorje o svojem stališču glede narodne enotnosti, inflacije in drugih važnih problemov. Ako kongres ne bo storil ničesar za preprečenje naraščanja draginje, tedaj bodo delavci zahtevali zvišanje mezd. Murrtsy Je udaril po reakciji v kengresti in jo obdolžil odgovornosti za polom ustroja glede kontrole cen.
•m
Sffa članov fašističnega sveta
Masne aretacije v italijanskih mestih
London. 12. jul —Csrlo Scorza, tajnik italijanske fašistične strsnke, je sklical Izredno aejo članov sveta te strsnke, se gla-ae poročila Is Švice. Ta omenjajo, da bodo na tej razpravljali* o krizi, ki Je naetaia kot posledica zavezniške Jnvazije Sicilije.
Vest Is Curlha pravi, da je diktator Muaaolinl apeliral na kralja Viktorja Emmanuela, naj naalovi poaebno poalenieo italijanskemu ljudstvu, ki Je silno razburjeno. Osiščne radlopostaje trdijo, da so ItaliJanaka in nemške čete izvrlile več protinapadov na zavezniško silo v Siciliji ln da ao bili uapetni.
Pororila govore o masnih aretacijah defetistov v Neeplu In drugih ttalijanakih mestih sa-radi Urjenja govoric o skoraj-šnjem porazu Itelijaneke oboro-Aene alta.
PROSVETA
TOREK, 13. JULIJA
0V1 IZ '
naselbin
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT	i
GLASILO DI LASTNINA SLOVENSKE II ABO DNE PODPORNE
JEDNOTE
Organ ©f aad publiahed bj Slovene National Benefl! Sodety
Naročnina sa Združena dršava (Igran Chicaga) la Eaaado 94.00 aa leto. NN ia pol lata. 91 M sa četrt lata; m Chicago trn Cicaro 97je m aala loto. 99.71 sa pel lato; m inoaemalvo NN.
Subscriptioa ralast tor tha United Statea (aiccapt Chicago) aad Caaada 99 JO par rear. Chicago and Cicaro 97JO por reer. foreign
Nekoliko popravka ali dodatka
Clevelanda-V mojem dopisu z dne 25. junija je bilo tudi poročilo o »mrti pokojnega Louisa Rozmana, urednika Glasila SDZ. Med drugim sem zapisal: "Pokojni Louis Rozman je bil poštenjak in delaven človek. V verskih ozirih ni bil prav nič zagrizen. Njegov oče in skoraj vsi drugi otroci so člani natega društva 147 SNPJ. Pokojni Louis je bil urednik Glasila že več let. In bil je dober urednik, dasi menda ni imel višje šolske izobrazbe" itd.
To, da ni imel višje šolske izobrazbe, naj se popravi, kajti pokojnik je maturiral na gimnaziji v zavodu sv. Stanislava, to se pravi v škofijskih zavodih v St. Vidu pri LJubljani. Potem je šel na Dunaj, kjer je po šestih letih absolvira! eksportno akademijo, nato pa prišel s svojimi starši v Ameriko.
Te informacije sem dobil pozneje. O tem ni Lojze nikdar prej pravil ali se hvalil in tudi nihče drugi ne. In radi tega sem zapisal, da menda ni imel posebne višje šolske izobrazbe. Moja stara in poštena navada pa je, ako slučajno napravim pomoto, da jo tudi popravim. Zelja podpisanega je, naj vsi prizadeti vzamejo to na znanje. Drugo ostane, ker je pravilno, kar je bilo zapisano.
Anton Jankovlch. poročevalec.
čili več lepih farm in tudi "zaprte" rove.
Marsikomu je v spominu, kaj so kompanije delale s premogar-ji, kadar so se bojevali za večji košček kruha. Podpisana sem žena premogar j a od leta 1914 in bi vam lahko veliko napisala, koliko smo že pretrpeli, posebno pa oni, ki smo blagoslovljeni z veliko družino. V Prosveti sem že enkrst pisala, da sem rodila pet otrok brez zdravniške pomoči. Yes, taka je "božja volja" za siromaka. Ko sem potrebovala rojstne liste, sem imela veliko sitnosti, ker treba je bilo skupaj spraviti več potrdil. Prej nisem mogla dobiti rojstnih listov za otroke, ker nisem imela zdravniške pomoči. In zdravniške pomoči nisem imela pri porodih iz enostavnega vzroka, ker ni bilo denarja za zdravnika«
Moj mož je oče sedmih otrok in priden delavec. V Ameriko je prišel še mlad leta 1912 in v minulih letih je delal največ v premogorovih. Ko je prišla depresija, je kompanija tudi njega odslovila, kakor tudi starejšega i sina. In kaj se pravi biti odslov-(ljen ln brez dela, ni noben špas za družinskega očeta. Tudi štrajki majnarje v niso noben piknik. To je bil boj za pošteno življenje.
Anna Gorenc. 106.
Ceno oglasov po dogovoru—Rokopisi dopisov ln nanaročaaih ankov so na vračajo Rokopisi literarna vsebina (črtica, poveaii. rana. potmi Ud.) so vrnejo pošiljatelju la v slučaju, čo jo prilottl
Naslov aa vsa. kar Ima stik s liatomi PROSVETA ,
2997-99 So. Lawndala Ara« Chicago 23. Illinois
Datum v oklepaju na primer (July 31, 1943), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovita jo pravočasno, da se vam list ne ustavi.
Kritične tedenske misli
John L. Lewis, ki jc v začetku 1941 dodal rudarski uniji UMWA nov distrikt št. 50, v katerega je nameraval vloviti vse ostale delavce, ki niso rudarji in na ta način bi on sam imel "eno samo veliko unijo," se je grdo prevaril. V dveh letih je Lewis potrošil domala dva milijona dolarjev iz blagajne rudarske unije za kampanjo dislrikta št. 50, dobil pa je v tem času v ta distrikt natančno —-21,876 članov, kar pomeni, da htane rudarje vsak član tega dis-trikta 9#« Draga cena!
Zdaj pa vse kaže, da je bila tudi ta draga tvna zaman. Lcwis je vprašal Ameriško delavsko federacijo, če vzame njegove rudarje nazaj pod svoje okrilje. Green je informiral Lewisa—kakor poroča The Chicago Sun—da prvi pogoj ponovnega sprejetja rudarske unije v federacijo je, da se distrikt št. 50 razpusti. To je grenka pilulka za modrega Johna—in za revne rudarje, ki so se mu pustili voditi za nos, da jim je zapravil dva milijona dolarjev za prazen nič.
John L. Lewis pa še nc miruje. Med delavci v Allis-Chalmerso-vi tovarni za granate v Springfieldu, III., je dobil nekaj članov za svoj distrikt št. 50. Pred kratkim so bile v tej tovarni volitve in večina delavcev je izvolila unijo CIO. Johna pa to ne moti in zdaj je uradno NA PODLAGI novega protistavkovnega zakona napovedal stavko v tej tovarni z namenom, da bo priznana njegova unija, kajti unija CIO je pod kontrolo kompanije ln komunistov, vsled česar ni postavna. Novi zakon dovoljuje stavko po 30 dneh uradnega naznanila—in John Lcwls se je urno poslužil tega zakona. Njemu je U zakon priiel, kakor nalašč. . .
• a a
Socialistični vodja Norman Thomas piše v newyorškem New Leaderju. da on pričakuje velikega navala premaganih in rstočs-ranih fašistov in nacistov v komunistične vrste v Evropi po vojni. Thomss prsvi, ds je komunizem psihološko tako blizu fašizmu in nacizmu, da je skok sem in tja lahkota—ln zato ne bo nl6 čudnega, ako se ns tisoče nemških nscijev in itslijsnskih fašistov pridruži domačim komunistom, ki bodo pričakovali od zmagovite Rusije koncesij zase in svoje pristaše. Thomas priporoča, da bi zavezniki pomagali demokratičnim elementom—med katerimi so tudi socis-listi—v Nemčiji in Italiji na površju ln prepustili tem, nsj rašu-jejo usodo svojih dežel v okviru evropske demokratične federacije.
Pred dvajsetimi leti
(Ie Prosvete, 13. julija 1923)
Domača vesti. V Hackettu Pa., Je umrl Anton Prah, član SNPJ
Delavske veetL Stara Farmer-Labor party se je izpremenils v federativno farmarsko delavsko stranko na zboru v Chicagu po razkolu s komunisti.
Ameriike ve« t L V Združenih državah je bilo 1. julija 1923 trinsjst milijonov avtomobilov
Inoaamatvo. Dr. Beneš. čeho-sl o vaški zunanji minister, posrc duje med Anglijo in Francijo v sporu zaradi Nemčije.
Sovjataka Rusija. Izvršni odbor sovjet o v Je ponovno izvolil Lcnlns trn predsednike ljudskih komisarjev (vlade).
vmeK. 13. JULIJA
esti z jugoslovanske
onte
Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov
I VEST IZ SLOVENIJE Lena nekaterih nacističnih po-Icblaacencev na Gorenjskem
I (Posneto iz ljubljanskega Ju-
I, 0d 16. marca 1943. V izvir-Km besedilu.—JIC.) ■okrožno delovno zborovanje ■Kranju je bilo sklicano nedav-
■Okrožni stavbni vodja Pistot-L je pozdravil okrožnega vo-E Kussa komisarskega de-■Inega svetnika Albrechta Mic-llza. Okrožni prosvetar Wer-lr Lilling ie predaval o večni lemčiji.
■	Po predavanju dr. Schreyerja I okrožni vodja izročil trem to-Irišem kolajne za ljudsko nego.
■	Imenovani so bili: Fr. Biber I krajevnega vodjo na Jezer-Icm, Ludvik Kloesch pa v Kra-
■	u; Obereder za predsednika
Irožncga sodišča v Kranjcu, Po-
Itschnig za krajevnega' vodjo ■i Sv. Križu, Seschko pa v Najem; ravnatelj Pfeivel Schmid za krožnega tiskovnega vodjo v Iranju, Schwandtner pa za krožnega propagandnega vodjo lavnega urada v Kranju. I Dalje so bili imenovani za Irajevne voditelje: Schwenig v Irnučah, Strauss v Selcah in |tiasky v Sori.
V	. . . — laciatični pritisk na jugovzhodno Evropo sa povečanje
živilskih dobav Washington, D. C.—OWI).— Nacisti pritiskajo na dežele, ležete V jugovzhodni Evropi, da bi lovečali dobave živil za Nemči-|o, ki so že zdaj ogromne—tako kravijo vesti iz nemškega časo-tisja, katere je prejel Office of WJar Information. I Nemška časnižka agentura |)NB pravi v neki brzojavki, namenjeni nemškemu časopisju v tvropi, da je postalo potrebno razširiti posle Centralne pre-supčevalne družbe na vzhodu v tilju, da se ji omogoči izvršitev njene ogromne naloge" dobav-|janja živeža za nemško armado na vzhodu in pošiljanje "dodatnih količin živeža" v Nemčijo.
Omenjena brzojavka DNB iz-lavlja: "Naloga te družbe je, da iobavlja vsako leto za zaloge, ovarne in za transport milijo-ie ton žita in oljnatih semen, nilijone repov živine in jako olike količine masti, jajc, pe-utnine, rib, sadja, zelenjave, irompirja in tekstilnih rastlin. Yemci nameravajo uporabiti ugovzhodno Evropo kot vrt in ijivo za Nemčijo. Brzojavka DNB opisuje poslo-anje Centralne prekupčevalne iružbe na vzhodu in poroča, da v je njena organizacija tako azširila, da ima danes že 150 Klavnih central", 300 "postran-kih central" In 13 društev za prekupčevanje z živili, ki poslu« <'.)<» kot, nekakšne podružnice '» ntralne Družbe. Na koncu pravi brzojavka pn. da številčni podatki o resnih količinah, ki gredo danes skupni obrat te (Iružbe, si-'r n'so za javnoat, da se pa že ,|;|j "preživlja vojaštvo na vzhodi večinoma s pomočjo lokalna pridelka tn da gredo tudi '< cejšnje količine živeža v kjh" ' ■
()<l osišča kontrolirani belgraj* R list Donau Zeitung trdi v k« in članku, ki jc nedavno v roke OWI, da jc bil ,r' jon v Bratislavi veterinar-^'od v cilju, da določi "medicine pogoje" za pospeieva-' orevoza živine in mesa iz "v /hodnih dežel v Nemčijo." 'tanek pravi, da so bili ns iu navzoči predstavniki Nem-1 Madžarske, Bolgarije. Rudije. Hrvaške in Srbije. Do-1 Zeitung pravi, da je bil na-f1 tega shoda, ki se je začel ' 23. junija in ie imel trajati 1,1 10 dni. da predvsem določi ori pravne jše metode za "boj ti živinskim boleznim ns Hagi sodelovanja vseh."
V	... —
muke IN TEŽAVE OSI&ČA Hvenska Dsgblsdet prinaša r"' 19 junija dopis svojega po-^♦■valca iz Lugana f*iAčr pripisuje sedanjim bo-, rT» v Črni gori m drugim ge-
»rilskim bojem na ozemlju Jugoslavije veliko važnost—to je razvidno iz nekega članka v Donau Zeitungu, ki poroča o teh borbah.
Hudi boji razsajajo v različnih krajih južne Srbije in Črne gore in Neipci sami priznavajo, da je treba časa in potrpljenja; na drugačen način tem oddelkom, katere podpirajo grški, albanski in celo bolgarski gerilci, ni priti do živega.'
Obstoj močnih gerilskih skupin je osišču mnogo bolj neprijeten nego dejstvo, da njihova kontrola ne sega na nekatera ozemlja. Jasno je, da bi gerilske skupine v slučaju zavezniške invazije odločno priskočile na pomoč invazijski armadi, ker bi v tem slučaju operirali za hrbtom armad osišča in bi bila njihova ptffooč velike važnosti za zaveznike, prav posebno na tem neprehodnem gorskem terenu.
Pričakovati je, da bo osišče poskušalo, ako potrebno z največjim naporom, da se otrese te grožnje.—JIC.
V ... — JUGOSLAVIJA IN GRČIJA
KOT MOSTIŠČI INVAZIJE
Nedeljski New York Times je v svojem uredniškem delu prinesel dolg članek svojega londonskega dopisovalca, Jamesa MacDonalda, o vrednosti italijanskega in balkanskega polotoka za zavezniško invazijo Evrope. Dopisnik je mnenja, da so vsi italijanski otoki, kakor tudi Italija sama ter na Balkanu Jugoslavija in Grška, mehke točke, ugodne za mostišče zavezniškega napada. Članek se zaključuje z opombo: "Naši prijatelji v Jugoslaviji", kjer pravi:
"Onstran Italije leži Jugoslavija. Jugoslavija ima le ozek pas obale, na katerem bi mogle Jugoslovanom prijazne armade napraviti mostišče. Toda planine, kl sc dvigajo nad obalo, so v rokah organizirane sile neupogljivih in svobodoljubnih bojevnikov, ki bi z največjim navdušenjem priskočili na pomoč zaveznikom.
Kaj bi se dogodilo, ako bi se Jugoslavija odtrgala od osišča— o tem vprašanju je videti, da obstoja dvoje naziranj. Nekateri mislijo, da bi bil najboljši način rešiti Grčijo, napad skozi Jugoslavijo, ki bi izoliral grško ozemlje. Drugi zopet pa menijo, da bi bilo najboljše napasti Grčijo preko Dodekanezov, odkoder sc more napasti Kreta, a od tam grška celina.
Ta taktika bi onemogočila .nemškim podmornicam kretanje v grških vodah. Toda priznati je treba, da bi bilo skrajno težko za britanske čete v obratno smtr prodirati v deželo, lz katere iim je bilo tako težko umakniti se. Grčija, okupirana od močnih sovražnih sil, je nedvomno jako trd oreh; potrebno pa bo na ta ali drugi način ta oreh zdrobiti—ako bo to storjeno v doglednem času, predno se vojna preveč ne zavleče, je težko reči, kako bi to vplivalo na
Turčijo in kaj bi ta dežela v tem slučaju storila.'WIC.
V ... — SRBSKI RUDARJI ODHAJAJO V NEMČIJO *
Švedski list Arbetaren poroča v svoji številki od 23. junija preko Basla:
V mesecu juniju je bilo odposlanih iz Srbije več tisoč rudarjev in premogokopov v Nemčijo. Gre za ljudi sposobne za vojaško službo.
Nedeljkovič, minister financ, je nagovoril oddelek teh prisilnih delavcev, ko so zapuščali Belgrad in jim priporočil, naj se v Nemčiji obnašajo dostojanstveno.
Večji del mladih Srbov, sposobnih za orožje se je pridružilo gerilskim organizacijam; prisilna delavska služba je v glavnem zadela letnike 1903 do 1907, to je starejše letnike.
Lepaki in časopisje opozarjajo vse obvezance, da bodo njihovi sorodniki, moški in žene, odgovarjali zanje kot talci v slučaju, da se ne bi javili.—JIC.
Domača fronta
Trpljenje Slovencev
London, 30. jun. (ONA).—Poročila švedskega časopisja trde, da so Nemci na tem, da uničijo in zatrejo Slovence kot narod— isto delajo Italijani in Madžari. Slovencem grozi poguba kljub temu, da kontrolirajo slovenski gerilci nekatere predele ozem-
V	Sydsvenska Dagbladetu, ki izhaja v Malmoe, piše neki Slovenec, da so Nemci deportirali 150,000 {Slovencev, dočim so jih vrgli v zapore ali poslali na prisilno delo približno 20,000. Svoje domove jih je zapustilo 40,-000, ki so zbežali. Nemci sami priznavajo, da so jih ustrelili do meseca avgusta 1942 nič manj kot 1973.
V	svojem stremljenju, da ger-manizirajo od Nemcev okupirani del Slovenije, so njihove oblasti odvzele Slovencem vse pravice in uničili vse slovenske narodne spomenike. (Italijani so v Ljubljani porušili tudi spomenik kralja Petra, katerega je izklesal slavni kipar Ivan Meštro-vič). Slovenska dekleta so deportirali v zloglasne hiše za nemške oficirje in vojake.
prebivalstvo od Italijanov okupiranega dela se je zmanjšalo za 45,000 oseb, od katerih jih je bilo 30,000 deportiranih, 821 talcev in 658 takozvanih 'komunistov' je pa bilo ustreljenih.
Tudi usoda onih 100,000 Slovencev, ki so padli v pest Madžarom, je podobna. Tisoč čla-ndv obrtnih in izobraževalnih slojev je bilo deportiranih v notranjost Madžarske, dočim je miadžarska aristokraciji! zopet prevzela vse one latifundije, katere je bila Jugoslavija s svojo agrarno reformo razdelila med kmečko prebivalstvo.
Kljub strašnemu terorizmu pa imajo slovenski gerilci še vedno v rokah kontrolo nad različnimi predeli v okrajih Novo mesto, Kočevje in Ilirska Biatrica. Ti podatki veljajo za mesec marec 1943
NaJssnesljlveJŠe dnevne delavske vss»i so v dnevniku "Prosveti." Ali jih čitsts vsak dan?
Bombsrdlrjs na smsrliksm bombniku, ss |e benabnik nehejsl nad Škilijo.
Slika )e bils vsete.
Raslega dohodninskega davka,
Id ae plačuje sproti (pay-as-you-go) -i «
S prvim julijem 1943 se uvaja zadrževalni davek na osebne dohodke. Od tedaj naprej boste večinoma plačali svoj federslni dohodninski davek v majhnih obrokih ob vsakokratnem prejemu zaslužka namesto vse naenkrat ali pa v štirih obrokih. Davek boate plačali z rednimi odbitki od svojih plač. To je isti način pobiranja davka, kakor je bil slučaj a Victory-davkom in Social-Security-davkom. To ni nobeden nov davek, nobeden poseben davek—temveč samo nov način pobiranja osebnega federalnega davka. Victory-da-vek, ki je zmanjšan od 5 na 3 od-stoke, je uključen.
.Ta novi zadrževalni davek znaša 20 odstotkov plače nad odbitkom. Po odbitku nekatere osebe sploh ne bodo plačale nobenega davka, večinoma pa ne bodo plačali nad 10 ali 12 odstotkov zaslužka. To NI velik davek na dohodke.
Vsak uslužbenec mora izpolniti, podpisati in svojemu delodajalcu izročiti eertUlkat o odbitku. Ta vsebuje podatke o družinskem stanju, ali ste poročen ali ne in za koliko oseb morate skrbeti. Čim večja je vaša odgovornost, toliko več od vašega zaslužka je izvzeto od 20 odstotkov zadrževalnega davka,
Zakon postavlja na uradnike posebno odgovornost za izpolnitev certifikatov o odbitku. Ako ne izpolnite takega certifikata in ga izročite svojemu delodajalcu, ne bo ta mogel, da vam prizna odbitek in ho moral po zakonu odbiti 20 odstotkov od cele vaše plače. Listine tega certifikata se dobe pri delodajalcu.
Ako se vaše družinsko stanje ali pa Število 'od vas odvisnih oseb spremeni, tedaj morste obvestiti svojega delodajalca v teku 10 dni.
Na podlagi vašega certifikata o odbitku bo delodajalec odredil višino davka, ki ga mora zadr žati od vaše plače; 12 dolarjev na teden ali 624 dolarjev na leto je znesek za samskega, ki bo iz vzet od davka. Za poročene pa re je ta znesek 24 dolarjev na teden ali 1248 dolarjev na leto. Ta odbitek se lahko razdeli med moža in ženo, ako sta oba upo-slena, ali pa odpade samo na enega, v katerem slučaju druga zakonska polovica nima nanj več pr*vtce. Za vsako odvisno osebo je še poseben odbitek ( dolarjev na teden ali 312 dolar jev na leto.
Ne mešajte teh odbitkov z odbitkom vašega osnovnega dohodninskega davka. Teh se poslužujemo samo zato, da se iz računa vsota, ki mora biti zadr žana. Sledeči so trije primeri, kako se postopa:
John Smith, samski, zasluži 37 dolarjev na teden; 12 dolarjev od tega je odbitek. Na ostalih 25 dolarjev pa pride zadrževalni davek, ki znaša 20 odstotkov. To pomeni, da bo od plače zadržano 6 dolarjev vsak teden. -
George Jones je poročen, ima tri otroke ln zasluži 50 dolarjev na teden. Njegovi odbitki so 24 dolarjev zenj in ženo in 6 dolarjev za vsakega od treh otrok, kar je skupaj 42 dolarjev. Samo 8 dolarjev njegove tedenske plače je podvrženo zadržanju, tako da Jotiesu delodajalci odvzamejo samo $1.60 na teden.
James in fterah Bt »wn sta oba uposleria. Imata 4 odvisne osebe doma. Dogovorita se, ds podelita odbitek 24 dolarjev za poročene pare na polovico, tako ima vsak 12 dolarjev na teden, ki niso podvrženi zadržku In ker ns Jsmesa odpsde največji del vzdrževanja odvisnih oseb, še odbije 24 dolarjev zs njih, tako da Je sedst vsota, ki mu je odbits vsak teden, 36 dolarjev. Ako bi Jsmes sam delal, t«*daj bi on sam imel 24 dolarjev odbitek in 24 dolarjev za odvisne osebe sli skupaj 4 h dolsr jev ns teden, kmi ne hi bilo podvrženo zadrževanju.
Tu je treba mslo svarila Zeto lshko le mognPe ds vsots, ki bo zadržans od vaše plače ne br> natančno S0 odstotkov vaše plače preko vašega odbitka, Mogoče bo davek. ki bo zsdr>an, zna-Isl mslo več sil mslo msnj.
Uslužbenci morajo razumeti, da je to zato Uko, ker zakon do-
voli delodajalcem, da zadriijo davek po "wage bracket" tablicah. Na teh tablicah so določeni zneski, ki se imajo odbiti od vaa-ke plače. V slučaju poročenih uslužbencev s tremi odvisnimi osebami na primer, katerih zaslužek znaša med 50 in 60 dolarjev na teden, ima delodajalec pravico zadržati okroglo vaoto $2.60 na teden, namesto da bi moral izračunati točen znesek za vsakega uslužbencu posebej.
Zakon dovoli delodajalcu to okrajšavo, da bi poenostavil svoje delo izračunavanja zneska, ki ima biti zadržan za vsakega uslužbenca posebe. V vsakem slučaju — kjer se uporabljajo "wage bracket" tablice—bo znesek, ki bo v tem slučaju zadržan, samo malo drugačen kot pa natančno izračunani davek 20 odstotkov.
Denar, zadržan od plač na račun davka, izroča delodajalec federalni zakladnici. Znesek, ki je od vas zadržan, je zabeležen v federalnem uradu v vašo korist, znesek pa, ki ga dolgujete na račun dohodninskega davka in Victory-davka, pa v vaše breme. Na koncu let« ali po končani vaši upoalitvi v teku leta boste dobili od Vašega delodajalca potrdilo o znesku plače, ki vam jo je izplačeval v teku leta in o znesku davka, katerega je zadržal. Ohranite to potrdilo, ker to je potrdilo o vašem plačanem davku.
Na dan 15. marca 1944 ali pred tem boste morali kot po navadi izpolniti prijavo o dohodninskem davku, prikazujoč vaše resnične dohodke za leto 1943 ln vpisujoč kot navadno odpise in kredite. Davek, ki ga je vaš delodajalec zadržal pred in po 1, juliju 1943, kakor tudi obroki dohodninskega davka, ki ste jih plačali lfi. marca ln 15. junija in vai drugi davki, kar ste že plačali zraven zgorsj omenjenih, bodo uračunani na prijavi kot kredit. Z drugimi besedami: sešteli boste davke, ki ste jih plačali lfi. marca'in lfi. junija 1043 in skupen znesek, ki je že bil zadr&an za Victory-davek, dalje zneske, zadržane od vaše pleče od prvega julija dalje in tudi druge zneske, ki ste jih mogoče plačali 10. septembra in lfi. decembra. Ako vse skupaj znaša več kot dolgujete, vam bo vlada odobrila razliko na račun davka za prihodnje leto. Ako bo premalo, boste morali doplačati raz-liko.-OVVI.
Glasovi iz
naselbin
(Nad« I j« vanj* a t. sLranl.)
najboljši dež, kar smo jih imeli to poletje; tako je zemljo lepo nakvaail, da je bilo kar lepo videti rastline, ki so bili« dežja že precej potrebno.
Slišali smo tudi pokanje uli streljanju, kot običajno na ta praznik. Otroci so "streljali" kar s Škatlami in "karbajtom", ker drugega sc že skoraj dobiti ne more. To je bilo neko znamenje, da se šu spominjamo dneva kot je 4. julij, ki menda tudi no bo pozabljen, dokler bo živela Amerika, Letos ju padel tu praznik nu nedeljo, prazno-vali smo gu pu v pomieljek, ali delalo se je skoro povsod s polno puro.
Mene Je pa spet vrglo iz tira ravno pred pruzuikom. Drugega julija sem Ae (ielnl, tretjega pa nisem mogel več s postelje Kar naenkrat me je prijelo v križu, da nisem mogel iti niti k svojim potrebum. In tako sem moral delo opustiti za te praznike. Ne vem koliko Času me bo spet držalo od tegu mojega dela.' Ko tako sedim, mt je dolg Čas, pu začnem pisati v Chicngo, od tam pu zopet pišejo naprej svojim čitateljem i Irom dežele. In tako so vse* izve, kukšen kt« men leži človeku nu srcu v teh današnjih časih, ki so od sile resni. Čeprav bi človek ne bil bolan, te ti čust napravijo bolnega.
Vse pritisku nu to nušo delavsko moč, kur Jo še imumo v rokah, nogah in glavi. Duj in daj, pornuguj in pomagaj. Himne je postalo težko in sila kola lomi Vse visi nu tvojih delavskih rokah nu domači fronti, ki Je prav tako vitulnogu pomena kot so vse druge fronte, Dve vezi stu dve vezi in tako gro vsi; nuproj do cilja svobodnega mejušu, Turn se pu spet malo odduhfiemo in mislimo, da gremo naprej po zu-črtuni poti proti belemu jutru. Ali nekateri ga vidijo, drugi fiu ne. Tako srno gnani nuprej, nekaj od narave, nekuj od mogočno sile, ki to prehode tsko globoko, da se ti moru utrniti tvoju zvezda, pa muguri bi bil ustvarjen iz sumcgii jekla
Ali kuj hočemo, vse vzemimo za dobro, bomo pu po smrti uživali nebeški raj, če se nutn n« "V prihodnjih meseeth se bo • «>pet i* |"tklu jiokudilo kot je produkcija povečala ln dosegla ^ u**Ja revnega človeka Po-nove rekorde."	»mo ps tam, kjer ni muh.
Lyttelton je povedal, ds Je v Človek, le 1**11 vesel in prldi ii, vojnih industrijah uposlenih de/ '«l»kler I maš zdi ave ude, kajti tri milijone neporočenih žensk to je vse Ivoje bogastvo, vse v stmosti ttd IS. do 40. leta |<liugo je ps norlšriics vsega ave-Njim gre zasluga za porast pro I»» to posebno v tem 20, «to-dukcij*. V svojem govoru Je tu- letju, ko hudič no pogrunta te di apeliral na delavce, naj po ga hurribugs, ki izvira iz.|**l ka-večajo svoje napore in s tem po , pitallsitčne kupe ln Je ris|M«rJefi speiijo poraz osišča v tej vojni. • proti delavski pari, d« nss za
Porast vojne produkcije v Angliji
Uposlifev žensk v vojnih industrijah
London. 12. Jul —Ollver Lyt-telton, minister za produkcijo, je v svojem govoru po radiu razkril velik napredek v produkciji orožja in bojne opreme. Ta je poskoči Is zs 40 odstotkov v prvih šestih mesecih tega leta v primeri z isto dobo preteklega leta.
"Velika Britanija In njeni rlo-mlnioni zgrade več bojnih ladij in produrirajo več tankov, topov In letal kot Nemčija in Ita* 11 ja skupaj," je rekel Lytt«ltori.
mesecih se b<
SIUm kaše angleško bojno ladjo, ko bombardira lialljanakl otok Pantellerlio.
Časnikar obiotsn kot japonski agent
Wew Vork, 12 jul. — Frede rick H Wright je bil po federalni veteporoti obtožen, da je bil deset let pred nepedom ns Pesrl lisi bor pls<' sn agent japonske vlade in ds se kot t«J( ni registriral pri državnem departmentu. Wright je kot časnikar in ifgent dobi vsi rrw»s*čno plačo $400 od japonske vlade, ki je krila tudi druge strošlur Hvoj urad je imet v New Y'%kti v bližini japonskega konzulat*'
vsakdanji kruh; jih Je pu še veliko, ki slone na tej točki kot viubec nu zrelem prosu. In tukl pomagajo pobijati nušo pošteno delavsko zahtevo, namesto du bi rekli; združimo sc skupaj, las sicer tam, kjfcr drži, m pa tmn, .kjer nI upoštevanju vrotlno.
Vse toči te krokodilove solze okrog delavske mase, in to |hi-sobno ob volitvah. Tukrut pridejo možje, ki te drugače nu po-znujo in so polni sludkih obljub. Vsi tl ljudje imajo svoje privržence, ki zunju agitirujo. • Tem vržejo desetak ali dvu, du zanje r a« nese J o tinte "pildke" okrog ljudi s priporočilom, nuj volijo tegu možu, ki Je zame in za vas. Nu volilni dan ti šu dajo Mride" do volilne koče. Če si pu bulun in ne moreš du zdravnika, ti nu bo nihče ponudil "frou ride". Ali drugi moji, tuke "free ride," ki jih dujejo politiki, nua tudi stunejn denarju in tudi žuljuve roke nustunujo brez rvenku. Potem se pu pritoži, če su imaš kam drugam kotr svoji neumni budu-lost J. ^
Naj še omenim, du so mu 5, Juliju obiskali Joe Kevur x ženo in svojima dvema sinovomu (dvojčkoma) v spremstvu Antona Antončiča lz Herminieja No. 2. in njegove žene. Joe živi v Carbon Hillu pri OreenNbiir-gu. Prišli so nas obisku!, ker su dobro poznamo, Joe in njegovu rnisus stu potožila, da njuna dvojčku odhajata k vojakom 7. juliju, In ker imutu samo ta dva dvojčka ps |>ct hčera, sta bila oče in mati res nukum potrta. In kuko nu bi bil človek potrt od tuke novico. Obu stu res lepa IH-letnu mladeniča, kot dvu groAa, pa moratu Iti v svet od svojih roditeljev. Zdaj, ko bi človek lahko Imel malo oporo na stuia leta, pa drugi gospodarijo s tvojim In mojim sinom, Vsega tega pu je kriv nnctfu-šizuni, ki se je zaklel, da si podjarmi ves svet, vse pu Izgledu, da mu bo kmulu odklenkalo, kajti demokratične sile bodo kmulu strlu okove osišču.
Antončičevu dvu iruutu tudi sina, ki je nekje v Angliji. Moj ju še vedno v Virginijl, Uniu ne vem, koliko časa bo. Vidite, tako drug drugega lolužiino, du Mt l*i moj in tvoj aln povrnil, Du N se lu povrnili vsi mludi in zdravi k svojim pultom in dru-žinuiri Ampuk to m'i le naše |*>-l*r?ne žulje, kujti vsi vemo, du se l**lo lu nekateri vrnili, drugi pn nu Prav tako kot ptice sulil-ke - tukaj m« izgubi ena, tam dtugu In prav tuko ae bodo naši sinovi |*>ruzgubill. Prav nič nu vemo, kje b<*!o ts tnledu Življenj« počlvulu za veke. Ali trdno vero morsmo imeti, du se srečni in veseli povrnejo in nu-pravijo mir vsaj /a nušo staro gcnatrucijo, tuko da nu botno,vtN' slišali o kaki vojni.	t
Frsnk Fink. 200
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA ladala svoje publlkseije In le no list Prosveta sa korlatt.
svojih
psr desetletij zopet potisnejo nszaj. Nas delavce tako zmešajo kot kuk/»oo god lo, tako da ne vemo, sli smo krop sli vikIs. Ps se začnemo sami rried seboj prepirati zaradi tega biutslnega
kapitalističnega početja. To se ier potrebno agitacijo ponavlja iz lets v leto in se bo društev ln čisasive in sa taki, dolgo, dokler bo kapital ^ ^^ ^ ^^ nam delavcem stroju ko*«- na.	— ~
živem telesu.	^	* " »"»'f'*'
*	pornih orgsnlssci). Vsaka er-
Zakaj ne bi bilo maki drugače i _ .. ___. „ .	,
'__. . , w . * fiMecils ima običajne svoje
v tem pogledu? Ns to vprafc*- , .
nje bi se lshko odgovorilo le te-	Tor#' *«»*k>rlčiU dopM
daj. č« bi 1nll vsi narodi mojih ** ftasnaniis drugih podporath misli. Jsz nečem nič ia bnglo* erfsnissci) in nfik druAtev naj I naj, ie momn debli /a moj.se ae počiljsjo listu
TOREK. 13 JULUt
PROSVSTA
FRENCH SPAHIS REVIEW WAACS IN AFRICA
TISKARNA S.N.P.J
Pišite po informacije na naalov:
SNPJ P RINT E RY
2657-59 S. Lawndale Avenue • • Chicago SI. IUlnoU TEL. ROCKWELL 4104
Pod severnim nebom
f* Pavel Nlaovol
7.
Vem vodi to težavno ofenzivo proti svojemu možu že štiri let«. Morda un tega niti ne opazi. Trdovratno ee trudi, d« bl prema* Kale njegov razum. Mnogo postojank, kl eo »e ji zdele prej neoavojljive, je že nsekočlls. Sedaj že bolj pezi na njo. V go-H|>odarctvu in družinskih rečeh |u že smatra za enekopravtoo. Nič več je nima za tako površno in tudi sicer je popolnoma i/premenil svoje mnenje o njej.
* T<xia - ta neprestani, prikriti boj Je Vero že mnogo veljal. Vzel ji je ncpokiednoat, vest* lost. Morda ji bo vzel še ftivlje-nje. Toda saj je vendar prišla semkaj radi tega boja, da oavojt modnega, i*re<|nega moža! Ta stalna napetost je razvila pri njej športno strast, ki ji ni dala noliene možnosti, da bi si-raz* Jasnila svoje čuvstvo.
Ne! Nikdar ni ljubila Wlllla-ma. Privlačen ji je bil samo s svojo močno značajnostjo, s posebnimi, čeeto celo divjimi željami tn mislimi. Pravega čuv-stvovanja ni nikdar občutila do njega.
Ves oslabljen je ležal mali v posteljni, vzdihoval in fantaziral. Vera je stopila k njemu, mu božala glavico in se z ustnicami dotikala njegovega čela.
Temu mora biti brezpogojno konec! Tako ne pojde deljene ia njo, ne za Sjomočko, najmanj |>a še za njega—drugega!
Da. za onega drugega! Kadar je v tihih urah ležala v postelji, prisluškovala notranjosti in poslušala, kaj se v njej godi, ga je čutila. Had i njega, res samo radi nJega mora biti konec temu. Saj tako ne more več dalje) . . .
\Villiarna še vedno ni bilo. Srce ji je umiralof gotovo Jc zahlodil in gine sedaj v ledenem viharju. Ali so ga pa napadle zveri Morda leži bolan, umirajoč, sam sredi snežne puščave.
/."pet ji je vzplamteln Čuvstvo zanj Se<iaj je straatno želela, da Ki bil pri njej. čutila Je potni*«!. da hi se ga oklenila In nežno gledala v njegove trudne, vedno v daljavo rroče oči.
Nekega dne ao prodrli tišino čudni, nerazločni glasovi. Vera je bila prav na dvorišču, (»leska je j*»tal nemiren. Psi ao bee-no renčali In hrup Je naraščal. Se bližal. Vse polno glasov. lajanje. Tuljenje. Rjovenje Ve-hitela na stopnke pred hi
fto. Orjaški, besneč vrtinec ae je hitro valil od tundre iz temine, de eno minuto—in jaano je spoznala: mala čreda divjih jelenov je pridrvela. Volkovi ao jih za-aledovali. Podivjane živali so iskale varstva pri človeku. Bilo jih je okrog deset. Tekle so proti hiši in se stiskale. Bile so okrog sebe, trobile in ai lomile rogovje in noge. ln volkovi, ki jih je bilo mnogo več. so se z besnim tuljenjem in sopihsnjcm vrgli ns nje in jih grizli.
Pil, ki so najprej besno lajali in silili ven, so se hipoma umirili, postali ponižni in se poskrili v kot. Vera se Je zaprla v hišo in prestrašeno poslušals živalsko tuljenje. Sjomočka se Je prebu«lil in začel Jokati. Hipoma ae je spomnila, da niao bila zaklenjena vrata v hlev. Morda eo bila še odprta! Volkovi bodo vdrli in od njenega Oleaka bodo oatali samo raztrgani koftčkl. Morda bo od strahu še sam zbežal U hleva.
Razburjena je planila Vera k vratom Tedaj Je slučkjno zagledala puško, vteečo na steni. Hitro se ie odločila. Ne da bl ae ozirala na joksjočegs sinčks. je zagrat^la za puško. Roke so ae ji tresle. S težavo je odprla za-klopno Izstrelile je ves mage-

Wtm 0SAWN lASSSS, ths fsmed North Afričan Spahls ef the French Colonlal Armjr salute the flrst eversees contlngent of Waacs ss thejr pass in roview at the Palals D'ete Headguarters of the Allied forces in North Afries. This Is sa official U. 8. Armjr photo.
cin in pri tem merila toliko kot
nič.
Streli ao preplašili aamo Sjomočko, pobesnelih zveri niso razkropili! Vera, ki ao jo atreli opogumili, je zasnovala drug načrt. Vzela je goreče poleno iz žareče peči in tekla z njim v vežo. Odločno je odprla vrata in vrgla goreče poleno v podečo se drhal. Vse živo je akočilo v stran in zbežalo v temo, v smrt. Čez pol minute je vse utihnilo. V snegu je temnelo nekaj raz-, trganih jelen jih trupel in ranjen volk. Počaai je obrnil glavo in pokazal zobe, a vstati ni mogel. Vera je zalopnila vrata.
Vsa pretresena je sedela z otrokom, ki ga je krepko stisnila k sebi. Ni ga čutila, ni se mogla zavedati vsega, kar se je godilo: bila je tako izčrpana in prazna, kakor da je za njo za-tonilo tudi vae najvažnejše in najpomembnejše.
"Mama," jo je skoro neslišno poklical otrok.
Ni ae ganila.
"Mama! Kje je očka?"
In hipoma je pričel biti okrog sebe, ječal ln jecljal je nerazumljive besede brez vaake zveze. Mati se je osvestila.
"Sjomočka! Moj dragec! Moj zlati otrok!" -
Krčevito, s tresočimi prsti ga je božala, mu govorila nežne materinske beaede, poljubljala mu glavo in roke.
Mali je še vedno bil okrog sebe. Nekaj je morala napraviti. Toda kaj? Nič ji ni prišlo na miael. Njena volja, njen razum, njen nagon — vse jo je zapustilo.
Za oknom je postalo avetleje. Na nebu ao zazijali modri in vi-joličaati stebri. Svetla zavesa severne luči ae je razvijala, razlivala in tiho in slovesno plavala.
Sjomočka je utihnil, brez moči je razprostrl roke in stegnil noge. Mati se je prestrašeno sklonila nadenj in prisluškovala. Dih mu je zamrl.
"Sjomočka! Malček moj mili!"
Položila ga je na posteljo in planila k omari, ne da bi vedela zakaj. Tam se je brez moči zgrudila in lezla nazaj.
"Sjomočka! Sjomočka!"
Z rokami je tipala za otrokovim telesom, pa ga pi mogla najti.
Na hišnih vratih je hipoma potrkalo, ona pa je lazila dalje in skoro brezglasno ponavljala toli drago' ji ime.
Kmalu se je začulo trkanje po oknu, ostro in dolgo. Neki obraz se je pritisnil ob šipo. Čez trenutek se je med žvenketa-njem stekla odprl okvir. Willi am je gibčno skočil skozi okno. Svojo široko roko je stegnil po sinu, se ga dotaknil in ostrmel. Preko njegovega od viharjev razbičanega ostrega obraza je švignila senca. Previdno kot dragoceno, krhko stvar je dvignil do svojega obraza sinovo o-hlajajoče se telo in se vsesal vanj z napetim pogledom. Pred njegovimi nogami je ležala žena. A ni je videl. Težke in žalostne misli so se mu zatopile v večno skrivnost smrti.
Potem je prav tako, previdno, brez besed položil trupelce na posteljo, slekel zledeneli kožuh in se poln sočutja sklonil nad Vero.
"Sjomočka! Kam si se skril? Ne najdem te."
Suha, bleda, s praznim pogledom in naprej stoječim trebuhom teka Vera po sobi. Vsak kot preišče. Ne gleda na predmete, temveč skozi nje.
"Malček moj, ku-ku! Zakaj
si zapustil mamo? Njej je dolgčas brez tebe. Pridi, jttoj mali! Kmalu bomo šli v mestol"
Često mu kuha jed ali md pripravlja posteljico in obraz ji, je ves materinsko zaskrbljen.
To se dogaja le takrat, kadar ni Williama doma. Njegov miren izraz, njegov siguren glas in njegova samozavestna, trdna hoja jo iztreznijo. <
"Vera, pojdi, gremo v zaliv. Urejeval bom sode s polenovka-mi, ti boš pa gledala. Moraš biti več na soncu in zraku. Razumeš?" Prijel jo je pod pazduhe in peljal iz hiše. Brez volje mu je sledila. "Prepočasi okrevaš. Močna moraš postati. Saj bova zopet dobila sina!" Položil ji je roko na ramo. "Draga moja, bo že vse dobro, vse bomo prenesli. Tudi za naju .pridejo še dobri časi. Kako ti je danes? Te boli glava?"
"Ne. Danes je bolje," je Vera tiho odgovorila.
"In prsi?"
Vera ni marala več govoriti.! Samo zmajala je z glavo: U vse je v redu." Toda mož ni <3 nehal. "No, in kaj dela on' b sliš, bo zdrav?"	' m
Vera je nejevoljno namrdr obraz. Zakaj je ne pusti v ru? Tako trudna je! Rada bil se odpočila od vsega. M
"Nikolaj, veš, Sjomočko volkovi ... Do sedaj ti ni*J tega povedala. Odpusti mi.'
(Dalje prihodnjič.)
AOITIHAJTE ZA PROSVETOi
Razni mali oglasi
Delo d<d>e p^iki
"UPHOLSTERER"—prve vrste tapJ cirar dobi delo: 7364 North CU* St. Phone Ambassador 1169. fl
DOCK MEN Dva razkladača potrebujemo na e-1 verni i>ostaji. Stalno delo.
WEBBER CARTAGE LINE, Inc. I 2017 Larrabee St,—Mohawk 4242
>ERS | delavnici UNIFORM PRINTINd
&SUPPLYCOMPANY 351 West Chicago Avenue
Delo sa
i
SLUŽKINJA—$70 za delo v opravljenem apartment hotelu. Udobno delovno stanje. Nedeljo prosta. 629 Deming Plače.—Lincoln 6234.
IZVRSTEN DOM IN PLAČO dobi dekle ali ženska za splošna domači dela, in pomagati malemu otroku; Dorchester 2676.
POŠTNA UPRAVA šoli vsled vojnih rssmer smsnjUft delo ia zamudo s preuredbo našlo* ▼ov. Vssk asslov v večjih msclii ims namreč aedaj še posebno številko. ki piamonošu pove. e katersa kraju se asslovaik nahaja.
Naslovite v bodoče vss pisma i
PROSVETA
2857 8. Lavmdals Ave,
Chicago 89, Illinois
sprejeme vss
v tiskarsko obrt spadajoča dela
Tiska vabila za veaelice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih . .......
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne Cene smerna, unijsko delo prve vrste
ANTON INGOLIČ
SOSESKA
(Se nadaljuje.)
Ko se je razvedelo po vasi, kaj zahteva Smeh, je bilo razburjenje še večje.
"Kaj si je le izmislil ta štorklja! Ali je znorel!" so govorili.
Vas je bila kakor pred hudo nevihto. Koren je bil še bolj v skrbeh kakor prej, Ledinek pa je divji tekal po vasi in prigovarjal ljudem, naj bodo pametni, saj to, kar hoče Smeh, se ne more zgoditi. Nič pissnega nimajo v rokah. So-seščani pa so se bali, čeprav jim ni hotelo v glavo, da bi po tolikem času dobili kos njihove zemlje tudi tisti, ki niso imeli dozdaj na njej najmanjše pravice. Pobiranje suhljadi in drugo so jim sami prostovoljno dovolili. To imajo zdaj v zahvalo, še bolj jih je zbegalo, ko so zvedeli, da je Smeh sestavil dolgo pisanje in ga poslal v Ljubljano. Mnogi so slišali, da so zemljo drugod delili, zato so jih obhajale težke skrbi in jih Ledinek ni mogel pomiriti.
"Če so grofom vzeli, lahko še nam!" so govorili v strahu.
"Ne, potem je že bolje, da ostane pri sturem!"
Ta tfic je postajal od dne do dne glasnejši.
"Ledinek, mene zbriši!" •
S temi besedami so prihajali k Ledinku dan. za dnem.
"Kar ai podpisal, si podpisal, to drži in svoje besede ne moreš vzeti več nazaj!" se je branil Ledinek.
a zaman. Drug za drugim so odpadali.
Na zborovanju je dobil Ledinek le dva in osemdeset glasov.
Torej niti jsolovico!
"Vendar Je zmagala pamet!" jc vzkliknil Pišorn po glasovanju.
"Zaenkrat še! Do drugega zborovanja ob letu smo brez skrbi!" je pristavil Koren, zavedajoč se, da je največ Smeh pripomogel k zmagi dobre stvari.
Šesto poglavje
Po svečnici je vzelo sneg. S streh je lilo in po cestah se je ugrezalo do gležnjev. Sonce je močno sijalo in pihal je topel pomladanski veter. Pozno v noč je šele nehalo kapatl s streh, a že sredi dopoldneva se je oglasila v zatohle sobe prijetna pesem tankih curkov. Možje so počakali še nekaj dni, da se je odteklo, potem so zadeli sekire, krampe in žage ter se odpravili na Smrečnik podirat drevje, ki so ga jeseni zltcitirall. V globelih in na osojnih rebrih je še ležal sneg, a bilo ga je komaj toliko, da so ae lahko kepali otroci, ki ao ob popoldnevih prišli gledat, kako so padale močne smreke.
V gozdu je postalo živahno in hrupno. Razen tistih, ki so podrli pozno pred zimo, so se vsi oatali lotili deis.
Smeh Je podirsl LeskovsrJu, kl je imel mnogo svojegs m je še pokupil od drugih. Pomagal mu je Nscs, ki je imel prsv tako le kočo in pest zemlja in ni bil soseščsn. Za delo bosta dobila štor in suhe veje. Tsko so si v Ravnah siromaki Že od nekdaj služili drva.
Toda kje je še štor! Zdaj še stoje veličastne smreke, vrhovi se dvigajo proti Jasnemu nebu in se blešče v soncu Močan veter jih sicer maje, da se s košatimi vejami zadevajo, toda štor tiči trdno v zemlji in se niti ne gane. * Smeh In Naca sta si najprej ogledala vseh pet smrek, za katere sta se pogodila že pred mesecem, in se po dolgem prevdarku odločila, da podrete najprej najdebelejšo, ker Je stala najbolj osamljena in ni bilo nevarnosti, ds bi psdls ns druge,
"Ps zsčnivs v božjem imenu!" Je dejal Naca, vzel sekiro in začel sekati debelo korenino, kl je gledala polovico iz zemlje. Smeh se Je lotil odkapanja ostalih korenin. Zemlja je bila pre-
močena, zato se je nabirala na motiki in ovirala Smehu delo. Se bolj mu je nagajala lesena noga. Čeprav je prestopal z njo previdno, kakor bi ne bila njegova, se mu je pogosto zarila globoko v mehko zemljo, da jo je komaj privlekel spet na dan. Tudi je moral paziti, da ni zamahnil po njej namesto po korenini, kajti povsod mu je bila napoti. Počasi pa je le od-kopal zemljo daleč naokoli, da so se pokazale gole korenine; videti je bilo, kakor bi potegnil človeku meso z noge in bi ostali samo koščeni prsti. Na oko mogočna smreka ni stala več tako trdno, v resnici pa se je njen vrh še prav tako ponosno dvigal iznad ostalih nižjih sosed.
"Žilava bo!" je menil Smeh, ko se je a sekiro prepričal, da segajo debele korenine naravnost -v zemljo, z njih je odkopal šele tanko zgornjo plast prsti.
"Zaslužila si bova pošteno tegale strica!" je dejal Naca in udaril s sekiro po štoru. '
"Naca, pa ne bo dolgo, ko bova podirala svoja drevesa! Ne samo štor, tudi deblo z vejami vred bo najino!" je vzkliknil Smeh in se lotil druge močne korenine.
"Misliš, da bomo kdaj?" je vprašal Naca in s poželjivim pogledom preletel bližnje smreke.
"Kako pa! Pravica je vendar na naši strani! Zadnjič sem govoril z Goležem. Vel, z onim, ki je imel jeseni pri nas delavski shod. Rekel je, da bomo zmagali. Sam se bo zavzel za,reč. Naca, pravim ti, obrača ae, obrača ae nam airo-makom na bolje. Je pa tudi že zadnji čas!"
Smeh je medtem zamahoval s sekiro, a Naca ni slišal udarecv, čeprav so votlo odmevali v gozdu, marveč le njegove besede.
"Res, prav bi bilo tako! Mi podiramo, kopljemo, sekamo in žagamo in dobivamo samo štor, drugi pa ne delajo nič, pa imajo veje in deblo!"
"Se ta mesec bo rešena naša prošnja, potem boš videl, kako se bomo dajali! Zvijali se bodo, a nič ne bo pomagalo! AU val enake pravice na skupni zemlji, ali pa si jo bomo razdelili!" .
Utihnila sta. Slišali so se le udarci njunih sekir. Iz bližine ao jima od vseh strani odgovarjali drugi. Tu in tam je pela žaga. Zdaj zdaj pa je zahrumelo in treščilo na tla: padla je smreka. Naca in Smeh sta se zatopila v svoje misli. Premišljevala sta, kako bosta Jeseni sekala korenine svoji smreki, kako tfosta vozila lepa debla na žago in pripeljala domov bele deske. Otroci ae bodo podili okoli njih, ai jih ogledovali in otipavali, kakor ne bl mogli verjeti, da je rea. Tudi žena ae bo čudila. Potem bo prišel mizar, jih akobljal in napravil v sobi nov pod, mogoče pa tudi kako omaro ali posteljo.
V tem sta presekala glavni korenini, a smre-kaje stala še trdno kakor prej. Vroče jima je bilo in potrdi ata bila, čeprav ju je hladil veter.
"Ze zdaj dajejo tako vročino, kaj šele v peči!" se je nasmejal Smeh in si brisal čelo. Naca pra je poiskal v suknji, ki le ležala blizu, drobtfo steklenico in močno nagnil. Nato jo je ponudil še Smehu. Potem sta sekala dalje. Korenino za korenino.
Ko je prinesel veter pretrgano opoldansko zvonjenje, sta sedla ne podrto Pišornovo smreko v bližini in ae lotila kruha in jabolčnika. Tudi drugod sta utihnili žaga in sekira. Nekaterim so prineall z doma topel obed, večina pa jc obedovala kakor onadva. Po obedu sta se spet posvetovala, kako naj nadaljujeta podiranje. Debelejše korenine ao bile že presekane. Bilo je videti, kakor bi smreka stala na majhnem podnotaiku. Njen vrh se je že močneje nagibal. Vendar še ni bilo upanja, da bo padla sama.	(Dalje prihodnjič)
BOOKS BY
L0U1S ADAMIČ
Cradle ot Life........ * t	..$2.50
From Many Lands.....	.. 3 JO
Grandsons ...........	.. 2.50
Laughing in tke Jungle.	.. 3.00
'JlL* My America..........	.. 375
S? Notiv'» Return..... j	.. 2.75
Tu>o-Way Panag•.....	2 JO
What'» Your Nam*?. ..	.. 2 JO
	
Order from
Proletarec
2301 South UwmUle Avenue Chicago 23. lil.
naročite si dnevnik prosveto
tia. redne koareadje as Iskke . dvs. tri štiri s& pet šlsaor le sae Uat Pieeeets stane ss rsoeaeko. m člane eli •no lotno naročnino. Ker pe tlaal še plačajo pel tedalk. ao jim fto prišteje k aareJ ds Je Ust predrag as ttsee SNPJ. gotovo Is v eesld druftlal aokd^ M M rad šftftal
Pojseailoi—Vaelej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, sli če se preseli proč od družine tn bo sshtevsl ssm avoj Ust tednik, bode moral Usti člsn lz dotične družine, Id je tsko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to Ukoj nsznsaltl uprsvnUtvu lista, in obenem doplačati dotično vaoto listu Prosveta. Ako tega ne stori, tedaj mora upravništvo znižati datum ss to vaoto naročniku.
Cona llafta Proerets |et
Zs ZdraA. dršsee la Esaatfe SMS	Se
I tednik la--4J6	1
S tednika in-8JS	8 tednika fm.............5.16
S todalko la-- 8.48	8 11 laiki In_SJ6
4 todalko la--1JS	4 kMa la_____171
llet. kl)o
PROSVETA. SNPJ
ss. m.