I z h a j a j o vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold.. za eetrt leta 1 gold., pošiljali e po pošti pa za eeio leto 4 goid. HO kr.. za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani 28. julija 1886. Obseg: Kedaj se ima žeti ? ninnh, (Konec.) Slabo gospodarstvo s 6enom in gnojem Paša živine in naši srenjski pašniki v rav- Zemlje- in narodopisni obrazi. Razpis cesarske štipendije za kmetijsko šolo „Francisco-Josefinum" v Modlingu pri Dunaji Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Kedaj se ima žeti? Navadno storijo ta pregrešek, da hodijo prepozno tudi barva rumena ni še zelo prava. Kedar je pšenica prezrela, obesi klase globoko, odpre resje, steblo pod klasom postane zelo trdo, kar vse kaže na to naj bi zrna sama izpadala. Pšenica sploh rada izpada, najbolje pa belica se ve, ako je zdrava in zrno pra i kedar je preži žet, ko je žito uže prezrelo in so zrna trda. Ovo po- vilno razvito. Nezrelo zrno se pa težko izmlati in stopanje nareja naslednjo škodo: na večjih posestvih Pira tiči tako globoko in trdno v mekinah škodljivo zakasnenje z žetvijo, ker tako se veliko zrnja poizgubi, ko izpada zmiraj bolj, čem dalje čakamo ali odlagamo; izgubimo pa tako najboljše, najlepše dozorelo zrnje; moke se tudi iz takošnega pozno namla- komaj da jo rel, nelo kore lil tiunv v iuv,xyxiic*ii, u«, mlatijo. Človek bi mislil, da je sadež dozo kedar mu je klas in steblo enakomerno orume-To je sicer res. Ali v tem slučaju je slama do zrela, klas na zdolej vpognen in zrna lahko čenega zrnja dobiva menj in slabše, slama za krmo vsak vetriček iztepe. Kar se tukaj pove o pšenici ne sodi tako. kakor bolje rano spravljena. Mnogo dobrih snovi izvrže se iz boljših v slabše, zlasti v lesno velj > tudi o ječm Ko je steblo pod klasom zrelo vlakno in gumi čas žeti; ako sedaj čakamo, upogne klas na zdolej rž tukaj'največ trpi. Pozno sprav- skrajno resje odstopa od koželjke brž. ko veter po in gumi, 1 "" "j * v v - ~...... ljena rž daje v mlinu mnogo otrobov pa malo moke, tegne Tudi ovseno latje začne se lomiti, in če vetei ki je še neprijetno sivkasta. pravem času požeta nastane, izpada mnogo zrnja najlepšega. Rana žetev pa daje največ skrobne moke in lepiva. Najbolj ugaja žetev pričeti, kedar so setve oru- ima vsakako mnogo koristnega ter se moramo res ču diti da skoraj povsod z žetvijo odlagajo. Navadni menele, to je od tiste dobe, ko je sok v zelenem zrnu vzrok temu se navaja » da se premalo zrelo žito le podoben trdni kaši, ki se kakor vosek med prsti raz- težko izmlati in da sploh veliko zrnja v izgubo gi mečkati daje, in dotle, ko ga moramo čez nohet lepo To je zatorej tudi ne svetujemo, nezrelega prekrehniti. Razven tega je še vec znamenj časa, o žita žeti, ampak pravimo, naj ga ne hodimo žet do katerem bi se naj šlo žet.' Navadno in obče veljavno Mer še ni zrelo. Ko je požeto, daje se mu nekaj časa pravilo bodi poprej navedeno, da povprek zdravo žito zori najpoprej v klasji in zatem še da zazori na polj m tedaj zapeljamo domov v slami. Ako ko so zrna postala trda. Mislimo, da termi ni zelo tedaj naopak vidimo,'kako steblo od spodaj rumeni in tako! Katero je sedaj bolje, ali nekaj slabih zrn pu zatem dozori, tedaj so zrna le za silo dozorena in v Stltl mlačenih v ki ali pa odlagati ) nam takošnem slučaji naj se hitro ko mogoče požanje, kajti najlepše zrnje izkaplja ? Tudi zrna za seme ne smejo tukaj zrno nič več ne pridobi in dozoreva v kopah biti tako ela j da bi izpadala in v i/gubo šla Naj ravno tako, kakor na steblovji. Kedar je pa klasje do- manje zrnja se poizgubi^ ako žito za seme namenjeno volj zrelo, tudi ne smemo odlagati z žetvijo, kajti žanjemo rano v jutru ali pozno zvečer s srpom, ko so slama v kopah enako zazori, kakor če jo dalje časa tla rosnata. Pri vožnji domov je treba opaznosti ka pustimo na njivi. kor pri spravljanji ogrsice. Zanesljivo znamenje dovoljne zrelosti nahajamo Nepovezanega ne kaže puščati na njivi nobenega ▼ « . % « • * 1 • 1 V^J V 1 f v in ovsu na resah \n pa dva do tri cole žita. Najbolje bo, ako vsaki dan požeto žito povežemo t* i m . m /-Si • • v • 1 1 5 pri pšenici ___ ______ A _ . ...... niže pod klasom na steblu. Če so ovi deli žolti in se in v kopah razstavimo. Snopi morajo tem šibkeji biti trdi ošlatavajo na ovsenem latu in nekoliko pikeči na čem več imamo trave ali detelje med žitom; gledati pšeničnem klasu, tedaj kaže to, da je pridelek dozo- je tudi na vreme. V lepem vremenu lahko gremo takoj rel. z^rno vzero meu paiec in Kazavei; muietmu tiuu ^ oc mm ^nu m . ošlatati. Konci klasa trdno ožmekani ne smejo poka- pa je čakati, se ve nikakor ne tako dolgo, da bi Zrno vzeto med palec in kazavec moramo trdo zet če še tudi žito ni popolnem dozorelo, v slabem zati nobenega soka več. Ječmen za žetev zreli kaže izpadala. Zrno na nepožetem steblovji ne trpi toliko biti škode kakor če požeto na njivi leži; in požeto zrno in resje žolto, koželci v klasih pa morajo krhki in otrpneni. Dokler ječmenov klas lahko sem ter skazi tein hitreje, ako smo v mokrem vremenu maja j kedar steblo stresemo, zrno ni dozorjeno in m vezali -t 2.14 Jarine dostikrat ne rastejo enakomerno, ampak nekaj je uže zrelo, nekaj pa še zeleno. Tukaj ne kaže čakati, dokler vse ne dozori, ampak treba požeti, ko blato iz bajerjev, iz cest ki kosti čeva td ima bim ? je sprstenilo, dobro gnojilno moč da gaoj je bolj, kakor dobra polovica dozorela. Nekaj zrnja gre in kdor umniše sicer v izgubo, zato je pa slama boljša. Vsakako slabo ravnajo, ki še mokro žito domov spravljajo. Godi se pa kaj takošnega precej pogosto, delkov os, gnoj adno ima j , vsi poza katere se vrti poljedelstv* toliko boljših in obilniših pri krog Pa tudi prodaja sena naj se omeji, kolikor je eč oče najumnise je, ce se vso seno do zlasti ob slabem vremenu. Mokro žito se ne daje rabi za živino, od katere dobivamo pri današnjih doma lahko posušiti, da ne bi nič škode trpelo. Ako pa uže sploh škodi popolnem uiti ne more, je boljše, če se to na njivi godi. Sploh je pa tudi tukaj treba naše potrpežljivosti. Mokro snopje se mora večkrati raz- la po- c e n a b gotovo lepih dohodkov in obilno gnoja, zopet s kate rim zamoremo bogato gnojiti in tako zagotoviti si, di mlj tanejo vedno rodovitne Le tisti gospodar, ki vse seno do poki vezati in sušiti, če na ta način vselej ne dobimo zelo ves gnoj porabi za lastno kmetijo, resnično umno 11 eskvarjenega zrnja in slame, vendar vsakako takošne, in ni se mu bati ubožanja njegove zemlje, ki je za razne potrebe še zmiraj porabna in vred- li avn C nostna. M G. Gl. u Slabo gospodarstvo Paša živine in V senom m gnojem nasi srenjski pašniki ravninah. Ne morem tajiti, da mnogokrat prisilijo denar zadrege gospodarja, da proda i ajboljšo kravo iz hlev le da se tožbe od strani upnika ali eksekucij LStale davke. Vendar pa se godi po naši deželi pobilo v nekaterih okrajih silno slabo gospodarstvo, in znane so mi vasi, katere večinoma vso seno proda jajo Pra torej malo ine in še to zelo revno a v tako prodaj zametavdjo gnoj, in v košu ga je gnoj pr prav bi moral edij > kei posebnim ozirom na Dolenjsko.) Spisal V. Rohrman. m. (Konec.) vinorodnih pokrajinah, kakor je naša, ogradimo posamezne dele pašnika z drevjem, ki nam daje po- ga prodajajo koš po 30 soldov, trebno trt no kolje in t rt no vezilje. Zarodimc 10 centov, tako torej ' ----to" ""J 1 ^ IV/I.CJ, VI ti v^jj« cent 3 borne solde. Nič bolje se ne godi s pepelom da velja toraj vrbe in topole drevje, katero kaj naglo tem neprecenlj liani mernik prodajajo gnojem senožeti, katerega pel en g r č t in posebno gnoj hlevski doma zalegel, koliko več sena pridelali, ko bi z onim za take ničeve cene prodani cr nojem in pepelom gnojili travnike, senožeti in deteljišča. Smelo morem trditi, da bi še enkrat sena spravili skupaj in da bi zamogli potem podvojiti število govede, raste in ima izvrstno obrastljivost, ker poganja mladike iz štora, porobkov in korenin. Izgoja tega drevja Koliko bi pač pe- je pa tudi najpriprostejša, najlažja in zahteva najmanj truda in stroškov, kar je gotovo velike vrednosti. Izmed vrb zasadimo si beko, ki nam daje v mladikah najboljšo robo za vežnjo trt, za vezi pri lesenih toliko i/ ^ JL katera ima dandanes tako lsoko ceno, da pač sme eči dor obročih itd. Topola nam daje pa dobro trtno kolje katerega potrebujemo sleherno leto. Na vlažnih prostorih in sploh ob vodi zasadimo vinorejo ne more pomagati, ta je sploh sedaj s ži- posoben za daje potrebno šibje tudi pletno vrbo, raki tje ali trskovca, ki nam za različne pletenine, kakor za gospodarstvo. Količkaj prida voličev velja par blizo pletenje košev, vrbasev itd. S tako robo 200 gold.! Triletna voliča pa veljata 300 gold Pi mo se tako je s kravami, ker mlekarski fini izdelki se za- sami preskrbljevati, v kolikor nam jo je v gospodar stvu ejo za prav poštene cene prodajati. Štedi rajši, kar za taka dela. potrebne, vsaj nam je zimski čas gotovo ugoden mor da tiste boi za prodani gnoj in pepel, z gnojem boš bog skupil tejše pognojil njive, s pepelo travnikom kmetovalcev ne groše dob j katere si sicer Ograje zasadimo toraj nizko za obrezavanje blizo z beko, katero izgojimo tal, kar gnoj tudi najbolj jiico pa gnojil vgaja. Zaredimo jo s krepkimi mladikami. Vmes pa In kako zapravljivo pač ogromna večina nasadimo v določeni razdalji (na pr. 6 ali več metrov) avna z gnojnico in scalnico v hlevih! topole s kolmi in izgojimo do sežnja in bolj visoka Redek je hlev, v katerem bi našel pi jarek zbiranje urejeni Ipeljevanje živalske scavnice v debla za obsekavanje ,;na glavo". Za tak nasad naj se prei zimo ali na" spomlad posebno gnojnišno jamo, v katero naj bi se stekala zemlja v mer črt, ki naj ločijo posamezne dele paš-gnojnica tudi iz gnojišča, katero je splošno kaj malo- nika na širokost in globokost 32 cm. (enega čevlja) marno napravlj liaslj bi oskrbovano. Pač pa se toliko prekoplje; to delo se tudi lahko in hitro z oralom in gnojnica sceja po cestah v namen morda, da bolj rastlo kamenje, katerega imamo morda še dvema brazdama opravi. tako obdelan) zemljo se malo? Ne tožimo pr vedno, da slabo gre, ampak poma gajmo si sann m skrbimo, da iz sleherne stvari umemo sadike (mladike) bek potikajo poševno (ker se tako rajše vkoreničijo in primejo) in bolj na gosto. Pregosti naraščaj se pozneje lahko razredči in se iztrebijo vsa pridobiti si kak dobiček in gotovo v umnem gospo- slabotna drevesca. Nasad naj se dobro s trnjem z a gradi, darstvu z gnojem, gnojnico, pepelom itd. našli bomo da se varuje pred poškodovanjem po živini. Topolom, izdatno pomoč za povišanje pridelkov. Če bomo pridno katere smo vmes nasadili s kolmi, zbirali vso gnojnico in gospodinje pa skrbno spravljale oporo kolja. pa je potreba za pepel, pepeluško, saje, kosti itd. ter s temi snovmi gnojili travnike, zagotovljeni smemo biti, da bomo ne " saj Pašnike v suhih več, ampak tudi dokaj tečniše klaje prideloval diti z drevjem, ki legah je koristno po cez naša naj hrani vlažnost v zemlji, ker ste pač zapazili, kako močno se kar sama aste senci trato 111 jo s tem podpira v rašči. to si lahko deteljica po senožeti, katera se je pepelila. -Zbirajmo sence in močno rodi. Za Dolenjsko bi bile za vse odpadke, kakoršni se v kmetiji sploh nahajajo, na pr. blato iz dvorišča, smeti ? plevel j trske ? žaganje sasadimo sadno drevje, in sicer tako, katero daje dosti katere rode obilno dobrega ? nasad kaj koristne tepke sadu. i 235 Kakor na mejah posameznih delov pašnika tako naj se pašnik ogradi tudi ob vodi, da ga ne spodjeda potoku Radulj in ne odnaša zemlje cijanu na Dolenjskem. Zraven obsežnih senožeti ob Taki nasadi povekšajo vsakoletne dohodke iz pašnikov, povekšajo vrednost pašnika, zlepšajo okolico in blažijo nrave ljudstva (pritoku Krke) nahajamo v tej pokra jim še precej gmajne; tu menim iste okoli Dobroške vasi. Pravico paše na tej gmajni uživajo še skupno Dobroska vas, Tom vas m vas Strajne beti trpi žeje Kakor za senco, tako moramo po možnosti skr- Dobi Na to gmajno mejila je še večja gmajna sosedne > da ima živina na paši dobre pitne vode in ne Če imamo potrebno vodo za namakanj na ponudo, se gnoji pašnika z isto pašnik še z najboljšim vspehom srenjske ude. kater odpravili skupn Toda to so pred leti 1879) azdelili med paso so jo premenili v polje in s tem In še dandanes vprašamo Do bravca, je li zadovoljen sedaj, ko je odpravljena skupna x - - - —— pasa, oiruniu liam ua uuguvui ; »ua ni zauovonen, aa imamo odveč kacega gnojila, kakor gnoj- je sedaj slabše, ko ni več skupne paše, ker redi do sleherni nam da odgovor: „da ni zadovolj da niče, komposta, cestnega blata, pepela itd., ga pašniki porabijo ravno tako hvaležno, kakor vse druge kulture. „štriku L živalci srenjskega pašnika naj si nadalje skupno preskrbe z enim s k a r i fi k a t or j e m ali raz rez o- tn četrt manj živine, kakor poprej in še to mora na tak po mejah in strnišču pasti. Žival se mu sedaj dobro ne edi m Ijem, kal ero je za obdelovanje paš ke vrednosti, kakor pljug za obdelovanje polj Radi Dobravcem verjamemo reja je pri tem dražj u itd itd nika ena Razrezovalec je vprt rožev ali črtal, s katei za vspešno izkorfstenje polja, ki so si vsaj njim primanjkuj orodj pase cela ga edili iz m lm se razreze ruša pašnika adno po 7 jih skraja navajal sta v to potrebnih pogojev, kakor sem posebno pa prometnega kapitala _ _ _ 1_ __A \f « ^ m m _ za nastale večje gospodarske stroške, ker se jim delo ker ima Tako razrezavanje ruše je neprecenljive koristi, sedsj povsod množi, ne da bi nosilo temu primer edaj v Ijo, katera je bila po živini sho- noga sadu Re s jena 111 steptana, toplota, vlažnost in zrak vstop, ka- skupn je, da Dobrav terih skupno delovanje paso i edi j sedaj ko so opustili v ah) jan je \ ^jv, , ^emlji je potrebni pogoj za ^ ^ ie ueiuma, ium iz i plasti pašnika, za boljšo rejo in da pridelujejo na zdajšnjem polji premalo krme prej kar si razložim krepko tega služi podraščljivost pašnih trav in blizo tri četrt živine manj, kakoi tudi iz istine Če pa delom 7 č Zi alec kaj dobi pomislimo, da se v tej pokrajini redi precej govede Pašnik naj bi se sleherno leto po končani paši obdelal s tem orodjem. uničevanje mahu. konj (kobil za žebeta), prešičev in da se živina in še jesen posebno mladina ves čas v letu odkar sneg Vsaka k enja naj ima tudi svojega pastirja „čed- doraslega človeka, ki naj varuje živino in naj se opusti pri skupni paši dandanašnj ščati živino nedorasli mladeži v ada, prepu To vse so pota ovanje skopni noter do novega snega na paši redi in preživi radi verjamemo, da se sosedje Dobroščani in drus;i boljše y - • - • * pašo njih i počutijo z gmajno, ker razvidijo, da s skupno pešneje gospodarijo in to še posebno v današ azmerah, ko > katerih zamoremo naše revne boljšo bodočnost eJ gotovi gmajne 2 istih z razmei resno in z zdi boljšati in pomnožiti dosedanji vžitek Naloga je toraj malimi stroški ]Z iti ta pa bode tem dobičkonosnejša so vlast udov, ki en j toraj močmi na delo ! Srenjske paše čem bolj bodemo naše gmajne v vsem, kar je potreb nega in izpeljivega, izboljšali. last posestnikov kot se delijo v uživalni pr, iščnega davka, ki ga plačujejo srenjskih po visokosti zem Zberite se toi enjski udje po dogovoru na prvo Razpis cesarske štipendije iložno nedeljo skupaj in pojte na gmajno. Prehodite za kmetijsko šolo „Francisco-Josefinum" v Jlod- in posvetujte se vzajemno, v čem bi se zboljšala, kako naj bi se skupno oskrbovala in nadalj neje abila vspes- vsaj bode to v občo prid in v posebno korist vsakemu posamezniku. Pretresujte vse okol nosti in odločite se konečno S • po elem lingu pri Dunaji. Nj. c. kr. apostoljsko veličanstvo presvitli cesar so darovali iz svoje privatne kase za kmetijsko šolo oštev jemaje tudi denarne stroške, ki bi bili v to otrebni. Le malo več brižno»ti in zanimanja in stvar 250 gold. na leto. presojanji v »Francisco-Josefinum" v Modlingu za prihodnji triletni \ i Vk i 1 -I -»t 4- -4- J* rA 4 ^ A IOO/* /rr 1 ___ y___r. ____ ___1 _ / ^ i • * 1 • • x tečaj od 1886/7 1. počenši eno ustanovo (štipendijo) po dognana t Če za djanstv te uživalci gmajn ta korak naredili, je treba Za sprejem v to šolo je treba: peljavo te kar ste za izboljšanj gmajne za potrebno spoznali, tudi resne volje, dosled nega dela enkrat dovrše po možnosti, ravno potreba, da se zboljšanja na- 3 Dovoljenja starišev ali starosti najmanj 16 let oskrbnikov ? dokazov o taki ki izobraženosti, kakoršnih to rho če se tudi še uže dejanst1 t r e b n e g a del arveč je tudi dobro in umno, ako se e po denarnih sredstvih, čez koje v azpolagamo, in druzih okolščinah izpeljujej to v več letih izvrše. Lotim se korist neg je pridobiti po dobro dovršenih spodnjih štirih razredih javnih srednjih šol. Zelo želeti je tudi dokaza o kakih dejanstvenih na kakem kmetijstvu pridobljenih vednostih. 1 n uj po Prosilci za to ustanovo naj svoje prošnje s po Stroški, ki se bodo v to porabili, so neznatni in nezmerno mali z večjim užitkom, kojega nam bodejo tere se dobivaj trebnimi prilogami vložijo najdalje do 31. avgusta t. 1. pri vodstvu ,.Francisco-Josefinum" v Modlingu, od ka- tudi dajali zboljšani, umno obdelani in oskrbovani m umno odovi programi rabljeni pašniki stroških delijo posamezni ski udje najboljše po velikosti uživalne pravice en j Štipendisti plačevanja šolnine niso oproščeni Od c. k r. ministerstva poljedelstva. Konečno navajam v izgled dolenjskih razmer, ki dopuščajo in opravičujejo pašnike v današnjih okolno-stih, iste okolo Dobrave in Dobrovške vasi pri Ško- * £3G v i Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. J aro s lav. 34. z medom namazan poper. Kedaj vam hoče žal biti, ste vg»izu li ta poper ali prepozno bode." Daljni pogovor je pretrgala novo došla oseba, po Kozak zaporožki na obisku. (Dalje.) Kedar topi, se ne ti za sulice, naslonj čeherinski. Holovati ga je uljudno pozdravil in poljuo roso, tudi Dudar se je nizko priklonil, ali tako nestr[ ljivo kakor konj, kedar ga vrcže ostra uzda v čelust Obrnil se jo v stran in naslonil ob sabljo. blagoslovi", izpregovoril je pop. „Kal asavula serikovskega kureuja, pripelji »Bog vaju angel je tebe, ob slamnati strehi, niti za nakopičena sedla, niti za čez ta I)raS> kJer 86 izvoljenci posvetujejo, kako bi ote /met V čapke, niti za ljuai, ki se stezaj kotu pod kol ljudstvo ukrajinsko iz nevolje poljske. Ali je vaš ata zli va bledorujava brada ulnjaka stoji starec. Po prsih se mu mau vendar razdrl zvezo s Poljaki?" s kate plete brke. Na sebi se poje v široke hlače kozaške, z mod platnene ajco, kratko suknjo čapkc nekaj vilnih ? sive ovči ave kiti šaravare, ali •osiviin pasom prepasano okroglo na glavo potlačeno našega kurenja ni odpa v mislih, na videz pa je zrl po brezšte pa Nekaj je premišljeval Dudar je mirno odgovoril: „ Duhovni oče, slabo s vas podučili o vsem. Ataman od pravoslavja, da pa drži s Poljaki, to je hvale vredno Mi in iste reči Poljaki popevamo jedno dumKo, in vsi želim svobode. Naj se panj hočete prepričati, da serikovski surenj prične bojui ples, pa s ni poslednj v pravega njaku, a ta pot le z Ta hi a d e ne s čka bodo vrgle bučel kedar je treba steptati zemljo s konjskimi kopiti, keda šljeval koliko do- Je treba izdreti sabljo iz nožnic. Preje zmeijete skalovji tu bi utegnili prezimovati; d o misli s) se kater nodil r o j i po {2lavi njegovi. Kedar je Holovati ugledal Dudarja, vi- ti mu je bilo. kakor da ki ga se je prebudil iz težkeg vznerni telja sta se pozdravila, objela dal »Kaj je krstiti hči črnimi sanjami. P poljubila na čelo. novega pri vas, gospod Holovati? Al moži unuki ne 9 r t »# i ali mord mate pope tu, ali kaj snujete, o če Polj niti krščuj voiopadovo, preden preverite nas, da bi z ru$£o caric držali." Tako in enako sta besedičila pop iu Dadar, ter s( bolj in bolj razvnemala, Holovati zmajuje z glavo, te premišljuje, kateri bolje govori. Bjji se uža, da ne 0 se sprla. Dudar je ujegov davni prijatelj, več potoi sta vkup pila, čveteri deci je oa kumoval, svoje mlad< morda dni sta se potov dr vila po Valaškeui, in kresali ogenj s sabljami po tatarskih vratovih. Pop pa je pr vopostavljenec cerkve čehrmske. in ker je Holovati už( se je mi se gospoda je postala oh niti poroča no, kume Dudar! s^r, ker se mu smrt bliža, toraj Bog ne daj, aa ali Bog se je usmilil in hoče nam ski vdihnil • • ti vrat 1. dfl nam prispela S U Duda v" je mraz sprehaja, toda brzo se pomoč getal po vsem životu, kako spametov da ohladil s< kako zameril svojemu duhovniku. Rekel je toraj: „Ni oče, nu kume! Sezita si v roke, da ne poreko ljudje da sta dva najbolja prijatelja se pogledala z belim oče som na domu Holovatijevem. u ter dobrega sadu. C čuj Holovati, ta zveza ne bode obrodil volk kola da Poljak izbuči » „Jaz nisem jezen", odgovoril je pop. „Nikdar nisen mislil žaliti moža, katerega jako čislam. Kot bratje pije položiti idimo v občni zbor, kjer hočemo brez srda in zavisti pretehtati vse, kar zadeva občni blagor". Okolo hiše ste se ovijali dve jarebiki, rogovilaste ondi za vodopadi ne ve te, kako se godi in zapletene veje so narejale živo streho. Tu ste staii hoče kako potem nas zadu se spametuj kola pri nas. Ljudstvo ukrajinsko plaka v solzah v bedi gladu umi sredi bujnih planot stvo se nedostojno šali z ženami in kdor se osmeli spominjati svobode, niči za ranami trinoških upravite^ Res je, pa saj se lahko usta in hčera on po; olj našimi m dve dolgi mizi pokriti s čisto belino. V skledah je bil osoljen sudak in črnomorske slauike v rujavi polivki, potem med v satovju, pšenični kolači, črni hlebi, pa ua na tezal- P^l raztolčena sol in poper. glinastih vrčih je stala oskrbnikov u n tO nje ta vanj Ali so res izmrli vsi junaki, ki bi se mogli in znali upreti temu zlu? Zveze z Rusi nas Bog varuj! Poljaki so mnogo zagrešili, naj se pokore za to, toda preje se in raznih zelišč, in na vogalu vsake mize vodki, hočemo spojiti kot s carico. u Vse je prav kume, kar govoriš, ali kri poljska mora teči. Caric medica pa krupnik, to je gorka pijača iz žganja, medice, p o ra, ■MjHlj^BpMHH^^H^^^Hi^^^H^^^H čista kot solza. Okolo teh stvari je ležalo mnogo žlic in nožev, in so stale razne kupice, vzlasti za vodko. Blizo miz je bilo mnogo kozakov; eni so sedeli po travi, eni so hodili po dva ali po trije vkup, in se tiho raz- govarjali, sablje pa so zamolklo zvenele po mehki ru- lj ujete, robstvo obet renapečna, kakor domiš- sinji. Divjost je sijala iz oči tem možakom. nam svooodo in latinščino pri službi božji. Lati latinskega petja ne more poslušati naše uho pravoslavje, Poljaki pa Hišne duri so se odprle, in dolgo pričakovani pro- maše in topop se prikaže z nekim tujcem ob strani. Ko je pro- topop prekrižal goste in hrano, vzdignil je Helovati saj znaš." Holovati, ozri se k vzhodu. Ali vidiš ondi plehato kupico vodke, globoko se naklonil ter rekel: kuplo sobotovske cerkve? Kako kipi k višku, kako sije kakor jasna zvezda Gledi » Na zdravje očetu protopopu!" Izpil je in nalil. nicki med kozaštvom, da se prav tako bi spojil z Rusko Hmel- Protopop je napil popu, in napitnica se je vrstila za Silno se je pokoril za svoj greh. Na smrtni postelji je voril te ker sem bil izd go napitnico, pri katerih se je vzlasti na starost oziralo. Ko so se malo najedli in popili mnogo vodke, a besede: Grešil sem pred Bogom in pred vami, vzlasti močnega krupnika, odkašljal si je protopop, po- Vrnite Poljakom kozaštvo v varstvo cara Aleksij družite se ž njimi. Vi pa v od- gladil črno brado ter omenil na kratko: „Častimo Naj-višega! Častimo patrijarha! Častimo carico! Bog vas blagoslovi, bratje! Prišel sem k vam po volji sinode io ravno onem kraju, v katerem se je bil narodil gojil pokoreči se ataman, snujete gaden propad naši po ukazu carice Katarine, ki srečno vlada ruske zemlje, svobodi. Verujte mi, dobro je, če kaznujemo Poljake, Dolžni ste slušati in častiti to silno vladarico, tu vam a zveze nikar ne razdirajmo ž njimi. Brat bratu vse predstavljam njenega zaupnika in poslanika. Poslušajte odpusti. Besede poslanca caričinega so prav take, kot ga!" Na to pokaže tujca, ki je pole g njega sedel. Zaupnik cariči se ko zdigne ia govori slovesno: i kako ste slušati in častiti carico Katari milost pred njenim presto jem omenil prečastiti protopop. Dolžni starih očetov in očeto t Saj jih je bilo na stotisoče iz vseh krajev države Beda sedanje geueracij kateri vas je našla služili pod slavnim feldmaršalom in na dom vrnivši da bode poljska in judovska kri lila od nože sedaj ležeče, prenesli so se na Uže se bliža mnogo voz, naloženih s tem dragocenim darom, ki ga vam pošilja carica. Raznesite jih po hišah ukrajinskih od Dnjepra do Baga, naj se kopljejo roke vernih V krvi nevernih! Ruska želi tega!" svojce taisto navdušenost za očeta Ra- ajpopularnejši junak, in ka- bil kedaj priča ljudomilosti J (K prihodnjič.) Mnogovrstne novice. detzky-ja, vsled katere tera je ogrela vsacaga, ki in prijaznosti starega vojvode. Zmiraj dokazani patrijotični čut se bo gotovo zdaj zopet kazal v veseli in mnogob.ojni udeležbi tega dejanja, kjer velja postaviti hvaležen spominek muogoza- služnemu junaku, katerega so vsi narodi monarhije enako spoštovali in ljubili. Kraj alida veterana in priprostega moža je * Jeli se umrje od stralni? S tem vprašanjem pečajo se sedaj angleški zdravniki povodom sledeče do- godbe piti. Zavž Kiatingu hotelo se j zadnjič dekle zastru pokončava mrčes in se v ta namen precej štupe, s katero se pri tej priliki prav toliko tehten, kakor zlato Dogatina. naše potomce, kaj je mogel doprinesti dvainosemdesetletni voj- vseh Radetzky jev spomenik spominjal naj bode vodja, kateri je ob najtežavnejših okoliščinah od našli mrtvo Pri rčes v želodcu še ne prebavlj vlegla v posteljo, kjer so ztelesenji našla se je štupa zoper strani stiskan, veuda ahlj upanja vladarja, armade in ljub stal podp od za vojih vojakov in Kemična razkrojitev konečno zmago čez sovražno večjo moč nakladal pokazala je, da štupa sicer mrčes umori, človeku pa nikakor škodovati ne more. In vendar bila; je mlada ženska mrtva. Zakaj je tedaj umrla? Zdravniki mislijo, po zavžitji po njenem mnenji morilne štupe umrla Dunaj, 27 junija 1886. Nadvojvoda Albreclit da iz strahu liki da bo edaj treba umreti Pri tej pri feldmaršal. Vse za to patrijotično početj > namenj doneske naj se blagovoli doposlati pod naslovom: „Wien, k. k spominja zdravniški list na sledeč slučaj, ki se je Ooerstallmeisteramt" ali pa podnaslovom: „Hauptka pripetil v prejšnj stoletj smrti obsojenega hudo der delnika izročili so zdravnikom, da bi z njim storili psi- Tudi podp hologično poskušnjo. Privezali so ga na mizo, zavezali jemati, so mu oči in potem so mu rekli, da mu bodo na vratu osterreichischen Spark Wien, Graben 2 udi odseka so pripravni darove spre veliko žilo prebodli in mu pustili kri teči, dokler mu vsa odteče. V resnici zbodli so ga na vratu, žilo bodaj bil j sifone (flaše) pole pa ne v nepomenljiv prizadet s knofljo. vred Vsi doneski se bojo precej dajali na obresti in ob eventualnimi pregovori enem tudi javno razgiaševali z g njegove borna voda na tla, tako, da biti v zmotnja minutah bil je * Poziv Dunaj da nesrečnež po Izdelanje spominka izročilo se je profesorju Ga-curela je neprene- šperju Zumbuschu, kateri je uže leta 1851. v Monzi kip sluhu mogel nje kri na tla tekla rečnež iz strahu pred smrt j mrl ranjcega feldmaršala po živem možu posnel. Dunaj, 30. junija 1886 napravi Radetzky-jevega spomenika na Po smrti nepozablj detzky-a pokazala se je brž sploš feldmaršala grofa Ra Nadvojvoda Albreclit feldmaršal, predsednik. Dunaji dostoj pravemu očetu želj postaviti na pomenik temu slavnemu vojskovodj dinastij kateri vojih ljubezni do domovine vojakov in po svoji zvestobi do Princ Emerich Thurn in Taxis, general konjiče, predsednika namestnik. (Sledi še 30 druzih podpisov.) bil v teku O led patrijotu vladarji v devetnajstih vojnah katera se je leto poznej ih 72 službenih let pod petimi vnela eugodnost ' UV J\J tu T HsJl Cv, UUU^UUUUiSt naslednjih let in mnogovrstne druge zapreke zadržale so Naši dopisi. Dobrova 25. julija. (Različno.) Pretekli teden bil je spolnitev te želje. Od leta do leta se krči število tistih, res v polnem pomenu besede pravi teden sv. Jakoba; pod Radetzky-jem služili, bojevali se in kri vročina bila je neznosna. Dne 21. t. m. bilo je tukaj kateri so preli ostal ne sme se toraj dalje odnašati, če hočej še na solncu med in napravo tega spomenika dočakati čudno uro popoludne R. toplote; dne 21. maja t. 1. bila je tukaj ob istem času Najvišjim dovoljenjem prevzamem Jaz vodstvo in ua ravno istem mestu tudi ravno taka vročina. tega početja, podp od odseka, kateri obse mnogobrojnih tukaj bivajočih generalov iz Radetzkyj šole tudi zastopnike različnih krogov. razun tem tednu dokončala se je tukaj in po okolici žetev Sam eden tistih. kate liko kot popolnoma; ajdova setev je uže večinoma dognana. Trudapolna dela so se na polji izvrševala loraj so pod Radetzky-jem pre- sicer ob prav ugodnem, a zelo vročem vremenu jeli krst v ognji, obračam se na svoje vojne tovariše iz neprestano po noči in po dnevu skozi celi teden. liko Rrži in pšenice bile so bolj redke in se je neko manj naželo, nego se po navadi; a zrnje bode pa one dobe z vabilom, pripomagati v ta namen Nek patrijotičen poziv, katerega je objavil uže pred nekaterimi meseci vrednik časopisa „Armeeblatt", vzbudil je tako živo navdušenje v vojaških krogih, da se je Pretekli četrtek bilo je tukaj za otroke prvo sv. ob precej obilno število podpisov nabralo. Ta darila posa- hajilo. Izvršilo bilo se je to imenitno opravilo po moči meznih. kakor ona celih oddelkov spričujejo vnovič tra- slovesno. Povabljenčki zbrali so se bili ob določenem dobro, polno in težko, kar ga bode. dicijonalni duh ki ojski živi so porok se tega početja udeleži ves vojaški stan monarhij da za času v šoli, od tu šli so za šolsko zastavo spremljani po gosp. katehetu Jos. Lazniku paroma v cerkev kjer koje brambo smo vsi poklicani s skupnimi močmi. Enako se je ž njimi vred pri krstnem kamnu ponovila na glas vabilo pošiljam skupnemu prebivalstvu avstrijsko-oger- krstna obljuba. Točno ob 7. uri bila je sv. maša z iz ske monarhije, katero gotovo ohrani Radetzky-jevemu postavljenim presv. Rešnjim Telesom, med katero imel imenu večen spomin je gosp. celebrant precej obširen in jako ginljiv govor ? 238 Bog naj bi dal, da bi lepi nauki vsem sknpaj, osobito niti za silo priučijo. A grozno je težavno pri nered pa še povabljenčkom do zadnjega izdiha v spominu nemu obiskovanju šole, poaučevati. — Tukajšnje hribov ostali, ter da bi se v svojo časno in večno srečo točno ske, zelo zapuščene ceste in pota so sedaj vendar še in neprestano po njih ravnali. precej popravili, kar gre posebna hvala tukajšnjemu Po dokončanem sv. opravilu dobil je vsak povab- občinskemu I. svetovalcu Matevžu Kuparju in gosp. žu- ljenček v farovžu zajutrek, za kar poskrbeli bili so naš paou Janezu Modicu iz Novevasi. Se ve da se je to vrli gosp. župnik Babnik; potem bili so še s primer- zgodilo na trud in plačilo samih faranov, želeti je pa nimi spominki na njihovi najlepši dan v življenji obda- da bi se, kakor drugim, tudi hribovcem v tej zadevi rovani in na dom cdpušeni. kaj pripomoglo, ker take davke plačujejo kakor drugi, Tukaj bodemo tekoče šolsko leto prihodnji četrtek, in imajo v vseh zadevah še veliko težavnejši življenje 29. dne t. m., kolikor možno slovesno sklenili. Ker bode letos brez posebne nesreče po mili domovini naši proti drugim na ravnem. doseči še majhnega done- ska (pripomoček) za enega poštnega pota niso moglis sploh dobra sadna letina, naj bi se po kar se je petkrat prosilo, pa vselej ovrženo bilo, toraj šolski mladini uže med počitnicami prav pridno sadne tukaj ne velja pregovor: prosite, in boste prejeli. peške za prihodnjo jesensko setev nabirati pričele, ter Ker tukaj vzlasti siromaki razun dnin (žarnad) pri se ob pričetku novega šolskega leta v šolo donašale, kmetih in pri izdelovanji lesenih žlic nimajo posebnega da se potem ob učiteljevem sodelovanji v navzočnosti zaslužka, je letos lepa prilika, da pri izkopavanji raznih sposobne šolske mladine ob ugodnem času v prospeh korenin od malih in velikih noric (Belladonna) in pri prekoristne sadjereje dejansko porabijo ukoristijo. in praktično nabiranji češminjevega lubja, jetrnika (Leberkraut), sladkih koreninic, vrenke in lipovega cvetja saj nekaj Za povzdigo sadjereje more in morala bi po deželi zaslužijo, ter si vendar zraven druzih pičlih zaslužkov ravno ljudska šola s zmožno šolsko mladino največ sto- še ene Krajcarje pridobijo. Izkopano je pa zarad teh pravim dejanskim podukom se pa mladina za to noric po enih gozdih in pašnikih tako, kakor bi velika riti. lepo in prekoristno kmetijsko stroko tudi prav kmalu in truma hrvatskih prešičev prerila. Kaj se bo vse iz teb popolno pridobi. Le malo prave vneme in pa nekoliko poštene lju- korenin napravljalo, do sedaj še nismo tukaj izvedeli, da ne bi iz njih kako vinamljivo, norljivo in nezdravo bežni za prekoristno stvar je treba od učiteljeve strani, pijačo (vino) izdelovali, ker je uže tako preveč pijanosti pa reč gladko izpod rok gre. in norenja Toraj še enkrat na ves glas zakličem: Otroci šolski in tudi odraščeni nabirajte prav pridno sadnih pešek po celi domovini, ne mečite je od sebe po stari podedovani navadi, nego sejte je o pravem času pravilno v za to pripravljene gredice, da se s tem prekoristno sadjereja počasi na ono stopinjo povzdigne, na kateri domovini uže zdavno biti morala! Ljubljane. AVinkler podal se zadevah na Dunaj Fr. Klinar. Gospod deželni predsednik baron minulo soboto zvečer v službenih v mili okraja pisari kandidaturi za državno poslanstvo ptujskega graška „Tagespost" očividno z name M. Rant. nom razdvojiti slovenske volilce tega okraja, tako, ka Od sv. Vida nad Cerknico 25. julija. (Raznoterosti.) Akoravno s hribov ni posebnih in važnih poročil pričakovati, naj se vendar častitim kor bi si bila tam nasprotnika gospod dr. Greg in pa deželni poslanec Jerm Očivid pa si to naročnikom „Novic" pn- nasprotje izmislila „Tagespošta" sama, ker po tele vošči in dovoli, da tudi iz gorskih zapuščenih krajev gramu ki je v ponedeljek došel „Slov. N u imeli so volilci uže prvi svoj shod v Slati s Polčan, ter se iz- kaj berejo in izvejo. Ker je v hribih sploh vse pozneje, rekii odločno za clr. Gre se bo tudi (prva) košnja še do konca t. m. popol- lilen 5 noma dovršila; sicer so pa v pretečenem tednu zarad posebno lepega vremena tudi tukaj večidel kaj z lah- shod na Slatini sijaj Poročilo se glasi: „Vo- 200 volilcev. Kanonik dr. Gregorec govoril o agrarnem narodnem vprašanji in o političnih zadevah avstro - ogerskih navdušenimi koma in prav lepo seno spravili. Zarad suše in slane živio-klici sprejet kot kandidat in naslednik B. Raič •• 1 • . t 1 • « i » 1 v i • 1 • i l/^ meseca maja je po plitvih in kamenitih senožetih precej menj sena od lani. Posebno se je zelo vpadlo, ki je po imenovani suši zopet po dežju mlada trava pognala. Ptuja iu iz Šmarija navzoči pritrdili, volilci šentle Zato se je letos tudi nekaj kasneje kositi začelo, tečeuo spomlad je bilo seno po Pre- gld. 50 kr. do 2 gld. stari cent tukaj; zarad malega pridelka sena se ve da tudi prihodno spomlad cenejše ne bo, ako se ne bo kaj prida otave in slame pridobilo. Živina po ceni in krma draga, to je slabo za kmeta! Žito, krompir in sočivje pa do sedaj prav lepo kaže. Sadnje srednjo letino obeta, po enih vaseh vendar prav malo; ker je 5. junija toča precej doli zbila, in se ve da tudi drugim sadežem kolikor toliko škodovala, čebelorejo je spomladi zelo slabo kazalo; a zboljšalo se je nepričakovano na dobro, ker so precej rojile in so tskega okraja brzoj goreč njihov kandidat naznauili, da je Gre Tudi mi radostno pozdravljamo to naznanilo, prepričani, da • bodo vsi slovenski volilci v politiki skušenega in na vse strani spretnega in 2 tako zbor ega rodoljuba gospoda 10 izvolili za svojega Gre oglasi kakor so sogl o prav stopuika v državni volili bij Božidara Petdesetletnico mašništva svojega obhajajo letos sledeči gg. duhovniki ljubljanske škofije: Tomaž Brus, duhoven v pokoju, rojen v Idriji dne 11. decembra 1811; Anton Na mre, župnik v Smartnern pod Šmarno precej pezne. Da le še ob ajdi ugodno vreme bilo, goro, rojen v Starem trgu dne 7. januarija 1. 1812, in Josip Zupan, stolni prošt, rojen dne 12. marca 1811. v Kropi. Razun teh je še v škofiji živih 24 zlatomaš- nikov, med temi župnik Z ar ni k, dekan Toman, župniki Habe, M. Potočnik in Tedeschi. Za slučaj kolere svari mestni magistrat ljubljanski, piti tukajšnjo vodo, celo pa piti Ljubljanico ali obleko snažiti v tej vodi, ker se po skušnjah bolezen potem bili čebelorejci uže nekoliko potolaženi. Ovčjereja ni ravno posebnega pomena tukaj, ker ^o jo eni zarad volkov, najbolj pa zarad pomanjkanja klaje opustili. lesom je letos zelo slaba trgovina, a mnogim se vendar gozdi ne smilijo, ter kar naprej, kakor morejo, prodajajo in se ve da nič na prihodnost ne pomislijo. Šolsko ob- najbolj širi po vodi. iskovanje je tukaj pozimi zarad mraza in snega (za- — Naš rojak baron Pavi Gusič, tajnik v kabinetni metov), poleti pa zarad paše in drugih domačih in polj- pisarni cesarjevi, stopil je iz državne službe in je pri sKih opravil zelo slabo; zato čuda, da se še najpotreb- tem povodu bil odlikovan z vitežkim križem Franc Jo« niših predmetov: krščanski nauk, brati, pisati in raču- žefovega reda. 239 ficij eč Umrl je minulo nedeljo po kratki bolezni v 43. leta starosti g. A. Malner, vlad et lade kranjske inik predsedniške pisar Pokoj Je predsednik grof Taaffe in pa finančni minister c. dežel jevski sta se minuli teden za Preeastiti gospod dr. Cebašek profesor tukajšnjega visoko odlikovanje papeževo s tem ^za hišnega prelat Kovanje podeljujejo nisča, sedaj kanonik vodja prejel jersko iu sta tam obiskala kn govi grajščiui, Lichtenstei Du na Šta na nje in drugi dan vrnila sta se oba zopet nazaj na Dunaj. Levičarskim časnikom to nistro v J da je bil imenovan trobij ni nič prav mlj t o s t Tako od in kupno popotovanj kaj tednov uže med ministroma 1/ ^ - ----- " * "'"v v/u iu ^up oče samo posebno odličnim du- kateri hovnikom, posebno škofom in nadškofom. Radostni če v širok svet o hudem nasprotji otavljajo, da dobi minister Dunajevski naslednika bo levičarjem bolj po volji; imenujej o barona vStitamo našemu velezaslužuemu gosp. doktorju, kanonik kospoštovanemu Besetzny-a, katerega je baj nik baron Kraus šel prašat celo češki dežel zmiraj zvestemu rodoljubu, denarnega ministerstva jeli krat ai namest- ne hotel prevzeti w _____} "^vuaiiiv; DU Preeastiti naš rojak gospod generalvikar Anton skupaj na potovanji k k o n s er v a ti v c 7 k n e z u 'l i c h^e ns t e in nahajamo (jros oba ? misijonar v severni Ameriki, vrnil se je pretekli Kaj veljajo tedaj teden v svojo domov aj Nadejamo se, pi eč zvedeti o njegovem delovanj tej priliki v dalj kaj naj svet sodi o presukanj govorice o razporu med ministrom in Ameriki, proti levici? Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda « tem vsem rodoljubom ki hote snovati podružn je bilo prav skupščini d prej osno' naznanja ce. da olj družbino vods julij na veliki m t. db Zato naj se, kako po tako od slej blagovolil' glašati družbi ne mu vodstvu v Ljubljani, koj jim preskrbi pooblastil, Ljubljana, 24. julij prošenj in čes 1886 potreba Tomo Zup prvomestnik ralen Parnasse Don Quixote und Sancho Pansa auf dem libe Der Herren Anastasius Griin und von Bauernfeld Fanfarronnaden in Politik und Reli0„_, Erfahrung und Vernunft gewurdiget von Se°bast nach B 200 strani obsegajoča knjiga, katera je prav dobro menuje se zadnje dni na svitlo prišla v pojasnilo nasprotovanja, katero „ Zelenčeve spominske plošče v Ljublj došla povzročilo razkritj Ojstro pero staroznanega pisatelja Sebastijana Brun ne rja v njej hudo biča delovanje Gr i. Gradivo v knjigi tenh 50 obdelava Griiu del j 26 pa v politiki in na verskem doslednosti pesnika Gruna, ki estv boleha v 76 poglavij Bauernfelda. pisal o kraljih, da ka na njih („krank ist heit, an Konigen leidet sie") odgovarja pisatelj B ganze Mensch Doch folgt dem Zorneswuthen di komisehe Cadenz > Der Dichter dankt einem Konig fiir die siisse „Excelienz", beugt sich voli des Dankes fur den „Ge- Er Als ob er ein heimrath Ko nigsfresser niemals sehr gewesen war! / slovenskem bi se to reklo prosto tako Po divji jezi Pesni se kralju klanj smesen prišel je skok navpik ker „taj t n i k Za „sladko ekscelenco" poln hvale spet stoji Pred kraljem kakor nikdar da prej jih hrustal ni! Tako na drobno in ojstro obira B starega političnega in verskega nasprotnika Gruna njim pa še njegovega zvestega pajdaša svojega , ž kateremu ne ostane dolžan odgovo slanih in neslanih zabavlj ne na Bauernfelda eno njegovih 5 Knjiga Ijani in stane na prodaj v katoliški bukvarui v Ljub gold Novičar iz domačih m kar se v Dunaja tujih dežel. pasjih dneh odpeljal se je na svojo grajščino Politika miruje večinoma, edino " tu in tam čuje, je : minister ' Levičarj politike grofa Taaffe-ja ne poznajo za našo državo druge politike, kot gospodarstvo Nemcev in zato so od govor" imeli...... tensteinu v ta namen, da vladanje Nemcev, katero takoj pri rokah, da je šel Taaffe Lich naj Lichtenst ljak Dunajevski, ki" se ima namestiti Kaj pa ima pri tem posl ga pridobil za to misel, za podpiral nemški strom? na to vprašanje pozabili časniki Vse ibanj kaže moti tavajo levičarji in kako sebi na korist prav po željah svoj . knez opraviti Po- z nemškim mini-so odgovoriti levičarski kako popolnoma v te-sako najmanjo dogodbo Nam se shod imenovanih ministrov tensteinom za jasen odgo nikakor noče srca obračajo s knezom Lich- zdi prav lahko razumljiv in smatramo ga ministerstva levičarjem, da se vlada da hoče tudi ukati proti levici, temveč za naprej vladati s pomočjo dosedanje večine državne zbora o Prvi odgo na one govorice bilo je odlikovanj cesarskega namestnika za Mora\ drug ne manj jasen od odločnega desničarja, sko grofa Schonbor^, ulu~ mailJ jaseQ 0Qg0V0 je shod s konservativnim vodjem desnice knezom Lich tensteinom. Išel Med tem šel je minister Dunajevski bo v bliži na priliko odpust v z odprtimi očmi opazovati vse politične dogodbe pripravljati gradivo za pogodbo z Ogersko dvomljivo Kalnoky je potovanje ministra nemškemu kancela Tudi levičarjem ne- anjih zadev k grofa Bismarku vrh tega pa potovanje nadvojvode Karola Ludovika s soprogo v Petrovi dvor tovarn dokaz, da se ruskemu caru. to po v prihodnje vzdržati vzajemnost z Nemšk_ da se hoče ohraniti zveza treh cesarjev kot poroštvo politiki hoče tudi R u s k pa opskega miru Staro inržeuje ogerskih politikov zoper Rusko in splošna razdraženost ogerskih mogočnežev zarad od- stranenja Edelsheima in ^ odlikovanja Janski-a je vzrok da ogerski ministerski vnanje politike hoče videti č list „Nemzet tudi blak da na obnebj iz teh dokazal potrebo vzajemnosti med našo vojno in ogersko politiko, toda namen kazanj na te črne oblake je sedaj preočividen, zato tudi srdite črne očali Tiszo sedaj gotovo ne bodo zatemnele našega vnanjega političnega obnebja. Prej zrcalu kaže da uradni ogerski „Nemzet evoljo Tiszovo, da se Najvišj v trijski krogi niso hoteli ukloniti ogerskemu šovinizmu nasproti državni voj Koroška merava „ V levičarskih listih čitati da na Deutscher Verein" prirediti po deželi več jav nih shodov, pri katerih bodo, kakor razumljivo, na vse na veliko-nemški zvon. ^^^_____1:___ ___ 1 i . v kopel minister post itd odpeljal Koroškem vse mrtvo zadovoljna pozdravlja to vest ter "toži Grazer Tages da je na majamo in zato tudi od minulega tedna da volilnem navajati mnogo več, kot kaj tacega. Ministerski shodu, katere da se nižče ne briga za politiko je sklical državni poslanec Hock, ni prišlo nič poslušalcev. Za „Deutscher V 71 240 ima sedaj vodstvo in kričanje na popotnih shodih pre vzeti znani velikonemški šolmašter Steinwender tak shod bo, kakor pravijo v Velikovcu in „T. P kako potrebno je tako politično bujenje stavlja, izvolitev ministra Pinota na Koroškem Prvi dokaže Po vsem tem radostni pozdravljamo to popravo Radujemo se, da se bo veselje naših nasprotnikov pre- zmes ker vredništvo „Ed.' obrnilo zopet v žalost, in sodimo njava nastala prej ko ne zato da ie vsa ta O onega dopisa pred tiskom ni zadostno prečitalo Nt m to početje nov dokaz da „D. V u kar diha in piha krog njega in društvo in vse, obrambo nem- koleri se sme sploh trditi, da se širi tudi ^ okolici tržaŠKi, izrekoma se je huda pokazala v Istr temveč v razširjenje nemštva v prvi vrsti po štva, roškem, potem pa dalj je ona rolinu, doli do morja jadranskega Ko-To poleg Ricmanov med delavci, ki g radij herpeljsko že lez velikonemška pesem, katere enako čujemo v Be- in prej Tam ko obolelo za kolero prišla komisija oseb med delavci bil so uže oseb< v Draždanih, v Beču, Gradcu in povsod se zbero vsaj trije zvesti učenci kneza Bismarka. Koroške Slovence posebno opozarjamo na te do iu f^j? «w jj«--------j ---~ —— - - mrtve. Oblastnije storile so vse potrebno, da se bolezei med železniškimi dela in tamošnjimi prebivalci ni dalj Pripoveduje se, da so bili delavci upom godbe in vsej slovenski tamošnj nteligenci in pravič- zoper naredbe zdravniko da nek laški delavec zdra mm konservativnim nemškim elementom kličemo Po vilo zoper kolero po mački, in ko ta po zor! Nikd vsi S ne miruj t z Vam v tem tem boj ? m Ogerska Kakor ni bilo drugače pričakovati še zmiraj bolj vre med mogoč Časniki vsak po svoj magjarsko politič trdili so, da zdravniki hočejo vse za kolero obolele ljud zastrupiti. Da bi zdravnik to sumničenje ovrgel, zavži je v pričo delavcev redno merico dotičnega zdravila, ii 8' ko so delavci videii, da zdravniku ne škoduj dal množico ozirno, * Nemzet nek ekaj še" nekoliko prikrito dunajski vojaški stranki odribajo po nepoboljš- se prepričati, jih žuga bolj brez- lelim v pomoč da so naredbe zdravnikov edino le obo zdravim v obrambo. Tisza in njegov list Zadnj d v Trstu ni h č e za kolero obolel žet" se še zmiraj nekoliko skrivata. Tisza baj„ pride v Pešt in se od tod poda čez Dunaj in mo 30 t. m samo eden prej obolelih je umrl, zato pa je ponedeljsk rebiti v Išel, v kopel Ostende L jut n zavija vzroKCv imamo erieti Nemzet pa se Mnogo da gremo naproti glede razmer kakor v haljo gorje-klicajoče Ivasandre, ko piše 7} med vlastmi in njihovih nakan v izhodu tako zahodu velikim premembam ali v to namenjenim poročilo naznanilo 9 obolelih in 2 umrla, zadnje, vče rajšnje poročilo pa naznanja, da so v zadnjih 24 ura! obolele tri osebe, ena pa umrla za kolero. Reki zahteva kolera približno tudi toliko žrte' kot v Trtu. poprek nekaj manj; zadnje poročilo se glasi Na Reki 27. julij zadnjih 24 urah je tukaj za ko pripravam Pred očmi je treba imeti da so videti ler obolelo šest oseb, tri pa so umrle znamenja velikih zmešnjav katere se nas tikaj in Laška Kralj poda 40.000 frankov za rod zato nam nad in se rNemzet" slep biti, znamenj zahodu, in Francosko treba pripravljenim biti za mogočost izne- bine za kolero v Benetkah umrlih, 100.000 frank močno pripravljati za vse slučaje. Tako piše v ravuo ta namen za druge Mi sicer radi pnpoznamo 5 da bi moral kdor ta mogočost elikih homati za ker Nemška peli Kisingen do Časniki bij ur UI tajil --------,, KUpeil IVIJSlUgOU ^ — tO je premnogo enako na balkanu Kot v ge bo et y teh cilieb Zg0Varjai Bismark z jše občine na Laškem sta se pač in ka m mi Bismark in Kalnoky odločilne so v tem enako razmere med Nemško nistrom Qiers kakor one med Angleško oziroma Av trijsko in Rusko Čud no pa da r> vsa Evropa uže najmanj celo leto vidi Nemzet še to d kar za- Nemškemu cesarj se Gasteinska kopel dobro gleda, ko je umi baron Edelsheim, in da tega ni videl tedaj, letos meseca maja ko je peštansk teli lega. S Solnograda došla je vojaška godba, ki je cesarji napravila podoknico. Na Bavarskem še med časniki ni dognana pravd: genca v državnem zboru, peštanska druhal pa po ulicah in trgih nesramno trgala in rušila potrebno vez med o tem, kar je princ-vladar zadnj izrekel glede verskih razme vojno in prebivalstvom Takrat je »Nemzet" in njegov 3ga časa. Bolgarska Kakor se kaže Aleksande gospod Ti pomagal trgati nedotaklj ki ežejo povsod državlj v orožji in one brez orožj zopet pripravlja nekaj izrednega. Komaj je bilo „So branje" zaključeno , pa je sklical knez vse brambovc Minulo nedeljo zbralo se je druzih političnih oseb v posvetovanj nameravajo avgusta o tej id 150 poslancev in resolucije, katero pod orožje. Ugiblj jeli se to zgodilo z namenom da Bolgarsko izreče vso neodvisno, ali meri proti Srbski priporočiti ljudskemu shodu v Pesti dne ali pa sluti Ruska namerava kaj proti njemu k adevi Govornik je odločen poslanec hoče SVOJ skrajne levice m še dva drug zopet čuli nekaj kop prenapetih fraz njič privoščimo svojim Tu bodemo od katerih prihod- poskušnj brambovci biti pripravljen Gotovo se to kmalu pojasni tudi za takt Angleška čitateljem nekaj posKUsenj Gladstone ni več minister in Salis ministerstvo, kate Nek dopi Edinosti katerem se Primorsko. — Nek dopis v ,umnosti-, v Katerem slovenskim okoličanom priporoča, da naj v temosnjih boury dobil je nalog, sostaviti novo mini? remu skuša utisniti znak konservativcev, v ta narnec liudskih šolah zahtevajo namesto podučevanja lašči katero uže tako gladko govore, podučevanje nem č- hoče Da zmed manj stanovitnih liberalcev 4 ministre ker jim ta pri ojaščini dobro služi, zbudilo je strmenj Hartington ne vstopi v ministerstvo, je gotovo, dognano pa je, ali in pod kakošuimi pogoji obljubi lisbourv-u podporo svoje stranke. ne ed sem zavednim slovenskim etom med našimi emškimi nasprotniki pa tolik radost, da so to za-nje veselo novico takoj brzojavili v vse vnanje časnike. .Edinost" v svoji zadnji številki izreka, da oni dopi mel onega pom^u«, —--------- x . - - Edinost" prej kot slej stoji na edino mogočem in pra- v ljudski šoli ni prostora za drug jezik kTmateVnf jezik učencev in da bo dotični dopisnik katerega mu pridevajo čitatelj ni da Žitna cena v Ljubljani 25. julija 1886. Hektoliter: pšenice domače 6 gold 50 kr banaske em stališči da 7 gold. 27 kr turšice 4 gold. 87 kr soršice 6 gold 47 kr rži 4 gold. 87 kr ječmena 4 gold. 88 ržčas sam popravil oziroma voje besede. v tem smislu tolmačil prosa 5 gold. 4 kr ajde 4 gold. 57 kr ovsa 3 gold 25 kr Krompir 4 gold. 87 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Gustav Pire. - Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.