Slovenski Pravnik.
Leto XV. V Ljubljani, 15. junija 1899. Štev. 6.
O pristopu
k dražbenemu postopanju, če so že ustanovljeni draž-beni pogoji in je na dotičnem zemljišču vknjiženo stvarno breme, služnost itd.
Povod temu razmotrivanju daje mi članek gosp. dvor. svetnilca barona Czoerniga v »Allg. oesterr. Gerichtszeitung« št. 4 iz leta 1899. in sicer v nastopnih točkah:
1.) če je terjatev zahtevaj očega upnika vknji-žena za stvarnim bremenom in pristopi upnik, če g ar terjatev vknjiženaje pred tem bremenom.
Tu se popolnoma strinjam z nazorom Czoerniga, da je radi določbe §-a 139. odst. 2. zvrš. reda (dražbeno postopanje je sprejeti v tistem položaju, v kakeršnem je bilo za časa pristopa) in radi določbe §-a 150. odst. 1. (če je več zahteva-jočih upnikov, sprejeti je le tista stvarna bremena brez zaračuna na naj.višji ponudek, ki so vknjižena pred upnikom z najboljšo ^prijoriteto) spremeniti v dražbenih pogojih samo določbe glede varščine najnižjega ponudka. Vsaka druga pre-memba dražbenih pogojev je izključena. S temi namreč, da je pristopil tak upnik, zviša se cenilna vrednost zemljišča za toliko, kolikor znaša vrednost stvarnega bremena; vsled tega se zviša tudi najnižji ponudek in zavarščina, če je bila namreč prej določena z 10%; in ker se najnižji ponudek in znesek varščine v dražbenih pogojih mora navesti (§ 146. št. 2, 4 zvrš. r.), zato se prejšnje tozadevne določbe morajo prenieniti novemu položaju primerno. In ker je v smislu §-a 146., št. 3. izvrš. r. v dražbenih pogojih bilo navedeno tudi breme, katero je bilo brez zaračuna prevzeti, ta prevzem pa sedaj odpade, tedaj je črtati tudi dotično določbo.
Kedar pa je v dražbenih pogojih na pr. pravokrepno že ustanovljeno, da se najvišji ponudek plača drugače, nego li je v zakonu določeno, ali da je zavarščina določena drugače, kakor z 10"/,, cenilne vrednosti, tedaj te določbe vsled pristopa
11
162 O pristopu k dražbenemu postopanju itd.
ni smeti premeniti, zato ne, ker je postopanje sprejeti v položaju, kakeršno je za časa pristopa.
2.) Do katerega trenotka je dopusten tak pristop?
Czoernig je mnenja, da je dopusten dotlej, ko se draž-beni oklic še ni odposlal v časopis ali nabil na sodno desko. Ta svoj nazor utemeljuje s tem, da je v dra/.i)enem oklicu navesti cenilno vrednost zemljišča in najnižji ponudek, in ker je, ako se tega ne stori, dopusten proti domiku prigovor (§. 184., št. 2. I C.) Kenner izraža v »Jur. BI.« št. 21. iz 1. 1898. nazor, da je pristop dopusten dotlej, ko se na dražbenem naroku pozove k ponudbam. Po mojem mnenju je dopusten do začetka dražbenega naroka. V zakonu nikjer ni določen čas, do katerega smeš k dražbenemu postopanju pristopiti. Radi velikega pomena zahtevajočnosti upnikov za vse dražbeno postopanje treba je vsekakor, da se čas, do katerega je dovoliti pristop, kolikor možno razširi. Zato se mi nazor Czoernigov vidi pretesen. Recimo, da se je dražbeni oklic že izdal in je vsled j)ristopa treba premembe dražbenih pogojev in seveda tudi oklica. — Sodnik bo dotično poslovanje moral pospešiti, preklicati oklic in izdati novega, če pa tega radi nedostajanja časa ni več moči storiti, moral bo dražbeni narok preložiti v smislu §-a 134., št. 1. civ. pr. reda. Ali tudi Kennerjev nazor ne vidi se mi v zakonu nikjer utemeljen, ker poziv k ponudbam v obče nima nikakega pravnega učinka. Trenotek, ki ima važnih pravnih posledic, pa je začetek dražbe. Ustaviti dražbeno postopanje je moči le do začetka dražbe (§. 200, št. 3. in 4. zvrš. r.); torej se da domnevati, da je tudi preložitev — ako so zanjo podani zakoniti razlogi — možna le do časa, in le dotlej tuili pristop. V obče z začetkom dražbe stopi dražbeno postopanje v stadij, ko ga ni moči več obustaviti, niti nazaj niti v stran, ampak gre jedino le naprej, do završetka.
3.) Czoernig je nazora, da mora pristopajoči upnik predložiti dražbene pogoje; ako tega ne stori, onda se mora dražba vršiti po že ugotovljenih pogojih vodilne zvršilne stvari, in zato je prevzeti brez zaračuna tudi bremena, ki so vknjižena za terjatvijo pristopajočega upnika, a pred terjatvijo prvotnega zahtevajočega upnika.   Ce pa jih
o pristopu k dražbenemu postopanju itd. 163
predloži, potem je prvotne dražbene pogoje le v onih točkah premeniti, glede katerih je prememba potrebna; to so goraj pod 1.) navedene točke.
Ta nazor se mi nikakor ne vidi pravi, ampak sem mnenja, da pristopivšemu upniku ni treba predlagati nikakih dražbenih pogojev. Po principu §-a 139. zvrš. r. mora upnik sprejeti dražbeno postopanje v tistem položaju, v kakeršnem je za časa pristopa. Dražbeni pogoji so že pravokrepno ustanovljeni, torej ni treba nikakih druzih. ))Ex lege« nastopi nov položaj v smislu §-a 150., odst. 1.. in da se vstreže temu, moral bo sodnik uradoma prvotne pogoje premeniti novemu položaju primerno, namreč črtati določbo, da se stvarno breme prevzame brez zaračuna, rektifikovati visokost varščine in najnižjega ponudka, eventuelno tudi premeniti dražbeni oklic, če je bil že izdan. Te premembe je naznaniti vdeležencem, in sicer zato, ker jih je sploh obvestiti o določitvi dražbenih pogojev (§. 171., odst. 4. zvrš. r.). Ako pa to ni več mogoče, potem je treba narok preložiti (§. 134., št. 1. civ. pr r.). Celo pa že ni umestno, zaradi neposlušnosti pristopajočega upnika postaviti posledico, da se bo dražba vršila po prvotnih, nespremenjenih pogojih. Posledica, če zahtevajoči upnik na poziv ne predloži dražbenih pogojev, določena je v §-u 145., odst. 1. in ta je, da se mora dražbeno postopanje ustaviti. Druge posledice zakon ne pozna.
4.) Kenner je v »Jur. BI.« št. 21. 1. 1898. mnenja, da naj se tedaj, kedar se utegne vsled pristopa položaj premeniti, sprejme v dražbeni oklic obe cenilni vrednosti, namreč ono, ki se pokaže, ako se stvarno breme prevzame brez zaračuna, in drugo, ki nastopi, ako se jo sprejme na zaračun, ter da naj se temu prikladno postavita v oklic tudi oba najnižja ponudka. Utemeljuje ta svoj nazor s tem, da tak dražben oklic ni nikjer prepovedan.
Czoernig se izreka zoper ta nazor, češ, da ako bo v dražbenem oklicu več cenilnih vrednosti in več najnižjih po-nudkov, potem oklica ne bo vsak razumel; in ker ni nikjer zapovedano, sprejemati obe vrednosti in oba najnižja ponudka v dražbeni oklic, zapadala  bi  zvršena dražba  prigovorom v
11*
164 O pristopu k dražbenemu postopanju itd.
smislu §-a 184^ zvrš. reda, ako sodnik obeh teh elementov ne sprejme v oklic.
Prvo navedeni razlog je pač ničev. Drugo navedeni je utemeljen. Toda Kenner pač prav radi tega, da se izogne prigovoru po §-u 184^ nasvetuje vsprejem obeh cenilnih vrednosti in najnižjih ponudkov v oklic.
Kenner-jev nazor se mi vidi pravi, samo da je pretesen. Kakor je gotovo, da je v dražbenem oklicu navesti cenilno vrednost in najnižji ponudek (§. 170., št. 1. in 2.). sicer je dopusten prigovor v smislu §-a 1842, tako je tudi gotovo, da je treba v dražbenih pogojih določiti visokost varščine in najnižjega ponudka ter tudi navesti, katera bremena je prevzeti brez zaračuna na najvišji ponudek (§. 146., št. 2, 3, 4). Če je v pod 1.) navedenem slučaju v prvotnih dražbenih pogojih določeno, da se gotovo stvarno breme prevzame brez zaračuna in je temu skladno določena cenilna vrednost ter varščina, potem pa vsled pristopa poprejšnjega upnika prevzem brez zaračuna odpade in se torej premeni tudi visokost varščine ter najnižjega ponudka, onda ni prav nič pomagano, ako se zgol v dražbtmi oklic postavite obe cenilni vrednosti in oba najvišja ponudka, pogoji pa pustijo neizpremenjeni, kajti dražba, ki se na podlagi takega oklica, nasprotujočega draž-benim pogojem, zvrši, zapade prigovoru po §-u 184- zvrš. r.
Kakor ni nikjer prepovedano, postaviti v oklic dve cenilni vrednosti in dva najnižja ponudka, tako je tudi dopustno že v dražbenih pogojih ustanoviti tak položaj, da se bo na njih podlagi mogla dražba izvršiti, bodisi, da pozneje pristopi kak stvarnemu bremenu predidoči upnik, ali pa naopak, če ta upnik izstopi, postopanje pa nadaljujejo le upniki, ki so za tem bremenom. To pa se zgodi tako, da se vselej, kedar je na dotičnem zemljišču vknjiženo tako breme, v dražbene pogoje sprejme določba, da je to breme prevzeti brez zaračuna, ako bodo dražbeno postopanje vodili zgol upniki, katerih terjatve so za bremenom, ter da se temu primerno določite tudi dve varščini in dva najnižja ponudka, namreč ona varščina in ponudek, ki se pokažeta po meri cenilne vrednosti, ako je breme prevzeti brez zaračuna, in ona, ako je breme prevzeti  le  z   zaračunom.   In  če   se   temu   prikladno   for-
o glavnih pojmih politične ekonomije. 165
muluje tudi oklic, potem nilidar ne nastopi zgoraj pod 2.) in 3.) navedena zapreka prelaganja dražbenega naroka in dovoliti ter izvesti bo moči vsak pristop, če tudi je podan še le v zadnjem trenotku pred začetkom dražbenega naroka.
/. Kavčnik.