tETO-VEAR XVL g STEV.—NUMBER 37, u. JEDNOTE 1«I1 Bo. UnM« An. Telrphone Uwnil nacionalizacijaki načrt delo "dobro znanih rdečkarjev v New Yorku". ZATO-ZENI RADI NEZCDOE. tako 8e bogate korpora oue odtegnejo odgovor-n08ti. Newyorški državni pravdnik ni aadovoljen a takimi metodami New Vork, IT. V. — Dogodila se je železniška nezgoda pri Ja maici na Long Ialandu, pri kateri so bile tri osebe ubite, več oaeb pa ranjenih. Nezgoda se je pripetila na železniškem križišču. Posledica tega je, da ao obtoženi ne izkuženi in neizvežbani železni carji uboja. Državni pravdnik Dana WaUa-ce ni zadovoljen s takim poetopa njem in pravi, da ee ne eme nehati pri tej obravnavi, ampak je treba dognati, ako v ..a korpo racija kot Long Ialand želeanica, nastavlja neizkušene in neisvež bane ljudi. Pozval bo kot priče RAZREDNI BOJ P0- STOJIU P0G0-| STEMU TAJEHJU. TO JE PRIZNAL ADVOKAT PRIVATNI1 DETEKTIVSKIH AOENOIJ. Zaradi tega je špijonaša v delav. aUh vrstah dovoljena po advoka-tovsm mnenju. . Francoskemu imperializmu se maje jo tla. Madieon, Wia. — Pred drftav* nim senatnim odsekom se vrli as-sliianje zaradi predloge, po katn> ri bodo pristrižene peroti. privat, nim detektivskim agencijam, U najemajo atavkokaze in vohune, da vohunarijo v delavakih vrstah. Russelovo privatno detektivsko a-geneijo je zastopal odvetnik Leon Lamfrom. Predlogo je predložil senator W. F. Quick, eocialiet v Milwaukeeju. Odvetnik Lamfrom je po vročem napadu na delavake strokovne organizacije priznal, da poeto-ji razredni boj. Senetor Titae Jc zavrnit odvetnika Lamfroma, toda odvetnik je nadaljeval, d« morajo imeti kapitalisti pravico do obrambe. In to ae »godi na ta no-čin, da ae vmešajo med deUvOe vohuni. Walter Ruaael, zastopnik Ru« selove privatne detektivske agencije, je prietal, da "industrijsko delo" nsel več privatnim »detektivskim agenci jam, kot p* lov ta kriminalce. Pojaenjertl je, dn.l-ma Russellova agencija adaj HA stavljenih tri ato agentov. Koliko od teh je naatavljenik v delavakih agsneijah, je sevedt tajnost Odvetnik J. A. Padway je nastopil v intereau Wisconsinške državne delavske federacije. Podal PREGLED DNEVNIH DOOOD - • KOV V EVROPI. . Turki eo dali zaveznikom tri dni («u, da umaknejo avoje bojne ladije izpred Smirne. Zavezniki ee pripravljajo na boj. Peineare je ustavil iavoa vseh [wN^čiVoU RUhrt V neokupiri|Fmncoaki industrijalci in okatromni nncionnliati niao nn-V Ruhru grozi generalna etev- dovoijni a Poincare jevim programom flndn Ruhra la ka vseh deUvoev. | mu grom i brco. Fmnconi uatnvili iivoi vanh pro- duktov is Ruhrn v nookupirnno Nomčijo in i lom ao ai nakopnli nnvnrnoet generalne etnvlco. Bojkot proti Francozom ao mnllrjn po vanm »neodonom teritoriju. Nomiki ministri no amnjo voč atopiti nn okupirano ozemlje. Agitacija sa boljšoviaom v Nemčiji in Iraki repubiičani ubili očeta j voditelja Svobodne države. Evropske velesile eo ee pričelo | dobrikati Sovjetski Rusiji. EVAOPSKE VELESILE SE mWM RUSIJI. Zaničevana maka republika ima BdnJ mnogo "prijateljev". POBOŽNA ŽELJA METODI-BTOVSKEGA ftKOPA. nee. rreprieati ee hoče, a-co kompanija pri nastavljanju u-služhencev podvrže prosilce teki preizkuinji, da doksžejo, da so sposobni opravljati težko službo na železnicah. Kadar ae je dozdaj dogodila kakšna nezgoda, je bilo v navadi. da ao bili obtoženi aamo uslužbenci. Na ta način ao ae bogate in velike železniške korporacije izmotale iz kaše in oproetile vaake odgovornosti. Rsvnateljstvo Je eznice je bilo vedno iisto, krivci so pa bili nižji uslužbenci. Državni pravdnik Wallaee ae je pa namenil odpraviti to staro metodo in poiskati prave krivce. Ali ae mu posrečit 55 RUDARJEV POKOPANIH V DAWSONU. Čez 50 vdov in 03 airot je ostalo , samih. Dawson, N. Me*. — V ponde^ jek predpoldne jc bilo pokopanih 55 rudarjev ki so bili zadnji četrtek zadušeni vzled rszstrelbe plinov pod zemljo. Žrtve so bilo pokopane poleg 250 grobov, v ksU-rih leže žrtve eksplozije iz leta # 75 trupel je bilo do pondeljka prinešenih na površje; mznjka jih še 47. Za mrtvimi rudarji žaluje nekaj čez 50 vdov in 32 otrok. Drugi eo bili samei. (Med žrtvami je okrog deset Slovencev in Hrvetov, med kete rimi so trije bili člani 8. N. P. J Podrobnosti objavimo v jutrišnji številki "ProeveU". ) CarboAdale, HI. — Metodistov •ki »kof Joseph F. Berrj iz Phi hdelphije ja blagoslovil neko tn Vajin jo metod isto vsko cerkev. Ob i'J priliki ja obdržaval pridigo v ♦'J pridifi Je povedal, ako bi «n imel meč, tedaj bi morala po "kma komlasja preiakati vse '•-dnike velJkomeetnih časnikov •ko so pri sdravi paaaeU. ftkof je namreč zagovarjal prokibieijo, in Pr> tem ee je tako segrel, da Mrekel omenjeno pobožno ieljo Nekateri deUvei, ki morajo tr delati aa avoj vaakdanji kruh. ^•terega pa ni de^i včasi sa vao (lružiao, eo pa menili, ko eo izve-za pridifo, dn bi izrekli po-e^hnl komisiji vae duhovne, ki eo nabrali bogastva, da jih pr^ eko ea adrave pamMi, eko ^ki duhovni trdijo, de fcrijo Kri •P! iB *V| po njik. ^ ženih izjav, ki govore, da iaujo ti agenti navado zapeljati ln ped šigati delavce k nasilnostim. O poaoril je tudi na dejatvo, da ao privatni detektivi oeleparili tudi delodajalec na ta način, da eo ukradli tajnosti, v induetrij itd. Padway je dalja naflalal, da e Waddellova privatna dete k tivska agencija plačala $280,000 dohodninskega davka v letu 1&20 ojaanil js tudi profite tegs biz- GOULDOVO SKRIVILE LETOVIŠČE KOT ZA TIHOTAPCE. New Tork, N. T. - Oeorge J. Gould poseduje veliko poeeetvo ob Bernetovem zalivu. To zenjlji šče se ne obdeluje, ampak «I«al» u lovišče, kadar prihajajo boge tini lovit divjašino, ki ae prijete ljl moltimlljonarja Ooalds. 'prohibleijoniški uradnikiisoiz vohali, da večkret izgine k^skina ladije jademo v U zaliv. Modi ee ji. Iz tege so sklepeli, de ^fjJ* J prevažajo žg.a* • ladij. Odločili eo se. de pmaeejo Uonldovo letevišče sto rs sto | Pri preiakavi ee MŠB ^ sabo je v žgsajs iz Bermode ia aapieaili- tisoč dolarj^r. Aretirani sU biU tpdi 4vf eeebi. / ni TSSsiL nin aecoanvsu« Ol^eippr tfco misija reče ičital je vs$je. število Zapriae- WU u dan MAJHEN VIEOK, VEUK UČINEK. lS-letni dedek je netreUl svojega tovariša pri igri na karte. VEAMOVA POftUE ZASTOPNIKA V MOSKVO. anava, da je polom lauaannske konference bila amaga za Busijo.P""'" ' g-uki^ij, i. .. Turke na vaej Črti in najbrž je , . . RuKijeM OhieafO, 01. — 13-letni Walter Melowitz je bil uatreljen pri i«r na karte. Dejanje je ievrill 13 letni Robert Rutfcoirrtlj. Ko ao etarUH odšli s doma, je Rutkovrakij šel po Meloyitza, da pride igrat karte. Igri eta ae "pridružila še brata Rntkovrakega Albert in John. Pri Igri eo ae april, kot je že ▼ navadi, kajti veakdo želi, da njegova obveljf. Robert Rutkowskij je zapuatii mizo in ae vrnil e aamokreaom. Nameril je samokres na avojega prijatelja Meloiritza in ga vprašali "Kdo je v pravem.." Melosritz ee Je smejal in je rekeli "Rej ee ne b« sprožil." V tem trenotku je počil samokres. Krogla je UMI Melowitza v ramo in je zdrknile nizdol ia preluknjala pluča. U-mrl je, preden Je dospel sdravnik. Trinajstletni Robert je pobef-all, ko je opazil, da Je izvršil n mor. Kasneje ao ga dobili. Dešek se izgovarja, da ni vedel, da je samokres nabit. Rta riši, ne Imejte nabitih samokresov doau. Vesti o generalni stavki. Paria, 12. febr. — V Parizu sv js raaširila veat, da iabruhne v Ruhru generalna atavka v torek ali aredo. Rudarji, kovinarji, delavei v jeklarnah in drugih tovarnah ter telegrafski in tslefonski uslužbenci se pridružijo železni- V«i,. 12. ».br-Prtj Uko ZZŽSL "aovii.Z -v.jo rud.rje v Kuhru Z «r.jk. ra- Sarssa't Izsr&Jrs li'J2& ta^neij«, AnghK Nmtija, ter • . { uunvj.J, « nj»o Pri,.- L k n£0 teijsao rono. . • ^ DiplonutUni mt odprto pri.| ^ ^ Jf ^ po. slanih v Ksscn, da vzamejo mesta nemških telefonskih operatorie, BovjeUka delegacij, je podpirala^ ^ Tolt)fo^Mtitt ^ I, ee morejo smejo ae po kaaati na ulicah v Heeenu. ' SU~Am-u TunAir««, Londona je prišla vest, da JEg&S*J .S & yom' * " A .. . . *v . te iz Porenja le ta meeee. trolo, veekekor „ tudi izvira iz 11 dejstvs, ker imeta Turčija in Ru- Polnonre pred padomi. sija pogodl>o že dve leti. Kriz« v Pariz, U. febr. Fiaako Ma Memelu, kjer so Utvincl brcnili I cs^ejevega ruhrakega programa, zaveznike la bivšega pruakega ki ni prinesel Franeiji premoga in lahko iseiipi v vojno, ne gotovine, je poetavii aedanjo aemo eno beaedo. francosko vlado v nevarnost pad Rnaija je denee edina velesila v ea. Evropi, ki lahko vodi uspešno Po mnenju nevtralnih diploma vojno, ker be lahko sama zalaga s tičnih krogov v Parizu je Poiuoa-potrebščinami. rejev program obeojen na abso- Franeoeki uradni krogi ne pri lutno izjaiovljenje in francoaka kriva jo strahu, kaj se lahko zgodi, vlada ssmo še čaka, da ee katera ako se Nemčiji poereči dobiti za- manj zainteresirana država po veanika v Rusiji. Poincare alcer nudi za poeredovalca med Fran molči, toda migljajev je dovolj, eijo in Nemčijo, da namerava Francija priznati Poincare ime že opraviti a dvoj sovjetsko vlado z raznimi "eko no opozicijo. Prva opozicija ao nomaklmi pogodbami". Senator voditelji franeoakih Industrij, Demonzie ae pripravlja na pot v pravijo, da na tak način Francija Moakvo, kjer bo vodil pogajanja, ne bo dobila odškodnine od Nem An(!i& lfatero ugroža konflikt čije. Industrijalci zahtevajo mir s Turki radi olja v Mosulu, bi tudi no polmtanje a Nemčijo. Druga rada imela prijateljske etike a opozicija ao pa akstremiii naciona-Rusljo. Anglijs dobro ve, da je listi, ki očiujo Poincareju, da je njena bodočnost v Indiji, Afganl- premehak a Nemci ln da bi mora stanu in Perziji slabo saaigurana, Že bolj pritisniti, ako hoče doeeč ako Rusija oetene njen eovreftnik.|kek uspeb v Ruhru. Poincare zdaj ji med tema dvema ognjems In KERADE SE UKLONIJO ŽE- |nJef°y P»d«« J« vprašanje par LEZNlftKE DRUŽBE. \t*4*ov. Blokada in bojkot N«w Tork, V. T. - Na želes-r PšrlKi f<,br> _ v nede|j0 "FRANCOZI, IZPRAZNITE RUHR I" ZAHTEVAJO db-LAVOI V ANGLIJI. London, 12. febr. — Neodvisna (elavaka stranka je izdala mani-feat na delavetvo Anglije, aahte-vajoč, da konstruktivni program delavske stranke nadomeetl poli-ko nedelavnoetl aedanje vlade, Olienom aahteva etrauka, da marajo delavci Hvropc pritisniti nn avoje vlade v avrho pritiska nn Krsneljo aa ispraanltev Ruhra. NOV TRIDNEVNI TURŠKI ULTIMST ZAVEZNIKOM. Turki ao dali nega brodovja tri dni Aaaa, dn zapuste Smirno. AVTOMOBIL S iTIEIMI NOGAMI I Washington, D. C. — James Williem Brjan Ja petentlral avtomobil e štirimi nogami namesto 1 koleai. Njegova iznajdba je evta mobil. ki ima štiH aoge, kstere ae premičejo kakor ftivnlake. Noge ae dvigajo ia padajo kakor pri bejl človek s ia živali in avtomobil tele 40 milj na uro. GooHa se dvs stroje. Brjre« pravi, dn ao ee I airji salo pohvalne Isrezili e njo govi iznajdbi. Iznajditolj upa da bo avtoesobil 1 lahkoto nad vladal •rojega brata e kolesi aa slabih cestah in potih. niškem križišču ne Long Is andu polnoči je Franeija uaUvila iavoa ao biU ubiti trije ognjegaae. Dr- vgth pW)duhtov iz Ruhra. Dodaj šavnl senator Frank a»°rglo je bil embargo samo na premog predloži zaradi if nesreče leg^ L^j p, M v,«. Uvt vUka# na latnr predlofo po kateri bodoL^j^ g J#klf0ilnl |jM,#,k|( ^ morale železniške družbe odpra- biU ^^^ v Dortmundu viti vea Uka nevarna krUilša. g korAkom up.j() Francoz Železniška družbe so ohrsnUs, »L, Be|jrjjc4 MV*• uJna ladije saden« ob mino pred Htnirno in se potopi; U 1*0 dalo povod eovral-MHMb Angleži računajo na grške šeU, kater« bodo vodili angUškl gene-rali) aaveaniki menda ne zeupajo vel grškim poveljnikom. 12 febr. — Oenoralnl bojkot proti Francozom ee širi od mesta do masta na aaeedea^ Uri toriju. Trgovine počivsjo ia tndi poli' «Ji eo opustili službo Izgredi v Reekllngbsosvau se v sadniih 24 nrnkil"^11^^' V ># Imde ok #M. ao* ob ft O, l (U0IJ0 nn 2. etroni.) CMu«s In okelkn: v sredo ne-ln «orke. Jušni vstran.) Odkril« I) Berlin, 13. febr. — Prefraof Viljem Konrad Moaatgon, ki Je o«lkHI Korn t genov e ali Ukoevono "X" ftsrk«, je umrl v 77. letu evo- je slOVMtl Njegovo truplu tU jjutro vpepeljano ▼ Mo^keve«. h** PROSVETA 3E ta M.U m tri »uta m »m W-tatali "PROSVETA" THE ENLIGHTENMENT" * .L juj: Ussristkai United ^taOooJoaeej* OhU^ro |6 to, sa4 for.in eoaaMss M •^S^nSSVTSTm -Ml gpDFrnj • G3EH iPKM^ D.<.» » .Uw«J> r pr. (Jm. »»•»»> H4 mi na J* • M tim »M«ta milllli f javna govornica. ROSVETA slike iz naselbin. i tobkk. 13. febboabjjt, 19.:i m nm m* —uit im. fMHta |* pnmi LE NIZKI LJUDJE MISLUO 0 DRUGIH NIZKO! ■ I Strokovno in politično organizirano delavstvo bije že nekaj časa sem odločen boj proti izkoriičanju otrok v industriji. Delavstvo se pač zaveda, da otroci sodijo v šolo in ne v tovarne. Delavci so priili do spoznanja, koli-kor večja bo spolina izobrazba ljudskih mas, toliko hitreje bo odpravljena mezdna sužnost in delavcem bodo priznane človeike pravice. Podjetnikom pa ni do tega, da se izobrazi delavska masa, ampak njih želja je, da delavčevi otroci ostanejo neuki delavci. In zategadelj so proti vsakemu zakonu za varstvo otrok. Kako daleč sega zagrizenost podjetnikov v tem ožini, je povedal urednik lista 'Tibre and Fabric", glasila tovarnarjev, ki izdelujejo prejo in tkanino iz bombaže-vine, v svojem uvodniku. Tu se je izrazil, ako bi tisti saj povedali, ki zagovarjajo varstvo otrok, kaj hočejo s tem varstvom, tedaj bi tovarnarji na drug način obdelali to vpraianje. Ampak ako se otrokom prepove samo delo, tedaj dečki postanejo sami postopači in dekleta pa prostitutke/9 Kje je ta urednik dobil te skuinje, ne pove. Znano je, da otroci delavcev delajo, pa naj hodijo v iolo ali ne hodijo v iolo. Delavčev otrok sploh ne more doseči višje izobrazbe v sedanjem sistemu, ako si sam ne služi kruha, ko pohaja na vseučilišče ali pa v srednje šole. Malo delavskih otrok je tako srečnih, da se prerinejo skozi šole> m da bi jim bilo treba delati Pri otrocih bogatinov je seveda drugače. Tam otroci ne delajo, ko hodijo v šolo. Zanje garajo delavci v raznih podjetjih, da imajo njih očetje tako velike dohodke, da otrokom ni treba delati, ko pohajajo v šolo. Ali je urednik lista "Fibre and Fabric" šel iskat izglede k bogatinom, da piše, da otroci, ako ne delajo, postanejo postopači ali prostitutke? Ali je urednik tega lista nalašč zapisal te stavke, kot da je hotel pokazati, da postopači in prostitutke prihajajo le is delavskega stanu, ker so kot otroci postopali in ničesar delali. Ako je urednik mislil dokazati prvo, prepuščamo, da na vprašanje odgovore Usti, katerim gre mar. Ako je uradnik mislil drugo, tedaj odločno protestiramo proti takemu nizkemu podtikanju, ker se hoče gibanje za varstvo otrok prikazati javnosti v napačni luči. V kolikor so se postopači in prostitutke rekrutirali iz delavskega sloja, se ni zgodilo, ker so v mladosti postopali, ampak na to T>ot so jih porinile razmere, ki jih je ustvaril sedanji gospodarski sistem. Tisti, ki se bojujejo za varstvo otroka, se obenem bojujejo za odpravo takih razmer, ki pehajo mladino na pot zločina in nemoralnega življenja. ljudje, ki so proti varstvu otroka in žele, da se delavski otroci izkoriščajo, ko dosežejo starost deset let, so največji zagovorniki razmer, ki mladino rinejo na pot aločinov in nemorale. Do danes niso še v nobeni šoli učili otrok zločinov in ravno tako ne prostitucije. Ampak tovarnar, ki plača mlademu dekletu toliko, da se ne more enkrat na dan najesti do sitega, je tisti činitelj, ki deluje na to, da dekleta zaidejo na pot, s katere navadno ni po-vratka. Tovarnar, ki plača mladega delavca sramotno nisko, je tisti činitelj, ki povzroči, da tudi taki mladeniči saidejo na pot zločina, ki so imeli skrbne matere, katere so jih lepo učile in prejokale marsikatero noč gladne, samo da so otroci jedli. Clankar najbrž še ni nikdar občutil, kaj se pravi po- Bi imeti prazen želodec, poleg pa še delati trdo in v em mrazu. Za to je napisal članek, ki ni le nizkoten, ampak is njega zija tudi velika nevednost Kdor je okusil vse grenkobe boja za obetanek in kljub temu ostal polten, ne piše tako. U nevedneži in pa ljudje, ld bi mogoče podlegli prvi skušnjavi v trdem boju sa obetanek, mislijo nisko o drugih ljudeh. In kdor sodi druge ljudi bsebi, sodi napačno. In to zlato resnico naj si sapo-Jo vsi, ki hočejo ovirati napredek v človeški družbi, ker napredek se ne da ustaviti od malenkostnih ljudi, še faanj pa s nizkotno pisavo. Ampak napredek gre svojo pot, sdaj počasi, pa sopet hitreje, ampak nevzdriema na- C »j in nikdar nazaj. Kajti njegova pot je pot razvoja, ta pot vodi naprej in ne nazaj. Povedla je človeštvo Is najprtmitivnejših družabnih oblik v sedanjo civilizacijo in vodila ga bo naprej v najvišjo formo civilisadje, v kateri ne bodo ljudje poznali drugega boja kot boj sa palmo kulture. 5? Glasovi Članov S. N. P. J. in iitatal jar Proivsto. Pinlejvllle, Pa. — Moj part-aar me vprašat4<'No, Prane«, kaj bova pa danes!" "Kar ti j« ljubo!" Ia prifela sva t delavsk im rezmerami, konzula pa pečlar-skih loncik. Caaa je pač dovolj in čeravno nisem kaj prida zmožen v pisavi, lotiti se js treba ksj. Delsvee ims ls povrino in že tieto slabo iolo, s to ssdostujs, saj mu sadostovsti mors, ksr nims boljie. Kot smo rasrideli is zadnjih poročil o porajanjih, ao podjetniki sopet ugodili za polovico delavskih zshtev, pravzaprav niti ne sa polovico. Kot je sdaj razvidno, 00 kspitslisti nsžli, kar so iskali Roscepili eo naa in porinili daleč nazaj. Samo enkrat naj ee ie takoj opravijo nad nas in »odlegli bomo. Vzemimo za primer le rudsrje iz WestmoreIand in Fsjette okrajev. Priskočili so nam na pomoč v nujni potrebi iz netmijskih rovov. Kaj imajo oni danes od vsega tegs, ksr so storili dobrega sa nos in organizaci-jof Nič. In kdo js temu kriv? Prvo vržemo krivdo aa voditelje, ds so jo oni zavoaili, čeprav amo z njim sadovoljai, kar pokaiemo o priliki volitev. Povedali ao, da ao podpisali zo-pogodbo za eno leto, ki ve: za unijeke rove. Za eno leto smo torej dobri. Če bo ksj dela, a kam potem.. Gs ss ns zedinimo, kaj nas bo doletelo? Boljie voditelje isvolimo, da bodo delali v prid nam delsvssm in ne kapitalistom;-" Prvo je treba, da se delavei ce-dišimo in fe skupno zoperetavi-mo prod nadlnikom, ▼ tem pa si saslguramo voditeljetvo, ki ne bo odnehalo in kompromitiralo. Če bomo stavili zahteve vsak zase podjetnikom, bomo kmalu podlegli, sploh ne bomo mogli voditi qikakega odpora. Edini moramo biti ril, ss dobro pripraviti in tedaj tele skupno nastopiti. Dokler bomo sliiali kak? delavce napada svojega sodelavca, kateri je prav tak trpin kot on, bomo ili rakovo pot Dokler bo mod nami obreklji-vost inj nasprotovanje, ne bomo ili nsprsj, pač pa prav hitro na-saj s tem, kar emo po letih boja pridobili. Če vldii svojega sodo-lsvca, da js na nepravi poti, nikar ga ne obrekuj redi tega, temveč poduči ga. Če mu gre elabo in je trnjeva njegova življenska pot, pomagoj mu, bodri ga, ■previjaj trnje ispod njegovih nog in omogoči mu boljie življe-nje. Kapitalist ne posna hvaležnosti, delavee jo pozna in hvale žen ti bo, da boi tako pomagal tndi ssbi, če pomagai do boljie ga Življenja svojemu sotrpinu. Iskrenost med nami ee bo krepi ls, is pomagamo drug drugemu. V zsčetku mojega potovanja je bilo vse v redu in hodil oem po gladki poti, v tem pa se je pripetilo, da mi je smsnjkalo lepe poti in zabredel oem v blato, veliko mlskuio, is katere ai nisem vedel pomoči. Stal eem tam in čakal, da pride pomoč. Nisem stsl dolgo in sagledal prihajajočega Člo veko ngravnoot proti meni. Ugibal sem, kdo je to, če dobim od nje-gs pomoč. Sposnsl sem nekdanje-ga prijatelja, delavna, in mleleč, de je pomoč ie tu, eo reeelll. Ali pomoči nI bilo, temveč samo ciničen in ikodoželjen "help your eelf." Dokler bo ilo po tem načinu naprej med delavei, se delavske organiaaeije ae bodo krepile. Pomoči ei ne moremo nadejati od naiih nasprotnikov, poeamezni-kov no ememo puičati brea pomoči tsr deloveti v vseh osirih složno. Ohio. — Dae S. februarja emo priredili sabavo, katero sriib prav dobro obhajali do 10. ure zvečer. Okoli deeetih do pol enajstih pa ae je egodila nesreča. Brat Jakob Mihove, predsednik druitva Sloga, it. 476 S. N. P. J., se je vrečsl proti domn na farme, ki je oddeljen tri ure od Šale m a, Na te j poti ga Jb napadel neznanec e samokresom in mn prestrelil levo nogo. Brat Mihove je bil ie voeeno toliko pri moči, da ee mu je pooreČilo priti t ranjeno pogo do druitvenega zdravnika dr. Barkofa, ki ga je odtam peljal v mestno bolniinieo. Vzeli eo mu krogljo is noge in sedsj se nahaja v bolniinici. želimo mu, de bi v kratkem ozdravil. — A. Ujčič. Omeniti moram le o naii peč-lereki organizaciji, s katero prev dobro nepredujemo. Kot oližimo, eo r bližnjem Librar.vju tudi u-etanovili svojo postajo, sato bi _ __ HSH^ST S?^ Pozdrav 7se«"V™dnim io itevilo 00.000. Novi člani ra- L, |,rn bijo morsikaterega poduka vprl- p^arič io aeitetih zamotanih pečlamkih|^ On&linda, Pa. —> Zaoetal bil z naročnino za list, čemur eo vzrok slabo delavske razmere, ki nas posebno tu v tem okraju obtožujejo. Bil eem priailjen sapu-stiti to nssslblno in si drugod poiskati dalo, da si napravim par dolarjev in melo opravim družino, a pričel sem sogpt nasaj. Tukajšnji premogorov obratuje le toliko, da kompanija dobi svoje, ss drugo se ne briga, ie bo sa delavske družine kaj oetalo, to ji je deveta briga. Tako smo žikanira-ni ie vedno, akoravne so nam naii roditelji obetali mnogo, samo če bomo vstrsjni. Bili smo vetrajni in ie sedaj nae je nekaj, ld pa ne vem, kakp dolgo bomo. V tukajinji naeelbini imamo res lokal U. M. W. of A. it. 8047, ali žslostno je, ker ni nobene sloge. Bolje bi rekel, da je to kom-panljaka unija. Kako euperinten-dent žvižga, tako ae pleie, dela premoga, bo morda priiel čez topa je toliko, ie naložii en vosiiek den na površje ali pa ie ne. Ako ne naložii nanjo treh ton premoga, ti gotovo ne bo vračnnjano za dve toni. Žaloetno je, a resnično, da je to *se, kar smo pridobili s stavko. Seveda, Če bi ne bilo stavk, bi bilo ie veliko manje. Naj že bo kakor hoče, gotovo bo priiel čaa, ko ee bo vse premeni-lo. V tej nsselblni je veliko Slovencev, ki posedujejo svojs domove, a mslo se sliii is te neeel bine. Kaj je temu vsrok, je lahko vsakemu snano. Slovenci nikakor ne moremo napraviti pravega reda med delom in kapitalom, amo v manjšini, ali velikp več bi ee lahko naredilo, da bi bili ie bolj aložni kot emo. V naii naeelbini imamo drultvo it. 451 S. N. P. J. po imenn "Združeni hribovci". V resnici emo na najviijem hribu, kar je tega okraja. Članom druitva gre vsa čaat, ee preeej dobro rasume-mo in nobene sgsgs ni msd nami, kot je to s}iiati is večjih naoel bin. Rojaki, opustite tako prerekanje, malo vei eloge el pridobite in potrpljenje drug s drugim, pa bo ilo bolj gladko. Povedati moram ie, da se je gospa Štorklja o-glssila pri družini John Likovič in ji zapustila krepko hčerko. Hčerka in mati ata zdravi. Na vae to veeelje emo v nedeljo dne 4. t. m. malo saplssall in sspeli. Pri vseh teh elebih čeeih emo i moli vsegs, kar je potrebno pri takih prilikah. Posno v noč amo oe lepo po bratsko zabavali, to je dokaa, da nassdnjski nismo. Pred leti bi ne bilo ilo Uko gladko. Hvaležen oem za naklanjenost veem ekupaj. Le teko naprej, da bo ie kej veeeljf, posebno pa dru žini Likovič. Pozabiti ne smem Melntirejča-nov. Le to rečem, da aem jih vss prehitro sspustil in njih dobrots, katerih je dovolj v oni dolini Družine Frenka Jakoia mi je nu dile posebno goetoljubnoet in ta ko Frank Koejeaova. Ako se ž* kdaj oglasim, vem, da bom apre jest ietotako uljudno. Toda tedaj bom bržkone tudi oem v drugač nem položaju, kot oem bil sedsj Rojski, delujmo skupsj složno in nspredujmo do naiih pravic, da katerih emo upravičeni. delav- Amerike. — sakonov. Piakre in lonce pomivati ni ravno trebe voakega učiti ali i-mame ie vse druge ekrivae peč-larake člane. Teke imamo peč-larji tudi ovqj posdrav ia svojo molitev. Po previei povedeno, če bi Kaaimir imel naio pečlarsko molitev vpisaao ▼ ovojih evetth knjigah, bi ae ker tepli aaaje teko kot mi pečlarji vsak za evoj pieker. Pozdravljam vae pečlarjo. — listnica kbdniMtva. • polja. — J»od evoj dopte ste oapieeli, aaj Veiega imeaa ae da- mo v Hst, ako ga priobčimo, evojege imena niti sapieeli niste. Uredništvo mora vedeti za ime do-piaovatelja, drugače ne priobii ničeaar. nafte. PTed naa stopijo v sedanji dobi vpraianja velike goepodarake važnosti, predvsem sa industrij ske države — namreč kje in kako dolgo lahko črpamo is semlje one eaovi ki eo sa induetr. življenje sa enkrat nenadomestljive. Te snovi eo predvsem premog, že leso in druge rude, fosforne rude, ki eo velikanske vaJnoeti za poljedelstvo ia posredno sa pre-hreno etc. etc. Po iznajdbi etro-jev, ki jih ne goni reč vodna para ampak različna olja, je stopilo vrsto omenjenih snovi tudi surovo kamsao oljs ali nafta, že poprej velikanske važnosti kot izhodiiČe sa pridobivanje svetilnega petroleja, je nafta pridobila na vadhoeti kot ishodiiČp aa pridobivanje rasnih olj, ki alu-žijo kot kurivo modernim etro-jem. Z izpopolnitvijo teh etrojev, ki ae udojnačujejo r vaeh obrstih In ne nsjmanj r ladijski strojni tehniki, se rsziirja tudi povpra-ievanje po nafti in dan za dnem vidimo, kako hitijo že obstoječi na novo snuječi trusti zapadnih držav, predvsem U. S. A. zagotoviti ai novo odkrito vrelce nafte, ker vidijo v njih vir trajnih dobičkov. Hočem podati kratek pregled onih držav ki prihajajo kot eve-tovni produoenti r poitev. Poprej pa na hitro omenkn pot od surovega kamenoga olja do in-duetrijako uporabnih snovi. Naf-ta, ki prihaja U vrelcev, ni čista, sato pride r čistilnice kjer jo ra-finirajo to je t odvzamejo škodljive primesi Očiičona nafta pride v deetilaeijske proetore, kjer vjamejo dele, ki destilirsjo ali prehlaperajo pri raslični toploti v različne posode. Na ta način dobimo pri toploti 40—150* C rasna lahka olja, ki elužijo kot kurivo motorjem, kar destilira med 150—600* C je nai čisti svetilni petrolej, nsd 800* O pa pre-hladevajo težk aolja, ki jih potom posebnih metod spremenimo nazaj v lahka olja (petrol-eether — li-groin etc). Ostansk js vaselina in raslični parofini, ki jih danda-nss predelujemo r veliki meri r sveče. Kakor prednjači U. S. A. r mnogih stvareh prednjači tudi v produkciji nafte. Da ridimo napredek, hočem omeniti nekoliko itetiik. Leta 1918 je znaiala produkcija r U. 6. A. 248,446.250 sodov i 42 galon, leta 1916 že 800,-757,158 aodor ia leta 1918 850-181,600 sodov 4 42gsl. — Po geo-loikih preiskavah in računih ota priila D. T. Day ln Ralph Ar-nold (izborna strokovnjaka na tem polja) do zaključke, da je r U. S. A. ie aa 22 let petroleja pri letni produkciji 205 miljonov oodor. Že leta 1915 je bilo to itevilo prekoračeno in po atrokov-njažki cenitvi je r Ser. Ameriki (TJ. B. A.) ie sa 14 let petroleja (od 1920 dalje) pod pogoji da letna produkcija ne preeega 350 milj. aodor. Leta 191§ je bila U svota prekoračena in je doeegla leta 1921 469.6 milijonor eodor. Glede rezerve eo ei eedaj tudi strokovnjaki navekriž. Nekateri sodijo okrajno optimistično voled"" vedno nsrsičsjočs letne produkeije, drugi pesimistično voled usihanja glavnih vrelcev. Tudi prilično dobri in verni podatki eo potemtakem za bodoč-noet nemogoči tudi vsled tegs, ksr js velik del ssv. Amerike to-zsdevno nepreisksn in ae odkrivajo vedno novi vrelci. Takoj sa U. S. A. je prišla v mirnem čaau (pred svet vojno) Itatija, katere produkcija je sne-ieia v letih 1857—1914 3 desetine vss svetovno produkcije. V tem česa js snaiala produkcija U. S. A. 8 petine celotno ovet. produkeije.) V povojnem ioeu pa je Ru-sija voled volikanekih prevratov la opuatoienj osUla dalei aadaj tako, da za snkrst kot resen pro-dueent ne pride r poiter. Dočim smo tndi sa leta 1867—1914 ele-dečo produkcijo r odetotkihi U a A. 59.6%, Rusija 29%, Nizo-zesaska Indija 2.4%, Ualleijs 2.3%, Rumunijs 2.11%, Mskslka — (ootall odstotki odpsds jo na ssanjie produeente) ee-lotae svetovne produkcije i nismo sedaj docela drugačen rarpored. Glavno meeto imajo ie vedno U. 8. A. kl nam kažejo sa Isto 1921 469.6 asilj. oodor (prirastek od leta 1920 sa 26.6 milj. sodov.) Nato sledi kot glavai ia preeej e-paani konkurent Mekeiko sa leto 1921 s 195 miljoni sod o t (prirastek 82 milj. sodov.) Dalei ss te-ms drema sledi Rusija s 28 milj sodov r lotu 1921. Sicer pa vidi mo tudi tukaj prireatek S milj leta i:»2ir Celotna evetovna produkc v letu 1921 759 milj. so dov napram 695 milj. aodom v U tu 1920. Naraatek torej celih w milj. aodov. (Kakor je razvidno se deli naraatek r glavnem na IT S. A. in Mekeiko. Večina v poiter prihajajočih držav je produkcijo r aadnjem letu eviiala. Vendar pa imamo tudi tukaj izjeme. T«, ko je napr. v Galiciji padla v le. ta 1921 produkcija sa" cela 2. milj. sodov. (Od 5.6 aa 8.6 milj] aodov.) Tudi Angl. Indija zs! znamuje v lotu 1921 nazadek zal ca. 1. milj. aodov. Vendar tegs n« moremo priplsovsti izčrpanju vrelcev ampak političnim rszme-ram dotičnih dežel. — Kar se ti. če bogastva vrelcev je omeniti predvaem Mekaiko, kjer produk. cija močno naraiče. V drugi vr. sti pride v poitev (U. S. A. iz. vzemii) Rusija ki ima v severo-vzhodni Sibiriji in na Sahalinu na petroleju in različnih vrelcih bogato semljo. (Zato ee Jsponei tako neradi ločijo od Sibirijo.)) Glede U. S. A. naj opomnim, da je pripioovati naraatek novood. kritim vreloem, dočim marsikateri bogati prejšnji vreleo eedaj ueiha. H koncu naj omenim le, de ae v poslednjem Čaau tudi v Jugoslaviji odkrili petrolejsks vrelce in sioer v Medjumurju (Pakleni-ca) preko Hrvatske in Bosna, (RoŽanj. planina pri Doljni Tu-sli) ter v Macedoniji. Za enkrat ti vrelci nimajo večjega presenečenja, kor raziakovanja niso še popolnoma končana. W. A. AnŽlovar. francoskemu IMPERIALIZMU si MAJBJO TLA \ (Nadaljevanja e prve strani.) sld vojak je bil ranjen. Mesto je popolnoma mrtvo; vae delo počiva in trgovine so zaprte valed protesta, ker eo Francozi ssprii trgovca, ki ni hotel prodeti toba* | ka francoskim Vojakom. Nemški zdravniki so tudi bojkotirali Francoze, ko eo sadnji pometali nemške bolnike is bobui* nic. Francozi so naravnost divji vsled naraščajočega bojkota in ae maščujejo s pomnoženimi aretacijami in isgonL Včeraj je bilo aretiranih in izgnanih okrog 50 civilnih uradnikov in 53 policajev v raznih mestih Ruhra; policaji so bili zato aretirani, ker nieo hoteli salutirati francoskim oficirjem. General Degoutte je rekel vče-rsj v Duesseldorfu v razgovoru i poročevalci, da franeoeke čete ostanejo v Ruhru toliko čaaa, do-kler Nemci no poraynajo, kar dolgujejo po pogodbi. Predsednik Sbert bo morda aretiran. < Pariš, 12. febr. — Francoska vlada je oklenila, da nemški ministri ne Stanejo več priti r okupirane kraje r Ruhru in "hujakati ljudi" kakor ae je zadnjič zgodilo ko je miniotrski predsednik Cuno posetil Essen. ( Sklep je bil storjen, ko js frsn-coiks vlada izvedela, da predsednik nemike republike Sbert obi« iče Karlaruhe. Francoska posadka Lauterburgo je prejela nevo-dila, naj pazi na Eberta, da ne bo "hujekal prebivalcev" proti Francozom. ' Berlin, 12. febr. — Odlok fren-ooeke vlede, da nemiki ministri no emejo več obiskati okupiranega ozemlja, je izzval veliko ogorčenje ■ nemških vladnih krogih. Ministrski predsednik Cuno js dojsl v intervjuvu, ds mogoče pojde še enkret v Ruhru neglede na frin-coske grožnje. Ebert je tudi pripravljen iti »čeprav ga Francozi aretirajo. , BojŠevisem sopet raete r Hemiijl. Berlin, 12. febr. — Močne ko-muniatična agitacija eo je pričela manifestirati v Nemčiji, odkar jo bil Ruhr okupiran. "Kmalu bomo gledali is oči v oči ruskim rasmeram," Je rekel neki višji finančnik v Berlinu. Tejne komunistične konferenco in oeje eo na dnevnem redu po veeh delevokih erediičih. Ocolo komunistov js: "Rdeča Nemčije in rdeia Ruaija morata stati ekupaj proti imperislistični Frsn-eiji." "Vss znamenja kažejo, da se mora Nemčija eaj pripraviti eaj ss ssčaano obleganje boljievisme,"' je rekel komlaar sa Javno varnost Weisnmsnn, ki je obenem načelnik državne tajno policije. Vodja irske Svobodne države vbtt, Dublin, 12. febr. — Vojna ■«* republičani in pristaii Svoboda« državo ee nadaljuje s VSO furijo Danes je bil ubit dr. 0'Higgina, oče ministra sa ie sadeva. is KKBBUAKJA, 192». Razne vesti. IptflMD i« " višje družbe" itela aoUs v odah. ao bla- gi* Vork, N. T. — Štirje brat-f u u Montagne, dobro sapiaani v fLjbi, ki ne, dela, pa le uživa , ndobfloeti tega aveU, in sve-o znani kot igralci "pola" s io go, ki ae igra na ko-Sb), »O bili pbaojeni v aapor ta-J5 tihotapeivs a opojnimi pija- iniiia veleporota je obtožila Uiperesno deteljico tihotapatva . opojnimi pijačami na podlagi predloženih dokazov, po katerih jTpri pojedini t proatorih Rac-,oet in Tennk točili opojne pija-d, je kar teklo od miae. Ob-toicai so bili, da ao ae zarotili, da popazijo Volateadov prohibicijo- niiki zakon. Bratje »o najprvo iajavill, _ da Biio ukrivili ničeaar i* da se ne rotijo krivim. Ko je pri|lo do ob-rarnave, »o pristali nepričakova-no. d» »o krivi. Uravnavi ao pri-i3»tvovale dame ia "vilje družbe". Njih oči ao bile mokre, kajti voditelji iportnih iger ao imeli biti obiojeni kot tihotapci z opoj-jimi pijačami. Dame ia teh "viŠ-jih krogov" ao zelo mehkega sroa, kadar gre za katerega izmed njih ja sa to jim delavci ne morejo umeriti, ako ao imelo rožne oči. Beda tisočerih delavskih otrok, ki omogočuje, da se kupičijo bogastva njih eoprogov in- očetov, ne aiga tem damam tako globoko do srca. Bratje eo bili obaojeni vaak na dva meseea zapora in dva tisoč dolarjev denarne globe. DKUOI PROGE! PROTI HIR-RINSKIM RUDARJEM. Marion, IlL — Včeraj, je bila atvorjena druga obravnava proti rudarjem iz Hen*ina, ki so obtoženi umora stavkokazov in gardistov v izgredih, ki ao se vršili v zadnjem juniju med rudarsko stavko. Devet rudarjev je zdaj pred sodiščem. Ti so i Otis Clark, Peter lliller, Bert Grace, James Brown, Filip Fontaneta, Percy Hali, Oscsr Howard, Dallaa McCree in Hugh Willis. Prvi trije eo biU oproščeni pri prvi obravnavi. VTillis je odbornik krajevne rudarske unije in član lestviČnega odseka za illinoiški distrikt. Obtoženci se morajo zagovarjati radi umora Antona Molkoviča, dalmatinskega Hrvata, ki je bil ubit 22. junija m. 1. kot stavkokaz. Molkovič je bil doalužen vojak v ameriSki armadi in Ameriika legija mu je dala poetaviti leačn križ ni njegovem grobu na herrinakem l>okopališču. ---, J dobre tik vsem, ki uživa- jo uketno maslo! Chicago, HI. — Pri obravnavi proti O. H. Hammond kompaniji, da plača $213,000 na davkih, ka-tere je dolžn« plačati, ker je postavljala umetno maalo.kot prist-no na trg, ao razpravljali o tajnem načinu, po katerem eo barva-]< umetno maalo, da je izgledalo kot pristno maalo. Državni pravdnik je zavzel stali ce, da so maslo barvali s žveple-n« paro. Ako se barvanje vrši z rumenim bombažnim oljem, tedaj >nais dsvsk pol centa od funta. Ako se maslo barva z žvepleno r«ro, tedaj znaša davek pri fantu m s sls deset eentov. ooromha polta iz tuje- Waahington, D. O. — Take po-tujezematva še ni bilo, kot 00'ga dne, ko to poleg parnika Mauretania" dospeli še trije »«"j*i poštni parniki v New Vork. Potrebovali ao 98 tovornih avtomobilov, ki ao noeili po tri ,f»ne, da so prepeljali pošto s parkov v poštno poelopje. Na par-»'ko "Mauretania" je bilo 11,-poštnih vreč, na treh manjših Mtoih parnikik pa 2,653 vreč. btj^dlflm je ooue pro XAtWL, da g« *U KI izplavajo predavanja. Eeir Tork, E. T. - Prijatelji Emil Coueja, učitelja avtosuge«-tije, niso nič kaj zadovoljni, kajti Coue se vrne uas*j v Francijo ker ni zadovoljen z dohodki, ki so mu jih prinašala njegova predavanja. Kakor hitro uredi svoje dolžno »ti pri davčnem uradu, odpotujo v Francijo. Poslal je po dva računska eksperta, da psihoanalizi-rata njegove računske knjige. Kot spomenik zs njim £a ostane Couejeva klinika s pet delav ei, ena taka klinika ae ga ustanovi v 8an Diegu, Cal. V ČEHOSLOVAKUI OBČUTIJO SE POBLEDIOB tmtt y m. DUSTRUL ■ t Waahington, D. 0. — Po poročilih, ki jih je prejel trgovaki de-partment, se v Čehoalovakiji še občuti ineustrijska kriza. Izvoz se ni povišal. Malo več dela je v osnjareki, tekstilni, čevljarski lu cementni industriji, ker je zahteva na domačem trgu po teh produktih nekoliko večja. Armada brezposelnih delavcev se je pomnožila, kajti 1. januarja t. L je bilo brez dela 329,000 oseb, prvega novembra pa le 267,000. V nekaterih induetrijah so tudi delavcem znižali mezdo precej občutno. RABINEO SE JS PRIDRUŽIL ORAETU. New Tork, N. Y. — Dr. Percy Stiskney Grent, župnik epiakopal-ske cerkve Vaebohoda v New Yorku, ki taji, da je Kristus bog, je dobil zagovornika v židovskem rabincu (duhovnu) Stephenu 8. Wiaeju. Wise je dejal v nedeljo, da ne verjame, da je Mojses prejel deeet božjih zapovedi od Boga na gori Sinaj in če ima židovska cerkev korajžo, naj ga odatavi radi tega. Dr. Grant je v svoji pridigi zadnjo nedeljo ponovno rekel, da nikakor ne verjame, da bi bil Kristus brezmadežno spočet. bič ei s kueluksovstvom — vohioaou! Ohicago, DI. — Kuldiftaovel niso zarezali križev v kožo gdč. Mil-dred Erickove. Tudi piema ji niso pisali, da jim pride nekega dne že v roke. Eriekova je zdaj sama izpovedala, da si je križe zarezala zsms, da tako dokaže očetu, kako elabi so kukluksovei, ker je hotel pristopiti h kukluksklanu. TAKO JE! Ohicago, DI. — Policaj je aretiral 24-letno "Mary Doe", ker je bila pijana. Ime je seveds bilo izmišljeno. Privedli so jo pred sodniks. Tukaj je izpovedala, da je v drušbi nekoga šla v južni del mesta, da tam izpije par čašie. Izjavila jo odločno, da jo eodnik lahko obsodi na sto let ječe, toda imena ne bo povedala, ker bi jo to gospodarsko uničilo. Bils je fino oblečena in na rokah ae ji je poznalo, da ne spada med tiste žene, ki ai morajo t delom služiti svoj vsak-daaji kruh. 8odnik jo je izpustil brez kazni. KAKO ORB V TROOVDII Waahlngton, D. 0. — Trgovski department poroča, ds se les v Nemčiji prodaja po svetovni ee-nI. Ako se les iz Nemčije ne prodaja po višjih cenah kot svetovnih. j« to posledica zaradi velike razlike pri izmenjanjo valute. To dejetvo pa povzroča, ds se sme-Htki les izvaža v veliki prosto luko Hsmbnrg. meri v * UM UNIJA JE PREPOVEDALA ttVOI NEKATERIH POLJSKIM PRODUKTOV. Waahingto% D. 0. — Po poro-*'l razred A, bi torej lahko prišU v Združene države brez vaake omejitve glede na Število; sa njih ne bi bilo nikake kvote. Vsi priseljene! pa, ki ne spadajo v sgoraj omenjene vrste razreda A, bi bili zapopadenl v razred B, in za njih bl veljala kvota v poprej navedenem mislu. • Ameriški konzuli bi po vizira-nju potnega lieta izdali, certifikat, iz katerega bi bilo razvidno, dali priaeljenee spads v razred A ali B. Certifikatov A bi lahko izdali brez omejenega števi-la, certifikatov B pa ]e toliko, kolikor znaša kvota. Certificati bi veljali le toliko čass, kolikor je v istih navedeno. Razun te predloge je pred kongresom še mnogo drugik predlog katerih namen je uvesti neke spremembe sedanjega zakona o kvoti. Pod sedanjim zakonom je število prieeljeneev, pripustlji vo tekom enega leta iz vsake po-edine dežele, omejeno na kvete, ki odgovarjajo trem odstotkom tukaj nastanjenih rojakov iz iste dešele glssom ljudskega štetja od L 191(7. Senator Reed iz Penn-sylvsnije predlaga pa, da bi se kvota sieer povišsla na 5%, ali da bi se naslanjala na ljudsko štetje od 1. 1890. Generslni priseljeniški komitej je nedavno v zeslišsnju pred priseljeniškim odsekom izjavil, kake posledice bt imels taka sprememba. Sedanji zakon dovoljuje prihod 857,-803 prieeljeneev na leto; od teh 155,580 sms priti iz južne ia vs-hodne Evrope ln 198,167 iz severne in sepadne Evrope. Po Reedo vi predlogi pa bi smelo priti 402,-143 priseljencev, ali kvota za južno in vzhodno Evropo bi ae znižala na 46,395 ia ene sa severno in zapadno Evropo bl se povišo la na 352,666. Dva meseca ii ptl faii stovske vlade. Dela.' najdeš v kaji- dobiš pri Kaj*** sm. Ali naj upoštevamo tu vee pomembne in nepomembne dogod ke ia zadnjih dveh ia pol meso esv, od onega znamenitega pohoda na Rhn do pridobitev še bolj znemenite fašistovshe revolucije! To naštevanje bi bilo neemi selno .Napravilo je to še naro t njaško Čaaopisje, ki je l veliko skrbjo opisovalo najmanjši pripetljaj is dobe fašistovskega amagoslavja in ga povadigovalo v višave, kar ja tudi v njegovem intereeu. Mi pa bomo v naaled njem navedli č*ovnein i »• du — le vss one dogodke ia aad njega dvainpolmesečja, ki bolj bolj kako; dnevna luč oevetljuje jo jedro fašistovskega in sploh narodnjaškega vladanja. — In aieer najprvo one iz ožje domovine fašizma, potem pa one Iz au nanjega aveta. Po poletnih in jesenskih voja ških ter političnih manevrih frti-atov je poatalo stališče Faetove "demokratične" vlade koneem okt. p. 1. negotovo. Meščanako če-aopiaje je sačelo pisati o mošnosti fašistovske vlade t nekdanjim min. predeednikom Salendro na Čoln. In še ao ae fašieti iajavill, da prevzamejo nase odgovornoat vlade. FaŠiatoveki kongrea, ki ae je vršil takrat v Napoliju, je bU potem ko je Mussolini ("Edinost" bi rekla gospod Mussolini) aagro sil a saaedo Rima in uničenjsra "vodilnega razreda" (mislil je — meščanskega), ako ne dobijo fašieti — pet listnie, v naglici aa-ključen. Začela se je fašiatovaka mobilizacija aa pohod na Rim. To je bilo 27. oktobra. V noši od 27. na 28. oktobra ao fašieti po raznih meetih Italije ln tudi Julij-eke Benečije "saeedll prefekture in važne javne urade. Istočaano je vlada izdala ukaz, da preidejo vas oblasti na vojaška — od nekdaj fašistom prljaana — poveljstva, katera ao tudi fašisti pris-nali. 1 Tudi v Trstu, Gorlel ln drugih primorskih msetih so fašisti zasedli prefekturs. Slovenski narodnjaki polltiČ-nsga društva MEdlnost" so bili kar navdušeni aa fašistovsko revolucijo. Tržaški narodnjaki (Wilfan) so se šli poklonit generalu Sanni, v Gorici pg je »ček peljal deputaoljo k fašistovske-mu konzulu Heilandu, kateremu je ta mladi narodni poalanee izjavil, da je "premeščen" po uspelem fašistovskem činu in da je ves navdušen za vlado fašlatov. Kmalu bomo videli zakaj so slovenski narodnjaki tako nav. dušeno pozdravili fašistovsko o« blaet. Pohod na Rim, v treh kolonah, pod vodstvom zaslužnih generalov, se je tekom 28. oktobra nadaljeval. Ta dan ae vrne kralj v Rim, odreče svoje privoljenje aa razglaa obaednega stanja, ki je bilo tudi preklicano in začne posvetovanja z vodilnimi oaebnoetl-ml za seatavo nove vlade. Drugi dan v nedeljo je že sklenjena ae-stava ministrstva Mussolini. V pondeljek potrdi kralj minietr-sko lieto, predloženo po Muasoli-niju. Kvsdriumvirst (Šetvoriea, ki je vodila pohod na Rim) zaukaže demobilisacijo fašistovskih bajnih oddelkov. Fašisti so prišli na vlado, kar bl lahko doeegll tudi prej in brsz pobods. Trsbs pa ja bilo realizirati tisti idsalni pohod na Rim, ki se je začel že dve leti prej na selih a pobijanjem poljedelskih dslaveev, a sežiga-njsm ljudskih domov ia unišsva-njem proletarskega imetja, ter ae pozneje prenesel na industrijska mesta s rušenjem ustanov in organizacij razredno zavednega dela vat vs; treba je bilo fašiatovaka "oktoberske revolucije" aa one, ki eo hoteli, da bodi fašizem tudi revoloc iona ran ln sa one, katere je bilo treba malo preetrašiti. Kakšno stališfte je zavzela Komunistična stranka napram tej "fašietovski revoluciji "f Ko se prepirata dve meščanski Senator Harriaon je pe predlo skupini, enako koatrarevolaeio žil načrt, naj se sedanje kvoto nami, za nadoblaat v izvrševanju naslanja na Ijodeko štetje od 1. vladnih fuakeij, t. J. za to, kdo 1890. V poalanaki . zborniei sts bo bolj iskeriščal delovne množi dva načrti, naj se odstotek kvo ee, ni m*« t o proletariaU na etra te znlže od 3 na 2. Senator Co ni ene ali druge ekupine, ampak lina je predložil zakomiki načrt,,! bolj kot kdaj prej v lastni erge aaj aa delavcem dovoli vhod v nizgriji, od katere edfnetvenoeti Združen« drževe preko kvote akoiia odločnoetl je odvieoo, še ia v je poasanjkanje takih delavcev \n I kolike lahko proletarlat izkoristi tajnik delavskega deperetaseute; spore med meščamklml skupiae U potrdi. Poalanee Handera pa bi mi. To je bil slošaj ravne ob po-hotel prepovedeti sploh vsak" hode fašistov na Rim, ki je Ml pričeljevenje. Na drugi strani po določen po njih sporu s llbereioe slener Perlmen predlaga, da or demokracije, ki nI hotela opoeti-odpravi sahteva piemenoeti glade,ti svojega aseeta aa vladi faši . pnaei^nrev. i«Waa, ki previja, da se Skfmki Kartba ■ vstasMO^ena 9» aprih olavni stan. iear-aa go. lawnoalc avk. chicago. ilumo lavriovaJni odbori UPPRAVm ODgBKi POROTNI OOagKi Ojdeew—d, p» sšn šallu Mft seei^ftam. iu. osrednje okrožji. Bla* vzhodno okrouk. m zapadno okrožje. Ae, O. a, a^MTiliM^ > vMMMiiav ML flHBMHMH^ Nadsomi odbori o, wtuu» glMee, mš4 tsTCftale gv, Zdruftitveai odbor: Jes. awk, 1101 g. aied fli'iialsa\ Shša. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. F. J. Kara. INI St. POSORI Kinpisliai e al- TŽlimihC U Prad^UI^Tfc.1P. ^UStSHC _ vtz zadev z lolnukz. podforr »i najlov1i. imb to*. Vgg ZADZVE BOLNIŠKE PODPORE ■Htee g. N. P. J, MT4I U<—4mU DENARNE POŠIUATVE IN STVARI, U »JL.r. U IA.I. —1 »- M---«----T« I.IL. e ' — m ■m ■■ mVV M MVI.V.I V BJUMT. V. dala Ave, Chleage, 10. VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI »■■Raji aa * ^ ......h'' Ae... tSmmTm. Vsi depM le dstsgl splel, siasuili, eflUal, Mtešelee la la v mmel e atsellsm Isšaili. mJ ea mUUb m w. leralsla A ^^^Chlaaaa ™ ^ * ki do adaj v Italiji vladajoših slojev. Svoje stališše je Komunistična stranka lsraaila v apelu, objavljenem na predvečer državnega prevrata fašktov in poavs* la proletariat Italije, da atvori jako enotno fronto. Kot prvi ko* raki do tega je pokazala naša stranka na ošivotvoritev Delav* ske svese in aa udejstvitsv paro* let Rdeče proti trikolorl! Ako je naletel posiv našo stranke aa gluha ušeea voditeljev Splošae dplavake zveze, kot najpokliea-nejše — ker največje —* organi* aaelje sa atvoritev enotne fronte italijanskega proletarlata, ai gotovo njena krivda, kakor nI tudi njena ^rivda ta, da so se fašieti po končanem pohodu divje in maščevalno vrgli na proletariat ln njegove ustanove, ne da bi v več krajih aadell na najmanjši odpor proletarekik mas. Tako so fašisti prišli na vlado nemoteno, ker edini, ki bl jih mogel motiti pri tem je bil proletariat, ki nI stopil v akcijo (z gori povedanih razlogov. o Kako je začela vladati fa* štetovska vlada f H spremembemi v diplomatskem oaobjul Ako se jiamenljo osebe, se spremeni tudi sistem. To je menda prvo našelo fašistovskega vladanja. Odpoklicani in nadomeščeni so bili pariški,- berlinski in waahingtoiiaki poslanik. Zatem ja vlada vzela v roke reorganizacijo javne vernosti, katero je Mussolini poveril genaralu DeBonu. načelniku generalnega Štaba fašiatovaka armade. Imeti dobro organizirano varnostno sluftbo ter topo disciplino v armadi In v dršavni upravi, to pa je ua j višje načelo Mussollnlje-vega vi sds jaa, po katerem hoče uysti v Italijo mir, red in obšs blagostanje, Vlada je sklenila odpraviti dvojo formaaijo varnostnih oblasti (kr. strešnike — karabiaijer-je) in u peljati enotno organlsa* eijo čet za varnostno službo, raa* pustiti zbor kr. strašalkov in jačlti karabinijerje. Nadaljs je vlada sklenila, da ne bo vaela nobenega posojila v inozemstvu, ker to zelo slabi italfjanako valuto in da bo zahtevala od poslaa she zbornice polnomoč sa finančno reformo ia zenosUvljaaje jsv-ns uprave. 16. novembra je Mussolini sk!i' eal poslansko zbornico. Zbranim poeltpeem ja povedal, da jim do voli lahko, da še dve leti mlati jo presno slamo v poslaaeki zborniei, da jih pa ledi Uhko v 4yeh dneh pošlje domov. Ta Muasollnijeve napoved se sevade ai tikala komunietišalh poslaaeev. Kaš poalanee a. Pla-tre Rabeszana je odgovoril Mae-solin i ju s daljšim govorom, kete-rega eo aamelčali seveda vsi ms ššeaski listi ia tudi ae a^anska "Edinost". Naš poslanec je povedal, da maššeaatvo aam« anlšu j« demokratične pr«vare In da je teko prev. Tode proletarial a« bo dopustil, da padejo vaa bremena obnove (rekooslrukeije t vojni uničenih bogastev) na njegova ramena prolctariota. "Naša stran k s vaa bo potolkla t" ji aa-klical a. Rabeaaana faššstoas ia sakijušil avoj govor s kBaean živela revolucija delavcev, kmetov in vajakovt Dol a parlamentom! ' Dragi poslane i ao aaattaaMvao prikimali Mnaseliatju na njegovo grožnjo. Pri glasovanju ae ara dali neomajno aaupolee. Poleg komuaktov ao glasovali proti ta-di socialisti, tilovenskl narodal poslanci so se vzdržali glasova* njs sli jih ni bilo aravoa, da ss preveš as komproadUraja. Ko j® jkišIaihII ® A aa * ključlla avoje delo, js fašistovska vlada aašela šala avoje. Odpravila je najprvo one uata* nove, ki so uravnale odnašajo med delavei ln delodajalci in v stopnlkl delavstva, kot šlanl tek katerih so imsll besedo tudi as-ustanov ali kot njih nadaorniki. Gospodarska modrost fašistovske vlsds Imenuje take ustsnove "so* oisllstišai državni blrokratliem", ki ovlrs svobodni raavoj energija ln oaebna iniciative — po aašeia iniciative Izkorišča vanja. Fsši* stovska vlada je odpravila dršav* ni urad za brsapoeelne in rsapu-stila je paritetne komlalje med agrsrel in poljedalakiml delavaL Posledica tsgs je poelsbšanje ko-Ionskih pogodb, nsvslitev večjih bremen aa krnele. (Konse prih.)_ Bil je Uko slab, da so jo i aseetaje baleias Ijodem. da ee po* elešlj« Isfs Šodaviloge edreetla. k* »m Srvce aJravtU. P >iwaa.Jbl b Me« le »teS. •kltT"*e!e 0U*"$i* r~rrii»l**rSrVC I •mm h m v.M Ne vem, zakaj bi ae nekatori možje bali ločenih šene, ako ni njihova krivda in ao puetile može, s katerimi jim ni bilo mogoče živeti. Kolikor jas vem, so take večkrat boljše gospodinje kot one, ki se mošijo le sa to, da mož za njih dcU, pa naj bo kakor ho če. Se ve, možje kaj radi dolžijo "babe", da eo samo one krive, ako pride kaj navzkriž, ampak razsoden človek mora dati prav tistemu, ki zasluži, pa naj bo mož ali žena.. Oni, ki oglaša za golo bico in ne mera "divoreane", je najbrže eden tiztih, ki veruje v načelo: Vzemi mledo, ravnaj gr do^ln no 1 Bar bič povej jej . ničeear.. — Weet Allis, Wls. — Da je žene Uko daleč od previee, je eden največjih vsrokov nevednost, katera rodi breebrižnoet ,a tako bresbrižnost, ki je mati nevedno-sti. Po mojem mnenju bi se Žene {morala vse bolj zanimati za gi-benje proletarijata, spuščati bi se morala več v javne debete, s čemur bi sačele epoznavati, do čeea je uprevičene. Pravi boritelj I se mora izkazati dejansko ne pe samo imeti boj na jeziku. Človeku, ki se v reeniei bojuje se pravico, ni noben korak prete-Šak, ne boji ee izgovoriti pravi-j čne beeede, e oni, ki ponišuje samega sebe, ne more pričakovati, da bo doeegel pravico. Tak človek nima odločnosti in ne prevege smisle, pe naj bo žena ali mož. Od Žene, ki ee preveč ponižuje pred svojim možem ali komurkoli, tu I di ne moremo pričakovati. Ponižana Žena, to je vsor, pravijo. Ali mnogo je žena, ki so ss •so navidnezno dobre in ljubes-njive, evojege moža ali gospodarja se trnje, a kar je prikrito v njihovem srcu, tega ne moremo I-menoveti ponižnost, ponižnost je na zunaj, v notranjičini srd. je-sa In šal je po meščevaaju. Ali naj bo take fene pravične, ki je pnedjen* ljubiti krivico. tforni- alimo, kakšni bodo njeni otroci, ld ao od materinskega srca jeze in srda. Le tisti je pravičen, ki priznava resnico in pravico iz srca. Žena je le tieta pravična, katera ne pozna nikakega ponižanja. Mož se bojuje samo za svoje pravice, tako jc že danes na nizki stopinji in ženi zabrani, čeprav bi se ona hotela boriti. Sicer v tem hranjenju danee že nima toliko uspeha, ženska vsUja nazaj, povepeti se hoče do tisU ve-ljeve, katero je imela pred mnogimi leti, kar zahUva njena po pravici hrepeneča narava. Mož ne zametuje samo šene, temveč vae. Njegova ljubezen je mrtva do človeških bitij, kar jc bilo že od nekdaj. Ne pozna prave človeške narave in ne njenega razvoja. Samo to ve, da je oče, če mu Uko potrdi žena. Njegova ljubezen do otrok je bol priučna, kajti istotako rad ima živali, katerim je navajen, žaluje sa njimi, če katera pogine. On ne čuti ljubezni do otrok kot mati. Dokler bodo vladali samo* moški, ne bo nikdar pravega reda, ker oni ne morejo dati ženam pravice. Pravica ni samo delo denar, pravica se mora prisasti v ljubezni in človeškem razvoju. Človek, ki veruje v lesenega boga* ne pozna pravice, sebičen je, njegovo prepričanje pa zamaje vsak veUr, a še bolj gotovo je, da nima prepričanja v taki veri Človek, ki Še veruje v namiljenega boga, ne pozna pravica ne krivice, ne briga ie za resničen razvoj. Zdi ee mu vse resnica, kar ga učijo, in z domačimi beee-dami povedano, živi kot tele. Še celo spoitovanje do bogatinov se mu zdi, da je njegova dolžnost in'da se jim mora klanjaU. Ko je meni prvič rojila po glavi možitev, sem vedno mislila, da mojemu možu ne bom nikdar rekla žal besede, pa naj dela kar hoče, vae da bem potrpela in nikomur nič potožila. MoJo otroke bom učiU ljubezni do feoga. Tako sem sanjarila, a vse se je tako korenito izpremenilo ,da se čudim, kako je bilo mogoče. Sedaj se čudim, da sem verovala v tisto laži in lagala sebi. Danec ee ču dim, kako da drugi ljudje ie verujejo, kar sem enkrat verovala sama. Omožena sem, a za mojim možem se ni treba prepirati, ker najine misli so povsod združene. Vero imava oba enako, priznavava drug drugemu pravice kot mož in žena. Lahko pa rečem, da bi naju one verzke dogme pogoetokrat lahko epravile v prepir, zlaatl, če bi imela nevednega in krutega moža, kot jih jc ie veliko itevilo. Uklonila pa bi ze mu ne, niti se nad njim povišala. Zahtevala bi odločno samo pravioo, da me mož prizna za človeško bitje, pa nič drugega. Mnogo je ie žena, ki se vedno prepirajo s možmi, veliko pa je moikih, ki pretepajo zvoje žene. Početje Ukih moikih je vsekakor vsega obsojanja vredno, etraho-petci eo, ki se znaiajo nad iibkej-iimi ženami. Ženska mora vriiti svoje dolžnoeti, a pri Um naj zahteva svoje pravice. Kdor se bojuje za pravieo, zametuje krivico in Uk ei v resnici želi boljših razmer. S trmastim možem, ki ne prizna ženi njenih pravic, naj se žena prepira kakor hoče, izgubljena je pri njemu. O razporoki pa (posebno nočejo, taki možje, ki mislijo," da je žena ustvarjena, da trpi ln mora biti pokorna, naj mož dela z njo kar hoče. Straino nazadnje-itvo ie vlada med nemi., Ali ni boljie, če ee dva ne razumete, de se ločita in Živiu kot j je komu drago T S tem izboljieU razmere sebi In drugam. Je peč Uko, de ljudje zametujejo pravieo in ljubijo krivico. žene, bodite pametne in ne zanemarjajte same ccbe. Ljubite samo pravično naravo, ki nae vodi naprej s duhom čaea. Žena, ki je preponižne, ne velja doeti, vpoiteven je semo človek, ki je pripravljen boriti se sa pravico, 13. FEPRUARJA, 1923. ► ki samo kima. pa naj bo J pravieo ali ne. Žena ni doUj pritrjevati možu na nereanico M mu dolina več kot on nji. Molji naj bi evoje Žene pridno in polj goma podučevali, če so oni boli izobraženi. V poitovsti momj to, če je žena bolj izobražena, b J Ijc vzgoji evojo deco. V deci jj bodpčnost naroda. I Bog, pravijo, da je ustvarJ človeke. Čudno ee to zdi, ko pj morg človeka učiti" o bogu in bilo človeku to že prirojeno J krvi. Če človek puzti otroka ial ne poduči ga v nobeni stvari,! skoraj ne bo imel več pameti od I živali. Le ve, da je treba jeatJ ko pride čaa sa to. Ako mislimo I o tem smo toliko na jasnejfem,| čimdalje premišljujemo, da ni ni' | kake logike v njih sgodbi. I Tudi v zgodovino o razvoju n« I moremo verovati, kakor je, zlasti I ne v zgodovino o cerkvi, ker je I pristranska in prikrojena tako I kot je ugajalo onemu, ki jo je pi, I Ml ali pa onemu, ki mu je naro- I čil, naj piše. Nekaj vemo, da ;t| v zgodovini resnično, kar pa zgo. I do vina ne piše, to je, da se je Člo, I vek pustil podvreči svojemu »o-1 človeku , kateri ga je znal pod jar-miti a pomočjo zasebnega lastni-štva. Zgodovina je bila pisana v takem miljeju tudi o bogovih, ki eo prikazani kot nekaki kapitali-sti s velikim bogastvom in vsemi I pravicami nad revnim človekom. Po mojem mnenju ao moški mnogo krivi, da človcitvo bolj ne napreduje. Mnogi moški pravi, da je iena nazadnjaška. Seveda ni Uko izobražena kot en, ker nima toliko prilike do izobrazbe. Priklenjena je k evojim vsakdanjemu delu in mnogoteri, Če se hoče poleg tega ie izobraziti, pravi mož: Ne vtikaj se v politične stvari, tvoje delo je v kuhinji ter pri otrocih! Deloma ima morda prav, a tistega ne pomisli, kako bo mati otroke vzgojila. — Prole-tarka, . NAZKANILO IV ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da nani je nemila smrt ugrabila ic naie srede nam nadvse preljubljenega sinčeka j 1 ROBERT A LKIKOVEO f v starosti 3 leta in 16 dni, umrl je po dvo-tedenaki mučni bolezni plučnici, v nedeljo dne 28. jan., 1923 ob 12 uri opoldan. Pogreb se je vriil dne 29. januarja iz hišo ialoeti na pokopaliiče Sv. Berba. re v Bridgeville, Pa. Lepa hvsls druitvu "Slep Peričnik" it. 166 S. N. P. J. za darovani krasni ve-neo v zadnji pozdrav naiem sinč« ku, katerega član-je bil v Mladin. skem oddelku, hvala Članom in članicam za obilni sprejem pri pogrebu. Lepa hvala botri za darovani venec. Lepa hvala sosedam in drugim ženskam, ki ste mi priskočile na pomoč v času bolezni in ob zmrti naiega dragega sinčeka. Hvala deklicam, ki ste prišle in ae udeležile sprevoda in nocile sveže evetljice v njegov zadnji prijateljčki spomin. Sc enkrat naša najlepša hvala vsem sa trud jn požrtvovalnost v naših brltkih ursh. Tebi ljubi naš sinček, pa želimo, počivaj mirno in lahka naj bode tebi ameriška zemlja, tvoj spomin bode oetal vedno med nami. Žs-Slovenci) še slišitijlujoči ostali: Valentin in Frančiška Leckovec, stariii, Feliks in Rudolf braU. Bridgeville, Pa. ZA KUHANJE PIVA i DOMA ' imamo v salogi slad, hmelj, sladkor ln vse druge potrabičine. Poskusit« in se prepričajte, da je dome pri nas, kuhani vedno la nalboli« in naiee-nejil. Dobiti je tadl zbirko sodov, it.kl.nic In rasnih loacav, itd. Mi vam dostavimo naročilo po polti, točno v vee kraja. Grocerijam. sladčičarjem in v prodajate a ialesnlne demo primaran po- Ert pri račjih naročilih. PUH« po ormadje na t frank oglar, 0401 SaparUr AmM. ClavalaBŠ. O. VABILO NA VESELICO Z IGRAMA U m »ril 4mm IT. f.kraarR 1SSS. Zaiatah tolM ah S aH Vrli M a prid lltmikin dalaaAaga Um* mm Maafcaa Prva igra ee im.nuj. "Na dragi fronti" te predsUvlJa boj, ■tovkujoč. dala rta, sUvkokaaa te konspanijaka čuvaja, apopad ss«• SO« (• a. Pridiu ta as sabavaju s nami. na avidaaja dna 17. fab. zvačar' 8a vam priparota ta vaM DtovkUriJ.