. . . ___I _. .., ... '! - .. • . .. JEZICNIK. •KNJIGA SLOVENSKA XIX. VEKU. F. Spisal T. 2vL -A. K IsT. XXX. Leto. V Ljubljani. Natisnila in založila R. Miličeva tiskarna. 1892. ml JEZIČNIK. KNJIGA SLOVENSKA XIX. VEKU. F. Spisal T. iT. XXX. Leto. V Ljubljani. Natisnila in založila R. Miličeva tiskarna. 1892. ■ |V|I'II jftlili.....I 'l ■inl.llItilSlNIlalilHI.II'.............'......■■V1 !■!' « a1!!'' I' ■■-■■-■■■' " ; T«l.||llll|lllfej jg = 'i Incessere novi: veteres migrate colones. Vodnik. f: e z i č n i k bi lahko snoval Knjigo Slovensko brez konca in kraja, kakor se na književnem polju slovenskem od dne do dne prikazujejo vedno novi pisatelji. Koliko je še starejših, mrtvih in živih, po vsej Sloveniji, katere bi bil rad opisal, ali — moči ne dopuščajo! S XXX. letnikom sklenem torej Jezičnika — v svesti, da bodo mlajši duhovi spopolnovali to delo, kakor so tu in tam že marsikaj popravili in dostavili, kar je meni — ušlo ali je sploh še le poznej došlo na znanje. Poglavitna namera moja zlasti v poslednjih letnikih bila je očitno ta, da bi posvetni rojaki nekoliko bolj se ozirali na slovstvo duhovsko in cerkveno. Kar je duša človeku, to je duhovno slovstvo narodu. Duša in telo je popolnoma človek; sveta in posvetna knjiga — to še le je narodu popolnoma slovstvo. Kdor torej kar prezira duhovno književnost, dela jednostranski in do prave popolne omike dospeti ne more. Iz takega neznanja prihaja posvetnemu razumništvu mnogotera nevednost in vnemarnost v duhovskih rečeh. To je napaka, zlasti v krščanstvu, kjer bi se posvetno in sveto slovstvo, vsaj v dejanju, ne smelo ni ločiti, nikar že se pobijati (XXVII). Kakor ni vse zlato, kar se sveti; tako ni vse dobro zrno, kar so nasejali po njivah našega slovstva tudi v tej knjigi opisani možje. Torej kličem o Knjigi Slovenski njenim čitateljem naposled še: „Vse poskusite; kar je dobro, ohranite (I. Tes. 5, 21)!" V Ljubljani dne 8. decembra 1892. Josip Mani. RAZGLED. F. Stran I. Frančišek Košar.........-............' li. Matija Valjavee Kračmanov..................b III. Matevž Frelih Viteški ...................11 IV. Janez Bile ......................H V. Matija Torkar ..................... VI. Matija Hočevar..................... VII. Mihael Žolgar .....................21 VIII. Jernej Križaj Severjev...................— IX. Luka Svetec Podgorski................... X. Andrej Marušič..................... XI. Janez Vesel — Vesnin................... XII. Anton Zupančič.....................35 XIII. Andrej Zamejic..................... XIV. Andrej Čebašek . . ,..................I-1 XV. Janez Terdina.....................48 XVI. Franjo .............................r>- XVII. Anton Kižič......................54 XVIII. Anton Jeglič......................57 XIX. Franjo Marn......................60 XX. Josip Marn......................61 Kajiga Slpv^ziska i v XIX. veku. * Nej Ti Dragi pri Savini! nej Ti znano bo, De besede iskra vsakikrat mi šine, Kader piše kol' jo Tvoje bratovsko pero, Kakor blisk u serca mojga globočine. Tako jo je zapel stari profesor Jožef Poklukar gospodu Kosarju pri Savini iz Ljubljane v Zg. Danici 1. 1850, kadar se je le-ta še le prikazal bil v slovenskem pismenstvu; kako bi ga pač pozdravljal sedaj po toliko izvrstnih spisih, ki jih je pripravil na svetlo popolnoma v duhu Slomšekovem, priljubljen pisatelj in govornik kakor Slomšek II. — vsaj nekaj časa res tudi upravitelj škofije Lavantinske. Frančišek Košar r. 10. sept. 1828 Iv Braslovčah, prve šole dovršil v Kam-f niku J latinske ali gimnazijo v Novem Mestu, kjer mu je stric bil frančiškanski gvardijan, licejo v Ljubljani, bogoslovje v Celovcu, za mašnika posvečen 15. sept. 1846, služil za kapelana v Poličanah in Vojniku 1. 1848, od 20. sept. deficijent v Braslovčah do 1855, potem kapelan do 1. febr. 1856, korvikar, dvorni kapelan in spi-rituval v Sent -Andreju do 1859, nato v Mariboru. 1. 1861 konzist. svetovalec, 1. 1865 dekan in šolski ogleda v Kozjem, 1. 1870 kanonik v Mariboru, 1. 1872 do 1881 profesor cerkvenega prava bogoslov-cem, 1. 1888 monsignore papežev prelat, poslavljen s križcem „pro Ecclesia et Pon-tifice". Veselica visokorodnimu milostlivimu gospodu gospodu knezu - škofu Antonu Slomšeku pri nastoplenju sedeža viši-pastirskiga Labudske cerkve v znamnje iskrene radosti in pokorniga počešenja pe-vana od Labudskih btjgoslovcov v duhovšnici Celovški 19. maliserpana 1846, ima pesem latinsko (M. Grobelnik), nemško (V. Gretschnig), slovensko (M. Cizej) in drugo slovensko v dveh razdelkih, zložil Franc Košar. Na primer bodi: I. Kjer skoz pisane ravnine La«a krotko žubori. Od visoke kjer planine Pesem mila se glasi: Kjer Šent Andrej mesto belo V sončni zarji blisketa, Od stolne cerkve pa veselo Zvezda žarna si igra itd. II. Pa tud ti Slovenja cela, Kakor dalč tvoj jezik gre; Ti tud dones bod vesela, Teb' pred vsem spodobi se! Veseli se mati prava, Kdar česti se njeni sin; Tud raduj se mati Slava, Tvoj nar bolši ta je sin! Bolj ko vsi, je tebe ljubil; Bolj ko vsi, te ljubi še; Bolj ko vsi za te se trudil; Al dokazov treba je? itd. V Celjske Novine je dopisoval nekoliko 1. 1848 in ker se je celo v njih glasil nekdo zoper duhovski celibat, spisal je na priporočilo Slomšekovo „Prijazin list mnogo dušnih pastirjev vernim Lava ntinske škofij e", v katerem krepko zavrača ugovore zoper diviški stan katoliških mašnikov ter živo kaže njegovo dobroto in visoko pomembo (Natisnil Jož. Blaznik v Ljubljani 1848. 8. str. 16). — Drobtincel. 1848: „Kmet pod hrastam" (v vezani besedi — buča in želod) in „Oče ino trije sini" (Prilika str. 196). — Pomagal je kot prelagatelj pri deželnem zboru v Gradcu 1. 1848—9. Danica 1. 1849: Šolski bratje. Kdor doživi. Nikar ne preklinjaj! Zadnje ure Roberta Bluma (po Oest. Volksfr.). Pet kruhov iz bukvic 1. 1648. Pozdravljenje družbi svetiga, križa (str. 113 — 117 cf. 1. 11). Imenitni misijonar. Kteri stan je nar boljši? Zakonsko postavodanje (str. 146— 163). Danica 1. 1850: Od Savine šolska novica — o slovensko - nemških bukvah, o šolskem nadzorništvu. Tri slabe znamnja pri Slovencih o novim letu: de je nemški Ljubljanski cerkveni časopis nehal; de družba svetiga križa, že tolikrat perporo-čena, tako slabo napreduje; de se nam je stari abecedni prepir zopet v slovenske časopise vrinil (cf. št. 9). Bandero keršan-ske svobode: belo-modro-rudeče v redu bratov sv. Trojice ali Trinitarjev. Zaniče-vavec spovedi. Veliko je poklicanih, pa malo izvoljenih. Otroci, duhovski učeniki svojih starišev. Danes bo spet huda ura. Sternitev cerkvenih obredov in cerkveniga življenja s povernim učenjem v šoli. Kteri ljudje punte in prekucije delajo. Pervo cvetje na drevesu družbe sv. križa. V dopisu od Savine: Perve duhovske vaje (P. D. Sar-tori), pervi ljudski misijon, o družbi sv. križa v Sent-Andreju, o bratovšini kerš. nauka mej učenci v Celju, vtemelitev de-tinske duhovšnice; o učiteljskem zboru v Brašlovčah. Imeniten po širokim svetu sloveč gospod poterka na vrata večnosti. Kristjani brez Kristusa. Hus in Kristus pred policijo Jozefinizma. Pomoček obis-kanje šole poboljšati (bravnice). Nekaj od izreje moške mladosti. Pastirska beseda zastran misijonov. Izgled dobriga pastirja — Sibour, nadškof Pariški. Nektere potrebne reči: marljivo delovanje na slovstvenem polji, v družbah, duhovnih vajah in misijonih. Duhovski zbor v Brašlovčah, o gimnazijskih profesorjih in dijacih v Celju, o potrebi jedine nove cerkvene pesmarice. Danica 1. 1851: Od nekterih napak in potreb sedajniga časa. Lepo zaderžanje vojšakov v predlanskim puntu. Od stoletja do stoletja (o papežih 50. leto viharno). Zvunanja služba božja in pobožne šege. Raba podob pri učenji. Spomin iz popot-vanja po spodnjim Štajarskim. Od Savine. Lepa permera — glasovi narodov primerni raznim glasovam pri petju sv. maše — o Slovanih in o družbi sv. Cirila in Metoda. Duhovne vaje v Brežicah. Pervo sv. obhajilo v Brašlovčah. — Drobtince: Od božjiga poklica v zakonski stan (Pridga v Poljčanah 1. 1848) Od vredniga priprav-lanja na zakonski stan. Od dolžnost za-konskiga stanu. Jožef Tavšl, slavni duhoven Lavantinske škofije (str. 132—144). Kamen na sercu (Po Veithu deloma v vezani besedi str. 165—178). Danica 1. 1852: V zadevi bratov-šine ss. Cirila in Metodia. Sanje o novim letu. O misijonarjih v Afriki. Ktere bukve brati je nar boljši? (Terpljenje Kristusovo). V dan sv. Marka (Pes.). Cerkvena slovesnost v Brašlovčah. Adventne misli 1—V (str. 189 — 211). — Drobtince: Od telesne reje otrok (str. 20—27). Od duhovske (27—35). Matevž Nakar, Sirski nadškof in velik služavnik božji (str. 107—115). Jelen v gojzdu (Balada po Veithu str. 185—189). Danica 1. 1853: Terpljenje Kristusovo: I. Pravo veselje. II. Solze pokore. III. Vezi ljubezni. IV. Prava lepota. V. Ternje in rože. VI. Kraljeva pot. VII. Na svetu, pa ne s svetam. VIII. Pod križem in na križu (str. 17—51). Avstrie žalost in veselje. Prošnja in zahvala (vsled požara v Brašlovčah). O misionski družbi pri sv. Jožetu "nad Celjem. Spomin na duhovne vaje Lavantinske škofije. O misionu v v Starim tergu poleg Slovenjiga Gradca. — D j a n j e Svetnikov Božjih, na svetlo dal A. Slomšek I. 1853. II. 1854 . . Ako to Djanje svetnikov pazno oitaš, ne spotikaj se, če zapaziš, da niso vsi popisi svetnikov iz edniga peresa pritekli. Popisali so jih gospodje časti in hvale vredni: .. Franc Košar (Predg. str. VII. cf. Je-zičnik XXIV str. 17). — Ponovilo potrebnih naukov za nedelske šole na kmetih. U Beču 1854. Na svetlo dal A. Slomšek. Obseg: I. Dogodivščina svete vere. Spisal Franc Košar. Doba I.: Od Adama do Mozesa. II. Do Kristusovega rojstva. III. Do Konštantina velikega. IV. Do Karola velikega. V. Do cerkvene ločitve v zahodu. VI. Do današnjih dni (str. 1—206). Tiskana, poznej tudi posebej: Zgodovina sv. vere. I. —VI. 8. str. 183. — Marije Rožen Cvet — poslovenil z duhovnim svojim pomočnikom — F r. K o s a r j e m — Mihael Stojan, Bras-lovški dehant. V Celovcu 1855. 12. 414 (Jezičnik XXIV str. 39. cf. Danic. 1855 str. 87). — Danica 1. 1857: O duhovnih vajah in ljudskim misijonu iz Sent-Andreja na Koroškim. Drobtince 1. 1858: Marija Celj (Pri-godba str. 151—168). Prijazno pismo ministrantom, kako gre pri daritvi sv. maše se jim pobožno obnašati in spodbudljivo pozvanjati (str. 301—307). — Drobtinice 1. 1859 — 60: Misjonska pridiga od pre-svetega rešnjega Telesa s prošnjo za od-pušenje (Govorjena v Vuzenici 1. 1858 str. 57 — 74). — Drobtinice 1. 1861"- Keršanska Beseda za Mariino družbo v pomoč kristjanom v jutrovskih krajih (str. 12—26). Keršanska Beseda za bratovšino živega Roženkranca v pervo nedeljo oktobra (str. 87—99). — Z g. Danica 1862: Katoliško duhovstvo in narodnost. Beseda, ki jo je govoril F r. Košar, špiritval, v Marburški čitavnici pri shodu 8. grudna 1861. — . . Moj poklic, kakor duhovnega voditela bogoslovcev tirja od mene, mladim duhovnom take načela ali vodila v serce vcepiti, po kterih bi se za-mogli ves čas svojega življenja varno v vseh zadevah svojega poklica ravnati, ne da bi kje zoper njegov namen zagrešili, velikoveč v vsih zadevah se mu bližali. - In ker je zmed naj tehtniših zadev, ki jih je sedanji čas med Slovenci na den spravil, gotovo narodnost ali oživljanje naroda našega v narodnem z m i s 1 u ali pomenu, mora tudi za mene zmed nar imenitniših skerbi biti, ktere pravila naj bi se dale mladim duhovnikom zastran njih vedenja do narodnosti kakor zvezde voditelice na daljni in nevarni poti njih dušnega pastirovanja . . I. Narpoprej se vprašamo: Ali se sme morebiti katoliško duhovstvo proti oživljanju in napredovanju narodne zavednosti zgolj terpivno (pasivno) deržati ? Odgovorimo: Nikakor ne . . II. Dolžen je katoliški duhoven se djansko vdeležiti narodnega razcvetanja. Pa ne kar nikavni vzroki ženejo katoliškega duhovna na polje narodnosti, temuč tudi prevažni vzroki terdivni . . . Ako pa ter-dimo, da mora katoliško duhovstvo v duhu keršanstva djansko vladati narodnost, nikakor ne mislimo, da bi njegovo vdele-ževanje pri narodnosti smelo biti na nos na glavo, nepremišljeno, brez vsega konca in kraja, temveč rečemo, da so v tem obziru po pameti in keršanskem razodenji tesne meje odkazane, kakor za vsakega rodoljuba sploh, tako še posebej za katoliške duhovne . . III. Meje, kterih katoliško duhovstvo zastran narodnosti nikdar prestopiti ne srne . . Ako katoliško duhovstvo v teh mejah in po teh pravilih narodnosti obdeluje, si sme svesto biti, da dela v duhu keršatfstva. Bog bo gotovo z njim, in kdo bo zoper njega! Podobno bo modremu možu, kteri je sozidal svojo hišo na skalo, in ploha se je ulila in prišle so vode in vetrovi so pihali in so se v tisto hišo vperli, in ni padla, zakaj vstavljena je bila na skalo (Mat. 7, 24. 25). Beseda v slavni spomin na slo v-stvene zasluge pokojnega kneza in škofa Lavantinskega Antona Martina Slomšeka. Govoril F ranč i šk Košar, špiritval v Marburškem semenišu, o shodu Marburške čitavnice 26. okt. 1862. V Z g. Danici str. 253 — 272; tiskano tudi posebej v Ljubljani pri J. Blazniku v 8.-str. 24. Anton Martin Slo m š e k , Fiirst-Bischof von Lavant, dargestellt in seinem Leben und Wirken von Fran z Košar, flirstb. Consistorialrath u. Spiritual . . Mar-burg, 1863. 8. 326. Druck v. E. Janschitz. To je zlata knjiga, pisana v jeziku nemškem, a v duhu slovenskem (Vid. Jezič-nik XXIV str. 20). Slomšekove Drobtinice za 1. 1 8 6 3: A n t o n M a r t i n S1 o m š e k, k n e z in škof Lavantinski, prisednik apostolskega prestola sv. Očeta, meščan Rimski. Spisal Fr. Košar (str. 133 — 229). Tiskano posebej, posneto po Drobtinicah, v Marburgu 1. 1863. 8. 99. Njih življenje in apostolsko delovanje s podobo in posnetim lastnim podpisom (fac-simile). Popisal Franc Košar. Nat. E. Janžič. — Ubožec v nebesih (Drobt. str. 279). — Razun nekaterih dopisov iz Mar-burga v Z g. Danici: Svobodni tisk in katoliški bravci in pisave i. Beseda v Marburški čitavnici 22. nov. 1863. Govoril Fr. Košar (str. 267 — 284). -„Da važnost svojega predmeta spoznamo, pomislimo naj poprej: I. Imenitnost in moč. II. Pravi namen svobodnega tiska. III. Kako škodljiva je kriva raba svobodnega tiska. IV. Kakošno bodi deržanje katoliških bravcev in prijateljev nasprot svo- bodnemu tisku . . Menda bi se to vse dalo povedati v treh stavkih: 1. Ako je tisk svoboden, bodimo njemu nasprot svobodni bravci tudi mi, t. j. ne dopustimo, da bi se neverske, rovarske ali pohujšljive knjige in časniki v kterem koli jeziku vsilovale v naše kraje, v naše hiše . . 2. Ne pod-pirajino ne s peresom, ne z denarjem takih časnikov in knjig, ki so našemu katoliškemu prepričanju nasprotne . . 3. Komur je dal Bog pisanja dar, naj tega talenta nikar ne zanemarja, nikar ne zakoplje, ampak naj pridno piše v korist in slavo naroda, deržave in cerkve itd." Drobtinice 1. 1864: Predgovor. Spoštuj Očeta Pija IX.: 1. Stiske sv. Očeta. 2. Nezmerna nesreča, ki nam žuga, ako sovražniki sv. Očeta zmagajo. 3. Kako sedanji čas četerto zapoved do sv. Očeta Bogu dopadljivo dopolnovati zamoremo. 4. Kaj je bratovšina sv. Mihaela (str. 1—45). F r. Košar. — Pridiga pri vmestenji čast. g. Lorenca Herga za farmeštra Lem-bah'ske fare 13. okt. 1861. Od cerkvenih obredov pri vmestenji farmeštrov navadnih (str. 97 — 110). Košar. — Z g. Danica: Cerkva in narodi. Beseda v mariborški čitavnici 20. nov. 1864. Govoril Fr. Košar: I. Narodi pred vstopom v katoliško cerkvo. II. Narodi po vstopu v katoliško cerkvo. III. Narodi po odpadu od katoliške cerkve (str. 270—292).. „Vsi, narodi vsi nam enoglasno pričajo, da je katoliška cerkva edina prava mati narodov, vredna vse njih ljubezni, vredna vse njih vdanosti, vredna vse njih darežljivosti. Le p a g a n s k o u m 1 j e 11 a, zveržena in ošabna narodnost je bila in je katoliške cerkve sovražnica; nikdar pa ne k e r š a n s k o umi j ena in izobražena narodnost. In ker mi ravno katoliški Slovenci nikdar drugačni kakor le keršanski rodoljubi biti in ostati hočemo, zato se oklenemo ravno mi svoje matere katoliške cerkve z vso močjo in vdanostjo sinovske ljubezni, v njenem naročji hočemo živeti in umreti. Nagovorim tedaj veselo vse verne Slovence in jih pozdravim z radostnim glasom, rekoč: Katoliški Slovenci, Bog Vas živi!" Danica 1. 1865: Za slovo svojemu preč., preljubljenemu duhovnemu vodju, g. Frančišku Kosarju, zdaj dekanu in dušnemu pastirju v Kozjem, o njegovem odhodu Mariborski bogoslovci (str. 52). — Drobtinice 1. 1 865 — 1866: Nemila prememba pri vredništvu je XIX. letnik zaderževala, ker so visoko častiti g. Fr. Košar iz semenišča v drugo službo povzdignjeni bili, ter je tako vredništvo »Drobtinic" vsaj za čas urne in krepke roke moralo pogrešati ... V misjonskih pridigah so nabrale Drobtinice zopet zdrave in tečne hrane, ktero so zamerli pastir Anton Martin sami nekdaj ob misijonih ovčicam svojim delili. Nektere teh predig so bile med spisi Slomšekovimi le osnovane ; treba jih je bilo še le izdelati, kar so častiti dekan Košar celo po duhu Slomšekovem storili; druge so sostavljene iz več osnov istega predmeta (Vid. Predgovor str. III. 104). — Mihael Stojan, inezo-škofijski Lavantinski duhovni sve-;ovavec, dekan in farmešter Braslovški, začasni vrednik „Drobtinic" (.strT 128—182). Fr. Košar, dekan Kozjanski. — Odkod pri Slovenskih kmetih želja po nemških šolah na deželi (str. 275—280): Vzrok ta so naše zgol nemške uradnije in sodnije in njih nemške pisarnice itd. — Slomšek o ve Drobtinice. XX. Letnik. Vredil Franc Košar, dekan v Kozjem. Izdalo ravnateljstvo Mariborskega semenišča. V Ljubljani 1869. 8. IV. 316. Nat. J. Blaznik. — „Kar zadeva pričujoče Drobtinice, je treba samo še opomniti za-stran govorov pokojnega kneza in škofa Slomšeka, da so se popolnoma izdelani našli govori s št. III, V, VII, VIII, IX, X. Drugi govori so bili manj ali bolj obširno le osnovani. Pri nastopnem govoru (št. II) je bil vvod in sklep popolnoma izdelan, vse drugo le v osnovi. To je treba zato opomniti, ker pride gotovo še čas, da se bodo vse dela Slomšekove v celoti izdale, da se bo vedilo, kaj je popolnoma iz Slom- šekovega peresa in kaj le nepopolnoma. Da pa podpisani vrednik, kteri te govore za tisk pripravlja — in to delo tudi za-naprej nadaljevati misli, svoje ravnanje pojasni, pristavlja, da si prizadeva po raznih osnovah, ki jih zastran podobnih predmetov včasi po več nahaja, misli, besede in izraze Slomšekove skerbno pobirati, da kolikor mogoče vsaj duh Slomšekov ostane, ker njegovo pero milote, sladkosti in jedernatosti Slomšekovega peresa nikakor doseči ne more (Predg. IV. prim. str. 3 opazko : Iz nemškega ali po nemškem poslovenjen). — Drobtinice: XXI. L., vredil dr. Fr. Laiupe, v Ljubljani 188 7. Predgovor str. VII: . . »Rodoljubnim in vnetim pisateljem, ki so tvarino za ta letnik pripravili, dolžni smo Slovenci zahvalo. Naj omenjam tu posebno preč. gosp. kanonika Fr. Košar j a, ki je vredil 20. letnik ter meni poslal dragocenega gradiva — pripravljenega za naslednji letnik, zlasti iz Slomškove zapuščine" . . Gl. str. 45—64 trije govori, iz nemščine poslovenil . . Vid. str. 65: »Ker se ta pridiga za novo mašo ni nikdar govorila, naj se vsaj natisnjena v Drobtinicah bere, rajnemu — M. Piklu — v spomin, meni — Kosarju — v tolažbo, pa tudi čitateljem gotovo v duhovno veselje".. Drobtinice XXII. L. 1888 str. 1—90 (Poslal preč. gosp. kanonik Fr. Košar. Govori so ostali, kolikor je bilo mogoče, v prvotni Slomškovi obliki). Gl. tudi »Zbranih Slomše-kovih Spisov I. Knj. str. 253 itd. — Sicer je v XX. Letniku 1869 še posebej spisal: Mihael Piki, infulirani stolni prošt, pervosednik kn. šk. zakonske sodnije, kn. šk. lavantinski konzistorijalni in kerški duhovni svetovavec itd. itd. (str. 123—187). Franc Košar, dekan. Zlata mešaš v. Očeta Pij aIX (str. 236—260). Obrazci pogovorov pri učiteljskih zborih v Kozjanskem šolskem okraju: 1. Dvojni namen malega in velikega Berila. 2. Korist in potrebnost naukov v obojnem Berilu zapopadenih za kmetijski stan. 3. Potrebnost pravilne be- sede in izreke pri šolskem učenji. 4. Ka-košno bodi obnašanje učitelja v šoli in zvunaj šole v oziru na novo šolsko po- j stavo od 25. maja 1868. 5. Kako buditi patriotiško čutje že pri šolski niladeži (str. 283—298). Z geslom: »Drobtinice nikakor ne skrivajo praporja svoje stranke, temveč ga s ponosom visoko povzdignejo; zapisane so namreč na njem tri visoko častitljive besede: Katoličanstvo — Narodstvo — Avstrijstvo! in pod ta prapor vabijo tudi vse ljudske učitelje po Slovenskem". Sodeloval je Košar pri „Slov. Gospodarju" zlasti tista leta, dokler je vrednik mu bil dr. J. Ulaga; opisoval je na pr. Cerkvene zadeve, o novem letu katoliškim Slovencem v resni prevdarek, o novih postavah vojaških in o pomanjkanju duhovnov, nevarnost in nada, sveto leto in liberalna politika, prijazna beseda našim kerčmarjem, svarjenje pred branjem malopridnih časnikov itd.; sodeloval je pri mnogih katoliških društvih in cerkvenih slovesnostih, pri vredovanju škofijskega lista in razprav iz dekanijskih posvetovanj itd. Katoliška cerkva in njeni sovražil i k i. Spisal P r. Košar, korar La-vantinske stolne cerkve. Izdalo katoliško-tiskovno društvo. Snopič IV. V Mariboru 1872. 8. 127. Nat. J. Skaza. Kazalo: Vvod. Vprašanje I: Ali je cerkva kaj zadolžila, da jo ljudje toliko sovražijo. 11. Kdo so sovražniki kat. cerkve in kaj ji očitajo. III. Kakošne dolžnosti imajo katoličani v sedanjem času do svoje cerkve. Nebeška hrana. Bogoljubnim dušam dana od družbe sv. Mohora. Spisal Franc Košar, korar stolne cerkve v Mariboru. Del I. V Celovcu 1875. 8. VIII. 407. Nat. tiskarna družbe sv. Mohora. Vvod. O molitvi. Poglavje I. Pobožnosti za vsaki den. II. Za celi teden. III. Pri prijemanji zakramentov sv. Pokore in sv. Rešnjega Telesa. — Del II. V Celovcu 1877. 8. V. 456. Kazalo: Poglavje I. Pobožnosti za celi mesec. II. Za celo leto. III. Za razne priložnosti in potrebe. IV. Za bolnike. V. Za umirajoče. VI. Pobožnosti kerščanskega pogreba. Košar je mož, ki svojega katoliškega, slovenskega in avstrijskega značaja nikoli in nikjer ne skriva. Bil je mnogo po svetu, in kadar je bil Slovan na nogah, bil je tudi Slovenec Košar. Tako na pr. na velikem slovanskem popotvanju v Rim leta 1881, na Velehrad 1. 1885, v Lurd 1. 1886, v Sarajevo 1. 1889 o posvečevanju pre-stolne cerkve presv. Srca Jezusovega. Krasna, prekrasna je labudnica t. j. S love nska pridiga p riL urški dupl j ini o priliki avstrijskega romanja dne 16. avg. 1886, govoril Franc Košar, korar stolne cerkve v Mariboru. — O dolžnostih avstrijskih romarjev pri Lurški Materi Božji. Premisliti hočemo tri resnice: Mi smo romarji , — mi smo slovenski romarji, — mi smo avstrijski romarji (Zg. Danic. 1886 1. 53 in 1887 1. 1; tiskana tudi posebej). — Tej pridigi se dostojno druži v sklep »Beseda o molitveni družbi sv. Cirila in Metoda, ali ponovljeno vabilo k obilnemu pristopu k tej družbi". Slavni odbor Mohorjeve družbe je spoznal za umestno, da letošnje Ve čer niče spre-govore tudi besedo o molitveni družbi sv. Cirila in Metoda, in je meni — podpisanemu — besedo ponudil. Zakaj ravno meni ? Zakaj letos ? In je-li ta beseda sploh potrebna? Te tri vprašanja razpravlja v treh razdelkih Fr. Košar v Večernicah 1. 1887 str. 81 — 93 ter pravi naposled: »Mohorjeva družba je storila svojo dolžnost, da je to besedo spregovorila; zdaj pa nastopi vaša dolžnost, verni Slovenci! da izgovorjeni besedi daste življenje". Ua mene bil umel bi, Nobeden ni bil tak, En sam le me umel je: Učitelj M a r t i n j a k. Matija Valjavec Kračmanov r. 17. febr. 1831 v Predvoru, dovršil nor-malko v Kranju, gimnazijo v Ljubljani 1. 1851, preskušnjo za srednje šole na Du- naju, postal gimnazijski učitelj 1. 1856 v I Varaždinu, 1. 1876 profesor v Zagrebu, dopisujoč potem pravi član jugoslavenske akademije, umirovljen 1. 1891, živi pre-marljiva književna bučela Kranjska v Zagrebu na Hrvaškem. Novice 1. 1848 kažejo na 5. strani pesem „Seničica", o kateri vredništvo pravi: „S pričijočo pesmico vpeljemo pervikrat veliko obetavniga mladenča na slovenski parnas. Matija Valjavec je ime mladiga pesnika, učenca visoko čast. g. Martinaka v šesti šoli v Ljubljani, od kteriga imamo — kakor pričijoča pesmica spričuje, pri kteri nismo ne čerke popravili — v prihodnje veliko lepih pesniških del pričakovati. — Drugo pot bomo iz Valjavcoviga dnevopisa (Tagebuch), ki ga je v preteklih velicib šolskih praznikih doma spisal, en sostavek v prozi bravcam za poskušnjo podali . . Prof. Martinak imajo namreč posnemanja vredno navado, de svojim učencam po dokončani peti šoli o velicih šolskih praznikih dnevnik pisati ukažejo, naj si bodi v latinskim, nemškim ali slovenskim jeziku, v prozi ali v pesmih, kakor kdo hoče in more (str. 15)'. Lesena skleda (Pravlica). Edini dol (Gorenska pravlica). Žganje huda huda reč (Strašna prigodba). Drevo v cvetji. Znamnja dežja (Legenda str. 121). —Vedež: Molitev pomaga. Molitev uslišana. Plačilo miloserčnosti. Prostost. Veselo dete. — Slovenija: Slovenci (Pes.). Minčika Gorenska. Mati sinu, ki gre na vojsko. Sin materi, predin gre na vojsko. Mili dični — Milica dičnimu, predin gre na vojsko. Mati in sin (o ženitvi). Tičice se-ničice (v 53 kiticah). Stempihar (Krajnski Erkul str. 176—180). L. 1849 Novice: Slovencam (vid. Slovenija 1848». Poletni večer. Seničice. — Vedež: Vedež k novimu letu svojim mladim bravcam. Opravljivec. Po hudi to-varšii rada glava boli (Povest). Deček pod drevesom. Od kod reveži. Bratec in sestrica. —- Slovenija: Hudi Kljukec. Slovenske pripovestice: Cernošolc. Ruda sreberna. Prerokovanje od Begun. Sroten-bah. Zavist sebi kvar (Gorenska pravlica). Pri suhim tudi sirovo gori (Legenda). Prostak. Milko in Milka. Glosa (o Ljubljani 1. 1848). L. 1850 Novice: Kmet pravi, kaj de bi ne tel biti (Iz nem. po Kastelitu). — Vedež: Kam in kje? Sonce Svečana. Jutranja zarja. Pomlad mene mika. Tičo-mora kazen. Ovsenjak. — Ljubljanski Časnik: Ifigenije na Tavriškim, igre petih djanj. Pervo djanje. Iz netnškiga od „Gothe" posloveniti skušal Matija Valjavec (1. 29—32). Sin divjine. Dramatična podoba v 5 dejanjih, po Halmu posl. M. Valjavec. —Pis. (Slovenske T ali je I. Veze k str. 169). — „ Valja vcov govor je vsikdar neizrečeno gibčen in popolnama oglajen. Med vsemi njegovimi pesmami se nam še nar boljši seničice in tičice zde, ki pogosto žvergole; njegove pesmi o ljubezni (v Slovenii) pa so zlo dolge in tudi zlo dolgočasne. Veliko bolj nam Valjavec kot prozaikar dopade itd." — pravi J. Terdina v »Pretresu sloven. pesnikov" (Lj. Časnik 1850 str. 312). L. 1851 Novice: Na planini (Pes.). — Slov. Bčela v Celovcu II, 4: Bredka (Iz Klečan na Kranjskem, zapisal M. Valjavec. Vid. Cvetje slovanskega naroda L). L. 1852 Novice: Kmet v risu. Že-gen (Vganka zastavice v 28. listu*. Mila tičica. — Bčela: Zvon pride po otroka (Gothe). Frater Kutar in romarica (Iz Burgerja). Od nebeške glorije (Po stari legendi). Zlata tica (Nar. pripovedka). Tukaj ni naš dom. Kobilica (Nar. prip. str. 369 — 388). — Šolski Prijatel: Zvon pride po otroka. Veselo dete. L. 1853 Bčela: Pobožni starček. Kvatrni večer. Sotrpinka. Blagi sin. Sino-nove laži, s kterimi je Trojance prekanil, da so nesrečnega konja v mesto vzemši padli sovražnikom v pest (Iz Virgiljeve Eneide II. bukev 1—197). — Šolski Prijatel: Od sirote. — Slov. Berilo za V. gimn. razred: Nubijani (str. 150—153) itd. L. 1854 Novice: Kam in kje? Za-perta smert (Pravlica). Žnjica. Rožica. — Slov. Berilo VI: Miklavž Zrinjski (Po nemškem spisal M. Valjavec). — Glasnik slovenskega slovstva I: Tica pivka (Po nar. pripovesti). M. Kračma-n o v. Nar. pesrne: Lovec (Preddvor). Grešnik (Lašiče). Sveta Kristina (Vodice). Zapisal. Homerove Odiseje I. spev. Poslovenil. — VI. 1852—54 je Valjavec kot učiteljski pripravnik na Dunaju za malo nagrado mnogo pomagal pri raznih knjigah ranjkemu Janežiču, kar ta spoznava na pr. Slov. Goffine, Zgodovinski katekizem J. Smidov 1. 1853 poslovenil s pomočjo nekterih domorodcev (Žepič, Ter-dina) in izdal A. Janežič, nektere za družtvo Mohorjevo itd. Pesmi. Zložil M a t i j a Kr a č m a no v Valjavec. V Ljubljani 1855. 12. 215. Založil J. Giontini. Tisek in papir L. Som-mera na Dunaju. — »Matija Valjavec ni novinec na slovenskem Parnasu, pravijo Novice (str. 87); kritika ga je že zdavnej vredila izverstnejim slovenskim pesnikom.. Velik del teh pesem, ki so v ti knjižici v en venec zbrane, je že znan . . Menda ne sodijo tisti napčno, ki njegove pesmi primerjajo Vodnikovim: obema je dana prav domača, lahko umevna beseda in pa dobrovoljnost serca. G. Valjavec je razdelil svoje pesmi v dve versti. Perva obsega 16 Psalmov (str. 3—41). Vroč duh nabožnosti dije iz teh pesem, ki jih pesnik imenuje »rajske poezije klic". — Drugi oddelek zapopada »Različne pesmi" (str. 43—212). Naj izverstnejše so po naši misli tiste, V kterih prepeva po šegi narodskih pesem . . Da bi se bila dala tam pa tam marsiktera še bolje opiliti, je gotovo; pa tudi je res, da bi bil prav storil, ako bi bil kakošno popolnoma opustil. Na priliko med nekterimi drugimi tista v bolnišnici je vendar prebolna, ako si človek, ki bolnišnico pozna, pod cvil-hasto haljino take romantične serca misli.. Ravno taka je s tisto pod nadpisom »Take so" . . Iskrena domoljubnost, še bolj pa do-motožnost, se razodeva v mnogih pesmicah itd." — Omenjena sodba gre tudi nekterim pozneje priobčenim ljubovnim, zlasti drobnim pesmicam! — Sicer imajo Novice 1. 1855 v sebi: Mati. Neža Štempiharjeva (Narodna iz Predvora). Ze-nitva kneza Lazara. Nar. serbska. Poslovenil. Naglica se rada kazni. Ulornek večje pesme iPo povesti v Drobtincah 1854. str. 356—380). M. Kračmanov. L. l856Novice: Farys (arab. jezdec; pesem Mickievičeva str. 40 — 44). Vuk Rimljan. Laž i prilažič. Tri brati (Nar. pravlice). Jankičeva draga pošla je za drugega. Dragi v Koprivnici. Mato. Miškec I (Nar. pesme iz okolice Varaždinske). — Koledarček Bleiweisov: Katrinčica (Po narodni povesti). Cveteri veki ali dobe sveta. Po Ovidiju poslovenil M. Valjavec (str. 62 — 64). — Program gimnazije Varaždinske: Ifigenija v Tavridi. Igra. Zložil Gothe, poslovenil M. Valjavec (str. 11 33). Pazka: »Ifigenija v Tauridi je ve-lekrasna drama i sasma primčrna za či-tanje dijakom. S toga se nahadja u ne-mačkih čitankah za naše gimnazije. S toga sam i ja poslovenio, te priobčivam ovu dramu u tome programu, a to u sloven-skom jeziku; jezik bo oko Varaždina je, kako no priznavaju svi slovničari, slovenski i doista malo različan od pismenoga slo-venskoga jezika. K tomu pako ima u on-dašnjih učionah svake godine više manje Slovenacah iz Štajerske". — Novice 1. 1857: Volk Rimljan (Po nar. basni). Pripovedka o somovici ali o jelenskem želji (Iz Varaždin. okol.). Pripovedka od starega Viničkega grada. Se nekaj o vroku. Osel kralj zverin. Pripovest o Kraljeviču Marku. Pripovedka o Fa-šenku in Vuzmu. Še nekaj o Rojenicah, pa o vrokih ali urokih. — Izgledi poezije slovenske v narečji Varaždinsko - Zagrebškem : „Na osmi strani vvoda Ilirske čitanke za gornju gimnaziju I. se bere, da so Slovenci, ki žive na Horvaškem v Zagrebški, Varaždinski in nekdanji Križevski županiji, marsikaj v svojem narečji pisali, da so večidel prozo rabili in skoro vsi pesništvo preskočili. Ker so v ti knjigi pesniški izgledi tega narečja izpuščeni, menim, da bi ne bilo od več, če bi »Novice" radovednim in takih stvari' željnim brav- coni kako pesmico naznanile. Ljudje jih | imajo sem pa tam nekaj prepisanih in ne-ktere izmed teh so jako med ljudstvom razširjene.. Iz neke take zbirke (nekako 1. 1780 —1805) nate nekoliko pesemc, da bote vidili, kakšnega so duha in jezika (str. 208) na pr.: Od mladencev in de-vojčic. Od protuletja (pomladi). Bratovska ljubezen. Od vremenitosti. Tiček in tičica. Od zajca. Od gizdavca. V prozi: Od kač. Od vučjega pastira. Od žune (žolne). Narodne Pripovjedke skupio u i oko Varaždina Matija Kračmanov Valjavec. U Varaždinu 185 8. 8. X. 315. Stampao Jos. pl. Platzer. — Predgovor: „Naumio sam dati na svjetlo mnogo više pripovjedaka nego jih ima u ovoj knji-žici i to pripovjedke iz Hrvatske, Stajarske i Kranjske da se je najavilo barem toliko prenumeranta, koliko jih treba, da se na-plate štamparski troškovi, pa zbog toga eto vam samo pripovjedke iz Hrvatske i to iz Varaždinske okolice. Napisao sani je malo ne rieč po rieč tako, kako jih pripovje-dahu pojedini pripovjedaoci.. Cuo sam jih.. podobar broj od učenika ili od njihovih roditelja . . Primio sam u ovu knjigu raznovrstne pripovjedke, njekoje možda takove, koje ne zaslužuju da prodju na svjet . ., njekoje s varijantima. Dodao sani i nje-koliko narodnih pjesama . . Jošče treba da kažem nješto o jeziku, kako govori puk ovdešnji itd. — Slavische Hibi i-othek v. Miklosich II. 1858: VIII. Chor-vatisch-slovenische Marchen. S. 151—170. XIX. Volkslieder S. 303 — 307. I—VI aus der Gegend von Warasdin. Von M. Valjavec. „Ihr Werth beruht 1. auf ihrer Bedeutung fiir slavische Mythologie; 2. als Proben jener Abart des Slovenischen, welche durch den Einfluss des serbischen u. chorvatischen entstanden, in Provinzial-kroatien gesprochen wird". — Odslej je take pripovedke in pesmi narodne še obil-niše priobčeval p. v Novica h: O Rojenicah. O vučjem pastiru. O Petru Brebo-riču in veliki mladi nedelji. Od Torke ali Torklje. Od divjih dekel. Škatla, daj jesti no pi^i, a ti, klabiik, vudri zdaj. Žaba poči, gospa vlin poskoči. — Glasnik Zv. 2: Narodne pesmi iz Varaždinske okolice (str. 14—54). Pripovedka o vilah (104—187). Stvarjenje. Iz Ovidija met. L Poslovenil M. Kračmanov (str. 77—78). — Program gimnazije Varaždinske : Proben des Slovenischen, wie es um Predvor in Ober-krain gesprochen wird. Ein Beit.rag zur slovenischen Dialektenkunde. Osem narodnih pesmi s kratkim vvodom bolj po-glavnih pravil o glasoslovji (Glasu. II. 108. Novic. str. 283). L. 1859 Novice: Vojak na Laškem (Iz Slovenije). — Vodnikov Spomenik: Drobne pesemce (str. 238—242). — G1 a s n i k Zv. .3: Popevka od maloga deteta (Iz Medjimurja). Morje (Iz Jarenine). Narodne vraže. Štajerska od Hrvaške meje (Pes. nar.) II. 4. Tolvaj Matjaž. Legenda od sv. Mihela. Sv. Andrej. Pastir (Po nar. prip. zložil 165— 169). Mlinarjev Janez slovenski junak ali vplemenitenje Teharčanov. Spisal po narodni pripovedki F. Kočevar. V Zagrebu 1859. 8. 129. Nat. K. Albrecht. — Kritika. Spisal M. Kračmanov (Glasn. str. 50—57 cf. Jezičnik XXV str. 87). L. 1860 Novice: Kak se je izpunila senja. Žena vučica. Oče sina vragu dal. Modra deklina. Iz čega se gdo narodi, vu ononi mora vumreti. — Glasnik III. 5: Narodne legende. Deveti mož. Sv. Gregor. I—VI. Iz Varaždina v dopisih o narodnem slovstvu, gledišču, o gimnaziji. Štajerske pripovedke. O narodnih humoreskah. Sanje (Ulomek, zložil str. 129—131. Zv. 6: 129— 134). Tako je bilo (Pes. En sam le me umel je — Učitelj Martinjak str. 102). Narodne pripovedke (Zv. 4 str'. 50—139). L. 1861 Glasnik: Narodne zago-netke (str. 7—137). Protuletje (Iz hrv. rokopisa). Vojska z volkom in psom (Po narodni zložil M. Kračmanov str. 111—119). Ajant. Žaloigra, ki jo je spisal Sofokles, poslovenil M. Kr. (str. 83—116 1. polovica). — L. 18 66: Narodne pesmi iz Medjimurja in iz Varaždina (34—305). Miš — deklica (213—215). — Sofoklov Ajant. Žaloigra, ki jo je iz grščine poslovenil K r a e m a 11 o v M a-tija Valjavec. V Celovcu 1863. 16. str. 87. Nat. J. Leon. Izdal Aoton Janežič. Cvetje iz domačih in tujih logov. Šestka II. V vod. O Sofoklovem živenji (1—9). V vod k Ajantu (10—13). Žaloigra (14—87). — Glasnik: Sestri Zora in Solnca. Prvi del. Zložil M. Kr. (str. 97— v 105). Narodna pripovedka iz Cerenčovec na Ogerskem (155). Prek Save (Pes. zložil Kr. M.). — Arkiv za povjestnicu jugo-slavensku. Knjiga VII. 1863. Odgovori na njekoja pitanja. L. 1864 Glasnik: Narodne pesme iz Goričan v Medmurji. Zapisal dijak-Bally, priobčil M. Valjavec (str. 97). — L. 1865 Književnik: O rodjenicah ili sudjenicah. — L. 1866: Narodne stvari: priče, navade, stare vere. Nabral in razglasil M. V. (str. 23 — 451. I—XIII). Narodne pesme (Iz Zamladinca str. 289—404. I—XIV). Priobčuje M. V. — C vet j e iz domačih in tujih logov: Zora in Solnca. Pripovedna pesem v treh delih. Zložil M. Valjavec. V Celovcu 1866. 16. str. 80. Šestka V. Izdal A. Janežič. — L. 18 6 7 Glasnik: Narodne priče, navade, stare vere (str. 62—351.1—XIV). Narodne pesme (256 — 7). — L. 1868: Narodne stvari (31—193. XV: Zanos, porod, krst, dete. XVI: Smrt, smrtec, mrtvec, sprevod). — Pesmi, pripovedke in prevode Kračma-11 o v e so radi pobirali in p o n a t i s k o v a 1 i, tu in tam nekoliko popravljene, v „Šolske Čitanke, v Berila gimnazijska" p. dr. Blei-weis, Miklošič, Navratil, v Cvet slovenske poezije, v razne Slovnice in Cvetnike p. Janežič, zlasti v letih 1861—1869. L. 1870 se je v Zvonu oglasil Krač-manov: Drobne pesmi. Berta. Boj se pesnika (11—198)! — L. 1872 v'Zoril: Drobne pesme (I—VI). Tudi je v Zori pa v Vestniku 1. 1873—4 v izvirnem jeziku priobčeval „Narodne stvari: priče, navade , stare vere", kakor jih je prej do I. 1868 v Slov. Glasniku. Letopis Matice Slovenske 1874: Izgledi slovenskega jezika na Ogerskem. Predge z letnicami 1802—1830 (str. 102— 155) in Letopis 1877 (Konec str. 92— 131). Razglaša M. Valjavec. V predgovoru piše na pr.: „Zelo znamenit za slovensko jezikoslovstvo je jezik Slovencev, kateri stanujejo na Ogerskem, katere Štajerci imenujejo Prekmuree, ker so jim prek Mure reke. To je izprevidel najprvi Miklošič, kateri se v vseh svojih delih zvesto ozira na to razrečje in upotreblja knjige prekmurskih piscev, kolikor so mu dosežne. Uvidel je to tudi Raič, kateri je v dveh tečajih matičnega letopisa o Prekmurcih pisal in nahrojil knjige, katere so doslej od prekmurskih pisavcev beli dan ugledale, kolikor je poizvedel za nje potujoč sam navlašč za to na Ogersko v tiste kraje, kjer Slovenci prebivajo (L. 1874 str. 102) itd. — Letopis 1882 —83: Droben spisek Truberjev. Podaje M. Valjavec (str. 55—63). — Kres v Celovci 1. 1884. IV: Narodne pripovedke 1 - 34 (str. 29—614). Priobčuje Mat. Valjavec. Narodne pesni 1—35 (str. 178 — 492). Nabral — iz predvorske fare: ,,Leta 1850., ko sem bil še učenec ljubljanske gymnasije, jel sem nabirati narodne pesmi. Nekaj sem jih nabral v rojstnej vasi na Beli, pičle pol ure od Predvora . . Predvor je fara na Gorenjskem miljo nad Kranjem, kjer se začenja kokrška dolina. Govori se: kam greš? pred Dvor; kje si bil? pred Dvoram, ali od kod greš? iz Predvora t. j. izpred Dvora. Kako se slovenščina tam govori, opisal sem nekoliko v programu varaždinske gymnasije 1. 1858., kjer je dodanih tudi osem narodnih pesnij, ki se tukaj na konci zopet ponatisnejo itd. (str. 179)". — Kres 1885. V: Narodne pripovedke 35—72 (str. 27— 615). Dve narodni pesni (str. 244—6). Iz kotoribskega protokola — zapisnik se začenja z 1. 1724 — Kotoriba mestice v Med-jimorji ob reki Muri (Razglaša str. 426— 639). Glagolski ulomek -(Ev. s. Mat. 19, 3—11) v srbsko-slovenskem jeziku, našel 1. 1856 v grajščini na Turnu na perotnicah starega urbarija iz pergamenta (str. 480—1). — Kres 1886. VI: Narodne pripovedke 73—83 (str. 144—319). Prinesček, kako in od kod se narodne pripovesti razširjajo (151—4). Veznik ada, anda (ergo, igitur, itaque str. 342—351). — Archiv f. slav. Philologie hvalno omenja Valjavčevih narodnih pesmi in pripovedek in zlasti spisov o naglasu novoslovenskega jezika v Rad u že 1. 1881. A*, in poznej večkrat 0 raznih prilikah. L. 1885. VIII ima sestavek : „Mittheilungen aus dem kroati-sehen kaj-Dialecte (399-409)". Posebej je tiskan tudi „Prinos k naglasu v novoslo-venskom jeziku" iz Rada 1885 8. str. 49 (cf. Zvon V. str. 236 — 244). — Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti daje v Zagrebu od 1. 1867 na svetlo svoj „Rad" ter v njem vsakovrstne učene razprave. L. 1876 je pisal v 35. knjigi: „Novoslovenski komparativ prema staroslovenskomu glede na forma-ciju"; 1. 1878 pa je akademik Matija Valjavec pričel razpravljati nauk o slovenskem naglasu, in je v naslednjih (43— 102) knjigah v veliki osmerki premarljiva mravlja napisal vsaj 1417 tiskanih strani, torej nad 708 listov pod naslovom: „Pri-n o s k naglasu v novoslovenskom jeziku". Marljivost, ki se razodeva v tem delu, se ne da popisati, čuditi se mora vsak, kdor pomisli, koliko bukev in bukvic in spiskov je pretaknil, koliko črk načrkal, da še vedno pojasnjuje to jezi-kovo stroko! Poleg tega je v Starinah jugosla-venske akademije priobčil staroslovenski spomenik, kateri je — preštampan iz XX. 1 XXI. knjige — tudi posebej tiskan pod naslovom: „Trnovsko Tetraevan-djelije". Priobčio M. Valjavec. U Zagrebu 1889. 8. 153. Tisak dioničke tiskare. Spomenik je v bolgarsko-slovenskom jeziku pisan cirilski brez sumnje iz XIII. veka, in Valjavec ga na drobno opisuje po vseh razlikah in nedoslednostih ter primerja z drugimi staroslovenskimi itd. Narodne Pripovjesti u Varaž-dinu i okolici. Sakupio Matija Krač-manov \raljavec. Drugo izdanje. U Zagrebu 1890. 8. str. 328. Izdala knjižara dioničke tiskarne (cf. Narodne Pripovjedke I. 1858). Rječnik hrvatskoga ili srp-skoga jezika. Na svijet izdaje jugosla-venska akademija znanosti i umjetnosti. Obraduje D. Daničič. — To velikansko delo jelo je izhajati v Zagrebu 1. 1880 v zvezkih, in tudi temu znanstvenemu slovarju marljiv sodelavec je vzlasti po smrti Daničičevi Matij a Valj avec. Tako slovi in bode slovel naš rojak v slovenskem in hrvaškem knjižestvu, kar bodo o svojem času svetu povedali že tudi bratje Hrvatje. Matevž Frelih (Frohlich, Hilarius, Vesel, Vitoški) r. 11. sept. 1828 v Lozicah, samostojni podružnici duhovnije Sent-Vidske pri Vipavi, gimnazijo dovršil 1. 1850 v Ljubljani, posvečen 1. 1854, služil za kapelana v Spodnji Idriji in v Stari Loki, za farmana na Premu, bil župnik v Lašičah in od 1. 1885 dekan v Trebnjem, kjer je umrl 1. febr. 1892. Za slovenščino se je vnel Frelih po svojem ljubljenem fajmoštru M. Vertovcu, iskrenem prijatelju dr. Jan. Bleiweisa, do katerega je potem tudi on prav do zadnjega gojil posebno spoštovanje. Oglasil se je res tudi v njegovih Novicah 1. 1846 str. 144 s smešno pripovedko: „Jurčik gre na ptuje" (v Fremd) s podpisom: ~M-a«— tevž. To smešnico je ponatisnil „Vedež" II. 1. 1849 in — šla je potem, kakor Va-ljavčeva „Lesena skleda" po vseh knjigah za mladino, kratkočasnih in podučnih. — Posebej pa je v slovenščini delovati jel 1. 1848 v Alojznici, kjer je bil vrednik domačemu listu „Daničici". Z ozirom na tedanje dogodbe je zložil v njem pesem „Sava in Tonava" ; ta toži bridko o Nemcih in Madjarih, Sava pa hvali Slovane in o Slovencih pravi: „V Slovencu se sveta je misel zbudila, — De z drug'mi . narodi vred kviško puhti; — Slovenska se zlata je doba začela — In večno slovenska bom reka slovela". Vitoški. Takrat je jel dopisovati v dr. J. Po-gačarjev »Slovenski Cerkveni časopis" 1. 1848 na pr.: Vprašanje in odgovor (Iz nemškiga str. (54). Keršanska prava pot (Pred nami mati cerkev hodi itd. str. 89). Huda vest (Huda vest je lev strašan, — ki prerjove noč in dan itd. str. 97). Sveti dar v katakombah ali sprava. Hoja po katakombah (Iz nemšk.). M. Frelih. Zgodnja Danica 1. 1849: Spre-obernjeni tolovaji. G losa po geslu: rNa svetu le reva, nadloga stanuje, — Tu dom je terp-ljenja, dolina solza; — Nad zvezdami gori, kjer Večni kraljuje, — Le tam je resnično veselje doma (str. 279)". Keršanska prava pot (Nekoliko pomnožena str. 287). Tihe misli na pokopa-liši v god vsili svetnikov Zvečer (Ustavi človek se popotni str. 352). Vitoški. Danica 1. 1850: Na grobu visoko-častitiga mašnika Antona Kozlevčarja po vzoru: „Blagor tistim, ki zaspijo — V milosti Gospodovi : — Blage dela jim sledijo, — Ne boje se večnosti (str: 25)". _ Novice: Iz Š. Vida nad Vipavo, dopis o šolskem spraševanju na hvalo učitelju in katehetu, na pr.: »Oba gospoda učenika sta mlada iskrena domorodca, plameneča za narod, vneta za njega mladino; ne kakor kak ožuljen učitelj, ki je še terdo s kito na staro kopito navoz-Ijan, ki mu vsaka nova reč, posebno pa slovenšina že od dalječ sive lase dela. Ta-kimu, se ve de, je za mladost malo mar, da le nekoliko »tradira" in »priifa" naj že po tim otroci kaj vedo ali ne (str. 157)" itd. Vitoški. Danica 1. 1851 : V spomin rajnciga fajmoštra Matija Vertovca (str. 155). F. — L. 1853: Velikiga travna Marije pre-čiste Divice slovesnost. Ozir v nebo (Pes. v 20 odstavkih str. 177) —e—. čisto spočeti Devici: „Ena zvezda prikazala — S temnih je oblakov se, — Lepši kot danica zala, — Lepši kakor zvezde vse . . — Glej, Marija imenuje — Zvezda se izvoljena, — Ktere prihod oznanuje — Srečin dan zveličanja" itd. s premičnim napevom RihSrjevim (str. 197). —e—. Danica 1. 1854: Marija mati milosti (Če nas hudobna moč zatira, — Nadloga britka nas mori itd. str. 17). — a) Ven-ček za vezilne darila ali vošilne pesmice o godovih, novim letu, in druzih priložnostih z nekterimi spominskimi li-stiki in grobnimi napisi. V Ljubljani 1854. 8. 58. Nat, Milic. Založil J. Giontini. Tretji popravljeni natis 1. 188(1 — „Ni nam scer znano, kdo da je misel sprožil omenjene bukvice dati na dan, in tudi ne vemo, kdo je zložil pesmice, ki jih ta knjižica zapopada; pa naj je kdor koli hoče, misel ta je bila kaj dobra, in pesmice so vse hvale vredne, pravijo Novice (str. 75). Nemci imajo že zdavnej na cente »gratu-lantov"; veseli bodimo, da imamo tudi mi zdaj »venček" prav mičnih krajših in daljših pesmic za vošila ob množili priložnostih starišem, žlahtnikom, prijatlom, dobrotnikom itd., ki bodo dobro dohajale otrokom, pa tudi odrašenim, ki želijo ob godovih in druzih prilikah komu v lepi pesmici razodevati svoje občutke itd." — »Te posebne hvale vredne pesmice sta zložila verla bogoslovca v tukajšni duhovšnici gospoda Frelih in Gogala, pove pa Danica (str. 47). Priporočimo jih vsim, kteri hočejo ob posebnih prilikah komu z lepo vezano besedo serčne čutila naznaniti". — b) Nar lepši dan ali vredno praznovanje perviga svetiga obhajila, kte-rimu so pridjane molitve pri sv. maši in dražili posebnih priložnostih. Spisal Matevž Frelih, bogoslovec v Ljubljanski duhovšnici. V Ljubljani 1854. 1(5. 250. Peti zboljšani natis 1. 1882. Poglavitni namen teh bukvic je 1. vredno praznovanje perviga sv. obhajila in pa 2. de se ohranijo v vedni spomin tega presrečniga dneva itd. (Danic. str. 72). Zal. J. Giontini. — c) Perve in nar potreb niši resnice sv. k e r š a n s k e katoliške vere za nar manjši učence. Iz Ratisbonskiga katekizma poslovenil M. Frelih. V Ljubljani 1854. Nat. Milic. Zal. J. Giontini. — d) Koledar za Slovence s p o d o- j b a m i (okoli 40) v povzdigo k a to 1 i-škiga duha za navadno leto 1855. Obseg : . . Deset Božjih zapoved . . Nekteri deželni patroni. Sv. Monika . . Cerkev sv. Petra v Rimu itd. Zal. Giontini. Tisk. Soin-mer na Dunaji. — Želeti je, de bi se ta koledar v nobeni slovenski hiši ne pogrešal, in de bi verla mlada, duhovna, gosp. J a n e z Boži c in gosp. M a t e j F r e 1 i h, ki sta ta koledar, po zgledu Jariševiga koledarja za 1855. leto napravila, tudi še prihodnje leta z enačim delam Slovence razveselovala (Danic. 1854 str. 196)*. — e) K e r š k i raki, za kratek čas. Znadke ali anekdote. V Ljubljani 1855. Spisal M. F., zal. Giontini. —■ f) K o 1 e d a r z a Slovence za prestopno leto 1856 s 46 podobami. Pravda Kozopersku (cf. Novic. 1845: Prošnja mesca Listopada na tiste Slovence, ki ga Listovgnoj imenujejo. Str. 192). Vsi aposteljni. Poglavitni grehi . . ..Sostavila sta ga verla duhovna, častita gospoda Frelih in Božič, in moramo reči, de sta srečno dosegla, kar sta si bila namenila, namreč: poduk in kratek čas" (Danic. 1855 str. 196). Zal. Giontini, tisk. Sommer (Vid. Jezičn. XXV str. 79). — Novice 1856: Novoletnica (str. 4). Narodna pripovest od kovača (str. 229—233). Slovenski Roma r. Koledar v poduk in kratek čas za navadno leto 1857 in 1858 je stopil na mesto »Koledarja za Slovence", sostavil Jernej Lenček (Jezičn. XXV str. 72—3). V L tečaju je priobčil F. nekaj pesmic, pobožnih in kratkočasnih, kjer je zlasti pomenljiva pesem: »Hrepe-njenje živine po železnici". V 11. tečaju pa je posebno znamenita: „Š t o n g r a j t a r — Falot" (str. 129—133), katero zlasti dovtipno more razumeti le on, komur je znana vožnja po velikih cestah, dokler železnice ni bilo. — Dva godca — srečna v nesreči. Vaga krivična itd. — Danica 1858: Venec na grob Gregorja K e m-perle-ta bogoslovca, v osinerih kiticah, zložil F. (Frelih), s poslednjim razstav-kom: Vživaj tedaj krono tam v deželi zlati S Stanislavam, Berhmanzam, Alojzijam; Pros' za nas, ki moramo se vojskovati, De ta sreča dojde enkrat tudi nam ! Dokaj poreden je postal v Loki in takrat je M. Vesel zložil na pr.: Liziin: »Popišem naj pošast ostudno, — Povem naj vam prigodbo čudno, — Prav po domače kar se da, — Od stric-Lizuna sladkega" itd., kjer naposled pove, zakaj vse polno lizunov mergoli, da ves svet od njih smerdi (Novic. 1861 str. 148). Oda moji kravi — po geslu: Gleiches Recht fiir alle (Presse)! — »Hajdi! strune za-gromite! — Novo pesem zdaj velja! — Mi heroa razglasite — Krog po svetu novega! . . Oujte! Liska, moja krava, — Je rodu domačega, — Kar iz ptujega pri-tava, — Malo, veste, da velja. — V šolo ni sicer hodila, — Brat' le travo zna samo; — Vendar pridno je vozila, — Ko zidali šolo so itd. (str. 185). — Njegova je menda tudi: Burka o kavani — svojim pri-jatlom posvečil Hilar V. (Vitoški v Nov ic. 1862 str. 243). — Danica 1862: Nekaj o kerstnih bukvah (str. 214). •— Novice 1863: Dobrovoljna novoletnica, kjer M. V—1 poje na pr.: . . Lažnjivi časniki pa naj bi zgoreli, — Že tri dni napreden se z birse rode; — Ne dajajte toraj za vraga denarja, — Ki zlasti Slovenca kot gada čerte itd. — D o b r o v o 1 j k a letu 1864: Pojdi solit se ti, pratika stara! — Da si pobegnila, bil je že čas itd. (—1 str. 2). V teh letih je iz Stare Loke večkrat dopisoval v Danico o novi cerkvi, za katero je dekanu Kramarju bil najboljši kolednik (cf. Norček Hilari 1. 1863 str. 264). L. 1865 je postal farman na Premu, kjer je 1. 1867 farno cerkev zidati jel skor brez denarja. Dovršil jo je sicer 1. 1869, toda v nedopovedljivih težavah, katere so ga mnogo potrle ter vzele mu lastno veselost. — Vendar je glasil se še nekaj let v N o-vicah o novem letu na pr. 1866: Slovo staremu, pozdrav novemu letu, kjer —f.— opeva posamne mesece in o zadnjem pravi: Ti december hucli stari, — Boš kasir mi kas vsih! — Prazne so — pa vendar vari, — Da kaj kdo ne ukrade ž njih! — Ako pa 'z te prazne kase —- Plačaš moje še dolge, —ti Primojčuk! — da večne čase — Bo slovelo ti ime itd.! — L. 1868: Pred liberalizem na kolena! Godčevska pesem za novo leto. — Zabavnica za novo leto 1869 (str. 8. —I). — Novemu letu 1 870: Zagasnil te dni je uražji berač--Po novi je šegi bil zlo liberal --Pa zdaj ga spodrinil naslednik je mlad. — Po prvih treh odstavkih staremu letu odmenjenih — zdi se — poroča F r e-1 i h poslednjič novemu: Pozdravljen kralj mladi! — res majčkin si še, Pa mnogo od tebe le nadjamo se; Napake očetove, da boš popravil, Vsekane rane po njem nam ozdravil; Nam življej polajšal, odvzel nam dolga, In luknje zamašil, ki nimajo dna. Zaupanje naše zdaj dobro imaš, Glej, v nadah da naših nas ne goljufaš, In da te kak veter čez noč ne obrne, Ker ni je pošasti bolj grde in črne, Kot ljut je odpadnik, nezvest renegat, Ce tudi od glave do nog bi bil zlat. Prinesi v deželo nam sreče kaj več, In vražje draživce odpravi nam preč; Pravičen deželam enako vsem bodi, Potem zadovoljni vsi bodo narodi; Nehala bo vojska, sovražni prepir, Povsod zadovoljriost bo, sreča in mir! Bil je Matevž Frelih „anima can-dida" in dobrim res dober prijatelj, kar je razodel časih na posebno prisrčen način. Ker pisal ni kaj lepo, naročil si je strojček, s katerim je tiskal vsakovrstne liste. Kako duhovito pa dovtipno je čestital o sedemdesetletnici Msg. Jeranu, povedal je Je-zičnik »Svitoslav i Danica". Kako iskreno in veselo pa je Jezičniku o njegovem po-slavljenju za častnega kanonika, pove naj se tukaj pač le ranjkemu na čast in hvalo: Reverendissime! Mi Amicissime! Živio! eljen! puinf! hopsa! evviva! — Še je pravica na svetu, — še živa! Dolgo v ne-marn-osti res da je spala, A se zbudila, in prvo je djala: „„Marn moj marni — kaj V Je li res mar, Da ima zmeraj še stari kolar?!? Hitro denimo mu purpur za vrat, Spredej pete (P. T.) in pa križiček zlat!" Factum est ita, et factum est bene. — Javimo torej voščila iskrene: Mož — korenjak, ki je stalen kot Nanos, Vivat vivatque permultos ad annos!!! Trebnje ti. febr. 1889. M. Frelih. -- „Ne boj se, reče zala Vila, Ne boj se! križ in gosli vzemi; Lej, tebi sein ju namenila: Poprimi gosli, križ objemi!" * Janez Bile r. 7. jan. 1839 v Bistrici pri Trnovem na Notranjskem, gimnazijo zvršil v Reki, bogoslovje v Ljubljani, posvečen 1. avg. 1864, bil nekaj časa zgod-njik v Trnovem, 1. 1869—72 beneficijat v Lozicah, prej in slej pa deloma v Bistrici, deloma v Planini pri knezu Windisch-graetzu zaradi bolehnosti v začasnem pokoju , ter sedaj biva v stalnem doma v Bistrici, kjer si — pod zastavo sv. križa, gosli v rokah — lajša trpkosti življenja v poeziji, kakor mu je naročila Vila (Vvod, Pervenci str. IV), na slavo Bogu in do-movju. Kakor A. Umek Okiški — pričel je tudi Janez Bile Bistričan zgodej po-pevati in dopisovati v Novice, Danico in Glasnik; na pr. v Novice 1. 1856: Cer-tice o Reki. Popis bistriške doline na No-trajnskem. Cičarija in pa Ciči (str. 388— 392). Kočanska dolina. Bistriška (Pes.) — Novice 1. 1857: Kako naj Slovenci nemški „sehr" prestavljajo. Pravlica od Ku-ranta. Tersački grad. Pastirska (Pes.). Šege, navade in narodne pripovedke Slovencov v bistriški okolici na Notranjskem (239— 247). Učenec 6. gimn. šole. Narodne pri-slovice, poleg malih dopisov iz Reke in Bistrice. — Danica 1. 1857: Cuj! ura je odbila (Sonet 1). Pomoč kristjanov (Sonet IV). Božičnica (Dramatična sv. igra cf. Pervenci 111). Dopisov več iz Trnovega na Notranjskem — o cerkvi in šoli; iz Reke o cerkvenih znamenitostih, narodnem življenju, o šolskem pričetku in svršetku itd. — Novice 1. 1858: Vodnik in pa France Bile. Iz okolice Pivške. O Reki in njeni okolici. — Danica: Veliki petik (Son. III), Velikonočna (Zgodnje solnce razsvetilo str. 57). V dopisih iz Reke o pustu, pobožnostih dijaških, o postu, praznovanju sv. Cirila in Metoda itd. — Slov. Glasnik: O Rečanih — čvrstih Hrvatih, o slovenskih šolah na kmetih, o šolskem spraševanju v Zagorju na hvalo učitelju Turku glede slovenščine, o preosnovah šolskih, ljudskih in gimnazijskih, v narodnem smislu hrvaškem na Reki in okolici itd. — Slov. Pri jate 1: Z Reke. O slovenščini (št. 8. 9). Novice 1. 1859: Misli o Vodnikovem spominku (naj se postavi kip). — Vodnikov Spomenik: Valentinu Vodniku o veseli stoletnici 3. febr. 1858 (Perv. str. 49). — Danica: Gospodova smert (Son. I). Božičnica (Merzla je zemlja s snegam pokrita). Marijino češenje (Perv. Zdrava Marija). — Glasnik: Neven prestal izhajati — zarad nesloge! Narodni pregovori — nabral v notranjski Bistrici. — Novice 1. 1860: Narodni prigovori. O notranjskih opetovavnih glagolih p. pra-ševati, berevati, jedevati, skubevati, lage-vati, stergevati, briševati, koševati, vendar pisevati, klicevati itd. (str. 360). Kmetovanje na Pivki (176 - 187). Kako je in kako bi bolje bilo na Pivki. I. Spašniki in živinoreja. II. Poljedelstvo. III. Sadjereja. — Glasnik 1. 1861: Ozir na Notranjsko (10—15). Slovenija oživljena (Dram. prizor: Vodnik, Coiz, Linhart — str. 57. 58. Vid. Novic. 1863 str. 53 — v slavni besedi Vodniku na čast 2. sveč.1. Na grobu (Pes. sirota za mamico). — Novice 1. 1862: Omika in narodnost Pivčanov (str. 382— 391). — Glasnik: Tri dni v Cerknici (cf. Matija Ličan). Domovju (Pes. I. II). Vinska terta (Tertica mila, o roža prezala! — Sladkega vinca boš kapljico dala itd. Zložil B. Bistričan). Puščavnik (Pes. 228). — N dV-k^e l. 1863: Slovenija oživljena. — Sv. Cirilu in Metodu 9. marca (Slovensko zemljo krije oblak temote . . — Ciril in Metodi, možaka častita . . — Oblak beži, nebo se kaže jasno . . cf. Zlati Vek str. 4). — Glasnik: Sava (Tri verlii kipijo str. 13). Zvončik in vijolica str. 77. P e r v e n c i. P o e z i j e J a n e z a B i 1 c a. V Ljubljani 1864. 16. 80. Nat. J. Blaznik. Izdal A. Janežič v „Cvetji iz domačih in tujih logov", šestka III. — Posvetil je pesnik svoje »Pervence" diki jugoslovenski, prevzviš. g. g. škofu djakovaškemu Josipu Jurju Strosmajerju (gl. Vvod). — Novice: Prešernu, spomenica Bilčeva (Ena se tebi je želja spolnila — da v zemlji očetov, — Kakor si želel vselej, našel na veke si mir itd. Perv. str. 52). Pozdrav čitalnici v Bistrici na Notranjskem (str. 269). — Glasnik: Domorodne iskrice III. str. 94. Vedna pravda — glede realnih, vsaj nižjih gimnazij (str. 152). Pomladan-čice (I-VIII. Pes. str. 165-7). Nekaj o šolah (str. 349). — Koledarček družbe sv. Mohor. 1. 1865: za France Bile, verli duhoven in domorodec (str. 28 — 32. Vid. Glasn. 1864 str. 218-221. Vodnik. Spomenik str. 43^-4 . — Danica str. 269— 270: Novomašnik nebes Kraljici. Himna v zahvalo. V opombici: »Častiti gospod pri-jatel! Prosim, natisnite to pesmico — če je le moč — celo v prihodnji list „Zg. Danice". Dolžan sem jo nebeški Kraljici, ktera me je lani iz smertne bolezni rešila, mi zdravje sprosila in me k Gospodovemu oltarju pripeljala. Bodi ji večna Slava!!" B—c. Himna ta je venček iz šesterih pesmic, kterih III. bodi na primer: Ko terpel sem bolečine, Mislil, da življenje mine, Ko krog mene bratje stali, Britko se jokali; V persih nada se mi vname, Serce tak prositi jame: „Oj pomagaj Pomočnica, Vsmili se Kraljica!" — Glas mi v persih reče mili, Da me vslišala je v sili. Raste up in moč telesa, Se jasne očesa. Nekaj Bilčevih umotvorov se nahaja v Berilih za gimnazije in druge šole, pav Cvetnikih Janežičevih. V tej dobi je prišel na svetlo: Bogomir, mladi puščav ni k. Pripovest za otroško mladost in njene prijatle. Poleg Krištofa Smida. S 6 podobami. V Celovcu 1867. 8. 78. Nat. Leon. — Sveti večer. Povest v božični dar pridnim otrokom. Spisal Krištof Smid. Poslovenil J. Bilec. S 6 podobami. V Celovcu 1867. 8. 79. Nat. Leon. — Novice 1. 1866: O nekterih imenih Notranjcev in Istrijanov (str. 182). — L. 1867: O novem letu (Po nebu jasnem plava — Sreberna lunica itd). — L. 1868 str. 419: Na grobu prečastitega nepozabljivega gospoda Antona Kosa, stolnega prošta, knezoškofovega velikega vikarja itd. itd. Zalostinka v 6 kiticah na pr.: Kazodeni pesem žalostna čutila, Pevaj srca najbridkejše bolečine: (a-na zemlja nam možaka je pokrila, Sina vrlega slovenske domovine itd. V Danici I. 1866 str. 201 piše J. Bile: »Podajam tu čč. bravcem „Zg. Danice" nekoliko naj lepših poezij, ktere poje sv. Cerkev o dotičnih praznikih. Prestavljal sem, kar je bilo moč, na tanko in ohranil mero, ki je v latinskem, da se bojo za-mogle po že znanih napevih peti, kakor se pojejo v ljubljanski stolni cerkvi. Pesmi so veličastne, v njih veje duh božji, pa prestava je, se ve da, daleč za originalom, vender upam, da bom ž njo dragim Slovencem vstregel". — Te prestave se nahajajo v Danici I. 1866 str. 201 — 281, 1. 1867 str. 25, 1. 1868 str. 310—407 in 1. 1869 str. 25 — 235, in na str. 283—4 njim primeren vvod in ogovor. Vse to je prišlo na svetlo v lastni knjižici: Prestave naj lepših himen sv. cerkve. Poslovenil J. Bile. Dol I. Ponatis iz Zg. Danice. V Ljubljani 1869. 8. str. VI. 42. Nat. J. Blaznik. Zal. L. Jeran.—V v vodu pripoveduje o pričetku cerkvenih himen, o njihovi vnanji obliki pa notranji veljavi, ter o njihovih skladateljih. V ogovoril pa pravi: »Namen moj, kteri me je vodil pri prestavljanju tih pesem, je bil podati slovenskim skladateljem klasičnih, Božji službi primernih poezij za vse praznike v letu in pa razširjati po deželi lepe staro-cerkvene in novejše Riharjeve napeve, kteri so na latinske besede zloženi in ne-pripravni za cerkve po deželi. Drugi moj namen je bil tudi ta, da sem hotel tudi tistim omikanim Slovencem, kteri latinščine popolnoma ne razumejo, pokazati, kako krasne, kako božanstvene pesme je rodila sv. katoliška cerkev, ki je bila vedno mati lepih umetnost, ktere je vselej podpirala in gojila, kakor podobarijo, slikarijo, umetno zidarstvo, glasbo in petje, i ravno tako tudi poezijo . . . Nekteri teh spevov se smejo meriti z naj slavnišimi j odami Horacijevimi ... Pa tudi sebi sem i hotel s temi pesmami o prostih urah prijetno in podučno zabavo pripraviti itd." — T a r b u 1 a, k e r š a n s k a junakinja, i Zložil Janez Bile. To je junaška pesem, katero pojasnjuje pesnik v predgovoru str. 17 v Danici 1. 1868 na pr.: »Prebirajo staro legende svetnikov nahajamo pogo-stoma dogodbe, ktere nam globoko v serce segajo. Vidimo tu na eni strani, kako se je peklenska moč prizadevala in napenjala, da bi Jezusovo na skalo zidano cerkev poderla in pokončala; na drugi strani pa moramo se čuditi krasnim značajem mučenikov, ki z veseljem svojo kri pielivajo za Njega, ki jih je odkupil na lesu križa s svojo predrago kervjo. Naj bolj čudno pri tem je pa, da ne le čversti možje in močni mladenči so neostrašeni v obličji smerti, ampak tudi nežne deve in devičice, kterim je Bog vstvaril bolj rahlo serce, ktere so, bi rekel, že po naravi boječe in plašljive. Tudi one so z veseljem ko verle junakinje življenje dajale za sv. vero . . . Stan sv. cerkve v Perziji pod Saporjem 11 in smert svete mučenice Tarbule Ti bo spevala, častiti bravec, moja pesem. Naj vnema Tvoje serce k spoštovanju in k ljubezni do Tvoje matere katoliško cerkve, ktera se mora ponašati s takimi spričevavci, s tako hrabrimi junaki in junakinjami itd." Pesem, katero posvečuje pesnik v spomin starega prijatelstva dr. .Jurju Sterbencu (str. 235), se nahaja — Vvod in VIL spevanj — str. 17—301 — s sklepom p.: Petnajst stoletij je minulo, Kar sveto kri prelila deva, Ki pesem moja jo opeva. — Se tukaj vse je spremenilo, Le cerkev stara je ostala, Ko v morju sinjem siva skala. Al cerkev stara, vedno mlada Narode mlade v krilo zbira, Jim luč prižiga, raj odpira, Kjer je kristjanov sladka nada. Gospod je seme vs'jal; zalila Ga je mučenc.e v kervca mila. Smrt Smail-Age Cengica. »Preteklo je že mnogo let, kar je bilo po »Glasniku" naznanjeno, da pride v »Cvetju" na svitlo moja prestava te prekrasne Mažu-raničeve pesmi. Al razne okoliščine bile so krive, da ni takrat pesem tiskana bila. Popravil in opilil sem jo še sem ter tje, in jo tukaj slovenskemu svetu izročam, da se napaja krasote narodne in zares veličastne poezije. Slovenci, sprejmite jo blagovoljno! Tuje, Slovencem nerazumljive besede sem pod vrsticami z domačimi pojasnil. Ker sem povsod na tanko originalu sledil in ker so v njem nektere vrstice nekako. nerazumljive, so one tudi v prestavi nekako temne; dajo se različno tolmačiti. Očitalo se mi bo, da sem preveč elizij napravil, al velikokrat se jih ni bilo moč ogniti; posebno pri pridevnikih sem rajši samoglasnice izpuščal, kakor skrajšane, našemu narečju nekako tuje sklone rabil" itd. Nahaja se prestava v Novicah 1. 1870 str. 96—161, pa tudi posebej tiskana: S m r t Smail-Age- Cengica. Po Ivanu Ma-žuraniču poslovenil Janez Bile. V Ljubljani 1870. 16. str. 54. Nat. J. Blaznik. Zal. J. Murnik, takrat Novicam odgovorni vrednik. »O novem letu 1871" v Novicah krasna pesem: Ko Mesija se prikaže svetu, — Angelj svitli peva, se raduje itd. — Nektere m i s 1 i o naših šolskih zadevah. Spisal Janez Bile. »O šolskih rečeh ne sme nihče pisati in svetovati, kdor ni »Schulmann". Tako me utegne nekdo zavrniti in zaničljivo moj spis na stran pahniti, da bi vedel, da sem ga spisal jaz, ki nimam zdaj s šolo prav nič opraviti. Al, da se nekoliko utolaži, naj mu omenim, da sem tri leta otroke v farni šoli podučeval in da sem bil dve leti v hiši knežji učenik knezevih' otrok, da toraj nekoliko poznam kmetiške in gosposke otroke. Zraven tega imam pa vsaki dan priliko slišati, kako naši ljudje o šolskih zadevah govorijo in sodijo. Naj mi toraj »der praktisehe Schulmann" dovoli, da tukaj svoje misli častitim bralcem razode-nem; naj oni sodijo, če so prave ali krive, in ako je kaj dobrega v njih, naj bi se porabilo. Omnia probate, quod bonum, te-nete!" — Obravnava se potem I. Šolsko petje in telovadba. II. Šolski izleti i n šolske preskušnje. III. Učitelj, organ ist in cerkovnik. IV. M a ter n i jezik — učni jezik (str. 296—329). — Ker so nazori, katere v teh spisih razodeva Bile, taki, da naj bi jih resno premišljevali pa modro izvrševali učitelji in učiteljski predstojniki in ker se jaz popolnoma strinjam ž njimi, naj se »pro memoria" povedo tukaj v učiteljskem listu! — »Sklenem pa svoj spis, ki mi je veči narastel, kakor sem izprva mislil, s temi kratkimi opazkami: Šola ljudska mora biti verska; brez krščanske vere ni omike. Ce duhovni na kmetih v šoli ne pomagajo in je ljudem ne priporočajo, ne more šola nikdar napredovati. Šola bodi narodna; v tujščini poduče-vati se pravi: grešiti zoper narod, prazno slamo mlatiti. Ce hočemo, da se učitelji z večo ljubeznijo šole oklenejo, zboljšajte jitn stan, skrbite posebno za njih starost in za zapuščene družine, - da jih zraven druzih skrbi tudi skrb za prihodnost ne tare. Narodna šola bodi kmetovo vseučilišče, v njej naj se kmetovalec ne vadi samo brati in pisati — temuč vsega, kar bode potreboval. Slišal sem o nekem izvrstnem duhovnem učitelji na Gorenskem, da je odrasle šolarje o prostih urah ceh) slamnike plesti učil, in jim razlagal, kako bodo župane volili, kar so tudi z lističi storili in si med seboj župana zbrali, da jim je pokazal, kako se vršijo volitve. Kakor tirjajo okolščine kraja in časa, naj se tukaj sadjereja, tam o svilnih gosenicah, v tretjem kraji zopet nauk o v i n s t v u, povsod pa o živinoreji, ker živina je večidel največi kmetov kapital, otrokom predava. Nobena šola naj ne bi bila brez vr-tiča, kjer se vse djansko poskuša in otrokom globoko v srce zapiše. Kar otroci v šoli slišijo, to žalibog, večkrat pozabijo; kar so na vrtu videli, tega nikdar ne zabijo. Lepemu petju naj se v šolah več prostora da, kajti ono požlahnuje srce. V kmečkih šolah je dovelj telovadbe, ako učitelj učence ravno stati in lepo hoditi navadi; več s tem ukom vkvarjati se je nepotrebno, nepraktično. Pri šolskih izhodih, ki naj bi se med letom včasih napravili, naj učenik pazi, da se šolarji lepo obnašajo, da so med seboj priljudni in omikani. Šolske preskušnje niso nepotrebne, temuč koristne; one so pridnim plačilo, lenuhom spodbuda, starišem tolažba, vrlim učiteljem veselje. Darila šolska (premije) naj se zopet vpeljejo. Ce se že gospodarju, ki je lepo kobilo, lepega vola izredil, darila dajo, njemu, ki ima že v lepi živinici dovelj plačila, zakaj se ne bi pridnemu šolarčku darilo privoščilo? Učitelj naj bo ljubeznjiv oče svojim šolarjem; vendar naj bi tudi šiba iz šole ne zginila. Strah mora' tudi v šoli biti, in ako se šolarji ne boje učenika, bodo kmalu oni njega strašili. Poslednja moja beseda o ljudskem šolstvu pa je: dobre šole, srečna dežela!" ' Danica I. 1871: Pesem presveteinu Jezusovemu Sercu (Prosto po nemškem — v 12 kiticah str. 303). Prevzviš. in premil. gg. Andreju, knezu in nadškofu Goriškemu, o Njihovi zlati maši dne 30. sept. — V imenu rojakov J. B—c (str. 311). Slovenec 1. 1874 ima sprelepo čestitko: Verni Slovenci Piju IX. — O sveti Rim, Ti mesto starodavno! — O blagor, slava Tvoja ne veni' itd.; — 1. 1877 o 501etnici vladikovanja: Svetemu Očetu Piju IX. dne 3. jun. — Al morja silnega je to šumenje? — Al ljutih je viharjev glas? itd. — L. 1875 pa Valentinu Vodniku 3. febr.: Poljana razprostira se zelena, — Po nji pa bela vije se stezica ... Vodnikov duh Slovence naj edini - V zvestobi Bogu, caru, domovini. — Danica 1877: Spomini na Oglej. Potopisne čertice (str. 84—110) s sklepom: „Hic Aquileja fuit; — restat miserabile nomen urbis, et infelix cetera condit humus". — Novice 1. 1878: Nekoliko besedo Emoni Miillner-jevi; 1. 1879: Matija Ličan, stari Slovenec. Zivljenjopisne črtice (str. 22—31). — Danica 1. 1879: Himna o presvetem Sercu Jezusovem (str. 329), poslovenil. Tri himne v slavo brez madeža Spočete, po brevirju poslov, (str. 377) J. Bile. — V Danici 1. 1880: f Kanonik Grašič. Nenadna smert pri veselici. Revščina na Notranjskem. V tem dopisu razodeva svoje in mnozih prijateljev res modre misli o cerkvenem petju med Slovenci, o napevih Riharjevib, o cerkvenem petju med Nemci in Lahi, o latinščini pri službi božji itd. (str. 59). Na str. 137 pa je pričel zopet priobčevati ,,Cerkvene himne", kar nadaljuje do str. 393, in v Danici 1. 1881 od str. 1. do 177. Tudi te poslovenjene cerkvene pesmi, o katerih bi bilo želeti, da bi se v litur-giki pač razlagale bogoslovcem, so s predgovorom in nekterimi pojasnili o merilu, besedilu itd. prišle posebej na svetlo: Prestave naj lepših himen sv. cerkve. Poslovenil J. Bile. Del II. Ponatis iz Zg. Danice. V Ljubljani 1881. 8. O.jb/ižc), ^ / Z- lej vijolico med mah in trnje skrito, Odmika tvojim se očem: Vonjava mila dela jo očito — Jo razodeva duh ljudem. Matija Torkar r. 27. febr. 1832 v Zaspili na Gorenjskem, gimnazijo dovršil v Ljubljani 1. 1851, mašnik 1. 1855, služil za kapelana največ na Dolenjskem in sicer v Ajdovcu, Sent-Lorencu, Črnomlju, Žužemberku, potem v Zagorju ob Savi, pri sv. Petru v Ljubljani, na Yračah in Raki, 1. 1865 v Pliberku in 1. 1867 v Velikovcu na Koroškem, od 1. 1871 župnik v Mo-zelju, in od 1. 1877 farman v Košani na Notranjskem. V slovenščini se je javno glasiti jel 1. 1853 v Novicah in to v vezani besedi, v pesmicah „Prijatel (str. 204), Večeren sprehod (232) in O večernici" (372), pa v Danici 1. 1855: „Pesem k Marti za odvernjenje skušnjav", posebej 1. 1856 na čast sv. Erazmu. Ženinu in nevesti 1. 1870 (Koledar dr. sv. Moh. str. 55). -Priljubil se je dr. J. Bleiweisu ter mu dopisoval časih v Novice na pr.: Odperto pisemce razkropljenim prijatlom 1. 1860; Zgodovinske in pravljičine črtice o starodavnih Indijanih in njihovej omiki. Iz zgodovinskih virov posnel Matija Torkar (L. 1870 str. 135—152) itd. — Tako se je priljubil tudi A. Einšpielerju, kateri ga je zarad pritežnosti v domačiji povabil na , Koroško, kjer je potem marljivo sodeloval pri „Slovencu" in njegovem „Slov, Pri-jatlu". Znamenit je njegov dopis v Slovencu koj v I. tečaju 1. 1865: Moja raz-odetev o Slovencu in slovenščini itd. — L. 1866 je sostavil: „Poduk od odpustkov zaveto leto in molitve pri obiskovanji cerkva za školijo Celovško". Izvrsten govornik je Torkar od nekdaj skrbno izdeloval cerkvene govore. L. 1860 jel jih je pošiljati „Slov. Pri-jatlu" v Celovec in odslej se jih do leta 1883 na stotine nahaja v njem po vseh letnikih s prav malim prestankom. Že leta 1862 mu je pisal Einšpieler: „Vaše pridige so pravi kras in kine mojega časopisa; letos sem po njih pridobil do 200 več naročnikov, le tako naprej in ostanite mi prijatelj". Najboljše so menda postne na pr.: O smrti; o pokori; trije križi na Golgati itd. Kar je pričel v Prijatlu, to nadaljuje še vedno v Duhovne m P a-s tir ju od 1. 1884 v Ljubljani na korist duhovnim sobratom, katerim sedaj pač ni treba kakor nekdaj drago nakupovati si pridigarjev nemških in sploh inojezičnih, ker jim domače slovstvo nudi jih na izbiranje ! Življenje svetnikov i n s v e t n i e Božjih. Izdala družba sv. Mohora. Del I. in II. 1. 1867—1869 spisal dr. J. Rogač (cf. Jezičnik XIX. 1. 1881 str. 38). — Del III. (jul. —sept.) v Celovcu 1871. 8. str. 1 — 476. Nat. J. Blaznik in — Del IV. (okt, —dec.) v Celovcu 1874. 8. str. 1—629. Nat. tiskarna družbe sv. Mohora. Po najboljših virih spisal Matij a T o rk a r, duhoven ljubljanske škofije. — »Tukaj, predragi Slovenci in bratje v Kristusu in po rodu! podaja vam družba sv. Mohora lepo knjigo životopisov svetnikov in svetnic Božjih. Prizadeval sem si s svojim prijatlom . . . na vso moč umevno in po domače pisati, kakor za priproste kmečke ljudi, ki niso visokih šol obiskali, in ka-koršnih družba sv. Mohora največ šteje; ogibal se tudi bolj nenavadnih izrekov, kar se je največ dalo. Kako pa sem ta namen dosegel, sodite sami. Vem, da nobeno človeško delo na svetu ni popolnoma, še manj pa si jez od svojega kaj takega domišljam itd. . . — Bratje Slovenci! udje smo sv. katoliške cerkve . . . Ostanimo tej svoji sveti materi zvesti in hvaležni do groba, kakor so jej bili naši pobožni in bogoslužni rajni stariši. Nikar se dati mo- t iti od sedanjega laži-liberalizma, ki učenosti v nespameti in prave dušne prostosti v razujzdanosti išče, in po naši naj-veči dragocenost i — po naši v e r i — rega! »Rajše serce iz telesa kakor vero iz serca dati", bodi naše geslo, naš terdni sklep, vedoč, da prav sedaj so oni časi, od kterih sv. apostol Pavel Timoteju govori, da namreč »zdravega uka ne bodo prenašali, ampak po svojih željah si nče-nikov zbirali, ki ušesa žgačejo, od resnice se odvračajo, k basnim pa vračajo", kar je tudi že Jezus Kristus pravil, rekoč, da „bodo krivi Kristusi in krivi preroki vstali, naj bi bili tudi izvoljeni zapeljani, ne verjemite jim! Zgrabljivi volkovi so v ovčjili oblačilih, in po njih sadu jih hote spoznali" (str. 628) itd. — Po priserčni molitvi k vsem svetnikom in svetnicam Božjim sklepa delo (str. 629): Bodi vse na večo čest trojedinega Boga, na slavo brezmadežno spočete device Marije, in vseh svetnikov in svetnic Božjih, ter v povzdigo sv. katoliške cerkve, kteri v razsodbo pričujočo knjigo brez izjemka in z naj-večim spoštovanjem poklanja Matija Torkar, župnik. Matija Hočevar r. 30. jan. 1824 v Lašičah, posvečen 1. 1848, bil pristav se-meniški, katehet nunski, od 1. 1866 župnik Šempeterski, u. 10. sept. 1888 v Toplicah na Dolenjskem, pokopan pri sv. Krištofu v Ljubljani. Marljiv Slovenec je bil jako mirnega duha. Spisal je po nasvetu dr. Močnikovem: a) Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze za šolsko mladost. Na Dunaji 1858. 8. 331. V c. k. založbi šolskih bukev. Nat. L. Grund. Vvod. Del L star. zav. v X razdelkih str. 5 —159. Del II. novi zakon v VI razdelili str. 160— 322. Djanje aposteljnov in začetek sv. Cerkve. Kazalo. 323—331. b) Sveto pismo star. in nov. zaveze z razlaganjem . . Iz Vulgate . . dr. Alli-oli. Poslovenjeno v Ljubljani 1. 1856—9 (Wolf-Volc). Mej sodelavci je bil tudi Ma- tija Hočevar ter je poslovenil in vravnal po tedanjih pravilih I. Bukve Kraljev, bukve P r i p o v e s t i ali P r e g o v o r o v, in Modrost ne bukve (cf. Predgov. str. XIV. Jezičnik XXIV 1. 1886 str. 68). Mihael Žolgar r. 1. 1833 pri sv. Petru v Medvedjem Selu na južnem Štajerskem. Po dovršeni gimnaziji — nekaj časa bogoslovec v Mariboru a kmalu mo-droslovec v Gradcu — postane učitelj začasno na gimnaziji v Celju, potem 1. 1868 stalno v Kranju in naposled spet v Celju, kjer je umrl 2. febr. 1890. Bil je mirnega in blagega značaja, v Kranju tudi okrajni šolski nadzornik, v Celju poslanec v deželnem zboru, odbornik Matici Slovenski, soustanovnik »Popotniku", založnik in poldrugo leto mu tudi urednik itd. (Zvon 1890 str. 186). Kaj in koliko je pisal v njem, povedo drugi; jaz naj tukaj le pokažem, kako marljiv pisatelj je bil v šolskih i z vest j i h. V Celjskem gimnazijskem poročilu je že 1. 1866 napisal razpravo »O slovenskem glagolu" in 1. 1867 »O slovenski sklanji", in poznej 1. 1873 »Slovensko narodno pesništvo". — Prav tako delaven je bil v Kranju, kajti priobčil je v gimnazijskem letniku 1869 znanstveni sestavek: »Pogled na atiško zgovornost" v treh oddelkih (1. naravna, 2. sofistovska, 3. umetna str. 15); 1. 1870 »O domači odgoji in njenem upljivu na vspeh šolske mladine" (str. 23); in 1. 1872 »Različnosti v slovenskem ljudskem jeziku", kjer proti koncu pravi na pr.: »Toliko v dalje premišljevanje in opazovanje domačega ljudskega jezika jezikoslovcem in drugim rodoljubom, da po skerbnem preiskavanji njegove zaklade pozabljivosti otemajo in ž njimi naš pismeni jezik bogatijo. Kajti mnogo besedi in mnogo lepih oblik bi se pozabilo, če bi se ne zaznamnjevale in naslednikom ne izročevale. Šaljivost, po kteri se v jednein kraji zasmehuje, kar je v drugem navadno in domače, ne snle pametne ljudi od mar- l.jivega nabiranja jezikovnih zakladov odvračali. Pa ne samo jezik raznih krajev, tudi noša, šega, navade, pravljice, pesmi in vse, kar je spomina vredno, naj bi se spominu marljivo ohranjevalo, da dobijo naši nasledniki gradivo za svoje izobraževanje na domači podlagi. Bolj ko se omika med ljudstvom širi, bolj se pozablja staro, in toliko večo dolžnost imamo nabirati to, kar bi se nekdaj z velikim trudom iskati moralo. Kakor se godi nam z zgodovino naših davnih prednikov, tako bi se godilo v jeziku in drugih rečeh našim naslednikom, če bi jih z majhnim trudom ne podpirali" (str. 1(3). — Jernej Križaj Severjev r. 18. avg. 1838 v Orehku na Notranjskem, gimnazije šest razredov v Trstu, poslednja dva dovršil v Ljubljani 1. 1860, učenec moj v slovenščini, bogoslovec v škofiji Tržaški postal mašnik I. 1866, bil kapelan p. v Gradišču, v Žminju, naposled kurat pri sv. Antonu poleg Kopra v Istri, kjer je u. 19. jun. 1890 Kot pisatelj v vezani in nevezani besedi prikaže se javno v Novicah 1. 1861: Pomlad in jesen (Pes. str. 151). Karanfil. Zgodovinska povestica. Poslovenil J. Severjev. —• Glasnik 1. 1864: Nova pesmica. Trojno serce (cf. Zvon 1890 str. 508). Glas valov. Alenka orehovka. Spomin in obstanek. — L. 1865: Ognjeni zmaj. Ma-loruska pripovest. Odlomek iz Pellikove tragedije „Tomaž Mor". — Koledarček družbe sv. Mohorja 1. 1865: Domoljubje. Slepa deklica. Po laščini poslovenjena. — Tomaž Mor. Žalostna igra v petih djanjih. Spisal Silvio Pelliko. Poslovenil J. Križaj Severjev. V Celovcu 1. 1866. 16. str. 96. Na svitlo dal A. .lanežič v „Cvetji iz domačih in tujih logov" V. šestka. Nat. J. Blaznik. — Besednik I. 1871: Bratovska ljubezen. Iz laškega poslovenil . . Zima na Ruskem. Prigodba, posl. J. Severjev itd. -— Zora 11. 1. 1873: Frančiška z R i min i. Ža- i lostna igra v petih dejanjih. Spisal Silvio ] Pellico. Poslovenil J. Severjev (str. 81 — 229). Blaženka. Novela. J. faj (str. 166 233) itd. Znači ga ljubovna otožnost. Na primer bodi pesmica: Pomlad in jesen. Dvakrat v letu Serce kipi mi: Kadar zeleni kras Krije zemlji obraz, Cvetice, hrib in loj; Kinčajo vse okrog: * Slavčkov posluša spev V gaj: mladem" vesel. Mladi čas Zemlje kras, Ti si ljubezni Mileni čas. Še enkrat v letu Serce kipi mi: Jesen ko blagoslov Trosi po zemlji nov. Milo ko sad zori, Grozdje sladko žari, Bliža se zime mraz. Skerb za prihodnji čas. Jesen ti Polna si, Daš nam prijatlov Svete dari! J. Severjev. -—#-- Luka Svetec Podgorski r. 8. okt. 1826 v Podgorju pri Kamniku, srednje šole zvršil 1. 1848 v Ljubljani, pravoslovje leta 1853 na Dunaju, služil pri banski stolici na Hrvaškem do 1. 1860, potem pri okrajni gosposki v Mokronogu, Kočevju, na Brdu, od 1. 1866 pri mestnem uradu v Ljubljani, 1. 1870 postal beležnik ali notar v Idriji in 1. 1872 v Litiji, kjer vrlo deluje še sedaj, od 1. 1877 vedno tudi kot deželni poslanec i. t. d. Sebi. Dokler verhe Triglava Zarja mi zlati; Dokler me bistra Sava Žejnega poji; Dokler prijatli zvesti Me objemajo ln po življenja cesti Mamo spremljajo; Dokler sinovi Slave Materi žive, Za doni se in postave Boja ne straše; Dokler slovensko petje Serce mi jasni; Dokler lepoti cvetje Lipino bersti; Vetrovi, žalost nate! Skerb nesite vso! Veselje vabim v svate, Venčani si glavo. Tako radostno jo je zapel sam sebi 1. 184!) v Sloveniji št. 39 Podgorski, kateri je čvrsto sodeloval še dijak (L. Svetic) v šolskem listu s Cegnarjem itd. ter oglasil se bil že 1. 1848 v Sloveniji: Kazen radovednosti (Božična povest str. 72). — L. 1849: Lipi (Pesem: Rasti, draga lipa! rasti, — Ti kraljica vsili dreves, — Kinč prelepi naše vlasti, — Našim dedom sveti les! itd. v 22 kiticah št. 11). Svečan in cvetica str. 108. Tolažba. Rojakom. Vinski terti (Oda št. 35). Sebi. Pomladanska. Misli o sprehodu str. 184. — Slovenija svojim bravcem o začetku druzega tečaja v distihu str. 212. — Zaboj, Slavoj in Ludek (Iz kraljodvorskega rokopisa str. 284—292). Kraljevič Marko in Vila (Serbska narodna pes. str. 312-r—316). — Vedež II: Dobro jutro (Pes. 6). ^fž te dobe je menda tudi: Zlato ne blaži. Dramatična dr^itimea, po Klicperi češkega posl. *Todg;ski medved (Iz Lista). Kakor pravo tako zdravo (Serbska nar. pripovedka). Triglav (Po Rosthornu). Smert kraljeviča Marka (Serb. nar.). Poslovenil Svetec. — Kole-darčik Bleivveisov: Metod, slavenski apostelj (Po sila starem, morebiti še za Svatopluka zloženem življenjopisji. Vzeto iz I. E. Schmaler's Slavische Jahrbiicher str. 49-53.) L. 1855 Slov. gimn. Ber. IV: Potovanje po jutrovih deželah (Po Listu). Oblega Dunaja (Po Majlathu). Princ Eugen, vojskovodja austrijanski (Po Hormajerju posl. L. Svetec str. 155- 166). — Koledarček B1 e i w e i s o v: Pasji Turci lulo nabašite (Serb. nar.)! Vilenskapesem (Serb. nar.). — Nato pa je nekako omolknil L. Svetec v slovenskem slovstvu in je utihnila lira Podgorskega tako, da je pač v smislu mnogih rodoljubov pobratim mu Fr. Cegnar'v „Slov. Glasniku" 1. 1858 (II. št. 8) zložil poziv: Podgorskemu. Pomlad zbudila Nogo je vstavljal Se je vesela, Potnik stermeči, Ondi pod goro Serce napajal Tiea zapela. V pesmi doneči. tlvete še v pomlad Lepše ne more; — Kaj da ne poje Tica spod gore V Vrnivši se s Hrvaškega na Kranjsko je L. Svetec jel se glasiti na slovni-škem polju, in znamenito, da so Novice 1. 1861 priobčile prvi njegov umotvor iz Sloveni jel. 1848: Radovednost kaznovana. Božična povest. Podgorski. — V Novicah 1. 1862 pa se prično njegovi „Slovniški po-nienki" (O naglasnicah in breznaglasnicah cf. Glasnik M. Cigale str. 74 — 92). „Še nekaj o parlamentarnem jeziku, in nekoliko medu pa tudi pelina za naše domače ljudi gosposkega in kmečkega stanu" (str. 131), kjer piše: „Jaz bi tedaj pravilo zastran našega pari a m e n t a r n e g a j e-zika postavil takole: Govori sploh, kakor pišemo; samo soglasnica I, kadar stoji prid drugo soglasnico, ali pred polglasnico e v končnicah na cc, en, rl;, ali na koncu besede, izreku je se tudi kakor /•; vendar se mora v vseh teh primerljejih glasnica ali polglasnica pred I stoječa popolnoma in jasno izgovoriti". Temu nasprot pa je Cegnar svetoval: „Vsaka čerka naj se vselej izreka tako, kakor se piše, tedaj tudi čerka Z" (Jezič. XXIX str. 62). Podgorski kaže ondi pelin t. j. grdo navado, govoriti pol po nemški in pol po slovenski; kakošna zmota je misliti, da je znanje kakega tujega jezika že samo po sebi učenost in modrost. . Jezik je le sredstvo, le posoda človeškega znanja. Al kaj pomaga posoda, ako je prazna? . . Primimo se resnobno svojega jezika, ter ga postavimo tudi v društvenem, v vsakdanjem življenji na mesto, ki mu po naravi gre itd. (str. 132). — „Še nekaj o fonetičnih zakonih našega jezika" (str. 392 cf. J. Pajk'str. 326). „0 členkih". Jako važni v človeškem jeziku so členki ali partikule. Komaj zineš, že potrebuješ teh besadic. Ne izrečeš skoraj ne dveh besed brez njih. Zatoraj so pa členki tudi v vsakem jeziku neizrečeno oglajeni, iz-brušeni in večkrat tako majhni, da jih človek komaj spazi. Al kakor so neznatne vidiki te besedice, to vendar še le one stikajo besede in stavke v lepo, razvidno, soglasno celoto. Če jih ne obračamo prav, ali če nam jili pomanjkuje, postaja jezik okoren in temen. Tudi mi Slovenci še nismo popolnoma v čistem s členki .. Da se tedaj pozornost mislečih naših filologov obrne tudi.v to stran naše slovnice, in da se tudi tukaj uredi, kar bi še trebalo, namenil sem spregovoriti nekoliko o najna-vadnejših in najpotrebnejših členkih našega jezika, namreč o besedicah: i, a, no, ko in /,:«r (str. 407—435). L. .1863 je v Novicah spisal Podgorski razpravo „0 slovenskem naglasku ali akcentu", kjer pravi na pr.: „Lani je, o pretresOvanji parlamentarnega jezika našega, bilo izrečeno upanje, da se najde (udi nekdo, ki nam pomore premagati težave, ktere ustanovi parlamentarnega jezika raz- lično naglaševanje napravlja. Od tiste dobe sem bil jel marljiveje premišljevati o naglasku našega narečja , poslušal sem paz-ljiveje narod raznih krajev, prebiral sem iznovega južnoslavenske pisatelje, primerjal jih z govorico našega naroda, in naglaševanjem naših slovničarjev itd. . . Ne morem se tedaj zdržati, da ne bi očitno razglasil zvedel) in skušinj svojih zastran naglaska . : I. Kaj je naglasek (akcent)? Kol i ko vrsten je v slovenskem jeziku in kako se zaznamenuje? — II. Kako se naglasek premice, in kaj je ritem (rhythmus)? — 111. V kakem razmerji stojimo Slovenci zastran naglaska z našimi brati na jugu, to je, s Hrvati in Srbi? — IV. Kteri slog so v slovenščini po navadi naglašuje (str. 51 -123)? — „Se nekaj o besedicah an in ni" (str. 401). — V Novicah 1. 1864: „Nadalje o besedicah a n t i, a n, ni, nit i", češ, ker smo se začeli od teh besedic pogovarjati, ne smemo jenjati dokler se popolnoma ne porazumemo . . Zato sem prav hvaležen gosp. C i g a 1 e t u, ki mi je v zadnjem listu lanskih Novic (str. 417) z izvrstnim svojim peresom pomogel bistriti stvar, ki res ni malenkost, temveč živa potreba za lepoto, spretnost in pravilnost našega jezika in za knjižno slogo slovansko . . . Ce ima še kdo kaj dodati ali popraviti, naj blagovoli, da tudi to stvar po prijateljski in složno z dobrini vspehom doženemo (str. 27—36 cf. Cigale str. 59— 66). Podgorski. — Kakor daje J a n e ž i č v ^Slovnici" svoji Sveten (Podgorskemu) srčno zahvalo za marsiktero prijazno opombo ali popravo, tako je ponatisnil tudi nektere umotvore njegove v svojih „Cvetnikih" slovenski mladini za vzor in posnemanje. S pesniške livade in s polja slov-niškega je Podgorski prestopil naposled na politiško borišče, na katerem vstraja še doslej. Že 1. 1862 so ga jele Novice priporočati za deželnega poslanca v Trebnjem, češ, Mokronovceni ga ni treba, ker ga sami dobro poznajo, pač pa rečemo mi drugim, ki ga ne poznajo, da g. Luka 4 Svetec jo mož modre glave, pošten kakor zlato skozi in skozi, — nikodar prenapet je pa nepremakljiv v tem, kar je za pravo spoznal; od prve svoje zavede do današnjega dne je zvesto stal za narod svoj, kterega težave dobro pozna in njegove pravice vselej odkritosrčno zagovarja s tisto mirno in lepo besedo, ktera je njemu dana kakor malokteremu, — z eno besedo: vse izvrstne lastnosti ima za poslanca. Da je Avstrijan z dušo in telesom, vsigdar z besedo in djanjem kaže. Novice ga tedaj živo priporočajo vsem vo-livcom ter so si sveste, da mnogi prijatli naši, ki g. Svetca poznajo, bojo mu vso to hvalo potrdili in volitev njegovo v svojem okrožji pospešili, ker dobro vejo, da treba nam je v deželnem zboru takih mož. Ker g. Svetca ni strah, sedaj ko vživamo ustavno življenje, očitno pred svetom se spovedati svojih misli, da vsak iz njegovih ust zve, kaj srce njegovo čuti, nam je poslal svoj program, ki se tako-le glasi: Moj program. „ K ran je, tvoja zemlja je zdrava — za pridne nje lega najprava — za uk si prebrisane glave — pa čedne in trdne postave" — tako je pel pred stoletjem naš neumrli Vodnik. Kdor se je ozrl le koliko po naši kranjski deželi, lahko se je prepričal resnice teh pevcovih besed . . . — To so v kratkem načela mojega političnega mišljenja, ktere bom branil vselej in povsod z možko besedo, srčno in stanovitno". L. Svetec (str. 338—9). Takrat Svetec sicer ni bil izvoljen za poslanca, pač pa 1. 1864 za deželnega in 1. 1867 za državnega (do 1. 1872), in takrat jel je spisovati tudi politi-škega značaja reči na pr.: Kako uravnamo naše nove občine ali soseske (Novic. 1. 1863 str. 5—11)? Historično pravo in narodna ideja (Novic. 1866 str. 323—328). Spisal L. S. — Zgodovinski spominki, iz Triglava prevedel L. S. itd. — Krepko se je oglašal v zborih, dasi je imel nepri-jetno* stanje v tisti zločesti dobi in borbe celo z domačini, zlasti v državnem zboru, kar poleg drugih časnikov pripovedujejo tudi Novice na pr.: Govor v deželnem zboru kranjskem o adresi (okt. in febr. patent. 1. 1865 str. 418). O adresi v državnem zboru (1. 1867 str. 204—213). Odprto pismo Novicam iz drž. zbora (str. 362—364). Nove državne razmere. V zagovor slovenskih narodnih zastopnikov (1. 1868 str. 27-51). Kako človek lahko okrajne sodnije svetovalec postane (str. 22). Se nekaj zastran 19. osnovnih državljanskih pravic (str. 112). Nekoliko vprašanj Primorcu (str. 128 cf. Jezič. XXIX str. 63 Fr. Cegnar). V zboru kranjskem poročevalec o volitvah (str. 324). Zarad šolskega nadzorstva (Dežmanu — o duhovščini — str. 407). O vpeljanji slovenskega jezika v šolah in uradnijah (Novic. 1869 str. 11—37). O adresini razpravi v državnem zboru (1. 1870 str. 44—46) itd. itd. Koliko se je boril L. Svetec še sicer na politiškem polju in kako se vojskuje še sedaj, o tem naj povedo druge listine. Jaz sem se namenil tukaj opisati ga le bolj v dobi, kadar je z drugimi n a d e-polnimi vrstniki (Jeriša, Cegnar, Oli-ban itd.) zaslovel v našem mladem slovstvu na pr. z mičnimi pesmicami, po izvirni povesti Vladimir in Košara, po vspešni borbi za nove oblike in zoper pisavo Zorino, po čvrstih razpravah slov-niškili itd. Omenim naj tu samo še, da je koj v l. občnem zboru Matice Slovenske 1. 1865 izvoljen bil za odbornika, v družbi s s. Cirila in Metoda za podpredsednika, in da je 1. 1881 o smrti narodnega voditelja, očeta dr. J. Blei-\veisa, občno mnenje imenovalo ga naslednika zlasti, ko bi stanovitno bival v Ljubljani. Govoril mu je takrat v slovo na grobu Luka Svetec ter kazal na pr.: „ Utrnila se je nenavadna, svitla zvezda, ki je tako lepo, tako dobrotno svetila slovenskemu narodu skoraj celega pol stoletja . . Dr. Janeza Bleivveisa-Trsteniškega, katerega je narod naš tako visoko spo-I štoval, tako srčno ljubil, katerega smo s tolikim zaupanjem in s tolikim ponosom klicali svojega očeta — njega ni več! . . Tvoja delavnost, dragi Janez, bila je vsestranska . . Mi ti obetamo vedno tvoj zgled posnemati. Kedar bi hotela hidra razprtije dvigati med nami svojo glavo, naj tvoj zgled potolaži nasprotne strasti. . . Tvoj duh naj veje nad nami, kakor angelj božji; naj nas navdaja z gorečnostjo in pogumom za narod in delo, za slogo in edinost, da se bomo tudi za naprej trdno držali tvojega starega gesla: Vse za vero, za dom in za cesarja (Novic. 1881 str. 396)!" Andrej Marušič r. 7. dec. 1828 v Šent-Andrežu pri Gorici, mašnik 20. dec. 1851 , najprej domači učitelj pri grofu Ivanu Lud. Attemsu, potlej začasno učitelj slovenščine, in od 1. 1858 profesor vero-zakona, naposled celo v treh jezikih — v slovenskem, talijanskem in nemškem — na gimnaziji v Gorici, ud deželnega šolskega soveta, nadškofijskih ljudskih šol nadzornik, častni kanonik. Slovenščina se mu je omilila vže v očetovi hiši po branju starih bukev slovenskih, 1. 1848—9 po vrlih časnikih p. Sloveniji, Novicah, Danici, po narodnih pesmih, vzlasti po čvrsti poeziji Koseskega, po občevanju z iskrenim Kocijančičem itd. „Kakor Kocijančič — oglasil se je tudi Marušič v »Šolskem Prijatlu" na pr. z opazkami o nekaterih slovstvenih delih na Goriškem, o tedanjem družtvu sv. Mo-hora in o knjigah, kakšne naj izdaja, da vstreže družtvenikom (1854 str. 278—288) itd. ter si je naklonil tako Einšpielerja in Janežiča, kateri poznej v svoji Slovnici tudi njemu hvalo daje za marsiktero prijazno opombo. Tako je pisati jel v »Danico" na pr. 1. 1854 str. 171 o prvih duhovnih vajah v Gorici, kjer tudi pravi (X): »Cesar je polno serce, rado iz ust gre! Tudi moje serce je polno slavniga O. Stogerja, moža po volji Božji... Bog večna ljubezen — je zapopadek vsih njegovih govorov; ime Jezusovo, gerb svojiga reda, ima tako reči vtisnjeno v serce, in geslo njegoviga društva — Vse k veči časti Božji — je rudeči trak, ki se vije očitno skoz vse njegovo govorjenje in djanje ... Sedaj naj mi se dovoli dve njegovih priporočil tukaj ponoviti in poterditi, ki zadevate brevir in cerkvene obrede . . Še nekaj mi že dolgo na sercu leži.. Bolj kakor jest čutijo gotovo vsi dušni pastirji goriške velike škofije živo potrebo posebniga škofij-skiga obrednjaka (rituala) za tiste dele službe Božje, ki se v domačim jeziku opravljajo .. Sedaj, ki pričakujemo noviga poglavarja in ki naši včliki škofu nova doba napoči, se mi je zdel priložen čas sprožiti to važno reč; način izpeljave na-svetovati pa ni več moja reč (str. 172) itd." - »Vsi sveti — vernih duš dan". V Podgori pri Gorici 25. okt. (str. 186). — L. 1855: O ginljivih sv. obredih velikega tedna (str. 72); o slovesnem prihodu novega višjega Pastirja (str. 108) in o svatbenem dnevu Goriške cerkve s krepkim sonetom: „V spomin slovesne vpeljave prečast. in prevzv. kneza in višiga škofa dr. Andreja Gollmayrja v pervostolno Goriško cerkev 24. rožnika 1855" (str. 112. X.). - L. 1856: Golgota (..»Pač res, odrešenje je jedro in duša zgodovine človeštva .. Skrivnost odrešenja na Gol-goti je in bo — naj velja prederzna prilika — nar višji verh na Himalaju duhov-niga sveta; ona naj bi bila vsakimu tako rekoč Ariadnina nit v neizmernim labirintu modroslovskih preiskovanj" str. 53) itd. O napravi semeniša za dečke (str. 71). 0 šmarnicah in o lepšanju cerkva, kjer pa opominja: »Le nekaj bi bilo želeti, de bi se duhovni z leposlovskirm pravili so-znanili in se vselej zvesto po njih ravnali in nobenega ugovora ne terpeli, bodi si 01 ključarjev, ali kogar koli, če si ravno je kaj pripomogel, ker tu je treba le ne-odjenljivim tirjatvam umetnije zadostiti. Nadjam se, de po željno pričakovani novi vredbi bogoslovskiga učenja se bode tudi od cerkvene zidarije, malarije in glasbe kaj razlagalo. Se zmiraj vladajo po deželi mojstri skaze .. O ti reci bi se dalo veliko govoriti, za zdaj sim jo hotel le sprožiti" (str. 107. X.) itd. — Posebno marljiv in stanoviten dopisovalec je bil Marušič Novicam od 1. 1854 do 1882. „Ženitvanske šege Slovencov Goriške doline" so v Novicah 1. 1854 str. 49—58 njegov prvi dopis, ki ga pričenja s pesmico: Kje dom je moj ? — Tam kjer Soča v blagem kraju vije se — — Na Slovenskem dom je moj! — ter sklepa z opominom, naj tudi drugod domorodci opisujejo lepe stare narodske šege, in obeta: Ako slavno vredništvo želi, bom skušal včasih še druge navade in narodske posebnosti goriških Slovencov popisavati. — O letopisu Goriške gimnazije in posebej o mlačnosti šolske mladine do mater-nega jezika, do slovenščine (str. 803 A. M). — L. 1855: Nasvet višje slovnične sod-nije (akademije), češ „brez terdne podlage, brez občeveljavne slovnice, ktera mora biti pisatelju zakonik, naše slovstvo ne bode cvelo" (str. 62. A. M—č). O slavnostni veselici, katero je obhajala gimna-zijalna mladina vsled rojstva presvitle cesaričinje, in pri kateri se je pred izbrano olikano družbo v goriški kazini prvikrat javno slovenski govorilo in pelo na veliko zadovoljnost in radost pričujočih domorodcev slovenskih (str. 87 cf. str. 104\ — O šolskem sklepu in o svečanosti gimnazijalne mladine na večer pred cesarjevim rojstvenim godom, kjer pravi tudi: „Z veseljem rečem, da bil je zapaziti važen napredek o tem, da je začela slovenska mladina svoj materni jezik spodobno spoštovati in dostojnost njegovo in enakopravnost z drugimi predmeti spoznavati, kar je temeljni pogoj napredovanja itd." (str. 271). — Beseda o slovenskem knjigoteržtvu (str. 299). — „Eno uro pri Koseskemu", kateri se je po hudi bolezni zdravil v Ločniku poleg Gorice . . „Ni mi moč popisati, kaj so sedaj serca naju čutile, — al komu niso znani občutki, ki nas obhajajo, kadar nam je dano od obličja do obličja gledati moža, kterega poezije so nas jezerokrat navdajale z rajskim nadušenjem in kterega slavno ime vsak hip na jeziku imamo! — Ko-seski, ki je sama prijaznost, nama je začel z redko besedo, ker še enmalo težko govori, od svoje bolezni pripovedovati, ki ga že čez tri leta tare . . Globoko v serce mi je segla njegova bogaboječnost in vdanost v voljo božjo in terdno zaupanje v pomoč od zgoraj. V bukvah Joba, kterih pesniško prestavo so Novice pred nekimi leti prinesle, je žlahna duša se krepčala in tolažbe iskala ter v pravem keršanskem duhu z izgledno poterpežljivostjo bolečine prenašala. Njegove dušne moči prihajajo vedno čversteje in bodo svojo znano krep-kost zopet dosegle. Ljubezen do mile domovine še vedno tako v njem plameni kakor v dvajsetletnem mladenču itd." (Str. 315. Od desnega brega Soče pri Gorici 24. sept. A. M.). Izvrsten je sostavek, ki ga je s polnim podpisom Andrej M a r u š i č, katehet spod. gimnazije in učitelj slovenščine priobčil v Novicah 1. 1860 str. 92 — 107 pod naslovom : »Narodnost i n s 1 o v e n-ščina v Gorici". Tu kaže, kaj je narodnost in kaj je nerodnost ali pretirana narodnost, češ: »Narodnost se da primeriti žlahnemu vinu. Pij ga zmerno, ti bo v zdravilo, ti da veselje, pogum, moč in krepost; — prestopi pa meje zmernosti, gorje tebi, sužen si neznanim duhovom! Tako se valja pijan narod po blatu človeških strast, pomandraje vse, kar je v sercu najdražjega". Berite to, narodo-slovci! .. Najterdniša vez narodnosti pa je jezik .. Zato bodi nam skerb, da zadobi naš jezik v šoli, vradu (kancelijah) in sploh v vsakdanjem življenji spodobno in pravično veljavo.. Vodnik zapoje: »Ilirija vstani!" in Slovenci postajajo iz ljudstva narod, ki ga Japel s sv. pismom blagoslovi. Kopitar in Miklošič, slovnice viteza, potegujeta na-se pazljivost učenih jeziko-slovcov; Prešernova lira meči Slovencoiu serca, Novice jim bistrijo um na vse strani in .jih navdajajo z zavestjo narodno, in veličastni Koseski govori z verh Parnasa z mogočnim nadzemeljskim glasom ustva-rivši jeziku svojemu postave; in komur ni bilo še zadosti, zadene ga Habakukova osoda. Duh leta 1848 ga zgrabi za lase in nolens volens mora biti domorodec". „Serce narodnega življenja, narodno ognjiše so šole, vikše in sosebno srednje, zlasti gimnazija, prav za prav semenišče višje omike . . Moj namen je, podati kratek pregled nekdanjega in sedanjega stanu slovenščine v Gorici, zlasti v goriški gimnazij .. Po latinščini za Jezuitov in nemščini za Jožefa II. skušala je v perve šole pomagati si tudi slovenščina, v sedanjem veku, 1. 1847 celo na modroslovno uči-lišče; 1. 1848 pa je nagloma vpeljana bila v latinske šole ali v gimnazijo. Kako se je godilo slovenščini v gimnaziji, popisuje Marušič glede na postave, na učni red, na učitelje in učence, ter razpravlja mnogotere zaderžke napredovanju p. a) Pomanjkanje slovenske knjižnice in pripravnih, sosebno poetiških zbirk za odrašeno mladino; b) Učna vredba po gimnazijah, primerjena le mladenčem izverstnih zmožnost itd. — Značaj goriškega, dasiravno s slovenskim obročem okovanega mesta, pravi, je in ostane — furlansk. Od tod žalostna prikazen na gimnaziji — znamenito število narodnih polutanov, kajti — v nekaki babilonii živijo leta in leta slovenski učenci. Doma slišijo večidel le furlanski ali slovensko-furlanski jargon, po ulicah poveril še italijansko-slovensko-nemško žlobodranje, in v šoli se ukvarjajo s staro klasičino v poterjenje, menda, poslednje slovniške izjeme. To je vendar le preveč plevela za slovensko pšenico!" . . Naposled kaže tedanji stan slovenščine v gimnaziji do ministerskega vprašanja, ali ne bi se dal učbeni red vravnati po onem za češki jezik po nekterih čeških gimnazijah (str. 107)". — „Važen sklep goriškega deželnega odbora glede na slovenski jezik" je prav tako važen spis M a r u š i č e v v N o v i e a h I. 1801 str. 250—259. Nektere županstva so se ustavile italijanskim dopisom ter prosile naj jim deželni odbor poroča v razumljivem jeziku, in po jedernatem in temeljitem dokazovanju odbornika Wink-lerja se je vendar sklenilo: Vsi, kakoršni koli razpisi do slovenskih županstev, bojo slovenski. — Veselite se toraj goriški Slovenci, dokler imate na Dunaji Cerneta in Winklerja v Gorici, pravi dopisnik v Novicah, ter pripoveduje, kako se je glede službenega jezika godilo dotlej v deželnem odboru. Ker je veliko, da ne rečem vse, na osebah ležeče, naj mi bo dovoljeno, v bolje razumljenje naših zadev in tudi zato, da se sedanja in prihodnja, za vso deželo važna delavnost deželnega odbora ložje presodi in ceni, vverstiti tukaj kratko in kolikor mogoče, resnično karakteristiko naših odbornikov. Ti so bili tedaj gg. grof Pace, dr. Doljak, A. Winkler, dr. De-peris in dr. Pajer. Ker mora zlasti nam kranjskim Slovencem zaniniljivo biti, kako se je že pred tridesetimi leti sodil in opisoval naš deželni gospod predsednik in gesarjev namestnik v središču Slovenije, naj se omenjena karakteristika pokaže tudi tukaj od besede do besede: „Gosp. Winkler je naš domačin, edini Slovenec v odboru. Da ga imajo za iz-verstnega jurista, za razsvetljenega in modrega vradnika, kteremu je duhomorno ka-lupovanje neznano, kterega bistro oko je že davno zapazilo in spoznalo, kar je v deržavnem in javnem življenji skaženega in pomanjkljivega in kako bi se dalo pomagati; da ga vikši in tovarši visoko čislajo in vse stranke spoštujejo; da mu zraven nemškega italijanski jezik tako gladko teče, da bi se bilo še celo italijanskim matadorom njegove kritike bati, ako bi se tako rešetanje z njegovim ojstro nravnim značajem vjemalo: za vse to bi moglo tistim mar biti, kterih je skerb, da pride pravi mož na pravo mesto. Kar imam jez pristaviti, je to, da ga je gola ponižnost in priljudnost. Ure in ure se s po- moči in sveta iskajočimi kmeti ne kakor vradnik, ampak kakor prijatel, s Čudno poterpežljivostjo tako umevno in po domače pogovarja, da jim more serce veselja igrati. Kakošen razloček med njegovim vedenjem in unim sirovim režanjem „parle da cristian!" Za koliko bi bile ljudstva in vlada na boljem, ako bi se ne le nižje, ampak tudi višje službe takim možem podeljevale. — Winkler ni le po rodu in kervi Slovenec, ampak tudi po mislih in prepričanji svojem, in kolikor zmerniši in previdniši, toliko bolj intensivno in zdatno je njegovo postopanje po poti narodnega napredka; on ve, za kaj se poganjamo in kaj hočemo doseči. Da slovenski tudi piše, bi skor ne bilo treba praviti (Novic, 1861 str. 258)". „P r o k letstvo in blagoslov ali M a v r a nad jezik i" je pomenljiva poezija, katero je z ozirom na različnost jezikov sploh in goriško mnogojezičnost posebej zložil profesor A. M a r u š i č ter dal natisniti v gimnazijskem letopisu 1. 1862. O šolskem sklepu jo je izvrsten učenec slovesno govoril. Ponatisnjena je v Novicah 1. 1862 str. 317—8 (cf. str. 31-0). Zložena v 15 kiticah razlaga nekako geslo SV. Avguština: „Napuha duh jezike razde-luje, — Nebeški duh v ljubezni jih združuje" — ter kaže, kako je jezikov razlika tudi vsemogočnosti in modrosti božje slika, in kako je sv. Duh posvetil vse jezike, da se v njih oznanuje in podeljuje sedaj nebeški mir (mavrica — miru in sprave znak) vsem narodom. Na razgled bodita razstavka XI pa XV Kar zvezd tedaj na nebu je razlika, Kar brezštevilnih vrst in barv cvetlice, Kar pevcov v logu razna je oblika, Kar glas ljudi ves razni in razno lice: Glej to jeziške raznosti je dika, To čudotvor Očetove pravice. — Toraj previdnost v prahu zdaj molimo, Ter jezik, um, srce ji poklonimo! . . Gorica draga, domovina mila! In Ti Gimnazija, Mati ljubeznjiva, K' jezikov si šestero nas učila! Hvaležnih Vama src ljubezen živa To pesem danes bi rada posvetila ; To pesem, ki je priča zanesljiva, Da v šolah teh, pri znanstev mizi zlati, Slovenski jezik z drugimi se brati. L. 1861—63 je Mar uši c prestavljal zapisnike deželnega zbora goriškega, ki so tiskani v dveh zvezkih: I. Sejni zapisniki prve sejne dobe deželnega zbora pokneženih grofij goriške in gradiške. V Gorici 1861. 4°. str. 321. Natis. Paternolli. — II. Obravnave druge sejne dobe deželnega zbora poknežene grofije goriške in gradiške zložene po stenogra-I fičnih zapisih. V Gorici 1863. 4°. str. 321. Natis. Seitz. Prelagatelja velika zasluga je, da je ustanovil razne terminologije v pravoslovnih strokah s pomočjo tedanjega deželnega odbornika g. A. Winklerja. Umni gospodar. Mesečen časnik za kmetijstvo, gospodarstvo in obrtnijstvo. [ Izhaja v osmerki na 4 listih v Gorici. Izdaja ga c. k. kmetijska družba. Vreduje prof. A. Marušič. V predgovoru se obrača vrednik do Sloveneov goriških, kte-rim hoče kmetijska družba podajati slovenski kakor Lahom laški list itd. (Novic. 1863 mes. julija, str. 265 cf. Pisava priimkov str. 321 itd.). — Ura ni Gospodar. Mesečnik za kmetijstvo, obrtnijstvo in druge deželne zadeve ter za izobraževanje ljudstva sploh. Izhaja 15. dan vsa-cega meseca na pol poli itd. (Novice 1864 str. 398). „ Vreduje ga mož, s kterim se naša slovenska domovina po pravici sponaša in ki nam v lični domači besedi prinaša mnogovrstnega podučnega in kratkočas-nega blaga", pravijo Novice v vabilu za naslednje leto; a vrednik sam pa je prav zato imel dokaj težav, kar se pripoveduje deloma v Novicah 1865 str. 216—7 pod naslovom: „Britkosti slovenščine" v dopisu iz Gorice. — Tako neprijetno je, kar se čita v istem tečaju (str. 314—5) o Goriški gimnaziji in viši realki; jako prijetno pak, kar piše x+y str. 263—4 pod nad-pisom „Glasi domorodni o novem času" iz Gorice o deželnem odboru, kteri si je I štel v dolžnost — z ljudmi, ktere zastopa, y njih maternem jeziku govoriti ter v njihovem jeziku jim dopisavati — laškim županstvom laški, slovenskim pa slovenski. Začetnik temu prevratu pa je mož, kteri ves vpljiv, ki ga mu nenavadna spretnost in izvedenost v opravilih in uradna oblast daja, le v to obrača, da bi naše ljudstvo sramotne duševne in materijalne suž-nosti rešil, in ta mož je odbornik A. Wi n k 1 e r (str. 2(54). Domovina. List posebno za primor-sko-deželne, pa tudi sploh slovenske zadeve. V Gorici. 1. Teč. 18(57. Lastnik, izdajatelj in odgov. vrednik Andrej Ma-rušič. Po geslu za vero, dom in cesarja. Namen listu glej v Novicah 1. 18(5(5 str. 391. — »Duh, ki bo naš list — tednik — skozi in skozi preveval, bo duh sprave in prijaznosti, pravi vrednik. Prepira s komur koli bomo ogibali se, kakor gada. Vendar pa, če kdo naš list ali našega naroda pravice hudobno napade, najde nas oborožene in pripravljene na borišči itd." — Poleg navadnih, zlasti politiških stvari je vrednik, ki je postal tudi poslanec deželnega zbora Goriškega, v tem tečaju spisal na pr. »Starooglejski obred, ali Ritus Patriar-chinus" (št. 5—16). »Imena in priimki". Popularno - znanstvena imenoslovska razprava (str. 33-214). - Tečaj II. 1868. Tednik za domače, slovenske in občne potrebe. Razun nekterih jezikoslovnih stvari na pr.: Obred vstajenja Kristusovega v veliko saboto v Ogleji v predtridentinski dobi (št. 15. 16). Pred našim pragom — Slovenskemu Narodu. Učni jezik v goriških šolah. Posvet slovenskih poslancev v Ljubljani. Zastran šolskega nadzora. Popravki in dodatki k govoru Klavžarje-veinu. Prosimo besede za nekaj djanjskih in osebskih popravkov glede dež. zbora itd. — Tečaj III. 1869. Krajna imena na Goriškem. Novo leto. Cerkveni zbori, Razne politične in polemične razprave, kakoršnih se ne manjka (nobenemu vred-niku itd. — Iz tega leta je znamenit dopis iz Gorice v Novicah str. 378: »Horri-bile dictu!" 85 slov. študentov viših Šol je iz Gradca poslalo »befehl" v Gorico deželnim poslancem . . . da naj kar brž po-lože mandat deželnega poslanstva, in to zato, ker niso podpisali interpelacije zarad »zedinjene Slovenije!" .. Da goreča naša mladež hrepeni po tem uzoru, čast in hvala jej! — al da se ona še v šolali vtika v stvari, za ktere nima še »vestes nup-tiales", to je krivda onih, ki za vsako pisarijo imajo pripravljene svoje liste. Kar nisi komu dal, tega tudi zahtevati ne moreš, da bi ti nazaj dal. Tedaj le takrat še le, kedar mladenči postanejo možje volilci, imajo njihove zaupnice ali nezaupnice svojo upravičenost in veljavo". — Tako se A n d r e j M a ruši č kot poslanec zoper natolcevanja in obrekovanja v »Slov. Narodu", da je odpadnik, da drži z vlado, glasuje z Winklerjem in Pinotom itd., brani v Novicah 1. 1870 str. 211 ter z dobro vestjo sklepa svojo poslanico: „Bodi-si kakor koli, jez sem in ostanem nepremakljiv in zvest svojemu narodu, kakor sem mu bil od 1. 1848, ter prizadevam si, koristiti mu v vseh razmerah svojega življenja". - Kot deželni poslanec (1867—70) je vredoval Marušič tudi s[l o venski tekst deželnih za-k o n o v, kar ga je stalo pač mnogo truda. L. 1871 , kakor tudi v naslednjih tečajih nahaja se v Novicah mnogo, premnogo njegovih čvrstih dopisov na pr. o političnem društvu »Soča" nasproti »Slov. Narodu", o društvu Katoliškem, o 251et-nici papeževi v bogoslovnem semenišču, o Wolfovem slovarju (str. 216), o šolskem nadzorništvu, o deželnem šolskem svetu, o deželnem zboru, o drugih važnejših dogodkih na Goriškem itd. V listu 40. s« celo trije zapored, katerih srednji pravi: »Sprejmite Novice popis redke svečanosti, ktera zadeva enega najstariših Vaših naročnikov in ceniteljev, možaka, s kterim se Slovenci vže celih 50 let ponašamo popis svečanosti o priliki petdesetletnice — zlate maše — prevzvišenega našega kneza - nadškofa Dr. And. Goll-i m ay er-j a, Radoljčana . . Došla je Novi- cam, pravi vredništvo, s tem dopisom tudi krasna himna, ki jo je na čast prevzvi-šeneinu zlatomašniku zložil g. A. M. (Andrej Marušič). Srčno obžalovaje, da tiskarne sedanje zadrege ne pripuščajo cele himne natisniti, kakor bi radi, natisnemo vsaj poslednji dve kitici itd. (str. 324 1. 1871)". Jez sem pot, in resnica, in življenje. Molitvenik in pesmarica za mladino srednjih šol, posebno gimnazijsko, pa tudi za druge izobražene vernike. Sestavil A n d r e j M a ruši č , učitelj verstva na c. k. gimnaziji v Gorici. V Gorici 1873. 16. VIII. 240. Zal. F. Wokulat. Nat. Seitz. Po geslu: Deum colit, qui novit. Se ne ca. lile novit recte vivere, qui novit recte orare. S. Angliji I i n u s. Sveti Veliki Teden in Velika Noč ali cerkvena opravila tega sv. časa v latinskem in slovenskem jeziku, s pravili za duhovne in pojasnili za ljudstvo. Sestavil Andrej Marušič, učitelj verstva na c. k. gimnaziji v Gorici. V Gorici 1874. 8. XIII. 407. Zal. in nat. E. Seitz. — S tema knjigama je iskreni pisatelj jako vstregel mladim in starim, zlasti neduhovskim Slovencem. Koliko ljubezen in pravo sinovsko spoštovanje je gojil v svojem srcu A. Marušič do dr. Janeza B1 e i w e i s a, razodel je v iskreni čestitki o njegovi sedemdesetletnici priobčeni v Novicah 1. 1878 str. 373. Pričenja jo z besedami: „Bilo je 8. sept. 1862, ko sem — po osemletnem pismenem občevanji z Vami po Novicah pred slavno cerkvijo v Logu — v krasni Ipavski dolini — čast in veselje imel, videti Vas v prvo. Poljubili ste me in kot „Oče domovine" narodno posinili. Bil je trenutek, ki se mi je globoko vtisnil v srce in spomin .. . Četrt stoletja občujeva sedaj pismeno in osebno. . Dovolite mi tedaj, sklepa čtestitko, da Vam za 701etni rojstni god s kratkimi pa priprostimi besedami voščim, kar danes posebno živo čutim: Bog Vas milostljivo ohrani še mnogo let — narodu, Novicam, rodbini, prijatlom in meni!" — Vaš vdani zvesti spoštovavec in prijatel A. M. — Tej ljubezni primerno — prestrašilo nas je, pravi v Novicah 1. 1881 str. 386, nepričakovano naznanilo, da je naš velečastiti „oče", gospod dr. .1. Bleivveis vitez Trste-n i š k i nevarno zbolel. Iz potrtega srca najživejše sočutje, kaže v telegramu iz Gorice o smrti njegovi (str. 394). Za pogrebom je v goriški deputaciji nesel celo dva venca, svojega očetovskemu prijatelju in goriških rodoljubov. Tej ljubezni primerno je razodel svojo žalost v dopisu iz Gorice 4. dec. str. 397, kjer piše na pr.: „Kaka sprememba v osmih dneh! Preteklo nedeljo ob tej uri sem pisal še dopis za Novice in privaten list „očetu" samemu . .; in danes — ni ga več! .. Sedem in dvajset let in deset mesecev sem ž njim občeval pismeno in ustmeno. Se zdaj, ko te vrste pišem, zdi se mi, kakor da bi še zmeraj pisal 391etnemu, taktnemu, zglednemu vredniku Bleiweisu, toda me brž potlači spet misel: Nikdar več ne pride tvoj dopis v njegove roke;., nikdar več mu ne boš mogel potožiti, kar ti srce teži. Nikdar? Temu ,,nikdar" se hudo upira nekaj v mojih prsih; glas slišim iz sebe: Non omnis moriar; ni umrlo vse, kar je bilo v ranjkem očetu, on še živi' nad zvezdami. Se bom ž njim občeval — ne sicer po navadni pošti, po navadnem telegrafu; 12. poglavje II. Makabejskih bukev sv. pisma mi kaže pot do njega; tam je naznanjen in popisan neki telefon, po katerem bom še ž njim govoril in — nadejam se —■ on z mano itd." — Kakor narodskemu, tako je bil A n d r e j M a ruši č tudi svojemu duhovskemu očetu, višjemu pastirju d r. Andreju Gol 1-mavr-ju vdan s sinovsko ljubeznijo, katera je bila vir raznim umotvorom, ki niso brez pomena v slovstvu. Tako je opisal njegov prihod in njegovo slovesno vpeljavo v prvostolnico Goriško 1. 1855 v Danici ter jo počastil z lepim sonetom. Q zlati maši njegovi 1. 1871 je zložil krasno himno, in o 251etnici nadškofovski 1. 1880 je priobčil v Novicah (str. 191—218) njegov životopis pod naslovom: »Spominski listi. Njihova Prevzvišenost gospod dr. Andrej Gollmayr 25 let nadškof v Gorici." Posebej pa mu je o tej priliki v latinski besedi sestavil čestitko iz samih svetopisemskih rekov, ki naznanjajo njegove nadško-fovske službe in kreposti ter dal na svoje stroške tiskati v Ljubljani pri Milicu „Qui-dam Presbyter Goritiensis", ki v predslovju pravi, da mu je narekovala sinovska ljubezen in hvaležnost (amor erga Te filialis et grati animi sensus) to: „Quod Tihi offerre audeo, »photographia" est, ut aiunt, gloriosi Pontificatus Tui divini ipsius Soliš luce impressa seu picta sertocpie e divinis floribus nexo, ut decet, redimita, vel — ut clarioribus fortasse verbis utar — ope-rum Tuorum pia recordatio ac virtutum Tuarum justa laus est e sacrarum lite-rarum locis contexta etc." — 0 smrti njegovi pa je priobčil njegov životopis v „Va-terlandu" 1. 1883. Po tem in onem iz leta 1880 je sestavil rnsg. Rajčevič v talijan-skem jeziku življenje in delovanje ranj-kega nadškofa Andreja, kar se poslovenjeno nahaja v Novicah 1. 1884 str. 34—108. Neko posebno pozornost je obračal And. Marušič na »Jezični k a" vže v »Učit. Tovarišu" ter o njem spregovoril časih v Novicah, potem v Slovencu od 1. 1876 do 1882 kratko in krepko, kar je zlasti vrlina njegova. Brž pa, ko se je oglasil o njem znani kritikar v »Zvonu", omolknil je omenjeni kritikar v Slovencu. Zadnji letnik, ki ga je ocenil on v Slovencu 1883 št. 6, bil je XX: »Novice p a dr. Janez B 1 e i w e i s" in oceno svojo sklepa z opazko: »Tolažim se s klasičnim rekom, ki ga je g. Mar 11 postavil Jezičniku na čelo: „Non omnis moriar" in se svetopisemskimi besedami: »Njegova dela gredo za njim". — Bog daj, da bi naša, tudi književna dela, v večnosti ne bila brez — čisla! Janez Vesel (Vesnin) r. 16. avg. 1840 v Mengišu, zvršil v Ljubljani gimnazijo 1. 1860, bogoslovje 1865, služil za ka- pelana in šolskega voditelja v Postojini do 1. 1868, bil potem kapelan v Poljanah nad Loko, pri sv. Trojici na Dolenjskem, v Starem Trgu na Notranjskem, od 1. 1875 župnik pri sv. Duhu (Trn, Grossdorn) in je od 1. 1886 dekan v Trnovem (Dornegg). V slovenskem pismenstvu se je javno prikazal v Janežičevem Glasniku 1. 1861: Zora in Ljubin (Pes. zložil J. Vesnin) in v pripovesti »Povodnji mož", ki jo je spisal v pojasnilo Prešernovi: „Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele, — Al lepše od Zalke bilo ni nobene" itd. — V N o v i c a h 1. 1861 pa je popisal „Ložki potok", ter priobčil »Narodne pesmi iz okolice Ložkega potoka" (str. 120). V Glasniku 1. 1862 se nahaja (str. 3 — 109) »Bojmir", povest iz 33. leta pred Kristusom, kjer se kaže, kako Metulum se Avgustu brani (Prešern) in kako je bil hrabri Metuljčanov rod svoboden do zadnjega diha (Koseski). Glasnik 1. 1863: Cernogorska mati (Pes. str. 65—67). Detetom (str. 316). Iz ruskega A. S. Honijakova poslovenil J. Vesnin. — L. 1864: Pred spanjem (Iz rusk. Homjakova str. 46). Demon (M. Ler-montova. Odlomek iz II. dela št. X). — Izmael-Bej. Vzhodna.povest. V ruščini zložil Mihael Lermontov. Poslovenil Janez Vesnin. Na svetlo dalo vredništvo Slov. Glasnika (v Cvetju III. 3). V Celovcu 1864. 16. str. 88. Natis. J. Blaznik. Krasno vezan izvod je konec 1. 1864 hvaležni učenec Jan. Vesel poklonil meni, češ: »Svojemu pervemu učitelju slovenščine". — Danica 1. 1865: »Aleluja" (Poslov. .Jan. Vesel: Aleluja poje nebeški raj, — Aleluja! zemlja zapoje naj; — Aleluja! pojte veseli čas, — Otroci! pojte vedno na ves glas itd. str. 97). — Glasnik: Kavkaz. Po A. Puškinu. — L. 1866 Glasnik: Smrt. Po M. Lermontovu (cf. Zora 1873). — »Poezija v ljudskih šolah" — to je v letnem poročilu c. k. glavne šole v Postojni 1. 1866 naslov sestavku, v čegar prvem delu ravnatelj Janez Vesel razlaga moč, ki jo. ima poezija do človeškega srca, v drugem pa odgovarja vprašanju: ali srne ljudska šola poslužiti se poezije? ter priporoča, da bi se na-njo bolj ozirala prihodnja berila, kakor se ta, ki so zdaj v rabi; svetuje, kake pesmi naj bi se jemale, . . kako naj jih mladina tudi popeva, kako naj se vede učitelj, češ, najbolja knjiga ne koristi nič, če je učenik ne zna rabiti, če ni tudi pri njem to prijetno soglasje med glavo in srcem, med umom in čutjem itd. (Novic. str. 263—4). — „Zemljepisje v ljudski šoli" pa je spisal v poročilu postojnske šole 1. 1867, kar so hvalno ponatisnile Novice (str. 371—2). V tem sestavku kaže, zakaj je sedaj potreben nauk zemljepisja in kako naj se razlaga z večo natančnostjo in v veči obširnosti, da se v mladini zbudi prava ljubezen do domovine, do domače dežele, do domačega jezika, da po mladini tudi narod slovenski dobi malo več spoštovanja do samega sebe, malo narodnega ponosa; potem le je mogoče veče blagostanje, viša omika, sploh boljša prihodnost itd. Olikani Slovenec. Spisal Ivan Vesel. Izdala in založila Matica Slovenska. V Ljubljani 1868. 8. 132. Nat. J. Blaznik. — To je knjiga, katero sem jaz nasve-toval i Matici i pisatelju, in s katero se je vstreglo rojakom tako, da je sedaj popolnoma pošla in se pogosto spet po njej poprašuje. — V lični besedi se v štirih poglavjih uči, kako se L vedimo proti Bogu, II. sami seboj, III. do drugih ljudi in IV. do neumne živine. — „Naj potuje tedaj Olikani Slovenec po slovenskem svetu, pravi pisatelj o sklepu, naj širi pravo vnanjo oliko, ter naj bode tudi lepo zrcalo notranje omike. Pisatelj si je prizadeval ob kratkem razložiti različne razmere človekovega življenja, zato si je preskrbel mnogoterih spisov, ki so mu pravo pot kazali; vzlasti pa je nahajal lepe misli v knjigi: „Ueber den Umgang mit Menschen" von Adolph Freiherrn Knigge; kar se pa tiče ličnih šeg današnjega sveta, posnel je marsikaj iz knjige: „Der Mann von Welt" von J. G. Wenzel. Se ve, vse je sestavljeno po razmerah naše domačije in po pravilih krščanske vere. Menim, da marsikako zdravo zrnje se nahaja v teh listih; marsikomu bo knjiga v dvomljivih slučajih prav svetovala, in marsikake napake v družbenem življenji se bode laže ogibal mladi, še neizkušeni človek. Naj bode tedaj dobrovoljno sprejeto pričujoče delo; pisatelju bode največe veselje, če bode mladenču ali morebiti tudi starejemu možu pripomoglo hladnokrvno paziti tudi na dozdaj prezirane reči, da si tako z malo pazljivostjo pridobi čast, spoštovanje, ljubezen (str. 132)". — Novice so vesele omenjeno knjigo posebej priporočile 1. 1868 str. 280 — 282: »Odprto pisemce našemu slovenskemu narodu o Olikanem Slovencu". — Cvetnik Janežičev: Adamova smrt (G. Herder). Letopis Matice Slovenske 1.1870 kaže str. 163—201: Severni cveti. Poslovenil Ivan Vesel. Obrekovalcem Ruske. Prerok. Morju. Gvadalkvivir. Gru-zinska pesem. Elegija (Puškin). Terekovi darovi. Mrličeva ljubezen. Želja (Ler-inontov). Tesnoba (Knez Vjazemski). Va-lensko jezero. Fantazmagorija (Karolina Pavlova). Orel (A. S. Homjakov). Demon. Vzhodna povest, v ruščini zložil M. Ler-montov. Poslovenil Ivan Vesel (str. 174— 201). Zora. Tečaj I. 1. 1872 v Mariboru: P s al m i. Poslovenil Ivan Vesel. Ps. 22: Gospod je dobri moj pastir. 102: Veličaj moja duša Gospoda. 121: Radujem se, ko srce glas zasliši. 130: Gospod! srce se moje ni prevzelo. 136: Na vodah Babilonskih — Sedeli smo in jokali glasno. 93: Maščevanja grozni Bog, — Pridi, sem obraz obrni! itd. - Vredništvo spremlja prevod z opombo : »Davidovi p s a 1 m i nimajo samo dogmatične vrednosti, nego tudi pesniško, zato so je pesniki vseh izobraženih narodov v granesa (verze) vre-dili, tako pri Nemcih Herder in drugi, pri Jugoslovanih slavni Gundulič. Naj tukaj čestitim bralcem za po skušnjo ponudimo, kako blago se glase v slovenskem jeziku psalmi Davidovi izvrstno vredeni trudom r vrlega slovenskega pisatelja gosp. kaplana Ivana Veselega (str. 194). Zora. Tečaj II. 1. 1873: Prevodi ruskih pesnikov. — „Cestiti g. Ivan Vesel že dolgo slavno znani slov. pisatelj iz Zore in Glasnika, v katerega je pisal izvrstne članke pod imenom: Ve s n i n, je prestavil več najlepših poezij najboljših ruskih pesnikov, in je blagovoljno „Zori" poslal. Mi te poezije z veseljem razglašamo, ker ne delajo samo česti ruskim klasikom, nego tudi spretnemu slov. pre-stavljavcu", pravi uredništvo (str. 242). — So pa naslednji: 1. Krokarja. 2. Zimski večer. 3. Besi. 4. Črna megla (A. Puškin). 5. Molitev. 6. Soseda. 7. Kozaška zazi-balka. 8. Smrt (cf. Glasnik 1866. M. Ler-montov). 9. Prošnja. 10. Isola bella (A. S. Homjakov). V dvojnem oziru bodi pač na razgled: Molitev. Ne obdolžuj me, Vsemogočni, Ne karaj, prosim, me nikar, Zato, ker ljubim mrak polnočni, Ker moti srce strasti čar. Zato, ker redko v dušo hodi Besed mi tvojih živi šum; Zato, ker v temnih zmotah" blodi Od Tebe daleč še moj um. Zato ker reka navdušenja Na prsi moje tak bobni, Zato, ker divja moč kipenja Tak često mrači svit oči; Zato, ker svet ini je pretesen — Umeti Tebe sem se bal, — In z grešnim glasom svojih pesen Pa nisem Tebi čast dajal. Ugasi pa ta čudni plamen, Ki bode v meni vse sežgal, In srce ini prestvari v plamen, Da lepše bom pred Tabo stal. Ohladi petja žejo grozno, Ki tak mori me, stvarnik moj: Takrat bom, da le ne prepozno, Na tesni pot se vrnil Tvoj. Drobtinice XX. Letnik 1887 v Ljubljani str. 205—209: P s al m i. Prevel Jan. Vesel. I. Vsi narodi naj slave Gospoda! Ps. 95: Novo zapojte pesem Gospodu! II. Bog zavetje v sveta viharjih. Ps. 45: Bog je zatočišče nam in moč. — III. Zalivala za dobrote kralju podeljene. Ps. 20: V moči se vladar raduje Tvoji. — IV. Hrepenenje po templji. Ps. 83: Preljubo je Tvoje stanišče. — V. Trpeči pravičnik je srednik za spreobrnenje narodov. Ps. 21 : Moj Bog, moj Bog! usliši vpitje! — VI. Tožba, ker je svetišče razdejano. Ps. 73: Kaj si, Bog zavrgel nas, — Svoji čedi groziš s pogubo? itd. Mnogo se je bavil Vesel s svetopisemsko poezijo, s psalmi Davidovimi, ter skušal jih tudi Slovencem kazati v vezani besedi. Tu in tam je priobčil katere za pokušinjo. Veliko let je prevdarjal in preiskoval njihov skrivnostni pomen, po izvirniku, po raznih prevodih, in po posvetovanju s pravimi pesniki pilil in spopolnoval njihovo vnanjo obliko, prav po svetu starega klasika: Nonum prematur in annum! Prevod je srečno dovršen in tiska se na stroške pisateljeve v Katoliški tiskarni pod naslovom: Psalmi. Preložil Ivan Vesel. V Ljubljani 1892. - Knjiga ta bode na korist duhovnikom, a tudi na radost vsem, katerim je v čislih prava vzvišena poezija. Na razgled bodi tukaj I. psalma prestava z nadpisom: Življenja dvojna pot. Blagor možu, ki ne hodi v svet brezbožni, Na pregrešnem potu ne stoji, In v grdilcev družbi ne sedi, Komur draga božja je postava, Ktero vsigdar premišljava. On podoben je drevesu kraj potoka, Komur list ne vene vedno mlad, In rodeva v pravem času sad. Srečno njemu delo vspeje vsako, Grešnikom pa ne enako. Prahu so podobni, ki ga piš razveje; Grešnik pred sodbo ne bo prestal, Na pravičen zbor se ne pozval. Pot pravično Bog pozna in vodi; Pot krivična v poraz blodi. Anton Zupančič r. v Ljubljani 13. jan. 1841, gimnazijo dovršil 1864, po- svečen 1867, služil za kapelana v Smar-tinu pri Litiji, Mengišu, v Cerkljah na Gorenjskem, od 1. 1878 pri sv. Jakobu v Ljubljani, 1. 1882 profesor duhovnega pastir-stva, katehetike in pedagogike, predstojnik kat. tiskovnega društva itd. ^ / je prišlo na svetlo zvezkov I—X str. 420. Zal. J. Giontini. Nat. J. R. Milic. Berila ali listi in Evangelii v nedelje, praznike in imenitniši godove celega leta z navadnimi molitvami pri očitni službi Božji. Z dovoljenjem preč. in mil. g. Jerneja, kneza in škofa. V Ljubljani 1870. 8. 706. Kazalo. Zal. in na prodaj ima M. Gerber. Nat. J. R. Milic. Posebej tiskane so tudi: Molitve pri očitni službi Božji. V Ljubljani 1870. 8. str. 64. Gerber. Milic. Nar lepši čednost in nar gerši p r e g r e h a. Po nemški spisal dr. J. Zvver-ger; poslovenila mašnika ljubljanske škofije — jedno polovico kan. A. Zamejic, jedno pa K. Klun — zal. in na svetlo dal J. Zupan. Tisk. Blaznikovi nasledniki. V Ljubljani 1879. 8. VII. 355. Kot profesor duhovnega pastirstva je nauk mnogotero poživljal, posebej spisal bogoslovcem Napeljevanje k spove-dovanju, Nauk o sv. zakramentih itd. Primeri tudi: Kdo ima pravico postave dajati zastran zakona kot sv. zakramenta (Zg. Danic. 1868 str. 283—303)? Z. — Kot katehet in poznej kot profesor je pre-sojeval in popravljal brez števila pobožnih rokopisov in bukev, zlasti molitvenikov, nekaj naprošen po pisateljih in zaklada-teljih, nekaj pa v imenu knezoškofijstva. — Zvesto je slovenil višje pastirske liste in misijonske naznanila iz srednje Afrike i. t. d. Družbo sv. Det in st v a je priporočil bil že 1. 1850 v Danici (str. 139). V naši škofiji je pa „Misjon otrok" prvi sprožil in spisal Juri Krašovic (r. 1811 u. 1884), kar je po Danici in tudi v posebej tiskanih knjižicah in podobicahjiadaljeval L. Jeran, dokler se je tega misijonskega dela poprijel kanonik Andrej Zamejic, kateri je spisal »Nauk o sv. Detinstvu" ter vre-duje in spisuje misijonske sporočila »De- Janje sv. Detinstva" celo sani — od V. zvezka doslej že do XII. — v poduk malini in odraščenim, vsem pač veren voditelj. Andrej Čebašek r. 14. nov. v Smledniku, posvečen 1. 1844, pristav semeniški 1. 1845, na Dunaju doktor bogoslovja leta 1847, kapelan v Stari Loki in Mengišu, 1. 1852 profesor verne v bogoslovju, častni 1. 1872 in pravi kanonik 1. 1880, apostolski protonotarij in papežev prelat, podpredsednik katoliške družbe, predsednik podpornega društva duhovskega, škofovski poročnik' za veronauk in bogočastje v srednjih šolah itd. „P r i s t a v e k z a s t r a n zamaknjenih glede na 41. in 42. list Novic", češ, kar je ondi „v pismicu" je resnično, le enostransko je; . . zamaknjenstvo ni le natorno, kakoršno pismice popisuje, in ktero izvira iz natornih vzrokov in moči, ampak je tudi čeznatorno, ktero ima viši, čeznatorne vire, kakoršno pa pismice naravnost taji, ker pravi, da je vsa drugačna misel skoz in skoz napčna, in da je za-maknjenje prosta natorna prikazen, tedej nikoli in nikakor ne čeznatorna, kar pa pravoverni kristjan, ki ima katoliške za-umene od človeške natore in našiga odrešenja ter veljavo sv. pisma in sv. cerkve pozna, reči ne more in ne sme" itd. „Za-stran opazke v 48. listu „Novic" s podpisom ('. Danica 1855 str. 101—3 in str. 107. Cerkveni Govornik slovenskiga duhovstva za vse nedelje in zapovedane praznike skozi leto. Na svitlo dajo nekteri Ljubljanski duhovni. 1. Tečaj. V Ljubljani 1856. 8. 524. Izhajal po zvezkih I—III 1. 1855 in IV. 1. 1856. Nat. J. Blaz-nik. Mej sotrudniki (L. Jeran, J. Stritar, A. Zamejc) bil je dr. A. Čebašek naj-izdatnejši, kajti med 67 pridigami nahaja se njegovih (A. č. ali Č.) okoli 30; med njiiui so nekalefe tako tehtne, da iz ene same naredim dobre tri, dejal je neki dušni pastir. I S v e t o p i s m o stare in nove zaveze z razlaganjem . . dr. J. F. Allioli . . po povelji kneza Antona Alojzja. V Ljubljani 1856—1859 v VI zvezkih. Nat. J. Blaznik. Mej sodelavci in pomočniki je bil dr. Andrej Čebašek, učenik verne v ljubljanskih bogoslovskih šolah (Predg. str. XIV). Knjige, katere je po danem navodu vravnal in poslovenil, so Mojz. III. p. 13 — V. (cf. Javornik). Zv. L I. 1857 str. 197—401. Bukve Psalmov (cf. Klančnik). Z v. III. 1. 1858 str. 97—320. Evangeli Jezusa Kristusa po svetim Matevžu. Zv. V. 1. 1856 str. 1—135. List. I. do Korinčanov. Zv. VI. 1. 1856 str. 77—140. Zlati Ve k ali Spominica na čast ss. Hermagoru in Fortunatu, sv. Nikolaju in ss. Cirilu in Metodu. V Ljubljani 1863. 8. 293. Nat, J. Blaznik. Mej založniki in pi-salci je tudi dr. A. Čebašek. Spisal je čvrsto razpravo: „Verski razločki med s t a r o v e r s k o ali pravoslavno i n edino pravo rimsko katoliško cerkvijo" (str. 145-229). Vvod. § 1. Viri in kratek obseg razkolniške vere. §. 2. Razločki med katoliško in razkol-niško cerkvijo. §. 3. 1. Izhaja sv. Duha. §. 4. 11. Poglavarstvo ali viši oblast Rimskega papeža v vesoljni cerkvi. A. Perva-štvo ali viši oblast sv. Petra. B. Pervaštvo naslednikov sv. Petra ali Rimskih papežev. §. 5. III. Vice. §. 6. IV. Prec po smerti pravični Boga gledajo, in grešniki kazni terpe. §. 7. V. Nerazvezljivost keršanskega zakona, ij. 8. VI. Opresni kruhi. §. 9. VII. Nekteri drugi razločki o sv. Rešnjem Telesu. §. 10. VIII. Kerst oblivanja. §. 11. IX. Še nekteri dozdevni razločki. 12. X. Neomadežvano spočetje Marije Device, g. 13. Sklep in zdanji stan — O tej razpravi piše T. M .... c. v Novicah 1863 str. 410: „Visokoučenega bogoslovca najdemo v gosp. dr. Čebašku, kteri je v svojem spisu pokazal, kako temeljito pozna historijo dogniatov in najnovejše šimbo-liške in ireniške spise. Njegov spis bi dobil občno pohvalo v najslavniših bogoslovnih I časopisih; mi pa od samega veselja, da ti ima naš narod takošne talente, ne najdemo dostojnega izraza za izvrstni ta spis". ■— ln v Danici 1. 1864 str. 28 pravi prošt Jernej Arko: »Ta sostavek je .spisan s tako strebljeno pa umevno besedo, ter tako logično in umno, tako priljudno in poljudno, de je bilo vse ginjeno in razveseljeno moje staro serce .. . Osve-tili ste, gospod doktor, dostojno svojo tva-rino od vsih strani, in pa kaj pametno je tudi, de ste omenili pesem in molitev razkolnikov, ktere so žive pričala zoper njihove zmotnjave. V serce so mi segle tudi vaše sklepne mile vabila: obernejo naj se ogoljfani razkoljniki nazaj v edinost ene, prave rimske cerkve, ki je mati in učenica vseh vernih. Tudi je izversten in dognan historičen sostavek gosp. dr. L. Vončina-ta: Razkolništvo vzhodnje cerkve. Oba spisa gresta skup, ter jeden druzega razsvetljujeta . . Naj bi se oba ta sostavka prevedla v vse une jezike, ktere govore razkolniki; gotovo bi to ne bilo zastonj, in gotovo bi to močno pospešilo, kar zahteva bratovšina ssv. Cirila in Metoda itd." - Bistro je pazil na Matico Slovensko ter njej na korist koj o rojstvu, pa zlasti poznej o raznih borbah rezno povedal kako resno; na pr. 1. 1865 v Danici str. 127: Kaj je z Matico? (Prijatel slov. Matice); 1. 1877 str. 43—60: Ali naj Matica slovenska Slovencem vero zatira itd. ? — Danica 1. 1868 sfe znakom —a— in: Non quis, sed quid: „Novo leto — kaj obeta — in kaj tirja? — Dunaj, poglej kako Turk spoštuje katoliško cerkev in njene škofe. — Certice o civilnem zakonu (str. 29). Se enkrat »civilni zakon" (str. 107). Slovstvo (str. 47. 222. 274 itd.) — Loče nje cerkve od šole (str. 77—118): I. Kaj tov sebi ima, ločiti cerkev od šole? II. To bila bi naj veči krivica, in sicer 1. staršem samim; 2. srenjam ; 3. za marsikterega učitelja, in to iz dvojnega ozira: a) Marsikteremu učitelju bi bilo gotovo težava, službo dobiti ali si službo zboljšati; b) Učitelji bi imeli tudi prav veliko težav v svojem poslu, ako dojdejo pod posvetno oblast. 4. Ločenje cerkve od šole bi slednjič tudi lahko .krivično bilo slovenski narodnosti. — Sklep temu izvrstnemu sostavku je: »Tako bi tedaj ta in vsaka tej enaka šolska osnova, ki vzame cerkvi šole, krivična bila staršem in otrokom, srenjam, učiteljem in slednjič tudi narodnosti slovenski. Ločenje cerkve od šole, kakor so ga namenili no-votarji, ki bi radi dosti prenaredili, kar je dozdaj čversto stalo, bi slabilo deržavno poslopje, ktereinu je ravno sveta katoliška vera in kristjanski duh po naših družinah naj močnejši podlaga. Lahko, da v šoli bi verski poduk ne bil glavna reč in ne imel potrebnega vspeha; poglavitna reč bi bila le prerada poduku, učiti otroke, kako naj prav po kertovo mislijo in delajo le za ta svet. S tem pa se zadušuje keršansko življenje; navdaja se otrok s posvetnim duhom, kteri ne pusti človeku iskati, kar je nebeškega, večnega, ampak ga naganja, da le za sedanji čas skerbi. Komur ni sv. vera naj viši in naj potreb-niši reč, za tega nima prave vrednosti! Zarod, ki ga izrede preveč posvetne šole, je brezbožen in posveten. Verozakon namreč ni teorija, ampak je življenje; hočem reči, da ni toliko za glavo, temveč za serce, za voljo in djanje. »Kdor moje zapovedi ima in se jih derži, ta je, ki mene ljubi" (Jan. 14, 21), govori Sin Božji. In katehet v šoli ni učitelj, ki svojo reč v eni ali v dveh urah na teden opravi, ampak je služabnik Božji in namestnik Kristusov, ki mora otrokom djansko kazati, kako se vse to zveršuje, kar veleva sv. vere nauk. Katehet tedaj mora mladost pod svojo roko imeti, ter jo k ker-šanskemu življenju napeljevati, v čemur ga nihče motiti ne sme. Bolj ko se mladost v šolskih letih nauči keršansko živeti , boljši je šola. Ta kristjanski duh, kterega se mlade serca v dobri šoli vnamejo, je človeku ravno to, kar je umna roka orglarjeva na orglah. Brez njega ostanejo tudi naj verliše orgle nemo orodje, ali pa nesoglasno renčijo, ako neskušena roka na nje bije. — Kristijanski duh po-božnosti mora otroku pravo pot kazati, ga ravnati pri vsem. Druge vednosti šolske so kakor piščali pri orglah; te vednosti človeku v resnici le koristijo, ako jih kristijanski duh prav obrača, da človeku strežejo pri njegovem prizadevanji, doseči svoj večni cilj. — Vzemite pa cerkvi nadzor v šoli; stes-nite ves poduk verski v učenji v šoli za kake dve uri na teden in k večemu še v kake verske vaje, zvežite cerkvi roke, da s šolsko mladino drugega opraviti nič več nima; izročite učitelje vradnikom in srenj-čanom: — in izgnali ste iz šol pravega duha, zapravili šolam blagoslov Božji, družinam kristjanskim pa in vsi deržavi vzeli pravo nravno moč (str. 118)!" — Dr. Jan. S e r n e c i n nova p o-s vet na zakonska postava. „V SI. Narodu št. 46 je stopil dr. J. Sernec očitno pred slovenski svet, ter je kot pravdnik razodel po svoje z razlogi svoje misli glede svetne zakonske postave, ki jemlje sv. katoliški cerkvi postavodajno oblast v zakonskih rečeh. Ime g. dr. Sernca pri Slovencih dobro slovi, in to po pravici, ker je v pravniških zadevah skušen mož, ob enem pa tudi veri rodoljub. Prav zato pa se je morebiti njegova razprava o zakonskih rečeh marsikomu še bolj prikupila, ki utegne njegove misli si osvojiti in se za-nje potegovati sklicevaje se na dr. Srnca. Vredno je toraj vprašati: Ali ima g. dr. Sernec tudi prav? Tu pa kar v začetku tega sostavka rečemo, da je vsa razprava tega odvetnika s hudimi pomotami preprežena, toraj je jako nevarna vsem bralcem, ki stvari bolj na tanko ne poznajo. Temu nasproti je dolžnost katoliških, v tej reči zvedenih pisateljev, stvar pojasniti, nevarnost odstraniti. Resnica nam mora čez vse drugo ljuba in draga biti; in ker smo terdno prepričani, da glava, kakor je g. dr. Sernec, se nikoli iz oholosti ali terme resnici ne ustavlja: naj poskusimo dokazati velike pomote one razprave nadejajoči se, da bode nasprotna razprava g. odvetnika nagnila, da zakonske stvari in sploh cerkveno pravo po dobrih, katoliških knjigah premozga, in tako v kratkem v versto branilcev katoliškega prava stopi. In v to ime — po-mozi Bog! — 1. Stališe g. odvetnika. II. Razprava dr. Sernca glede zakonskih postav. III. Dr. Sernec in nova zakonska postava oziroma na sodnijsko oblast. Vid. Danica 1. 1868 str. 251—272. No 11 quis, sed quid. Sveta Vojska v svetem letu za v es o 1 j n i. c e r k v e 11 i zbor s primernimi nauki, opomini in molitvami. Poleg nemškega (korar V. Ivramer v Monastiru) od viših poterjenega spisa. V Ljubljani 1869. 8. 127. Zal. H. Ničman. Nat. R. Eger (Danic. str. 218). Že 1. 1868 se je sprožila blaga misel in spoznala živa potreba, da naj bi se po zgledu druzih dežel in mest vstanovilo tudi v Ljubljani društvo, s kterim bi se budila in krepčala katoliška zavest in ljubezen zoper mnoge nevarnosti in napade nove dobe. Poprijel se je tega dela grof Wurinbrand, kateremu je v začasnem odboru tajnik bil dr. A. Cebašek. V čvrstem spisu „ Katoliška družba na Kranjskem" je v Danici 1. 1869 str. 41—43 skazal nje potrebo in dobroto, ter v prvem vstanovnem velikem zboru 3. marc. imel poročilo o delavnosti vstavnega odbora in o tedanjem družbinem stanu (Danic, str. 85—94). „Sklepam to svoje naznanilo s serčno željo, da bi mlada družba prav verlo napredovala, naj bi iz zerna izrastla v košato drevo in rodila obilno sadu v čast Božjo, v naš in bižnjega prid in veselje, v korist cerkvi in domovini. Vsega-mogočni pa naj obilno blagoslovi delo odbora in družbe, njegova milost naj bo vselej med nami in z nami!" — Ostal je v njej še tajnik, in v pervi odborovi seji prevzel nalogo za ude sostaviti knjižico o petdesetletnici sv. Očeta, kteri se bo dala na čelo dostojna podoba Njihova. Tako je prišla na svetlo knjiga: Zlatomašnik Sveti Oče Pij IX. Certice o Njihovem življenju, delovanju in značaju. Na svetlo dala in založila katoliška družba na Kranjskem. V Ljubljani 186!). 8. 50. Natisnil Eger. S podobo' Pi-jevo in v pristavku s himno papeževo. V praznik sv. Jožefa spisal C. po geslih: „Na nobenem prestolu sveta še ni bilo toliko modrosti, učenosti in čednosti." Maistre. „Brez vsili pripomočkov sem, vendar nisem nepokojen; nar veči moč, Bog, nji daje stanovitnost." Pij IX. Letni shod katoliške družbe na Kranjskem 24. listopada 1869 — je druga knjižica, katero je sostavil njen tajnik. V Ljubljani 1870. 8. 24. Nat. J. R. Milic. — „Letni shod ali občni zbor je tehtnega pomena za sleherno družbo, njen poglavitni praznik, slovesni spomin njenega rojstva, pravi v „Vvodu". V njem se razodeva bolj ali menj živo vdeleženje družbinih udov; kaže se dosedanje delovanje v kratkem pregledu kakor v zer-kalu, kakor se z višave vidi okolica; kaže se njena moč po številu udov in dnarnem stanu, ali dobro vkoreninjena čversto stoji in veselo prihodnost obeta, ali pa nasprot le hira in peša v vsakem oziru. Taki pervi občni zbor je imela naša katoliška družba po svojih pravilih 24. listopada v čitalnični dvorani. Sošlo se je okoli 300 družbenikov, domačih in vnanjih, med temi tudi naš slavni rojak, mil. gospod Ignacij Mrak, škof v Marketi v severni Afriki, rojen v Poljanah na Gorenskem itd. — 1. Ogovor g. predsednika. 2. Poročilo taj-nikovo, kateri naposled živo kliče : „Krepko naprej!.. Naprej po poti, ktero kaže Kristusova nevesta, sv. cerkev, če nas tudi imenujejo ultramontance in klerikalce, saj s tem le resnico naše vere priznavajo, ker unkraj gora (ultra montes) v Rimu je pravi namestnik Kristusov in sedež edinosti katoliške cerkve, in le aposteljnom in njih naslednikom, duhovnim (clero), ne pa liberalcem, je Kristus zročil vso oblast v svoji cerkvi. Le to bo pravi napredek, ne puhlih izrazov po lažnjivi poti nasprotnih sirokoustnežev, ampak napredek, kteri nas v resnici razsvetli in oblaži, kterega bodo vesele nebesa, kteri nas popelje k slavni zmagi in pravi časti. Naše geslo pa ni le: Naprej , ampak tudi: K v i š k o ! Sursum corda! . . Naprej po poti prave vere, in kviško v duhu keršanske ljubezni! itd." 3. Pregled in posnetek daljnih obravnav in govorov. Sklep. Papeževa nezmotljivost kratko pojasnjena vernim Slovencem v poduk. Zal. in na svetlo dala Katoliška družba za Kranjsko. V Ljubljani 1870. 8. 60. Nat. Eger. V praznik Mariinega imena spisal C. t. j. dr. A. Ceh a še k, kateri v „ V vodu" pravi: „— Že med zborovim pre-tresovanjem in še bolj sedaj po slovesni določbi so nasprotniki prederzno in zanič-ljivo kričali, češ, da je to nova vera, da je zgodovini in zdravi pameti nasprot, in so iskali po spisih in časnikih verne motiti, da to ni mogoče, da to ni delo sv. Duha, da je človeška zmota! . . Tega je kriva nekoliko nevednost, nekoliko hudobna volja in sovraštvo do katoliške cerkve sploh in še posebej do rimskega pervaštva. Gotovo je inarsikteri zmed bralcev slišal ali bral tako neslano ble-denje , v kterem vsak širokoustnež stavi svojo modrost nad modrost zbranih škofov, ktere je sv. Duh postavil vladati cerkev Božjo. To zbega tudi pobožnega kristjana, da ne ve, kaj odgovoriti. . Zato bo ta knjižica kratko in kolikor mogoče razumljivo skusila to resnico pobožnemu slovenskemu ljudstvu pojasniti itd." — „ Kupite si bukvice „P a p e ž e v a nezmotljivost", ker so tako izverstne in toliko potrebne. Ponosni smemo biti, da imamo v svojem maternem jeziku tako čversto delo, ktero morebiti vse druge enake dela, kar jih je do zdaj v raznih jezikih na svitlo prišlo, deleč prekosi. Skažimo s tem pa tudi hvaležnost preč. g. dr. Cebašeku, kteri je v tako malem času tako dobro delo na dan pripravil . . Z učeno in vender lahko umevno besedo je ta gospod nezmotljivost papeževo tako dokazal, da bi mogel vsak tega prepričan biti, ko bi tudi resnica še ne bila razglašena za verski stavek itd." (Vid. Danic. 1870 str. 395—0). — Nekaj besed o začetku katoliške družbe na Kranjskem — nasproti d r u-š t v u k o 11 š t i t u c i j o n a 1 n e m u (str. 232). — Zdi' se mi, da bi tudi naša katoliška družba delovala z boljšim ali vsaj bolj očitnim ter vzajemnim vspehom, ko bi se povzdignila v politično katoliško društvo po zgledu družili konservativno-katoliških kazin ali društev po katoliškem svetu. Mi katoličani se le ne zavemo, kako močni smo, ako delamo s Kristusom. Pa Gospod spi v nas; treba je da ga zbudimo, in z njim vred se vojskujino zoper nevarne vetrove sedanjega lažnjivega liberalizma in gerdega frajinavrarstva (str. 378) itd. — Ktere časnike si naročimo v novem letu (Danic. str. 401—2)? V Danici 1. 1871 so jako krepki njegovi sostavki, na pr.: Rojaki, snujte si katoliško-politične društva (str. 57)! — Govor v katoliški b e s e d n i c i 7. maj-nika, na pr.: »Ljubljansko konštituci-j on a lil o društvo, ki je že pri raznih priložnostih očitno pokazalo svojo zagrizenost do katoliške cerkve, je v svoji seji 18. apr. sklenilo adreso do sedaj velikrat imenovanega Dollingerja, ki se je očitno vzdignil zoper versko resnico papeževe nezmotljivosti in je zato tudi očitno od cerkve izobčen, in je s tim poterdilo, da je v tej reči enake misli z imenovanim izobčenim profesorjem in torej tudi zapade z njim enaki kazni, izobčenju (excoinmu-nicatio). Tudi je dalo prošnjo do vsega ministerstva, da naj varuje deržavo nevarnega vpliva te verske resnice. Težko je razumeti, zakaj in kako se vtika posvetno politično društvo v čisto versko resnico, ktera ima s politiko ravno toliko opraviti, kakor nezmotljivost vesoljne cerkve, in prav lahko bi se Apelova prislovica ober-nila na konšt. društvo itd." (str. 148—169). — Govor v shodu kat. družbe 3. sept.: Ljudska šola. 1. Vvod. 2. Namen in začetek ljudske šole. 3. Značaj in podlaga ljudske šole. 4. Stara šola. 5. Njene pomanjkljivosti. 6. Nova šola. a) Kaj je namen nove šole? b) Ali je nova šo'ska postava katoliški veri in cerkvi pravična, c) Nadzorništvo. d) Novi učitelji, e) Novi predmeti ali šolski nauki. 7. Sklep in nasvet (str. 295—330). Novodobni učitelji in novošegne učiteljice, berite, čitajte, sodite, kajti — čuti je treba oba zvona, da se resnica prav spozna! L. 1872 v Danici: Bogoslovske šole. Govor v seji katoliške Besednice 4. febr. Na primer bodi začetek: »Konšt i t u c i j o na 1 n o društvo se je v svoji poslednji seji 24. jan. spet zaletelo z obče znano prederznostjo čez svoje meje na ptuje bogoslovsko polje in sicer prav do središča, ko se je s svojo novo-erno modrostjo lotilo nar važniši in nar tehtneji tvarine bogo s lovskega izobraževanja; gosp. Dim i c je govoril o »Reform der Bildungsanstalten fur den Klerus", in je nasvetoval, da naj se odpravijo seine-niške bogoslovske šole, ter se bogoslovci pošiljajo na vseučilišča. To čitaje sem mislil nekoliko obširniše o tej reči govoriti; pa ni treba, ker so naši verli gg. bo-goslovci prederznega govornika po »Zg. Danici" 2. sveč. tako izverstno zavernili, da ga mora biti sram, da jo je tako hitro skupil ravno od tih, kterim je ponujal svojo modrost in svobodo zoper ultramon-tansko tlačenje duha" t Vid. gosp. Dimicu in dimičarjem str. 35—6). Prav mu je, da je hitro našel svoj Sedan, ker se pre-derzno spuša čez svoje meje v ptuje, kar mu je čisto neznano, nikakor ne lastno. Zato sedaj meni ni treba obširno govoriti in zavračevati nasprotnika. Le zavoljo tega, ker bi ne bilo prav, ako bi naše kat. pol. društvo o tem važnem vprašanji čisto molčalo, hočem to tehtno vprašanje nekoliko razjasniti in novošegnega bogoslovca kratko zaverniti" (str 50—53) itd. — Slava jezuitom! Nasprot njihovim sovražnikom (tudi lažnjivi »Tagblatt" je začel vnovič zoper nje divjati) hočemo navoditi le nektere izreke in misli slavnih veljakov in zlasti tudi pervakov , . , nekatoliških ver, iz kterili se ho očitno vidilo, da izverstni učenjaki različnih narodov in ver so vse bolj pravično sodili o tem slavnem redu, da tedaj le strast in nevednost, hudobija in enostranost more tako krivično ves izverstni red obsoditi, kakor je to storil pretekli vek in namerja naša doba (Danic. str. 156—158) itd. — Mnoge zasluge si je pridobil za ustanovitev pod p ornega društva d u h o v s k e g a, v katerem je predsednikov namestnik že v osnovalnem odboru postal dr. An dr. Čeb a še k, častni kanonik in semeniški vodja (Dan. 420). O prepirih v „Matici Slovenski" je naposled svojemu spisu dodal: »Gospode pa, zlasti mlajši in čverste duhovne prosimo , naj se poprimejo goreče in serčno cerkvenega slovstva, verskega polja, da ne zamerjemo, ker zastali smo že daleč. Naj spisujejo dobre, podučljive, mične spise po zgledu toliko verlih katoliških pisateljev današnjega časa; pot, da se na svitlo spravljajo, se bo dobila, mora se dobiti, ako Bog dade i sreča junačka" (Danic. 1877 str. 61). — »Mislim in celo prepričan sem, da je treba duhovstvu društva, ktero bi mu dajalo bogoslovnih knjig in učenejših obravnav tudi v slovenskem jeziku . . Bati se je, da pride vrag, ki si postavi nebogoslovno društvo, in sicer ondi, kjer bi bogoznailsko stati imelo" — klical je »V premislek" v Danici 1878 str. 381—2 s podpisom: Non „quis?" sed: »Društvo za du bovško omiko". — Tako spet v Danici 1880 str. 212: „Slovenski duhovščini v prevdarek", budeč k vzajemnemu delovanju na bogoslovskein polju, češ, Mohorjeva družba po svojem namenu skerbi bolj za potrebno omiko našega ljudstva; Matica obdeluje bolj znanstveno polje različnih strok. Nobena se ne peča strogo z bogoslovsko vedo, ter ni pričakovati, da bi ktera izdajala znanstvene bogoslovske knjige ali letopise". Pomanjkanje duhovnov. »Mnogotere nadloge stiskajo dan danes naš mili I narod, ter opovirajo vsakoverstni razvoj in napredek, srečo in blagostan. Med naj j nevarniši stiske spada gotovo pomanjkanje 1 dušnih pastirjev, ki s keršansko resnico in ljubeznijo pospešujejo pravo omiko, ki skerbno celijo dušne rane vernih ter jim : z božjo resnico in milostjo pomagajo že tu k pravemu miru in tam k večnemu poklicu . . Mnogi in različni so vzroki, da se dan danes manjša število bogoslovcev in s tem duhovnih pastirjev. Med naj bolj znane se prišteva 1. vojaška postava; 2. velika revšina navadnega kmeta in nenavadno veliki stroški za vzderževanje dijakov; 3. sedanji duh časa, nikakor vgo-den duhovskemu stanu; 4. mnoge in razne druge službe, odperte dijakom; 5. slabo plačilo, ki nikakor ne zadostuje sedanjim potrebam, ne imenitnosti stanu, in dostikrat ni v nobeni primeri z visoko plačo drugih stanov; 6. sedanja osnova in sedanji navod latinskih šol, ki mladino pre-obklada s premnogimi, različnimi predmeti . .; ki že malim učencem na spodnji gimnaziji v enem razredu daje po 5—7 učenikov, zmed kterih slehern svoj predmet čez vse povdarja . . Zdrava pedagogika priznava in terja, da osnova in navod morata biti primerjena večini t. j. srednjim učencem, ne samo izverstnim, kterih je le malo in ne zadosti za različne stanove . . Tako skušnja in dušeslovje uči, da za spodnje šole niso primerni strokovniški, ampak razredniški učitelji, ki dobro za-rnorejo poznati učence od več strani ter jim biti učitelji in odgojitelji . . Kake sredstva moramo, rabiti zoper pomanjkanje duhovnih pastirjev? . . To so nektere čertice o vzrokih pomanjkanja duhovnov in o potrebnih pomočkih . . Pomagajmo, bratje, vsestransko z besedo in z djanjem, in bo pomagano gotovo, Bogu v čast, zlodju v kvar!" Non quis, sed qu i d (Danic. 1878 str. 105—107). Zelo navdušen govor je imel dr. A. Čebašek v katoliški družbi 16. febr. 1. 187!) pri tomboli v pomoč revnim katoličanom v Bosni. Razpravljal je v njem katoliške družbe namen in poni očke, ki so „razun dobrodelnosti in raz-veseljevanja na pr. tudi podučilni spisi in Inikve, ki so na svitlo dajo, razširjanje dobrih katoliških bukev in lastne bukvar-nice, govori in branja, ki se napravljajo v ta namen . . Perve čase naše družbe smo že imeli take govore in sicer ne brez vspeha . . S takimi govori o tehtnih vprašanjih katoliške vere in vede bomo začeli pri pervi priložnosti, ako se zbere toliko moških, da bo truda vredno govoriti" itd. In res je imel mnogo takih govorov v nemškem in slovenskem jeziku. L. 1877 je jela katoliška družba izdajali svoje glasilo pod naslovom »Glasi v katoliške družb e", in v teh je dr. C e-b a š e k priobčil na pr.: Serce Jezusovo, času jako primerno razpravo, v kteri odgovarja na trojno vprašanje: 1. Kaj častimo v tej pobožnosti? 2. zakaj? in 3. kako naj častimo Jezusovo Serce? (Zv. XVI. 1. 1882 str. 3-30). — Katoliška cerkev — drevo spoznanja in življenja. — Cerkev, nevesta Kristusova, mati vernih. 1. Cerkev — drevo spoznanja — je nezmotljiva. 2. Cerkev — drevo življenja — je edino zveličavna (Zv. XVII. 1. 1883 str. 3-70). - Zakaj sem kristjan? Vvod. 1. Prerokovanja o Mesiju — Sinu Božjem. 2. Pričevanja ob času Jezusovega bivanja na zemlji, a) Kaj pravi Kristus sam o sebi? b) Značaj in c) Nauk Kristusov, d) Čudeži in vstajenje Kristusovo, e) Spričevanje apo-steljnov. 3. Spričevanja po Kristusovem času. a) Razširjanje sv. vere. b) Ohranjenje kerščanske vere. c) Včinek in sad ker-ščanske vere. Sklep. (Zv. XVIII. 1. 1884 str. 3—80). Govor pri občem zboru katoliške družbe 26. jan. 1886 vpričo prem. gosp. kneza in škofa Jakoba. Dr. A. Cebašek razpravlja v njem v bolj splošnih potezah in poglavitnih točkah zgodovino kat. družbe (Danic, str. 42—58), kar je nekoliko bolj za ljudstvo priobčeno v »Glasih" zv. XX. 1. 1886 str. 136—170 pod naslovom: K r a t k a z g o d o v i n a k a- toliške družbe. Ta mu je zlasti pri srcu, in klasični so njegovi ogovori v njenih občnih zborih vedno z ozirom na dobo, v kateri se vršijo. Taki so tudi ogovori, ki jih ima kot škofovski poročnik do učencev, kadar nadzoruje verski nauk v srednjih šolah. L. 1887 je segel nekoliko v družbino zgodovino ter ponovil željo, naj bi skorej se obudilo spet politiško katoliško društvo (Danic. str. 32). Iskreno je priporočal krščanske družbe treznosti (str. 53, 65 itd.), ter kazal, kdo je pravi rodoljub. Posebej pa je slovesen govor imel prelat dr. A. Čebašek pri veselici katoliških rokodelskih pomočnikov novega leta večer 1887 (Danic. str. 6—12). — L. 1888 je poglavitno vodil svečanost o papeževi zlati maši ter v svojem čverstem govoru najprej omenil, kaj se je ta dan godilo v Rimu, kaj je slavnostni odbor storil za papeževo zlato mašo v naši deželi in v Ljubljani, potem je pojasnoval dobroto in potrebo papeževega pervaštva ali poglavarstva, ter sklenil s klicem na slavo Leonu XIII (Danic. 5). Bil je to leto pri katoliškem shodu na Dunaju, ter tu in tam boril se za versko šolo, za katoliške družbe in časnike nasproti liberalnim pa brezverskim (cf. Slovenec, Danica itd.) — L. 1889 je v občnem zboru katoliške družbe navdušeno govoril o papežu in o zlati maši v papeževem letu, glede na Slovence na pr.: „Pri slovesnem zaslišanji v Rimu 1. 1878 pod vodstvom kardinala Schwarzenberga je bilo le okoli 21 Slovencev, 1. 1881 pod škofom Strosmajerjern blizo 80, in letos mesca aprila se je že čez 100 Slovencev vdele-žilo javnega zaslišanja. In kolika gorečnost in vnema je bila doma pri vernih od perve slovesne službe božje novega leta dan do zadnje dovoljene milosti na sv. Silvestra dan itd." (Dan. 42—51). — L. 1890 pa je z ozirom na tedanje dogodke v Podragi in neslane pisarije po nekterih časnikih spregovoril opravi veri in cerkvi na-sprot pravoslavni (Dan. 57—67). — L. 1891 o potrebi in ovirah katoliške družbe z oziram na novodobni liberalizem in indiferentizem v verskih rečeh, pa tudi v vedah itd. — L. 1892 živo poprijema liberalizem mej tako zvano »inteligenco*'; dokazuje, da slovensko p o 1 i t i č n o n a-p red n o društvo ni ne katoliško, ne napredno, ter pojasnuje, v čem se razodeva pravi kerščanski napredek nasprot novo-slovenskeinu poganskemu (Dan. (17—85). Ko bi pač slovenski rodoljubi, duhovski in neduhovski, prebirali take čvrste razprave! — Letos pa deluje z dušo in s telesom za prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani. Bog obilno blagoslovi njegovo pa njegovih sotrudnikov iskreno in pošteno prizadevanje! Janez Terdina r. 31. maj. 1830 v Mengišu, gimnazijo dovršil 1. 1850 v Ljubljani, preskušujo iz zgodovine, zemljepisja in slovenščine 1. 1854 na Dunaju, postal učitelj gimnazijski v Varaždinu, 1. 1856 na Reki, umirovljen 1. 1867 živi v Novem Mestu na Kranjskem. Navdušen 1. 1848 jel je pisati javno v Sloveniji I. 1849 na pr.: Narodne pripovedke Bistriške doline. Od Janeza Terdina: I. Pričetik Mengša. 11. Ogri-novo znamnje. III. Veronika. IV. Dernovo. Turki na Limbarški gori (Pes. str. 376). Trap (str. 392). — Slovenija 1. 1850: Narodne pripovedke iz Bistriške doline. Spisal Jovan Terdina. V. Jermanova vrata. VI. Gradič. VII. Hudamos. Ljubljanski C as n i k 1. 1850: Kresni Žarki, blagorodninm visokoč. gg. Janezu Kersniku, starašinu c. k. akademiškiga učelišča v Ljubljani, učeniku naravoslovja itd. o njegovim veselim godu od hvaležnih slovenskih učencov, posvečeni 24. rožnika 1850: Čuden narave je gib in njene kovačnice redba, Čuden kot čuden je sani, ki je postavo ji dal itd. (str. 100). Pripovedka od kovača. Lesica, volk in medved. Od šivarja. Od mlajšiga izmed treh bratov (Babek. Bibek, Bobek št. 30). Od zaklete deklice. Od mertvaške kosti. Kmetje in žlahtni. Dogodba 9. stoletja. (Ravno polje, na sreili velika kamnitim miza, na kteri je kosilo pripravljeno. Na eni plati inize su visoki pogernjeni sedeži, tudi so (u sreberne žlice itd. predložene; na drugi plati so pa nizki sedeži, brez slonil in leseno orodje. Ravno pride velika množica žlahtnih in kmetov, kinalo tudi slovenski vojvoda Inko). Po srečno dovršeni vojski napravi jim gostijo, ter posadi kinetiče na visoke, žlahtnike pa, ki mrmrajo in zobmi škrip-ljejo, na nizke stole, češ, kmetic vas redi in brani; v boju gre naprej (str. 176).. Stvaril Bog en sam je stan in ta je kmečki. Cesar, kralj in knez in vojvoda in žlahtni, Vsi so kmečke korenine. Žena kmečka Bla je mati vsirn. Kdor ratarja zaničuje, zaničuje Svoje dede, naj bo cesar ali žlahtni. To ošabneži naj bo vam v podučenje. Kmečki stan je važniši od vsili, nej tudi Pervi v ceni bo! Torej kmetje le pomaknite se gori. Sedite na krasne sedeže, vzamite Žlice sreberne in nože pozlačene In kristalne kupe in si napivajte Serčne, rajske sije!! Pripovedka od Glasan Boga ali Poskus narodne epopeje Slovencov (št. 58—69). Od zlate hruške. I. del za učene. Pretres slovenskih pesnikov (št. 74— 79, sp. T . . d .. a) z naslednjim pričetkom: »Navada, ki smo jo do zdaj imeli, vse slovenske dela hvaliti, je imela res po eni plati to dobro, de je pisatelje v pridnost spodbadala; pa po drugi plati je ta navada vender tudi mnogo zlega prinesla. Pisatelj je smel že hvale pričakovati, de je le pisal in mu je bilo pri tem večidel malo mar, de bi bil tudi zares dobro in izverstno pisal. Ker je pa ravno to poglavitna reč pri pisanju, je mogla omenjena navada veliko slabih nasledkov imeti. Gotovo je pri tem edino prava pob de so to, kar je zares dobro, povzdiguje, tisto pa, kar je slabo, odloči in zaverže. To ne koristi po naših mislih le slovstvu, ampak tudi vsak dober pisatelj mora želeti, de je nekoliko razločka med presojo njegovih del in med tisto navadnih pi-savcov. To nas pripravi, slovenske pes- nike v kratkim pa resnično po vsili prednostih in slabostih pretresti itd." (cf. Novice pa Lj. Časnik 1851 str. 52: Beseda na pretres slovenskih pesnikov" — zlasti 0 Vodniku. Podlipski). Basni (1—16. Zlate hruške 2. del. — Bčela v Celovcu 1. 1850 1: Arov in Zman. Narodna pripovedka (str. 98—137). Spisal Janez Terdina. Ljubljanski Časnik 1. 1851: Bran 1 n p o g i n J a p o d o v (v pesnih št. 12—30): 1. Razdertje Terpa. 2. Hoja v Metulo. 3. Metulo. 4. Tabor Rimljanov in vedežvavec. 5. Boj pri zidu in zmaga Japodov. 6. Darovanje. 7. Reka in jez. 8. Ogenj. 9. Boj pri lesenim stolpu. 10. Huda zima. 11. Huda bitva pri zidu. 12. Nov boj. 13. Zadna noč. Vila. 14. Pogodba. - Basni (16—20). Pevska vila. Pervi sneg. Začetek deža. Solze. Ponočne misli na nekim griču na Gorenskim itd. Nekoliko o slovenskim slovstvu na pr.: „Prekucije slovstvu malo na roke gredo. Res je leto 1848 za nas Slovence silno važno, kar učenosti zadene ; pa le zato, ker nam je enakopravnost materinšine pridobilo. Ne more se pa terditi, da so dogodbe tega leta domače slovstvo samo na sebi povzdignile. Marveč so zagledale ravno na tem polju beli dan prikazni, ki se jih po pravici vstrašiti moramo itd. (str. 56)". — Novice 1851: Zadnje besede matere na smertni postelji (Pes. str. 51). Jan. T . . d . . a. Slovenska Bčela 1852 III: I. Bukve iz Iliade (str. 14—112 v. 1—611). Poslovenil iz gerškoga Jan Terdina. Kuga — jeza na pr.: Jezo zapoj, boginja, Pelejeviča Ahila, Kvarno, ki zlega nezmerno Ahajcem je naklonila, Slala v Hades duhove mnogo pogumnih možakov, Nje same pa podajala psom v požertvo i ticam Verste vsaktere — tak Cenova volja se je spolnovala — Od kar v pervo nasprot si vstopita se prepiraje Vodja možev Atrejevič ino nebeški Ahilej itd. Luna. Zadnja vojna cara Zolimana (str. 89—133). Pesmi: Vert (Po narodni po-vedki). Spomin. Rojenica. Razjasnjenje itd. V tej dobi 1. 1851—53 je tudi Terdina kot pripravnik učiteljski za malo nagrado z Valjavcem in Zepičem pomagal A. Jane ž i č u sloveniti razne knjige p. Slov. Goffine, Zgodovinski katekizem Šmidov in nektere druge za Mohorjevo in Ljublj. Slovensko družtvo (cf. Valjavec str. 8 in Predgovor k Zgodovini Slov. naroda), kar je tiskalo se tudi v Slovenskih Berilih za gimnazije na pr.: Ber. I. 1850: Hudamos (Pes. po nar. pravljici). II. 1852: Trap. III. 1854: Bramba Sigeta. Oblega Ogleja 1. 1510. IV. 1855: Čertice iz stare dogodivščine Slovencov. V. 1853: Prihod Uskokov na Slovensko. Kacijanar v bojih s Turki. VI. 1854: Perve turške vojske po slovenskih deželah. Bitva pri Brežicah in pri Terbižu. Nasledki pervih turških vojsk po slovenskih krajih. Celjski boji. VII. 1858: Boji Benečanov na Slovenskem. Herbart Turjaški in Turki. Šestnajsto stoletje zgodovine slovenske. Naši kraji v sedemnajstem stoletju itd. — Novice 1854: Torkla. — Novice 1859: Odgovor na gosp. dr. Klunovo vprašanje v 52. listu lanskih Novic, jeli so Perojci v dolnji Istri res Černogorci itd. (str. 83 — 84). J. T. — Na Reki dopis na pr.: „Jez letos vsako nedeljo Vodnika razlagam, se ve da po slovenski; druzega polleta bom pa Prešerna začel, če bo količkaj mogoče, dvakrat na teden. Med učenci imamo čedalje več Slovencov, prav bistre glavice so večidel; učiti se morajo tudi horvaško . . . Rečani so pa čudni ljudje, po vsi sili hočejo Lahi biti itd. (str. 87)". — G1 a s i o cesarskem ukazu, ki določuje učbeni jezik v različnih deželah našega cesarstva. II. O jeziku slovenskem, da pokažem, kake so bile overe boljemu napredovanju v slovenščini, in kako naj se te overe odpravijo (str. 297—8). III. Kako in v koliko bi se dala slovenščina že zdaj za posa-mesne nauke s pridom porabiti, na pr. v keršanskem nauku (str. 312—4). IV—V. O nemškem jeziku — kako naj se uči. Pet potov je, po kterih se človek druzega 7 jezika navadi (str. 321—329). Glede teh i nasvetov glej dopis: „Gosp. Ter d ino v spis je ves prav iz našega serca vzet; j vse kar je rekel, smo sami skusili. 10. t. m. seru bil na Gorenskem, pozneje na Do-lenskem; povsod smo se pomenkovali od gospod Terdinovega spisa v Novicah; vsakdo je terdil, da je od konca do kraja gola' resnica, resnica — k nesreči naši. Martrali so nas moliti po nemško, latinsko in greško — in — in še hebrejsko v 10. šoli, in ko smo izuceni gospodje na deželo prišli, smo mogli malega katekizma iskati in se učiti; iskati, kar nam je — čudna, čudna šola vzela. Bog daj, da bi pravica zmagala (str. 346)!!" — Otok Ker k. Spisal J. Terdina v odgovor gospodoma Vuku in Klunu (str. 296—316). Novice 1860: Glasi o cesarskem ukazu, zastran učnega jezika v šolah. I (str. 11—13). II. (str. 18—27): Premislimo najpred, kako in s kakim vspe-hom se je nekdaj po starem sistemu učilo.. Moja misel je: A. Da se vsi nauku v domačem jeziku razlagati začno, in da se toraj za zdaj saj v 1. in 2. šoli slovenski jezik za učni jezik ustanovi. Vzroki so (1 — 2). B. Naj bo slovenščina pripomočni jezik tudi ondi, kjer se po nemški razlaga, tedaj z eno besedo v celi gimnaziji. Vzroki (1—5). III. O latinskem jeziku (str. 114— 134). — Jako važno in za vse čase pomenljivo je, kar je pisal Terdina takrat o potrebi pravega značaja, na pr.: „Gi mnaz i j al n e šole so ali bi pa saj zato biti morale, da mlademu človeku poleg znanosti tudi karakter podele, da ga z možtvom nadahnejo. Dolžnost je tedaj vse podpirati, kar daje mladini terden karakter. Ena poglavitnih podpor je po moji misli tudi domači jezik. Kdor spoštuje svoje, spoštuje tudi tuje; kdor je s svojim ponosen, ne bo grajal drugih, če se enako s svojimi dobrotami ponašajo. Domorodec ne bo nikoli tujega naroda zaničeval. Jasno pa je, in sem že pred enkrat omenil, da je posebno nam v Avstrii te lepe sprave med narodi treba; zato dajmo in budimo vsakod domorodnost, ki tako žlahen, za deržavo in za človeštvo koristen sad prinaša. Naj bo našim mladenčem mogoče, tudi v gimnaziji skoz in skoz se za Slovence čutiti; naj jim njihov jezik tudi v gornjih šolah čast in veljavo ima. Mladina bo vidila skerb, ki jo ima visoka vlada za njeno celo izobraženje, za druge znanosti kakor za jezike, za slovenski kakor za nemški, pa bo dobila ob enem tudi ljubezen do deržave in do vlade, ki nobenih drugih interesov ne zahteva, kakor blagor svojih deržavljanov. Kar sedanji čas najbolj potrebuje, je pravi karakter, ker mergoli, kamor pogledamo, vse polno takih ne le malopridnih, ampak tudi nevarnih ljudi, kterim ni mar ne za deržavo, in ne za narod, ne za idejo in ne za poštenje; kterih perva in zadnja misel je — kruh, naj se je z dobro vestjo ali ne, — kterih Bog je meso, trebuh in sirova materija. Naj se porabi zoper te sovražnike človeštva, deržav in ljudstev vsak pripomoček, tedaj tudi narodni jezik; zakaj boj je hud in nevaren; če bodemo le količkaj nemarni, je prazna vsaka nada, da kdaj te zopernike užu-gamo (Novic. str. 27)". Prav tako važno je zlasti za sedanji čas tudi, kar pravi o 1 a t i n s k e m jeziku, o vprašanju: Kaj je latinščina za nas Slovence, kako se dotika in strinja naš jezik z latinskim, kako sta si eden proti drugemu? — Latinski jezik je jezik katoliške cerkve, katoliška cerkev pa je naša narodna cerkev. Pravim narodna, in ta beseda mi je tii v pervem edino pravem pomenu. Katoliška cerkev nam ni narodna, ker jo zdaj narod terdi, ampak zato, ker si jo je že od konca s a m izvolil, se je vedno stanovitno deržal, vkljub silnim nadlogam in skušnjavam, se vedno te zvestobe tudi za-vedil in vse svoje mišljenje in čutenje po nji obračal, po drugi strani je pa tudi vselej v nji pomoči, zavetja, rešenja iskal in ga našel. Premislimo to malo bolj natanko. Dozdaj smo se menili premalo za to reč; nauk, ki ga bomo prejeli, je imeniten za nas in za naš jezik" . . Opisavši staro in srednjo dobo pravi, da najlepše je razodevala se vzajemna podpora med vero in narodnostjo v strašnih stiskah turških vojska.. „Te so bile našemu narodu kervav kerst, s kterim je iznova poterdil, kako globoko prepričan da je o resnici katoliške vere, kako tesno se je z njegovo narodnostjo združila. Pa sred vojskovanja mu je prišla druga, še huja skušnja: začela je terkati na vrata tudi njemu lutrova prekucija. Res, da so jih ji nekteri naši sinovi odperli in jo z gorečim sercom narodu priporočali, da je marsikdo omahoval, marsikdo tudi omagal. Al večina ljudstva zaverže priliznjene obete, — dobljena je nova, častitljiva zmaga. Ponosni smemo biti, da naših kri-vovercev niso preobračali tuji, sirovi dra-gonarji, kakor se je drugej pogostoma godilo ; luterstvu se je uperl narod sam; mogočna, prepričavna beseda škofa Krena in njegovih pomagavcov nam je zopet deželo pomirila, uterdivši vsakod staro vero, povernivši nam z njo prejšno edinost v narodu. Tuja mladika ni mogla na np,šem drevesu ozel.eneti. Al ta zvestoba ni ostala Slovencu prazna, brezko-ristna. Cerkev mu je obilno trud povračala, ki ga je za-njo preterpel. Njeni duhovni so mu bili vedno pervi in najbolj resnični prijatli. Oni so mu zbudili domačo literaturo; očedivši mu jezik tujih pritik so spisali zanj lepo število pobožnih bukev, po njih je dobil veselje do branja in do šol . . . Neupehani delavnosti svojih duhovnov imamo hvalo dajati, da nam je narod čil in zdrav, priden in pobožen in za vsako delo pripraven; od nje in iz nje mu je dohajala vsa'omika in mu dohaja večidel še dandanašnji. lz vsega tega vidimo ozko, natančno, vzajemno djansko društvo svoje vere in svoje narodnosti. Pri 11 a s ne da se misliti patriotizem brez katoliškega d u h a ; brez njega je brez sadu, jalov zato, ker je katoliškemu Slovencu brez njega nerazumen, že zanaprej sumljiv. — Pa čemu to dolgo besedovanje? utegnejo bravci prašati. Ne zamerite, za moj namen je bilo potrebno itd." — To dokazuje potem T e r d i n a v drugem in tretjem so-stavku (str. 115). To naj bi prebirali in premišljevali vsi narodnjaki, kterim je sedanji čas katoliška cerkev tako strašna in katoliška duhovščina tolikanj zoperna. Pisal je to brez strasti gimnazijski profesor — neduhovnik. Jako mikavni in znameniti so tudi opisi, ki jih je priobčil J. Ter din a v ravno tem tečaju 1. 1860 pod naslovom: „Franjci na Horvaškem" (str. 107— 216). „Če greš v križem-svet, najdeš Kranjca, je star in resničen pregovor. Menda je ni zemlje na svetu, kamor bi ta ali uni naš rojak ne priblodil, največ pa jih je na Horvaškem v vseh stanovih, v vseh mestih, skoraj v vsaki vasi jih boš najdel in sem ter tje celo kupoma. Ne bom se motil, če pravim, da Horvaška najmanj 30.000 Kranjcov redi. Zato mi se ne zdi od več, nekoliko bolj natanko o njih in o njihovem življenji govoriti itd." Vzemi in —- beri! Zgodovina slovenskega naroda. Spisal Janez T e r d i n a. Izdala in založila Matica slovenska. V Ljubljani 1866. 8. VI. 144. Ta zgodovina je bila v rokopisu dovršena že 1. 1850 za »Slovensko društvo". Ker so pa njegov natis ovirale razne okoliščine, izročil ga je društveni predsednik dr. J. Bleivveis „Matici Slovenski", češ, naj ona dožene, kar je pričelo omenjeno društvo. Po odsekovem nasvetu se je rokopis, nekako zastarel že zlasti v obliki, poslal v Zagreb profesorju Pranju Bradaški, naj ga presodi in popravi, kolikor je neobhodno potreba. Tako popravljen Trdinov rokopis z nekte-rimi opazkami Bradaškovimi je Matica izdala družnikoin svojim za 1. 1865 s čvrstim predgovorom tedanjega predsednika dr. L. Tomana. Kolikor je povzeti iz naslednjega slovstva, vstreglo se je s to knjižico prav dobro slovenskemu ljudstvu, na hvalo pisatelju, kateri je še dijak in pripravnik na učiteljstvo 1. 1849— 51 že tako na tanko poznal svojega naroda povestnico. To potrjuje tudi jednak znanstveni spis v Novicah 1. 1866 str. 344—410 pod naslovom »Sedemletna vojska s Prusi", katerega priobcuje vredništvo z opazko: „Že od 1. 1850 leži ta rokopis med rokopisi našega lista. Al kdo se je pred letošnjim letom brigal za Prusa? Ni bilo tedaj poprej času primerno, da bi bili natisnili ta rokopis učenega našega zgodovinarja gosp. J. Trdine. Dandanes, žalibog, pa Prusa po nesrečni sedemdnevni vojski le preveč poznamo! Kaj je počenjal že pred 100 leti, to nam kažejo pričujoče zgodovinske črtice". Kaj in koliko je pisal in kako deloval v teh letih profesor J. Trdina na Reki, ne vem. Kar vem, je še to-le: L. 1881 jel je v »Ljubljanskem Zvonu" pri-občevati »Verske bajke na Dolenjskem" (str. 164 - 542), in 1. 1882 »Bajke in povesti o Gorjancih", katere je snoval do 1. 1888 ter jih vseh skupaj nasnoval XL (str. 712). L. 1884 in 1885 je priobčil v IV. in V. letniku nekatere »Posnetke" pod naslovom „Vinska modrost" in »Uganke". L. 1884 jel je sodelovati v „Slovanu", kjer je I. str. 107 do 214 zelo dovtipno opisal „Dolenjce". L. 1885—87 pa je v II—IV priobčeval svoje lastne opazke in skušnje pod nadpisom: »Hrvaški spomini". J. Trdina je dijak imel slovenščino že v oblasti ter pisal v lahki, narodni besedi; popolnoma vzorna in dovršena mu je v »Zvonu" in »Slovanu". Ker pa je stvar sama bila tu in tam prepodla, prekosmata in mladini sploh pohujšljiva, peklo je to dobre roditelje in skrbne reditelje slovenske mladine, in — ko je na pritožbo bridko užaljene matere v Slovencu 1. 1887 v posebni „Poslanici" (ABC) Resnic k i opozoril na to tudi gospojo Hribarjevo in nevestico Tavčarjevo, ustavila sta izdajatelja takoj »Hrvaške spo- mine" in koncem leta celo »Slovana" v dotedanji smeri. Živo, preživo so mi prihajale takrat v spomin besede, katere sem zapisal v IV. Jezičniku 1. 1866 o pisanju slovenskem na pr.: »Straši me, kar pravi sv. pismo, da duh je, ki oživlja, čer k a pa mori. Kaj pa, če tudi duh mori — duh, — kaj pa tedaj? Različni so duhovi, različni pisatelji, različne so tudi pisanja. So taki, kteri sami blazega duha dobro in lepo pišejo; drugi so sicer dobre volje, pa imajo slabo besedo ali pisavo; spet drugi pišejo mično in krasno, pa od slabih reči; in so tudi taki, kateri napačno pisarijo napačne reči ... — Gerda reč v gerdi besedi je kača, ki očitno preži, kdo se je ne boji? Ostudna sama na sebi se prikupiti lahko ne more, ker se ji upira že samo človeško le nekoliko olikano čutilo. — Gerda reč v 1 e p i besedi je kača, ki skrita tiči — kako nevarna zlasti neskušeni mladini! Hud duh v inični podobi, gad v krasnem svitku, strup v sladki pijači, ki mika in pika, mori in umori! — Lepa reč v gerdi besedi je dobro jedilo v nečednem umazanem torilu, in kteri nalašč tako ravnajo, grešijo z zamudo dobrih del! — Lepa reč v lepi besedi je pa dobra, slastna jed v lepi, čedni skledi, ki diši in tekne, krepi in oživljuje. Taka pisava je prava, in v taki oživlja i duh i čerka (str. 2)". Franjo Bradaška r. 3. dec. 1829 v Kranju, gimnazijo zvršil 1. 1850 v Ljubljani , preskušnjo iz zemljepisja in zgodovine 1. 1854 na Dunaju, postal učitelj in naposled ravnatelj na kr. gimnaziji v Zagrebu, živi od 1. 1883-umirovljen v Gradcu na Stajarskem. V slovenski knjigi se prikaže najprej v Bčeli 1. 1851 na pr. Eskimec. — L. 1852: Slovenci po popisu nekega Nemca. Peter Veliki. Znajdbe. Ljubezen je človeku vrojena. Novice 1. 1856: »Kratek pregled starega slovstva hervaškega". Po A nt. Ma-žuraniču poslovenil Pr. Bradaška. Na primer bodi: »Slovanska literatura Hervatov je dvoverstna: glagolska ali cerkveno-slovanska, in pa popolnoma narodna ali prav za prav hervaška. Začetek g 1 a g o 1 s k e literatura ni popolnoma znan; po vsem pa je verjetno, da je, ako ne pred, vsaj že v pervem začetku keršan-stva v našem narodu nastala . . Uzpored z glagolico je že od davnih časov tudi prav narodna hervaška literatura, in sicer ali z glagolskimi ali cirilskimi pis-menkami . . V hervaško književnost spada nekako tudi literatura tistega plemena našega naroda, ki na današnjem civilnem Hervaškem stanuje, namreč v župami zagrebški, varaždinski in nekdanji križevski, in to ne samo zastran politične zveze in naravne bližine narečja, ampak še bolj zato, ker je to pleme že od poslednjih sto let svoje izvirno slovensko ime, ki se iz-ključljivo nahaja pri vseh njegovih starih pisavcih (kakor so: Pergošič, Vramec, Hab-delič, Belostenec itd.) s hervaškim imenom zamenilo . . . Kakor so pisavci tega plemena dvakrat že skazali se ljudje praktični , ker so berž v pervem začetku namesto pesem in verzov začeli pisati v prozi, in pa zopet kasneje, ko so svoje ne dosti po zakonih zavarovano slovensko ime pre-menili na hervaško, v kterem so vidili, da bodo dovoljno brambo našli zoper napadanje ogersko, tako so zopet v poslednjih časih dali velik izgled modrosti, ko so posebno spodbujeni po dr. Ljudevitu G a j u, zapustivši svoje prirojeno kajkavsko narečje, voljno še čisti hervaški jezik za svojo književno rabo sprejeli itd. (str. 289 — 301)". — Temu vendar ugovarjajo mnogi na pr. Kopitar itd. (Vid. Jezičnik XVIII. 1880 str. 15-21; cf. Jezic. XXI. 1883 str. 51—58). Vodnikov Spomenik 1. 1859: »Kaj je Slovane overalo, da niso do svojemu množtvu primerjene moči dospeli (str. 75—78)?" — Naštevši nekatere raz- loge — pravi: »Vsi ti vzroki pa, ki so gotovo mnogo škode Slovanstvu vzročili, nebi bili njegovih sil toliko omajali in pod-jedli, ako bi jih Slovan sam z nekimi ger-dinh napakami podpiral ne bil. Kakor se ima človek naj bolj sovražnika bati, ki se je v njegovih lastnih persih zaplodil; tako kvari narod naj bolj to, kar je med njim napčnega ali protivnega zrastlo . . . Latinec je imel pregovor: concordia parvae res crescunt, discordia maximae dilabuntur t. j. po slogi rastejo majhne stvari, jal in zlob vse pokvari, ali bolj kratko pa jeder-často: Sloga jači, nesklad (nesloga) tlači.. Nahaja se sicer nesloga povsod; ali tako pogosto, ko pri Slovanih, se malokje po-javljuje, toliko nesreč, kot med Slovani, je redkokje rodila. Ozrimo se na sever ali na jug, tukaj in tam bomo vidili, kako rojak rojaka tlači, kako se brat z bratom bojuje . . In kar je bilo nekdaj, je tudi dandanašnji tako, da bi človek rekel, da je Slovanu razpertija prirojena itd. (str. 78)!" Glasnik Slovenski 1. 1859 zv. IV: »Zagreb". Spisal F. B. — »Malo se šteje mest, da jih svet tako pičlo in poveršno pozna, kakor Zagreb. Skor vsako je našlo prijateljev, ki so ga hvalili in povzdigovali, pogosto čez mero; skor vsako je našlo tudi neprijateljev, kfierim se iz posebnih vzrokov to ali uno ni dopadalo, bodi si še tako lepo in hvale vredno; le o Zagrebu se je še celo malo pisalo, in vendar je Zagreb glavno mesto hervaške in slavonske zemlje, ter mnogim nova domačija. Zaderževala je morda marsikoga misel: kaj bi pisaril, saj se vse prenareja, vse se še le razvija; ob času važnega prehoda pa je težko pisati o kaki reči. To je res; pa vendar sem se namenil, nekaj o Zagrebu povedati, da se Slovenci, ki ga še niso vidili, vsaj nekoliko seznanijo z mestom, ki je avstrijskemu jugoslaven-stvu središče, pa, kakor se mi zdi, le v tem, da mu je skor vsaka veja posodila nekoliko odrastlik, ktere so pa toliko celo zdravo deblo, kolikor posamezne kerpe eela lepa obleka itd. (str. 116—147)". Letopis Matice Slovenske 1. 1870: „0 naj ^tareji slovenski zgodovini". Spisal Franjo Bradaška. I. Slovenci se pokazujejo v sedanji Sloveniji, a. Kedaj so se Slovenci pokazali v zgodovini. b. Zakaj so se Slovenci začeli gibati in širiti? c. Narodnost starih Nori-čanov, Panoncev itd. d. Prva doba slovenske zgodovine. — II. Sosedi Slovencev, a. Obri (Avari). b. Nemci (Bavarci), c. Longobardi. d. Grki. Razmere med njimi in Slovenci (str. 260—292). Kakor drugi učitelji Slovenci na Hrvaškem — jel je tudi Bradaška pisati knjige bratom Hrvatom, na pr.: „Srav-njivajuči zemljepis za više razrede srednjih učionah". Napisao Franjo Bradaška, profesor na velikoj gimnaziji u Zagrebu 1867. — „Na blizo 32 polah nam predstavlja ta knjiga ves svet, kolikor mogoče na kratko, a vendar tako obširno, da čitatelj ne pogreša ničesa, kar mu treba, da more reči: zdaj poznam svet. Voditelj učenemu našemu pisatelju, kterega ponosno svojega rojaka zovemo, pravijo Novice 1. 1868 str. 126, bil je posebno obče-cenjeni W. Piitzov primerjajoči zemljepis; ali mnogo bilo je treba predelati, da je knjiga pravična vsaki zemlji, to je, da preobširno ne popisuje ene, a ne krči druge zemlje .. Profesor Bradaška je sani čutil težavo, toliko gradiva nadvladati v malo polah; al rešil je svojo nalogo mojstersko in tako svetu podal knjigo, ki ni le primerna šolski rabi, temuč tudi vsa pripravna za berilo domače vsacemu, kdor hoče poznavati svet". — Kar je še poleg tega spisal Hrvatom, pove naj knjiga Hrvatska! Anton Kržič r. 2. jun. 1846 v Rakitni, mali župniji Vrhniške dekanije, gimnazijo v Ljubljani izvrstno dovršil 1. 1868, posvečen 1. 1871, bil kapelan pred Dvorom (Preddvor Hoflein) od 1. 1872, katehet v nunskih šolah od 1. 1876, in je sedaj od 1. 1891 profesor na učiteljski pripravnici v Ljubljani. Na gimnaziji moj učenec je že takrat kazal posebno dovršenost v svojih slovenskih spisih, kar sprieujejo po mojem posredovanju tiskane naloge njegove, n. pr.: „Slava in sreča kmetijstva" spisal A nt. K...Č v Letopisu MaticeSlo-venske za 1. 1869. I. po geslu: Največje pridobitve so brez dvojbe tiste, ktere človeški pridnosti rasto iz zemlje (Nadvojvoda Karol)". Spis Se pričenja tako-le: „ Neka basen govori, da so se nekdaj zbrale vse žive stvari, da bi razsodile prepir med mečem, peresom in plugom. Ti trije veljaki namreč so se pričkali, kteri ima večo oblast in veljavo. Meč misli, da on je gospodar sveta, ker pred njim vse, vse trepeta; pero meni, da ono največ stori, ker preganja temo nevednosti in razsvetljuje um človeški; nazadnje pa se vzdigne plug ter prav pohlevno govori: »Mirno rijem pod zemljo, Pa sem svet že preobrazil: Tiha sreča je z meno«. In na te besede — govori basen dalje — podarijo vse zbrane živali plugu zasluženi venec itd. — „Sava" spisal Ant. K ... č v istem Ltps. Mat. Slov. — V Zgodnji Danici 1. 1869: „Kakošno moč ima revščina in bogastvo do nravnosti in čednosti?" Revnim in bogatim v tolažbo in poduk za novo leto. Spisal A. K. po geslu: »Nas je zemlja zapustila; Še živi previdnost mila, Tjekaj gori se ozrimo!« „Certice iz življenja sv. Očeta Pija IX". Spisuje A. Zakotkarjev t. j. Kržič (Danic. 1869 str. 99.—421). — Danica 1870: „Majnik". Spis. K,— „Še nobenkrat me ni obšla resna želja, da bi bil kdaj pesnik, čeravno se mladi ljudje kaj radi zaziblju-jejo v take misli. Ne ravno zato, ker pravijo, da so pesniki veči del nesrečni od onega angleškega John Clintona, ki je bojda zbog revščine pod hruško umeri, do onega nemškega, kterega je pegaz tako zdeloval, da je revež naposled znorel; tudi ne zarad kake meržnje do poezije — poštena in prava pesem mi je ljubša, kakor ne vem kaj; beržkone pa zato, ker Bog po navadi človeku ne daje želje po tistem, za kar ga ni vstvaril. Ali zdaj, ko se je zopet vernila preljuba spomlad v svoji lepoti in mičnosti in ž njo novo življenje in veselje, ko se je približal najprijazniši mesec maj-nik, zdaj pa bi hotel biti pesnik, zdaj bi si želel imeti toliko pesniškega duha, da bi mogel tudi v drugih obuditi tiste blage občutke, s katerimi tako blagreno navdaja in napaja ta rajskomili mesec človeško srce. Da pa vendar ne bode preveč suho, boni sem ter tje od druzih si kako verstico izposodil. itd. — Po tej vpeljavi govori o meseca majnika naravni in duhovni lepoti t. j. o „Smarnicah". — Vstopivši v dekliške šole v Ljubljani jel je kapelan in katehet Kržič delovati neutrudno v cerkvi in šoli, pa tudi na književnem polju, in to premišljeno, po razumni osnovi. Prvo tako delo njegovo je: »Izgledi bogoljubnih otrok iz vsih časov keršanstva" v Z g. Danici 1. 1878 — 1880, pa 1. 1882 in 1. 1883 ter v vezani besedi za pervo sv. obhajilo: Sv. Tarcizij. To vse je prišlo ponatisnjeno po Danici ter nekoliko popravljeno z lastnimi predgovori posebej na svetlo v treh jako primernih knjižicah pod naslovom: Izgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. Spisal in založil Anton Kržič, katehet. Ponatis iz Zg. Danice. V Ljubljani. Del. I. 1879. 2. nat. 1882. 8. 151. Del II. 1880. str. 145. Del 111. 1883. 172. Tisk. Blaznik. — Sicer kaže Danica 1. 1879 n. pr. Marija brezmadežna in šolstvo (Stric). Učiteljem in odgojiteljem za novo leto. Solze presv. Srca Jezusovega. A. K—i*. Čast komur čast — o nunah Uršulinkah — zoper »Tagblatt, Schul-zeitung, Zvon (Soror Pia)" etc. s pomenljivim sklepom: „Vi ps, gospodje, vedite, da sami sebe gerdite, če katoliške naprave sramotite: sej ste tudi katoličanje, ali mar ne? Turki in drugi po svoje ne delajo tako! Res čudna prikazen, da se mora kerščanstvo dandanes boriti zoper lastne otroke, kakor se je moralo nekdaj zoper rabeljne (Chateaubriand)! A nt, Keržič, katehet. Večer niče družbe sv. Mohora 1. 1882 zv. 36: Irci. Spisal A. Kržič. — Tudi na Pegaza se je spravil v naslednji, takrat še resnični čestitki, v Slovencu 1. 1882 št, 32. se znakom K.: Abrahamov dar prečastitemu gospodu profesorju J. Marnu. Iz6ral kmetic brazd je brez števila, Obdelal že je marsiktero njivo; Naprej pa se ozira še skrbljivo. Kedaj z vršen a setev bo obila. »O mož! preveč se setev prikupila Vam je« — mu pravi nekdo nagajivo, »Sejati rnenj, pa žeti več, hasnjivo Bi bilo; kaj je delo brez plačila« V »»Ko bi poznal me, bi drugač govoril, Za se le malo, blag za druge dela, Pa upa: sad bo v večnosti dozoril««. Sejala Vaša roka je, ne žela; — Bo Abraham kaj druzega otvoril? Nič: žetev tam; tu glava osivela! Sedaj pa, po toliki časti tukaj, bojim se, da ne bi bilo tam — v večnosti — premalo! Drugo veliko delo po gotovi osnovi jo »Duhovni Pastir". — Slavni Andrej Einšpieler se je bil postaral in je pustiti hotel »Slovenskega Prijatelja", list duhovnikom namenjen za cerkev, šolo in dom, ki ga je v Celovcu izdajal do 1. 1883 in do XXXII. tečaja. A poprime se tega znamenitega dela vrli Anton Kržič ter ga vreduje pod naslovom »Duhovni Pastir" s sodelovanjem več duhovnov od 1. 1884 v Ljubljani ter izdaja po Kat. tiskarni in bukvami. Izhaja v zvezkih po jedenkrat na mesec v veliki osmerki. Vsak letnik šteje od 612 do 750 strani. Po kazalu se nahajajo v njem raznovrstne pridige, homilije, homiletična zrna, prilike, pogled na slovstvo itd. Po njem so prišli doslej na svetlo tudi posebej tiskani n. pr. »Obrambni govori in Apologetični razgovori", sp. dr. Fr. Lampe, »Pedagogika", ,sp. A. Zupančič, in od 1. 1890 prihaja v prilogi »Zbirka lepih izgledov, duhovnikom v porabo v cerkvi in v šoli", ki jih z velikim trudom sostavlja vrednik sam. Njegove so tudi v »Pastirju" pridige brez podpisa, razne razprave in pojasnila, in koliko posla mu prizadeva popravljanje ter vrejevanje starejših in novejših rokopisov, to se celo dopovedati ne da. Tretje prav mično in koristno delo je »Angeljček, otrokom učitelj in prijatelj", ki ga v lastni založbi po Kat. tiskarni izdaja An t. Kržič, v zvezkih po 40 strani z nekaterimi podobami od 1. 1887. Doslej je na svetlobi vže VI. zv. (I. v 2. nat. 1. 1888) na radost slovenski mladini. v Četrto kakor mikavno tako podučilo delo je »Osmero blag rov ali dolga p r i d i g a z a k r a t k o č a s n o ž i v 1 j e n j e". Spisal Anton Kržič, katehet v Ljubljani. Založila in na svetlo dala družba sv. Mohora. V Celovcu 1887. 8. 190. Nat. tisk. dr. sv. Mohora. Knjiga — dasi je v toliko izvodih šla po svetu, je malo da ne popolnoma pošla in bi se jako vstreglo Slovencem z novo izdajo. — Slovenske večernice 1. 1887. zv. 41: »Dolga zastavica v večji družbi". Zastavil Anton Kržič. — Drobtinice 1. 1887 XXI: »Ura in naše srce". Govoril v Kat. družbi Anton Kržič. Peto prekoristno delo za sedanji čas, ko je po krščanskih hišah izreja tako malo krščanska, je »Krščanski detoljub". List za krščansko vzgojo in rešitev mladine. Izdaje štirikrat na leto »Kat. družtvo detoljubov"; vreduje Anton Kržič, od 1. 1888 v 16, z mnogimi neprecenljivimi prilogami, na pr.: 1. »Ali znaš?" Zbirka kršč. resnic in molitev, ki naj bi jih vsak kristijan znal na pamet. 2. Mala zakladnica t. j. zbirka krajših molitvic in pobožnosti z obilnimi odpustki. 3. Litanije presv. Imena Jezusovega. 4. Sv. Germana, izgled kršč. potrpežljivosti. 5. Sv. pokora (Izpra- ševanje vesti. Kes ali obžalovanje. Trdni sklep. Obtožba grehov. Zadostovanje). 6. Posvečevanje dneva z mislimi, v verzih zložil Ant. Hribar. 7. Podobica sv. Alojzija ali njegov pot v nebesa, v spomin tristoletnice njegove blažene smrti. 8. Spomin prvega sv. obhajila itd. Nekatere teh prilog, zlasti prva, so že večkrat tiskane, v 10 do 20 tisoč izvodih med slovenskim ljudstvom, kar ne bode brez božjega blagoslova tudi v prihodnosti. Slovenske Večernice 1. 1888 zv. 42: »Življenja nit". Poučno-zabavni govor v večji družbi. — L. 1889 zv. 43: »Naj-oblastnejša vladarica na svetu" Šaljivo-poučen govor. Sp. Anton Kržič. — Drobtinice 1. 1888 t. XXII: »Radoslav Silvester". Spomin petindvajsetletnice. »Govor o papeževi slavnosti" v kat. družbi rokodelskih pomočnikov. — L. 1889 t. XXIII: »Srečni naš cesar — osrečuje narode". Govor o ces. 401etnici v šolah uršu-linskih. »Zmotnjave in zmote". Govoril v Kat. družbi Anton Kržič. Šesto prepotrebno delo je pričel A n t. Kržič v Koledar j u kat. tiskovnega društva 1. 1889. I: »Ocena slovenskih knjig za mladino in ljudstvo", kar z nekaterimi pomočniki nadaljuje v naslednjih tečajih, na pr.: I. Knjige za mladino, a) Mladini posebno priporočljive knjige, b) Mladini manj primerne ali celo neprimerne knjige. — II. 1890: a) Molitvene knjige, b) Zabavne knjige. — III. 1891: II. Knjige za ljudstvo. — IV. 1892 in V. 1893: Knjige za mladino itd. — Prepotrebno delo je to dan danes, ko se toliko bere in čita, pa toli-krat brez razuma, brez razsodka, je-li to, kar nudi knjiga ali časnik, tudi res, pravo, dobro ali napačno. Sedmo dokaj zanimljivo delo, katero je doslej izvrševal Anton Kržič, so pa razne igre, vesele in dovtipne, v zabavo ožjim krogom, največ katoliškim rokodelskim družbam in čitalnicam, ki jih je po vzgledih iz družili jezikov deloma poslovenil deloma izvirno priredil. Take so na pr.: »Denar ali pa nos. Igrica v dveh dejanjih. Dva prijatelja pa ena sama suknja. Šaloigra v enem dejanju. Pravda, v dveh. Zamujeni vlak, v petih. Skriti zaklad, v treh. Novi zvon ali srečna sprava, v treh. Zgubljena suknja, v enem. Hišnik v zadregi, v dveh. Doktor Čuden in njegov sluga, šaloigra v treh dejanjih. Novi Salomon. Šaljiv prizor s petjem itd." — Sicer pa sodeluje Anton K r ž i č marljivo pri nekaterih časnikih p. Danici in S1 o v e n c ifltd. ter pri mnogih društvih p. Kat. družbi in rokodelski, pri Matici itd. v besedi in s pismom že mnogo let, in je sedaj mladim učiteljem in prihodnjim učiteljicam duhovni voditelj. Bog ga vodi in krepčaj v toliko blagovitem delovanju vedno na korist in zabavo Slovencem sploh, posebej dragi mladini slovenski! Anton Jeglič r. 29. maj. 1850 v Begunjah na Gorenjskem, gimnazijo zvršil v Ljubljani 1. 1869, bogoslovje 1. 1873, postal doktor na Dunaju 1. 1876, duhovni pastir v ženski kaznilnici Begunjski 1. 1877, slušatelj na vseučilišču v Wiirzburgu in Rimu 1. 1878, podvodja v duhovskem semenišču Ljubljanskem od 1. 1879, kanonik v Sarajevu 1. 1882 in 1. 1891 vesoljni nad-škofovski namestnik. Izredno nadarjen in izredno marljiv bil mi je učenec vseh osem let na gimnaziji, in ako je A. K r ž i č podoben tihemu potoku, ki rosi in napaja velike travnike pa mlade livade, podoben je A. Jeglič deroči reki, ki seboj pobere in potegne vse, kar jej pride nasproti. Prvi in koj dovršeni spisi Jegličevi se nahajajo v Letopisih Matice Slovenske, n. pr. 1. 1869. II: »Slovenci in sedemnajsti vek". V književno - zgodovinskem oziru popisal A. J. (str. 200—204). — L. 18 7 0: „Prva pot v Ljubljanske šole in prvi dan v njih" (str. 201—208). „Slavija". Igra v dveh djanjih. — L. 1871: »Pisma o vedah in umetnijah" (str. 294— 315). Spisal A. J. — L. 1872-73: »Človek in država" (str. 32—71). Po Ehrlichu poslovenil A. J. ^u^ ^-Oill^ A^vv*^«.« Danica I. 18 70: „V kterem germu tiči zajec?" Pomoček za dobre sklepe o novem letu. Kamorkoli se obrnemo, pravi v začetku A. J., povsod nam vdarjajo na uho pritožbe o slabih časih; in vendar se kupčija odpira zrnir na nove kraje, delavcem se plačuje njihov trud tako drago, in tudi marsiktere družine precej dobro izhajajo! Kaj napravlja te pritožbe, v kterem germu tiči zajec? Mislimo, da jo saj nekoliko uganemo in pravo zadenemo, ako terdimo: Potrata in slastiljubje itd. — „človeštvo pa samostani." — »Vsi bratje. Kaj uči cerkev?" — Vselej se kaj prime' To mislijo današnji nejeverniki in lažnjivo zvani olikanci ter udrihajo po katoliški cerkvi, materi svoji; da bi jo žalili, da bi jej prederli materno serce, da bi jo pokopali v merzel grob, vpijejo in razgrajajo, šuntajo in hujskajo, opravljajo in obreku-jejo to ljubečo mater, da bi neveden človek poslušaje to vrenje in šumenje res mislil: katoliška cerkev ti je zagrizena sovražnica vsemu človeštvu, vsemu, kar se strinja s človeško dostojnostjo, da je izležek samega pekla" itd. (73). — »Vera in razum" (str. 180). — »Ali je res verovati nič vediti" (247—9)? — »Veselimo se" (o pravni zmagi Pija IX)! — »Žalost in veselje". Tagblattu odgovor na to, kar je iztuhtal iz sostavka: Veselimo se! češ, Danica se veseli, da so papežu Rim vzeli. — Ker je revček — Tagblatt — tako kratkega spomina in oslabele pameti, naj pa D a-n i c a še nekoliko bolj razloži in pove, zakaj se ona a) veseli in b) žalosti oziroma na laški rop. a) Danica se žalosti, ker se je s tem djanjem 1) pritisnila zaušnica sveti pravici! 2) — podpiral gerdi nauk: moč pred pravico! 3) — odvzela podlaga vsemu društvenemu življenju in se odprle vrata prekucijam ! 4) — očito pokazalo, da mednarodne pogodbe le tako dolgo veljajo, dokler se stergati ne morejo. 5) — pritisnil velik madež sedanjemu veku. 6) — v principu nekako podelila pravica ropu in tatvini, tem bolj, ker k temu djanju molče vse deržave. 7) — v preobilni meri prelomila sedma Božja zapoved: ne kradi! b) Danica se pa veseli ne ropa, temuc, ker se je s tem djanjem 1) popolno razkrila gnjusoba, ki se skriva v besedah: liberalnost, razsvitljenje, luč, napredek itd.; 2) — hinavščina cerkvenih nasprotnikov! oni govore: nič se ne boj nič! zraven pa po turčinovo vrat režejo! 3) — razgernil čuden sad nove omike, pokazalo, kam pride človek, ki zataji cerkev in njena načela. 4) — so se pokazali lažnjivi preroki v ovčjih oblekah in se jih bomo vedili toliko laglje ogibati. 5) — pokazala okužena lastnija evropejske zoperkatoliške politike. 6) — toliko bolj ločili dobri življi od slabih; da, le gnjilo proč od dobrega, eno gnjilo jabelko pokonča vse dobro — torej ločenje ! 7) Ker se je v tem djanju popolno opravičilo delovanje duhovnov zoper tako omiko, ki pripelje le do roparij in roparijam daje prelepa imena itd. (cf. Danic. 1870 str. 374—5)! Danica 1871: Primerjanje ob koncu posta: Kristus in Pij IX. — Hosana — Križaj ga — Aleluja (str. 101). — Živel Pij IX: Napoleon III pa Pij — kako slična pa vendar različna v osodi svoji. Napoleon pozabljen, Pij v časti in ljubezni po vsem katoliškem svetu. Kje je vzrok tej prikazni (106)? — Prikaz in pokaz na našem slovstvenem polju (Boris Miran. Zvon. str. 348). A. J. Danica 1872: Naša zvezda t. j. sv. vera (9 - 18). Vprašanje nasprotnikom — odkod njihovo sovraštvo do katoličanstva, do katoliške cerkve (99—100). Vera in napredek (130). Mi in oni — glede prave vede, češ, katoličani in posebno duhovni so sami nevedneži! Je-li istina (155—6)? — Ti si Peter, skala! — besede tako to-lažilne, sedaj, kadar so se zarotili zoper cerkev mnogi ministri in vladarji, zarotilo vse liberalno časnikarstvo, zarotila vsa učenost! — Vera in stanovi — kako je vsem potrebna (344). Vera, pa omika in svoboda — kaj je prava omika, kaj prava svoboda (366—400). A. J. Danica 1873: Liberalen — kdo je liberalec ali prostomislec v pravem in kdo v napačnem smislu, kdo je polovičar. Ža-libože, pravi proti koncu, da imamo pri nas dovolj tacih polovičarjev, ki se sicer bore z vso dušno močjo za narodno pravo, za svobodno deržavno vstavo, a ne zinejo besedice v obrambo cerkve ukljub strašnih napadov, marveč jo prezirajo, emancipirajo se od nje, počasi gredo proč iz njenega stališča — zabredli bodo, cerkveni organi jih bodo svarili, pričel se bo prepir in iz sedanjih na pol liberalcev se bodo izlušili celi v najslabšem pomenu. Tako se je drugod veršilo, da bi se pri nas drugače, ne verjamemo. Zato pa bodimo mi v pravem smislu prostomiselni, dosledni, odločni in delajmo, da nas čas ne prehiti (str. 35; cf. 1892). — Šolsko (str. 67): O svobodnih govorniških vajah na gimnaziji pod na-vodom slovenskega učitelja, potem v bogoslovnem semenišču, kolikanj potrebne so bogoslovcem z ozirom na liberalizem po srednjih in višjih šolah; tvarine, katere so se tisto leto obravnavale itd. — O papeževi „encikliki cumsyllabo errorum" (str. 107—123). Kratek ogovor za domačo veselico o rojstnem dnevu sv. Očeta 13. maja, zložil in govoril A nt. Jeglič, bogo-slovec 4. leta (str. 155—164). — Kopernik — Galilej — Cerkev (str. 193— 202). A. J. Tako bistro in čvrsto je pisal Jeglič še dijak v bogoslovju. Popolnoma v tem duhu je v naslednjih letih z Dunaja poročal o duhovnem in cerkvenem dejanju in nehanju Slovencu v jako značajnih dopisih, da so nekateri v tisti Slovencem osodni dobi po godu bili celo državnemu pravdniku! Tako tudi poznej na pr. 1. 1878 št. 79—82: »Naravoslovni materia-lizem". Spisal dr. Anton Jeglič. — Živo in neutrudno je deloval v škofijskem du-hovskem semenišču za vero in omiko (Vir-tuti et Musis), da je znati njegovega duha še sedaj. — Goreče je govoril večkrat v Katoliški družbi ter ji pomagal tudi s peresom. Glasi Katoliške družbe za K r a 11 j s k o imajo 1. 18 7 9 v zv. XI. XII v sebi prelepa spiska: »Kdo nas pripelje k zaželjeni sreči (str. 3—44). Prednosti Marije Device" (str. 45-64). — L. 1880 v zv. XIII. XIV: »Predgovor (str. 3—4) pa Poročilo o delovanju Kat. družbe (71). A. Kerščanstvo vstreza popolnoma vsem zahtevani naše nature. B. Kerščanstvo popolnoma vztreza človeški družbi" (str. 5—70). Zv. XV: »Nekoliko o sv. Rešnjem Telesu" (str. 39—76). Spisal dr. Anton Jeglič. L. 1882 se poslovi od svojega doina, poda v Sarajevo pozvan za kanonika ter se ondi žrtvuje duhom i telom svojemu novemu vzvišenemu zvanju, in — prikaže se koj prvo leto pisatelj hrvatski v službenem listu za Vrhbosansku nadbiskupiju »Srce Isusovo" na pr. God. 1882. 1: Sto treba za vjenčanje. God II. Vjera i politika. God. III. Rimsko pitanje. Papinstvo na koncu godine 1883. Viest ob odlazku pape iz Rima. Propaganda itd. Uzgojoslovje za učitelje i učiteljske pripravnike. Po najboljim piscima sastavio Dr. Antun Jeglič, kanonik vrhbosanski. U Sarajevu. Vlastitim nakladom tiskara Spindler i Loscljjier. 1887. 8. II. str. 249. — »Nadam se, piše v predgovoru, daovamoja knjiganeče biti suvišna, buduči da naši učitelji i naši učiteljski pripravniki iniadu samo jednu naški pisanu knjigu o uzgojnoj znanosti. .. Gledao sam, da knjigu tako udesim, kako bi im njihovo znanje o uzgoju mogla nadopuniti, usavr-šiti a možda u gdekojim točkama i ispra-viti, te ih oduševiti za njihovo prevzvišeno zvanje. — Posvuda sam napokon nanije-ravao pokazati, kako vjera mora pronicati čitavo uzgajanje, i kako je uzgojitelj pred samim Bogom odgovoran za sve, što god radi ili ne radi, bilo u pogledu na njegov osobni, bilo u pogledu na njegov zvanični život itd." — V istini klasične pa so njegove razprave v »Vrhbosni", izvrstnem listu, ki ga na svetlo daje prvostolni kaptol Vrhbosanski »katoličkoj prosvjeti" namenjenem. Na pr. god. I. 1887: Geologija i Mojsijev Hexae-ineron: o novi knjigi kritika. Hieroglifsko i klinčano pismo odgonetano. Kaldeja o po-četku svieta i čovjeka. Razlaganje psalmov. Znanost služi bibliji. Naši (t. j. kranjskih Slovencev) zvonovi, njihova posveta v Sarajevu itd. itd. V premnogih poslih svojih dopisuje časih še iz Sarajeva zlasti Danici. Na I. slovenski katoliški shod je iz Linca došel v Ljubljano dr. A. Jeglič, generalni vi-karij in kanonik v Sarajevu, ter govoril »o katoliškem življenju", kar kaže Slovenec 1892 1. XX št. 199 in 200. V Vrhbosni je potem ob kratkem pa iskreno opisal »Prvi slovenski katolički sa-stanek u Ljubljani" (VI. 18). — L. 1880 se je dr. Anton Jeglič v Slovencu št. 45 in 46 potegnil za čast »Matice Slovenske" nasproti strankarskemu poročilu v »Slov. Narodu" o njenem občnem zboru. Ondi največ prizadeti dr. Ivan Tavčar v svoji obrambi (XIII. 101) mej drugimi stvarmi pravi: »Kakor je videti, čuti mož v sebi prihodnjega prelata .. — Ta gospod bode brez dvotnbe še razsajal!" — In res, doktor je bil doktorju tu prorok. Dr. Jeglič je res že prelat in — kdor ga je videl o katoliškem shodu na katedri — moral si je reči: Glej, kako Jeglič razsaja! »Nič se ini bolj ne gnjusi, kakor grdo, strastno, krivično strankarstvo, kteremu je dober vsak pripomoček, da se le nasprotnik pobija — in ubije. To ni pošteno". Tako je pisal 1. 1880 v Slovencu. In kar je pisal še bogoslovec 1. 1870 o liberalcih, polovičarjih, in o potrebnem ločenju v Danici, to je z vsemi močmi povdarjal 1. 1892 na katoliškem shodu, in — nedavno mi je pisal: »V Ljubljani vre in kipi. Dobro je! Polovičarskih duš dandanes ne potrebujemo. Naj se položaj razbistri, da se poznamo in vidimo, kdo je odločno za Boga in za Jezusa, kdo pa odločno proti Bogu in Jezusu. Slovenec se dobro vojskuje". — Bog ohrani iskrenega boritelja za vse dobro, lepo in pravo še mnogo let vrlim Bošnjakom, pa tudi nam poštenim Slovencem! Franjo Marn r. 26. jan. 1846 v Štangi, gimnazijo zvršil v Ljubljani 1. 1865, vseučilišče obiskoval nekaj v Pragi nekaj v Gradcu, kjer je dostal preskušnjo iz klasične filologije in iz slovenščine, postal pomožni in 1. 1872 pravi učitelj na kr. gimnaziji v Zagrebu, kjer službuje še sedaj. V slovenščini se je oglasil javno prvikrat v »Vencu", ki so ga 1. 1862 vodju Jan. N e č a s ek u pri odhodu v Prago poklonili učenci gimnazije ljubljanske. V imenu petošolcev zložil mu je Pr. Marn čestitko : »Mladosti vodja! Tebe če slaviti — Slovenska Vila, pred Teboj stoji, — Hvaležna mladež če Ti venec zviti — K slovesu venec britke žalosti" itd. (str. 9. 10) v sedmih kiticah; n. pr. (5 kit.): Le to nam je v britkosti tolažilo, Da narod ljubljeni Te ne zgubi. — Kako bi brata nek ne veselilo, Da tudi brat kaj dobrega dobi? Pozdravi, osrečuj tam Slave sine, Nam brate drage češke domovine itd. Tako je zložil ginljivo žalostinko Fr. Marn v Danici 1. 1862 št. 22: »Alojzijanci v spomin svojemu rajnemu vodju, pre-častitemu gospodu J u r j u Grabnarju, umerlemu v Ljubljani 21. mal. serp. 1862". V desetih odstavkih se pričenja n. pr.: Kaj tako otožno tulijo vetrovi, Kaj se skriva solnee, oblači nebo? čuj, mertvaški žalostno pojo zvonovi. Milega duhovna v tamni grob neso itd. Venec na grob preč. gosp. Janezu Bonaču, čegar mile pesmice so takrat navduševale Slovcnce in čegar nagla smrt je vse navdala s pomilovanjem. V šestih kiticah poje F r. Marn v Danici 1. 1864 str. 13. 14 n. pr. v 4: Zvezda sjajna si Ti, Janez dragi! Ki Te vzela je v mladosti smert. Cerkve, domovine up preblagi! Krije dans Te že mertvaški pert. Cerkev, kje imaš sedaj učenca, Ki bi Te bolj ljubil, bolj častil? Ljudstvo, mladež, kje imaš miljenca, Ki bi Te bolj varval, bolj učil? (cf. Jezičn. XIX. 1881). Kakor lani, so tudi letos v Alojz niči imeli živo breso t. j. napravili so debeli četertek domače pa vender očitno gledišče. Igrali so lani „Zwei Freunde und ein Ročk" po nemški, in po slovenski »Nikolaj Z r i n j s k i", po Kornerji poslovenil F r. M.; letos pa »Ei so beiss" ali »der missver-gniigte Holzhacker", in »Skriti biser", spisal N. Wiseman, poleg nemškega poslovenil Fr. M. (Danic. 1864 str. 36). Slovenska Vila. Izvirne slovenske povesti, novele, balade, romance in pesmi. Prvi vezek. V Ljubljani 1865. 8. 112. Nat. J. Blaznik. Založila Fr. Celestin in J. Jurčič. V njej se nahajajo str. 46 do 49: Pesmi (Zložil -r—.) I—X: Sonet. Njena molitev. Trn. Tolaž. Rosne cvetlice. Svojim cvetlicam. Ribič. Poslednja želja. Moja lira. Ko mene več ne bo. — Moč ljubezni. (Novela, spisal —r— str. 49-66). Iz Prage je 1. 1865—66 dopisoval —n prav marljivo v Z g. Danico, o središču Ceske in njenih znamenitostih, o raznih slovesnostih, o sv. Janu Nep. in Husu ter poslednjega močni veljavi mej češkim narodom, o vseučilišču, o gimnazijah novejših in o pogrešanju filozofije in stilistike v njih; o bližnji vojski: Zle je matko zle — Branibofi zde! Poslednje poročilo bilo je o smrti Nečasekovi 26. nov. 1866. L. 1866 je vstanovil Fr. Gerbic v povzdigo cerkvenega petja »Liro Sionsko", kjer so tiskane mnoge cerkvene in pobožne pesmi, katere je zložil Fr. Marn, napeve pa sta jim narejala Gerbic in Belar. Kar je bil pričel v Alojznici, nadaljeval je v Pragi, in Slovenska Talija I. vezek str. 165 kaže: Inserat. Vesela igra v 3 dejanjih, po Sabini iz češkega poslovenil Fr. Marn. — N i k o laj Z r in s k i. Žalostna igra v 5 dejanjih, po Kornerji posl. Fr. M. — Vez. II. 1. 1867: Ultra. Veseloigra v enem djanji. Ceski spisal F. Šamberk, posl. Fr. M. — Vez. VII. 1868: Oproščeni jetnik. Saloigra v 1 dj. Po nemški posl. Fr. M. Blagi Janežič podpiral je vse take dijake , in sad temu prijateljstvu kaže se na pr. v Večernicah 1. 1865 : 0 toči (68-75). L. 1866: Grom in strela (47-58). L. 1867. Hrana rastlinska (70—75). — Kole d a r č e k 1. 1867: O telesni hrani (34—46). L. 1868: Tomaž Kren, ljubljanski škof (42—46). — Glasnik 1. 1867: Lastovka. Mravljinske vojske. Življenje pod vodo. Češki spisal Em. Purkynž. — L. 1868: Hči Gustav Adolfa. Poleg poljskega Fr-M. (162—170). — Cvetnik I. 1. 1867: Spremembe na zemlji. Živalsko zimsko spanje. Po češkem poslov. F r. Mar n. Del II: Življenje v gozdu. Zemlja (Po Heblu). Zakaj je vsak dren kriv? Pre-rodba rastlin. Lev, kralj v puščavi. Steblo in klas (Po češkem). — Cvetnik slov-slovesnosti. Življenje pod vodo (cf. Glasn.). O Vilah 1329-332). Slovnica češkega jezika z berilom. Spisal F ran j o Mam. Založila Matica Slovenska v Ljubljani. V Pragi 1867. 8. 152. Tiskarna dr. Ed. Gregrova. Slovnica sega od str. 1—106. Berilo 107 — 138. Slovarček str. 139—152. Hrvatska slovnica za Slovence. Spisal Franjo Mam, gimn. profesor. Založila Matica Slovenska. V Zagrebu 1879. 8. 168. Tiskom dioničke tiskare. Slovnica od str. 1 —112. Berilo (v latinici in nekoliko v cirilici) str. 113—138. Slovarček str. 139—168. Obe te knjigi ste nastali po mojem naročilu in budilu. Nekaterim sicer delo ni bilo po godu. Skušnja pa potrjuje, da ste bili na jako veliko korist zlasti slovenski mladini, v pospeh slovanski vzajemnosti, ki se odslej vedno bolj razodeva v našem mladem slovstvu slovenskem. Drugo knjigo Je pisatelj posvetil dr. J. Bleivveisu b nje-jgovem LXX. godu. Dokaz, da ste knjigi 'Slovencem dobro vstregli, je tudi to, da sste popolnoma pošli in da se po obeh prav jpogostoma poprašuje. Praktische Grammatik der kro-aitisch-serbischen Sprache. Bear-tbeitet von Fr. Marn. Prof. ara k. Agra- mer Gymn. Agram. 1887. 8. 217. Veri. Suppan-Fiedler. Druck J. Huhn. Zweite verbess. Aufl. 1892. — Knjiga na korist tudi slovenskim dijakom, kateri se hočejo pravilno naučiti jezika hrvaško-srbskega — z mnogimi berili v latinici in cirilici ter primernim slovarjem. Poleg nekaterih razprav v izvestju gimnazijskem na pr. Akuzativ u lat. grčk. i brv. jeziku 1. 1873 itd. — je prof. Fr. Marn spisoval in spisuje še največ po naročilu deželne vlade šolske knjige na pr.: Njemačka slovnica za srednja uči-lišta, vježbenice i čitanke za I—IV razred gimnazijski, po katerih se hrvatski dijaci na podlagi maternega jezika vadijo tujega, dokler se naši slovenski učenci še vedno trpinčijo naravnost s popolnoma nemškimi slovnicami in pretežkimi berili ali čitankami. — Tako je sestavil „Njemačke čitanke" i za višje razrede gimnazijske, za djevojačke učione, katere so že večkrat tiskane. — „De Viris illustribus urbis Ro-mae". A Romulo ad Augustum. Authore Lhomond za III. razred hrv. gimn. priredio i rječnik dodao. Izdanje II. 1. 1889. — „Pri-jegled grčke i rimske literature sa dodatkom iz starine sa 18 tablica". U Zagrebu 1891. Nakladom dioničke tiskare. — »Rječnik k Homeroviin pjesmama", nakladom sveučilištne knjižare Fr. Zupana. — To bodi v dokaz, kako delujejo Slovenci marljivo v raznih strokah mej Hrvati, kar če o prilici povedati bratska Knjiga Hrvatska! Josip Marn r. 13. marc. 1832 v Štangi nad Litijo, srednje šole dovršil 1. 1851, bogoslovje 1. 1855, kaplan v Horjulu do okt. 1857, odslej učitelj za veronauk in slovenščino na c. kr. gimnaziji v Ljubljani, profesor, umirovljen 1. 1892, častni kanonik, vitez Fran-Josipovega reda. Kar tukaj o svojem književnem delovanju povem, povedano bodi zlasti zaradi J e z i č n i k a, nekdanjim vrstnikom v spomin, prihodnjim pisateljem slovstvene zgodovine pa v razumno porabo. Za občinstvo sem jel slovenski pisati 1. 1849, kadar sem v Alojznici dr. J. Pogačarju pri vredovanju ^Cerkvenega Časopisa ali Z g. Danice" pomagal popravljati najprej natiskovanje, potem pa prestavljal kake stvari za list, n. pr. 1. 1849: Keršanski pogled sedanjiga časa poleg dr. Schlora. Zvonovi. Oče v sredi svojih sinov in vnukov itd.; 1. 1850: Družba sv. Detin. stva; 1. 1853: Dr. A. Schlor. Kratek popis njegoviga življenja in djanja; 1. 1854: Mir-ske iskrice; 1. 1856: Bog nikomur dolžen ne ostane itd.; 1. 1857: Povej ti meni resnico (Salezij—Beza)! itd. — Vesel slovenskega lista za našo mladino pisal sem v „Vedeža" 1. 1849 in 1850 nektere podučne in kratkočasile reči, na pr. Življenje — leto. Vojak zares junak itd. L. 1851 sem vredoval Daničico, tednik mladosti Alojzjevišča v poduk in kratek čas, in pomagali so mi n. pr. J. Rogač, J. Žvegelj, J. Stritar, V. Lah itd. - V Slovensko Bčelo 1. 1852 zašel je spisek: Hrast in lipa (Milko). — Slovenski Romar 1. 1858 ima dva sestavka.. V krčmi. Pod lipo. — Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem po povelji kneza Antona Alojzja 1. 1856 - 1859 - kaže v „Predgovoru" str. XIV, da je med sodelovalci bil tudi Jožef Marn, kaplan v Horjulu, kteri je po tedanjem navodil poslovenil in vravnal: I. Ezdrove bukve str. 459—481. Juditine str. 539—567. Esterine 568—595. Po opravljeni preskušnji iz veronauka v Ljubljani in iz slovenščine na Dunaju sem v Program, d. Laibach. O G. 1. 1860 spisal razpravo: Slovanskega cerkvenega jezika pravo ime, pervotna domovina in razmere proti sedanjim slovanskim jezikom — prvi slovenski spis v do-tičnem javnem glasilu. P r o g r. Laibach. O G. 1861: Slovnice slovenskega jezika (str. 13—26). - L. 1 864 pa sem na znanje dal: Vzajemnost slovenskega z drugimi sorodnimi jeziki. Spisal nemški prof. Petruzzi, po svoje predelal slovenski prof. Metelko. Od 1. 1862 do 1873 dopisoval sem v Danico; na pr. 1. 1862: Nektere misli o sedanji gimnazijski osnovi (št. 24—27). L. 1863 dopisi z Velehrada, iz Olomuea, Prage itd. — L. 1864: O stvar,jenji. L. 1865: O pesmih A. Umeka Okiškega, pa v Slov. Berilu za VIII. gimn. razred. — L. 1866: Jok v čitavnici. O Matici, šoli itd. O Poklukarju Jožefu in njegovem slovstvenem delovanju. Vredoval sem Danico od 1. 8. do 16., dokler je Jeran hodil po Sv. Deželi. Priobčil ondi besedo, ktero sem govoril bogoslov svojim verstnikom 1. 1853 o slovenščini itd. — L. 1868: Bla-govestnik starega zaveta 1. 5—40 itd. — L. 1869: Iskrice slovenske I—V. O Ja-nežiču. O šolstvu, šolski maši itd. — L. 1870: Srednje šole I IV. Cerkev pa šola. S Slemškega. Z Ajdovskega gradea itd. —• L. 1871—73: Zmaga sv. Križa t. j. VI-tazstvo sviiteho križa, spisal Jan. Munkay, V Skalici 1869. (Dan. 1873 str. 322). V kat. Besedi govoril o sv. Cirilu in Metodu nasproti Narodu (cf. Dan. 324). — L. 1874: O časnikarstvu zlasti liberalnem (cf. Nar. št. 43. Dan. str. 70. 108) itd. Kratka staroslovenska slovnica. Spisal J. Marn. Doklada Glasniku in posebej tiskana v Celovcu 1863. 8. 60. — Zlati Vek. 1863. 8. 293. Sprožil, vredil, spisal v njem: Predgovor. Dve vojski (Družba sv. Cir. in Met. pa sv. Mohorja). Sveto pismo in slovstvo slovensko. Nestor. — Baraga, svetla zvezda na slovstvenem nebu kranjsko - slovenskem in očipve-indijanskem —• v knjigi Vončinovi družbe sv. Mohorja 1. 1869, in tudi posebej (Dan. 186—178). V Slovencu sem sodeloval prva leta (Istinič - Resnicki) na pr. 1. 1873: Roža Sandor pa sedanje ječe L. 1874: Da se resnica prav spozna, čuti je treba oba zvona (Makušev Jurčič vsled govora o liberalnem časnikarstvu 1. 27.). Pismena vprašanja o zrelostnih skušnjah iz slovenščine. Tresk med katehete ljubljanske gimnazije. Hezilo (prof. Heinrich) pa Istinič v (prof. Marn) str. 107 do 113. Sedanjim Cr- tomirovcem pa Valjhunovcem itd. — L. 1875: Svobodna učitev. Dajte nam četrtek nazaj! Naučni slovnik. Dežman, o j! Eri-nije. Peter Petruzzi. Časopisje slovensko itd. - L. 1876: Vzajemna slovnica slovenska. Moj jarem je grenak, breme ni lahko. Lecole sera chretienne ou ne sera pa. Slomšek v značajnosti Slovencem vzor. Kat. časopisje — dejanje apostoljsko. Nič trdno, stanovitno ne stoji, — In vse razpada, koder vere ni. Vladika Ravnikar in naše slovstvo. Slovan gre na dan. Poten-tes potenter tormenta patientur. Znanje in djanje itd. itd. — L. 1877: Cvet čas-nikovski. Katoličan gre na dan itd. — L. 1878: K. Melcer. Pij IX. A. Jerala. Slov. Matica pa dr. J. Bleiweis. — L. 1879: Sv. Ciril in Metod. O šolstvu.. — L. 1880: Nektere iskrene misli in želje o Slovencu (A-G). Jernej Kopitar. — L. 1881: Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos. Ezav in Jakob .. — L. 1882: Slovan gre na dan-- L. 1883: S. Žepič. J. Šolar. J. Macun. - L. 1884: J. K. Pogačar. J. Vesel Ko-seski. Nejedli. — L. 1885: Z Velehrada. - L. 1886: V. Lah. B. Raič. Stritar — Daničica itd. - L. 1887: Pr. Levstik. — L. 1889: D. Dežman. M. Cigale itd. itd. Matici Slovenski 1. 1863 zapisnikar, potem ključar, od 1. 1865 odbornik, od 1. 1887 predsednik. — Kopitarjeva Spomenica. Vredil Josip Marn. 1880. 8. 188. Spisal Predgovor; J. Kopitar pa dr. J. Zupan ; Kopitar pa Pypin in Kolar. Po časopisih sestavil: Slavnost Kopitarjeva v nedeljo dne 22. avg. 1880 v Repnjah. V Katoliški družbi govoril večkrat, kar kaže Danica. Posebej sem priobčil v Glasih XV 1. 1880: Velik zdravnik je prišel z nebes, ker velik bolnik je ležal na zemlji (Luk. 10, 23—37.) Jezičnik. Da bi podpiral dobrega Pra-protnika pri. vredovanju „Učit. Tovarša", jel sem v njem spisovati 1. 1863 „Po-menke o slovenskem pisanji", ter si izprosil naposled za nagrado nekoliko prostih odtiskov, kterim sem dal naslov „Jezičnik". Jezikala sta namreč v pomen- kih „poredni Učenec in neporedni Tovarš" o jeziku slovenskem, o raznih oblikah v pisanju, ki so takrat se jako hitro spreminjale itd., za poduk in kratek čas. V prvih letnikih I V. t. j.: 1863 -1867 se je v vsakem nabralo petdeset razgovorov. L. 1864 sem spisal v omenjenem listu tudi: „Ni planine brez doline", ter priobčil razpravo: „Malikoslovje slovansko", največ po Hanušu sestavil Metelko. - V III. letniku 1865 vrši se razgovor vže o občnih in posebnih imenih naroda slovanskega; v IV. ozira se tudi na knjigo „Die slovenische Sprache nach ihren Redetheilen" v. Levstik ; v V. pa sega razprava celo v jezikoslovje in slovstveno zgodovino slovansko (cf. Jezičn. XXVI). - V VI VIII. 1. 1868 1870 se razgovarjata „St.ari in mladi Slovenec" o slovenskem pisanju glede na sorodstvo med staro in novo slovenščino največ po dr. Miklošičevi knjigi „Lexicon palaeoslovenico - graeco - latinum". L. IX—XI. t. j. 1871—73: Metelko v slovenskem slovstvu — in njegova doba, zlasti izvirno „Abecedna vojska" itd. V XII. 1. 1874 opisan je Peter Hi-tzinger (Znojemski, Podlipski). V XIII. 1. 1875: Jan Nepom. Nečasek pa Anton Umek Okiški. - V XIV. 1. 1876: Otec Marko Pohlin pa Valentin Vodnik. — V XV. 1. 1877: Krajnska Čbelica in Cbeli-čarji. Dr. Jakob Zupan. Vladika Matej Ravnikar. Dr. J. Zupan in dr. Fr. Prešern. — V XVI. 1. 1878: M. Ravnikar Požen-čan. M. Vertovec. M. Verne, posvečen Dr. J. Bleivveisu o 70. godu njegovem V XVII. 1. 1879: J. Kobe Sodevski. J. Vari. A. Zakelj Ledinski. A. Oliban. A. Likar. Fr. Jeriša. Dr. L. Vončina. — V XVIII. 1. 1880: J. Kopitar. M. Čop. Dr. Fr. Prešern. — V XIX. 1. 1881: J. Žemlja. B. Tomšič. Fr. Malavašič. Dr. S. Klančnik. Dr. J. Rogač. J. Bonač. M. Lotrič. L. En-gelman Nožarjev. Fr. Svetličič. — V XX. 1. 1882: Novice pa Dr. Janez Blei-vveis (s sliko), posv. Dr. Fr. Vitezu Miklošiču o 70. godu. — V XXI. 1. 1883: Knjiga Slovenska v dobah XVI. XVII. veka. Zimske proste urice t. j. Predgovor poslovenjen iz Adama Bohoriča slovnice »Arcticae Horulae" 1. 1584. — V XXII. 1. 1884 : Knjiga Slovenska v XVIII. veku. V pojasnilo hodi povedano, da sem nasproti kritiki v »Narodu, Zvonu in Slovanu" o Jezičniku sestavke v Slovencu: „Kdo je mojster in kdo — skaza (1884. XII. 35). Slovenčev podlistkar prilogarju Narodovemu (XII. 63). Možic od slame (XII. 79). Par neprijetnih trenotkov (1885. XIII. 105). Faust ali Faustlein? (1886. XIV. 79)" spisal sam samcat t. j. brez druga. Podpisaval sem se „Jezičnikov zvest čitatelj" ob scandalum pusillorum i. e. discipulorum. — Posebne pomembe je 1' XXVI. 1888 t. j. Staroslovenski Je- zičnik. Knjiga Slovenska v dobi od IX. do XVI. veka, po kateri je znanstvena, podlaga dana Knjigi Novoslovenski. — V XXVII. 1. 1889: Svitoslav i Danica t. j. Msg. Luka Jeran v sliko. — Letniki XXI1I-XXV t. j. 1885-1887, pa XXVI1I-XXX 1. 1890-1892 opisujejo (A—F) Knjigo Novoslove nsko v XIX. veku. — Zal mi je, da moram skleniti! Kar je prejšnji vrednik Tovarišev rekel: Brez Jezičnika bi že ne bilo Tovariša; to rečem nasproti tudi jaz: Brez Tovariša bi ne bilo Jezičnika. Čast torej »Učiteljskemu Tovarišu"; čast in hvala vzlasti blagemu založniku »J. R. Milicu" ter naslednikom! i u 1ft t/ '(JU / v Jf