SEMANARIO YUGOESLAVO APARECE LOS SABADOS Dirección: Dr. V. KJUDER Lambaré 964, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Corice«¡ón 2466 EL NUEVO PERIODICO M SEMANARIO YUGOESLAVO Leto IV. BUENOS AIRES 31. OKTOBRA 1936 štev. 150 NAROČNINA: Za " vso Ameriko za calo leto $ arg. 6.—, za pol leta 2.501 - Za druge dežel« 2.50 U3A-Dolarjev. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Izdaja ga Kons°rcij Novega lista POSAMEZEN IZVOD: 10 ct« Mi bo kaj dobre volje? Ko se je začela letošnja gledala sezona ter so se tudi naša druš !va začela pripravljati na priredit-se je v Novem listu oglasil "e-iz občinstva" s predlogom, ki bil gotovo pameten: naj bi se bistva domenila, da bo vsako ime-'0 vsak drugi mesec po eno prire-^tev ter da bodo vsa društva složno opirala sleherno našo kulturno Manifestacijo, pa naj jo priredi ta ona organizacija. Kakor druga priporočila, naslovna na naša društva, tako je tu-'' ta predlog naletel na gluha u-e,a. Posledice se pozn&jo: priredi-je preveč in zato je tudi razumno, da niso tako dobro obiskova-\ kakor bi sicer lahko bile. Dogo-l|¡1o se je že, da so se prireditve Vt'stile kar po pet nedelj zaporedo-11,4 in tudi, da sta bili kar dve isto Neljo. Od naših ljudi pa takšnih napo-r°v ni mogoče zahtevati in zato tu-ni mogoče zameriti občinstvu, če je v dvorane zmerom manj. Šti-'h prireditev v mesecu ne zmorejo in tudi ni nikjer zapisano, da moral naš človek prav vsako ne-e'jo v dvorano, saj ima tudi dru-opravke in potrebe: v časih, da ^kšen obisk sprejme; včasih, da se solncu in zraku nekoliko razhodi; Mh, da doma katero delo opravi. II ža med tednom ne more. Ureditev je torej preveč. In je treba iskati v njihovih pič^ III gmotnih uspehih. Iz prireditev trPajo društva menda glavni vir Sih dohodkov; ker ao dohodki 'omni, so primorana dajati več pri Htev, in ker je prireditev pre-H je pa tudi vaaka slabše obiska-nego bi lahko bila. ^u je lek nujno potreben. Obveščeni smo, da je eno naših 'Uenosaireških društev dalo pobu-'lo za ozdravljenje teh razmer. Pred aBa, naj bi odslej vse večje kultur-e Prireditve bile skupne: v igrah bi nastopali najboljši igralci i/ H društev, pevski zbori in orkes-,fi naj bi skupno nastopali in dobi-naj bi se pravično razdelil med sa sodelujoča društva. Prepričani smo, da bi to bila !(is edina prava in za našo kolonijo Javnost blagodejna rešitev vpraša. Če so si prireditve naših ('l'uStev druga drugi podobne kia- ;or jajce jajcu, zakaj bi naj druš-ne združila svojih prizadevanj r tako dosegla, da bi bile prire- tve na res lepi in za nas vse prav ast«i višini ter da bi tudi njihov , aterialni uspeh bil vsikdar zago-l°v'jen? ^"ogo denarja, ki ga danes druš-a trošijo v posamičnem najemanju °!'an ter posamičnem plačevanju u£ih stroškov, ki so s prireditvami zvezi, bi ne šlo več v tuje žepe, arveč bi ostalo med nami, v naši Albini, kar bi v knjižnicah in dru kulturnih sredstvih naših druš-kmalu pokazalo svoje blagodej- 6 vP)ive. to *tv vQVa>Xiu za skupen cilj: prirejati v ¡.,.altem pogledu kar najboljše orga-l '" ane slovenske kulturne mani-e^acije v našem izseljeništvu. t "edl°g je že sprožen in ne bo ga ^h U(Je;>stviti' če se vodstva na" t _ dl'Uštev prepričajo, da je cilj lep ae zan^ izplafa P°zabiti na u staro nevšečnost in zamero še največjega pomena bi bilo ' da bi končno izginila nasprot-a med našimi društvi ter se u-1(lic,lila lepemu in koristnemu sode Povedati se kakšni mali osebni K««. w e nekoliko dobre volje je treba, Poj de. n b0 kaj dobre volje? Ljudske čete so prešle v protinapad Largo Caballero je dal ukaz za ofenzivo, ki je obrodila uspehe - južno od Madrida je ljudska milica potisnila upornike nazaj - Vmešavanje tujih vlasti v državljansko Zadnje tedne je izgledalo, da dogodki v Španiji naglo dozorevajo in sicer nič kaj ugodno za vlado in ljudsko fronto. Uporniki, dobro preskrbljeni z najbolj modernimi vojnimi sredstvi, ki so jih prejeli iz Nemčije in Italije, so sprožili močno o-fenzivo južno od Madrida, beležili uspeh za uspehom ter se že tako zelo približali glavnemu mestu, da bi ga bili lahko obstreljevali s topovi. Ljudska vojska se je stalno umikala pred pritiskom in širile so se vesti, da namerava vlada prenesti svoj sedež v Barcelono, ka mor je bil že odpotoval predsednik Azana; tuji časopisni poročevalci .so razlagali, da/ slaba kaže in da Madrid ne bo mogel vzdržati navala upornikov. — Vstaško letalstvo je Madridča-nom razkazovalo svojo moč: tako je na primer v soboto kar 82 letal krožilo nad mestom ter obsipavalo ulice z letaki, v katerih je general Franco pozival prebivalstvo, naj se ne upira fašistični vojski, ker da bo sicer huda predla. Tudi drugod niso vladne čete imele preveč sreče. Kakor v To-ledu. tako se je tudi v Oviedu zgodilo, da so uporni oddelki prišli na pomoč obleganim vsta-šem, katerih postojanke so astu rijski rudarji ljuto naskakovali celih trinajst tednov. Tu pa u-porniki le niso dosegli tako velikega uspeha, kakor v Toledu, marveč se rudarji v nekaterih oviedskih okrajih še vedno drže in bi jejo se zelo krvavi boji. Ko je že izgledalo, da bo vlada morala prepustiti revolucio-narcern tako važno, pred vsem v moralnem pogledu nad vse važno postojanko, kakršna je zanjo Madrid, je v četrtek prišlo nenadoma do preokreta. Predsednik vlade in vrhovni vodja ljudske vojske je dal povelje za protinapad. V povelju je rečeno, med drugim : "Tekom svojega napornega pohoda proti Madridu, so fašistične tolpe zgubile svojo energijo in opešale so jim moči. Napočila je ura, da jim zadamo smrtni udarec. Dočim izdajalci krvavijo in izgubljajo svojo na vojno padalno moč, so se naše čete bolj strnile in je tudi njihovo število naraslo. Naša napadalna sila neprestano-narašča. Trenutno razpolagamo z orjaškimi motoriziranimi bojnimi sredstvi — imamo tanke in silno zračno brodovje. Tovariši! Danes, v ranih jutranjih urah, bodo topovi in oklopni vlaki otvorili o- jev, ki so jih bili zasedli v zadnjih tednih, so morali prepustiti ljudski vojski; tako Torre-jón de la Calzada, Torrejón de Velazco, Grinon in Seseno, nedaleč od Madrida. V Torrejó-nu de Velazco so vladne čete zasegle 15.000 italijanskih pušk ki jih revolucionara niso utegnili odnesti s seboj. nejo ter opomorejo od teh prvih udarcev, ki so nanje gotovo tem bolj demoralizirujoče vplivali, ker so se bili revolucionara navadili na razmeroma lahke in neprestane uspehe. V Španiji pa se ne bije samo boj med ljudmi iste krvi in istega jezika; bijeta se tam tudi dva velika tabora, v katera se je zadnje čase začela deliti Evropa. Rusija obdolžuje fašistič- Tekom svojega prodiranja proti Ma nam vladnih pristašev, ki so s stro 1 dridu, so se vstažke čete morale bo riti mnogo krat proti malim skupi-jnicami in drugim orožjem zadrževa li uporniški naval ter s tem omogo- čili vladi, da se je polagoma pripravila za odločilni boj genj proti sovražniku, nakar bo letalstvo izvršilo napad, kateremu se bodo pozneje pridružili e tanki in, končno, bodo čete dobile povelje za naskok, ki naj sovražnika uniči. Ljudstvo bo kaznovalo izdajalce. Vaše žene, sestre in otroci, ki bi bili sicer postali žrtve, bodo rešeni. Naprej, sinovi delavskega ljudstva!" Kakor je bilo napovedano v tem povelju, tako se je tudi zgodilo. Še prej so vladna letala obstreljevala več vstaških letališč, uničila mnogo avionov in hangarjev. Podpirane od tankov in letal, so vladne čete prešle zjutraj v silovit napad, ki ga revolucionar ci niso mogli vzdržati. Več kra- * ^T * -fr * & Vprašanje je sedaj, ali se bo ne države — Italijo, Nemčijo, Angleški kralj Edvard, o čegar obi sku s Dalmaciji še sedaj mnogo pišejo, je v karakteristični noši posetil mesto Balmoral vladna ofenziva nadaljjevala in kakšne uspehe bo imela. Ljdska vojska, ki je bila od začetka državljanske vojne dalje slabo preskrbljena z modernimi bojnimi sredstvi, je dobila baje v zadnjem času mnogo letal, tankov in oklopnih avtomobilov iz Rusije in nekaterih drugih držav in izgleda, da se je njen položaj v tem pogledu izboljšal Res je tudi, kakor je rečeno v Caballerovem povelju, da so revolucionara zgubili mnogo mož in mnogo svoje napadalnosti na svojem prodiranju proti Madridu, ker so tudi v manjših krajih naleta vali na odpor krajevnih pristašev ljudske fronte, ki so zadrževali njihovo prodiranje. S tem je bilo madridski vladi omogočeno, da je vsaj delo ma izvežbala in militarizirala ljudsko vojsko. Ta vojska je sedaj prešla še povsem sveža v napad, dočim imajo revolucionara že dobre tri mesece bojev za seboj. Seveda ni naš namen, da bi karkoli skušali prerokovati, ker je to sila nehvaležen posel. Gotovo pa je, da utegne sedanja vladna ofenziva postati odločilna, če je bila skrbno pripravljena in če ljudska vojska ne bo dopustila vstašem, da si oddah- Letalska nesreča pri manevrih V pokrajinah Córdobi in San Luísy ima argentinska vojska letos velike vežbe, pri katerih sodelujejo tudi motorizirani oddelki in letalstvo. Na raziskovalnem poletu sta se smrtno ponesrečila, v bližini Achi-raaa, dva mlada pilota: 27-letni A-lejandro Fernčndez in 22-letni Nor-berto Núnez, ko se je njun avion pri manevriranju raztreščil. Trupli ponesrečencev so prepeljali v Buenos Aires, kjer so ju v četrtek pokopali z vojaškimi častmi. Portugalsko, da podpirajo vsta-še, pa je zato sklenila, da bo še sama pošiljala na Špansko o-rožje in municijo za vladne čete. Več ruskih ladij, natovorje-nih z živežem, orožjem in razstrelivi, jc na poti proti španskim pristaniščem in nekatere že izkrcuje v Barceloni in drugih lukah. Iz Madrida so celo že uradno javili, da so dobili iz Rusije letala in tanke. Na drugi strani pa prejemajo vstaši že od prvih dni vojne dalje, izdatno pomoč, predvsem od Nem cev in Italijanov. Zadnje dni so listi celo poročali, da so prišli v španske vode italijanski in nemški podmorniki, ki bodo baje blokirali katalonsko obal. Vse to je kaj nevarna igra, ki prav lahko sproži v Evropi usod no iskro. In položaj je še bolj kočljiv, ker dve veliki evropski vlasti — Francija in Anglija — cincarita in se ne moreta odločiti ne za en tabor ne za drugi. In zato druge države le še bolj netijo ogenj v Španiji. V Parizu in Londonu so si nadeli vlogo posredovalcev in pomirjevalcev; preprečiti hočejo, vsaj za sedaj, izbruh evropske vojne, za katero se velike in male države že dolga leta pripravljajo in o kateri mnogi govore, da se z neizogibno usodnostjo vsak teden bolj približuje Temno je na obzorju, a temno je bilo v Evropi že več krat v povojni dobi, pa so iznenada zapihljale miroljubne sapice, ki so nevihto pregnale. Ali jo bodo tudi ta krat? Iz Rima namreč javljajo, da bo od tam kmalu začela veti takšna sapica. Mussolini, ki je pred nekaj dnevi govoril, da bo svetu ponudil oljčno vejico, ki je zrastla med 8 milijoni bajonet, pripravlja nov mirovni načrt za Evropo. RAZNE VESTI Nemčija je priznala vključitev A-besinije v "italijanski imperij", česar doslej nobena druga država ni storila. V zameno je Italija menda obljubila, da bo podpirala nemške zahteve po kolonijah. Sploh je postalo sodelovanje med Berlinom in Rimom precej tesno, odkar je na Španskem izbruhnila državljanska vojna. 5.400 milijonov dolarjev stare zlate veljave je šlo lani za oboroževanje na vsem svetu. Toliko denarja doslej še nobeno leto ni bilo potrošenega v vojne svrhe. Leta 1913, t. j. tik pred izbruhom svetovne vojne, so znašali izdatki za oboroževanje vkupno manj ko polovico lanskih — namreč: 2.500 milijonov dolarjev. Silne viharje so imeli pretekle dni na Angleškem; ponekod je veter divjal z brzino 150 km na uro, t. j. približno tako, kakor tržaška burja, ko je najbolj korajžna in marsikatero streho odnese. Viharji so povzročili ogromno škodo, pa tudi več mrtvih in mnogo ranjenih. 47.596.313 rublov so nabrali v Rusiji v pomoč španskim materam in otrokom. V Baldwinovi vladi so se izvršile nekatere spremembe. Za poljedelskega ministra je bil imenovan Mr. Morrison, njegov prednik Elliot pa je prevzel posle državnega tajnika za škotsko. V bližini Addis Abebe so se pretekle dni spet tepli; dedžak Fikre-Mariam je bil zbral večjo skupino vojščakov ter začel strašiti Italijane v neposredni bližini glavneiga mesta. Močni vojski, pod vodstvom gen. Mariottija, se je posrečilo odstraniti nevarnost. V bojih je padel tudi navedeni abesinski vodja. Težke obsodbe je izreklo sodišče proti inženerjem, ki so vodili grad-zjo berlinske podzemeljske železnice in ki so bili odgovorni za težko nesrečo, ki je lani povzročila 19 človeških žrtev. Najhujša kazen je zadela inž. Hoffmanna, ki je dobil 54 let ječe. Argentinskega zunanjega ministra dr. Saavedro Lamasa je odlikoval predsednik francoske republike z velikim križem častne legije. G. Saavedra Lamas, ki je letos vodil občni zbor Zveze narodov, je prispel pretekle dni v London, kjer so ga tudi zelo lepo sprejeli. Včeraj je bil od angleškega kralja povabljen na kosilo. Zastopniki Argentinije v Madridu si prizadevajo, da bi spravili na varno veliko število žensk in otrok, ki so se zatekli, ob izbruhu revolucije, v argentinsko poslaništvo. —• — Madridska vlada je privolila in Francija je bila pripravljena dati na razpolago avione za prevoz. Pa so revolucionarci iz Burgosa sporočili, da ne morejo jamčiti za nedotakljivost francoskih letal. Portugalska je prekinila diploma-tične odnošaje z madridsko vlado in njenemu zgledu bo sledila menda tudi Italija, ki namerava baje priznati Francovo revolucionarno vlado. Romunski kralj Karol se mudi v Pragi, kamor je prišel v obiske k predsedniku republike. Na zadnji konferenci v Bratislavi je bilo namreč sklenjeno, da se bodo odslej vrhovni predstavniki Male antante pogosteje obiskovali. štirinajsto obletnico pohoda na Rim so praznovali 28. t. m. po vsej Italiji z raznimi ceremonijami. Mussolini se je pohvalil, da je ustvaril imperij ter je zagotovil, da ga bodo Italijani branili do zadnje kaplje krvi. Stnut 2 NOVI LIST ARGENTINSKE VESTI Koliko prebivalcev šteje Buenos Aires Pretekli teden se je izvršilo v glavnem mestu republike štetje pre Toivalstva. Tisoči občinskih nameščencev so v petek pobrali po hišah izpolnjene pole, na podlagi katerih so brž ugotovili, da ima Buenos Airea samo 2.388.645 prebivalcev. Argentinski rodoljubi, ki so računali, da bo štetje vrglo" okrogle tri mi-lijončke prebivalcev, je pomenila ta ugotovitev neljubo presenečenje. Pa se tolažijo s tem, da štetje nikakor ne daje prave slike o resničnem pomenu in dejanski važnosti velikega mesta ob Plati. In to je v marsičem res. Tudi če ne vpoštevamo, da so mnogi tisoči izbegnili štetju, česar bi tudi s še boljšo organizacijo gotovo ne bilo mogoče preprečiti, je treba priznati, da pri štetju niso bili vključeni oni sto in sto tisoči delavcev in uradnikov, ki se vsako jutro stekajo v mesto iz bližnje o-kolice in ki torej tvorijo prav za prav tudi en del stalnega prebivalstva buenosaireške občine. In pravijo dalje, da se mesto nikakor ne končava tam, kjer so občinske meje, marveč da so sestavni deli mesta tudi Avellaneda, San Martín, Vicente López itd., dasi spadajo — upravno — v pokrajino. Seveda — takšna in podobna modrovanja ne spremenijo številk, ki kažejo, da mejah buenosaireške občine ne živi niti dva in pol milijona duš ter da se bile dosedanje kalkulacije preveč optimistične. X/J KROJACNICA IN TRGOVINA Velika izbera vsakovrstnih vzorcev in poletnega blaga, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin. Sebestian Mozetič O sorto 5025 — Bs. Aires (Paternal) Nova Slovenska Gostilna "Gruta de Postumia" Dobra postrežba, čisti in zračni prostori, zmern« cene. — Rojakom se toplo priporočata za obisk lastnika Ivan Gašperšič tn Ludvik Dekleva A V» FOREST 621 — CHACARITA. Priseljevanje Radi brezposelnosti, slabih zasluž kov in drugih nadlog, ki so tudi v Argentiniji pritiskale tekom krize v zadnjih letih prav močno, se je bil skoro popolnoma ustavil pritok novih priseljencev iz evropskih in drugih dežel. V zadnjem času se je začel položaj nekoliko boljšati in tudi dotok novih priseljencev, ki je za časa krize stalno padal, sedaj nekoliko nai-ašča. Tekom prvih devet mesecev t. 1. je prišlo v Argentinijo vsega 33.172 novih priseljencev, t. j. 4.063 več nego lani v istem času. Koze v Gualeguayu V Gualeguayu, pokr. Entre Ríos, je začala razsajati strašna nalezljiva bolezen — koze, kateri je podleglo že več oseb. Dan za dnem zbolijo novi. Zdravstvene komisije si prizadevajo na vse načine, da bi preprečile nadaljnje širjenje koz. — Vse šole, cerkve, kavarne in drugi javni lokali so zaprti in tretji konjeniški polk je zastražil vsa izhodišča, ki vodijo iz mesta, da bi kdo ne zanesel bolezen še drugam. — Zdravstvena oblast je sklenila, da se morajo cepiti vse osebe, ki žive v Gualeguayu; zdravniki hodijo od hiše do hiše in cepijo prebivalce. To delo opravljajo tudi ponoči. Češkoslovaški narodni praznik Bratki češkoslovaški narod je te dni proslavljal novo obletnico svojega osvobojenja. V sredo, 28. oktobra, je minister dr. Kaderabek spre jemal na poslaništvu čestitke članov češkoslovaške kolonije ter članov diplomatskega zbora. Čestitkam in voščilom za vedno lepši napredek bratske slovanske države se pridružujemo z vso iskrenostjo tudi mi. Povratek dr. Alvearja Bivši državni predsednik in vodja radikalske stranke dr. Alvear, ki se je mudil v Evropi, se vrne prihodnji mesec s parnikom Almeda Star. Tu bo spet prevzel vodstvo stranke, ki bo imela pri prihodnjih volitvah veliko vlogo. Tiskarski štrajk Prejšnji teden je v Buenos Airesu izbruhnil štrajk tiskarskih delavcev, ki zahtevajo izboljšanje plač. Od približno 10.000 tiskarjev jih je za stavkovalo 7.000. Kakor cela vrsta drugih listov, tako tudi "Novi list" ni mogel iziti; le dnevniki niso bili od štrajka prizadeti. Stavka se deloma še nadaljuje in obratujejo samo one tiskarne, v katerih je prišlo do sporazuma med lastniki in stavkujo-čimi. Zaradi višjih plač, ki jih morajo Bližajo se veliki prazniki: B O Z I C NO V O SV. LETO TRIJE KRALJI Ne pozabite, da se bo za te velike praznike zbrala v starem kraju Vaša družina ter se bo spomnila Vaše odsotnosti. Da jim svojo odsotnost vsaj deloma nadomestite, omogočite jim, da prežive te praznike v zadovoljstvu: pošljite jim svoje božično nakazilo, in sicer, kakor doslej, potom zavoda Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. N. Alem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149 59 sedaj plačevati delavstvu, in pa ker so se zvišale tudi cene papirju ter materialu, so vse tiskarne zvišale tu di cene, Z^to bomo tudi mi primora-ni zvišati 'naročnino od 5 na 6 pesov za celo leto storili pa bomo to šele pričenši z letom 1937, dasi smo morali že to številko dražje plačati. Za zamudnike in takšne, ki se nameravajo na novo naročiti, je torej lepa prilika, da-plačajo list še po sedanji nizki ceni. če se prijavi še nekoliko novih naročnikov, poleg opih, ki so se prijavili v zadnjih tednih, bomo v bodoče izdajali list vsak teden in ne bomo preskakovali "pete sobote". Prijatelje vljudno prosimo, da nekoliko poagitirajo, da to namero mogli izvršiti. Srebrna maša g. D1. Doktoriča G. David/Doktorič, kateri je pred nedavnim prišel med nas kot dopisnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, je obhajal v nedeljo, 18. oktobra, 25-letnico svojega posvečenja, pa se je ta izredni jubilej proslavil v naši naselbini na res lep način. Predpoldne, ob. 3 0., je bila slavnostna sv. maša z lepim síovénskim petjem v cerkvi na avenidi del Cam po. Udeležba pri tej službi božji je bila velika navzočni so bili tudi zastopniki naših tukajšnjih oblastev in pa delegatje raznih izseljenskih organizacij. V dvorani istega zavoda, na avdi del Campo, se je vršilo nato prijateljsko kosilo, pri katerem so razni gospodje proslavili v svojih govorih ta izredni jubilej, podčrtali zasluge, ki si jih je gospod slavlje-nec pridobil kot dolgoletni javni delavec med našim narodom; želeli so mu še mnogo uspehov in zadoščenj in pa, da bi čil in zdrav praznoval tudi še 50-letnico svojega mašnjškega posvečenja. G. Doktorič se je vsem zahvalil z lepimi besedami; dejal je med drugim, da hvaležno sprejema tudi voščila glede petdesetletnice, vendar pa, da ima v tem pogledu prav vročo željo: da bi svoj zlati jubilej, če mu ga Vsemogočni nakloni, praznoval na Sveti gori, tam, med narodom, med katerim je živel od svojih mladih let dalje in katerega je moral, proti svoji volji, zapustiti. Med govori in med prepevanjem naših pesmi, so minevale ure na tej lepi slavnosti, ki bo ostala udeležencem trajno v spominu. Uradne ure: od 8,30 do 19., ob sobotah pa do 12.30. Zahvala Dragi rojaki! Beseda je prešibka, da bi se Vam tu mogel zahvaliti za veliki dokaz ljubezni, ki ste mi jo pokazali ob moji petindvajseitletnici mašništva. Ni bil to samo moj praznik, bil je to praznik naše celotne družine, naše ljubezni. Torej ne samo, da se nisem varal, ko sem pričakoval, da me sprejmete tu, v tujini, kot prijatelja, prepričali ste me, da ste mi še Več ko prijatelji: da sem prišel med rodne brate. Naj ponovim v zahvalo in povdarim še en krat samo to: še bolj si bom prizadeval, da bo tudi meni v vsem mojem delovanju med Vami geslo "Sveta gora" to veliko geslo našega življenja, na šega trpljenja in našega hrepenenja. Bog plačaj! v David Doktorič. Himen V soboto, 24. oktobra, sta se poročila rojak Rudolf Leban, iz Gorice, in gčna. Marija Križmančič, doma iz Trsta. G. R. Leban je našim izseljencem dobro znan po svoji "Učni knjigi španskega jezika", ki jo je izdal 1928. v Buenos Airesu in iz katere jé večina naših priseljencev črpala svojo prvo kasteljansko učenost. Svatba je bila v "Taboru" in udeležilo se je je prav mnogo sorodnikov, znancev in prijateljev, čestitamo in voščimoobilosreče. Poroka Danes se poročita rojak Mirko Peljhan, bivši upravnik' "Duhovnega življenja" ter član uprave "Slovenskega tednika", doma iz Ljublja ne, in pa gčna. Slavica TJšaj, iz Raven pri črnicah na Vipavskem. Mlademu paru iskreno čestitamo in voščimo kar največ sreče v novem stanu. IZ CORDOBE Društvo Iskra Sporočamo vsem slovenskim in hrvatskim izseljencem, da priredi D. K. D. "Iskra" v Córdobi svojo prvo pomladansko veselico dne 8. no vembra v Ukrajinski dvorani, ul. 82 štev. 1533, Barrio Inglés. Začetek točno ob 4. popoldne. Spoved obsega naslednje točke: 1. Otvoritev (godba) 2. "Moje poljane" (deklamacija) 3. "Juventud" (deklamacija) 4. "V pristanišču" (igrokaz v enem dejanju) 5. "Non sirviam" (deklamacija) Po končanem sporedu prosta zaba va, šaljiva pošta, srečkanje in ples do polnoči. Prireditev se vrši ob vsa kem vremenu. Svira dobroznani češki orkester. K obilni udeležbi vljud no vabi Odbor. Iz Rosaría Nenavaden obisk Nahaja se med nami č. gospod Jožef Kastelic, izseljenski duhovnik, kateri se želi seznaniti z vsemi našimi izseljenci tU, v Rosariu, in o-kolici. Že prve dni bivanja med nami je g. Kastelic obiskal'več okrajev našega mesta, kjer je slišal, da se nahajajo naši ljudje. Vsakomur, ki bi želel govoriti z njim, je g. Kaste-licina razpolago; nahaja se v cerkvi na Alberdi. * Dne 25. t. m. smo imeli v Rosariu prvi krat sv. mašo, darovano po slovenskem duhovniku g. Kastelicu, in sicer v kapeli naših šolskih sester (ul. Córdoba 1646); službe božje so se udeležili podkonzul g. Branke Rubeša, več naših mož, žena, fantov in deklet. * Na praznik Vseh Svetih, dne 1. nov., bo g. Kastelic daroval sv. mašo ob 9. in pol zjutraj, prav tako v kapeli naši,h šolskih sester (Córdoba 1646). Udeležimo se je v čim večjem številu, da počastimo tudi spomin onih, ki so odšli v večnost. Izseljenec. Predavanje V nedeljo, 18. t. m., je predaval v "Taboru" g. Josip Novinc o argentinskem meničnem pravu; obraz ložil je glavne določbe zakona ter povedal, iz izkušnje, kako mnogo krat ljudje, in tudi naši, v lastno škodo nasedajo, ko imajo opravka z menicami. Dejal je, da je v konkretnih slučajih vselej na razpolago, s pojasnili in nasveti, kateremukoli rojaku, ki se v takšni zadevi obrne nanj naravnost, ali potom društva, ali potom Novega lista. Dasi je bil dan hudo vroč, je bila udeležba pri predavanju precejšnja, pozneje pa se je nabralo kar mnogo ljudi. Obiskal je društvo tudi jubilant g. Doktorič ter imel lep govor. Jutri, 1. novembra, se bo začela vrsta predavanj o Argentiniji; otvo ril jo bo dr. V. Kjuder s kratkim pregledom zgodovine te naše druge domovine. Začetek ob 5t popoldne. Po predavanju družabna zabava. — Vstop priast. — Odbor. Štorklja V družini rojaka Ivana Bratoža, iz dobrave pri Št. Vidu, se je oglasila pretekle dni štorklja; njegovi ženi Mariji, ki je doma iz Razorij pri ftt. Vidu, je prinesla deklico, katero so krstili za Marto. Čestitamo! Listnica upravništva M. N., J. L, A. P. in mnogi drugi: Lista prejšnji teden niste dobili, ker radi štrajka ni mogel iziti. — Podrobneje v notici "Tiskarski štrajk" na tej strani. A. P.: Knjigo dr. čermelja Vam pošljemo. Nekateri, ki se delajo gluhe za vse opomine, prejmejo samo še to številko, če se do prihodnje ne premislijo. Delovanje Izseljenske zaščite Tekom meseca septembra 1936 je posetilo urad Jugoslovanske izseljenske zaščite vsega 206 oseb: 89 jih je prišlo zaradi priporočil, 14 za razne informacije, posredovanja itd. 8 za zdravniško pomoč, 71 za podporo, prehrano, prenočišče in dr., G pa je bilo delodajalcev. Zaščiti je bilo ponudeno delo za 63 oseb: 21 sobaric in kuharic, 11 težakov, 3 mehanike, 1 šoferja, 1 nikelirarja, 6 razprodajalcev, 2 mizarja, 1 tapecirja, 1 zidarja, 5 "ar-madorjev" in 5 "pasahilos" za tekstilno tovarno, 1 fotografa, 2 mizarje za železobeton, 1 nočnega čuvaja, 1 keramičarja in 1 bolniškega strežnika. Zaščita je zaposlila vsega 19 oseb, porazdelila je 10.40 pesov v malih podporah, 48 bonov za kosilo, 9 za večerjo, prenočišče in zajtrk. Prejela je 34, odposlala pa 302 dopisa oz. okrožnici. Urad Izseljenske zaščite se nahaja na ul. Bolívar 314, II. nadstr., soba štev. 27. štev. telefona je: U. T. 33-9905. Prireditve in zabavee V nedeljo, 8. novembra, priredi G. P. D. S. v Villi Devoto, v svojih prostorih ul. Simbron 5148, družabno aabavo, ki se bo pričela ob 4. popoldne, člane in prijatelje druš tva vljudno vabi odbor. V soboto, 14. novembra, uprizori "Tabor" v svojih prostorih na Pa-ternalu (Paz Soldán 4924) lepo spevoigro v enem dejanju "Srce in denar", katera je lani vsem zelo ugajala, ko je šla prvi krat na oder. — Spored prireditve obsega, poleg navedene igre, še deklamacije, kuplet in pevske točke. Začetek ob 9. zvečer; vstopnina: prostovoljni prispevki. Cenjene rojakinje in rojaki so vljudno vabljeni na ta večer, ki obeta biti prav lep. Odbor. S. P. D. I. je imelo 25. oktobra večjo prireditev v dvorani ul. Alsina 2832. Spored je obsegal več pevskih točk, deklamacije ter igro "Rožmarin". Prireditvi je prisostvoval tudi g. odpravnik poslov B. Stojanovič Objave Kr. Poslanstva Charcas 1705 Buenos Aires Spodaj navedeni izseljenci se pozivajo, da se javijo kr. poslaništvu v Buenos Airesu zaradi zadev, ki se jih tičejo; rojaki, ki bi vedeli za ka terega izmed spodaj navedenih, so naprošeni, da sporočijo njegov naslov. Ernan Pavle, rojen 1. 1898 v Apa-tinu (P. br. 1709). Radoslav Nikolič, iz Duboke, srez Belički (P. br. 521). Gašo Goveradica, iz Negotina (P. br. 733) Anton Pisačič, star 47 let, iz Zagreba. Prej je živel v Berissu, odkoder je odšel v Chaco (P., br. 1579) Aleksander Žderič pok. Ivana, iz Rogotina, srez Metkovič (P. br. 1691) Vladimir Budinič, rojen v Toco-pilla, Chile, ki se je izkrcal v Buenos Airesu s parnika "Federico Gla vic" (P. br. 2502). Petar Vujičič, iz Baošiča, Boka Kotorska (P. br. 62). Djokič Rarlislav, star 50 let, iz Bačine srez Temničski; v Ameriko je prišel leta -912 (P. br. 3423). Andreas Müller (P. br. 2103). Jožef Planta, rojen 1895, iz Bre zoviee, pristojen v Vinovas hštev. 32, občina Šmihel-Stopiče, srez Novo mesto. Gre se za stvar, ki je zelo važna za njegove interese (P. br. 3467). Ivan Obradovié pok. Nikole, iz Dobranje, srez Metkovič (P. br. 2794). Veljan Petrovič, iz sela Lažeca, srez Bitoljski (P. br. 2478). Franz Maurer, iz Vinkovca (P. br. 3542). Vinko Domjan, iz Omišalja, na Krku (P. br. 3295). Miarti'n Majer, iz kraja Srpski Mi-letič (P. br. 3337). Damjan Stevan, rojen 1877. 1. v č.rišnevu, srez Prilep, Vardarska banovina (P. br. 3634). * Izseljenci, katerim je znano, kje se je rodil Franjo Soje, ki je umrl v Bahiji Blanki ali okolici, i>-0o, s katero je kmete začasno jčitna pred upniki, kmetska za-'ta pa nikakor ni pomenila konč-6 rešitve perečega vprašanja kmet % lolgov, marveč je takšno reši-tv samo zavlačevala. || (lan j a vlada je sklenila urediti 1 vprašanje en krat za vselej. Iz-■'ala je načrt, po katerem naj se kmetski dolg zniža za 25 od svojem: da se pogajali ne bodo, dokler delavstvo ne izprazni tovaren. Iz kranjskih tvornic so delavce izgnali varnostni, organi,-v Škof ji loki pa so se delavci sami umaknili in tako izgleda, da bo spor sedaj v kratkem' rešen. V Kranju traja stavka od druge polóvicé avgusta dalje. prigoda jugoslovan skega parnika Earnilj "Sud", last .jugoslovanske družbe. Oceani^, se je pred dnevi vračal domov mimo Gibraltarja. Tu ga je; poridči ;iienad0ma u-stavila španska vojna ladja in zahtevala, naj'pove kapitan» kako je ladji ime. Kapetan jé povedal, a španska .ladja se iii umaknila od nje. Plula je tesno jpb nji in par-nik "Sud'" jie bil njen ujetnik; šele z jutrom jé ^španska vojna lad^ja pustila paš parnik,. ker se je njen kapitan prepričal* da. ne gre za špansko trgovsko ladjo, ki ji je tudi nekako "Sud" ime jñ se je priključila upornikom. drugih 25 od sto pa naj se od- \ t>| ki bodo nosile 3 od sto obres-' Preostala polovica dolgov bo pla-'|vf Državni agrarni banki v do-deset do dvajset let in obrestna /ra za ta del dolga gre od nič do °d sto. Načrt je sila važen in bo gotovo 'ftenil ozdravljenje kmetijstva, če izvede tako, kakor si ga je vlada 4rH i s 1 i 1 a. Z razbremenitvijo kme^ ' bi se odstranila ena glavnih o-'r za lepši gospodarski razvoj na-; domovine. Klovni spor v tekstilni industriji ^()i'očali smo že o štrajku, ki so Proglasili tekstilni delavci v Kra A škofjeloki, Mariboru in drugod. ^katerih podjetjih je prišlo kma- , io sporazuma, v Kranju pa delo- ^alci niso hoteli začeti pogajanj, f so delavci zasedli tovarne. V . °r je posegla banovinska oblast; 11 dr. Natlačen je objavil posebno Nbo, s katero je skušal vplivati na , avstvo in na gospodarje, da bi 't | 'ažje dosegel sporazum. Podjet-*e je pozval, naj začnejo s poga- ni Ji» a Podjetniki so vztrajali pri i» Expreso „G0RIZIA Najstarejše prevozno podjetje mesto in na vse strani dežele. Zmerni; cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 T. 54 Darwin 5172 in 2094 SAMOMOR RAVNATELJA LJUBLJANSKE ŽENSKE GIMNAZIJE Rávnatélja ljubljanske' méstne gimnazijce Antona jiiga so našli mrl* vega v gozdu blizu Goričan pri Med vodah. Tri tedne.prej je bil izginil iz Ljubljane' in je izginila vsaka sled za njim. Sedaj ,se je izkazalo, da se je obesil; vrv se je bila že pretrgala in truplo, ki je že razpadalo, jé ležalo v goščavi pod drevesom. Poleg so našli listek^ na katerega je bil ravnatelj napisal, naj ga pokopljejo tam, kjer so ga našli, in sicer cerkveno. Po rodu je bil raVnatelj Jug. iz Št. Vida,pri Gelju, kjer je bil rojen leta 1881, gimnazijo je študiral v i Celju, filozofijo na Dunaju in v Pragi.''Leta 1908 je dobil profesorsko službo v Ljubljani na ličeju, kjer je ostal vse do zadnjega, mnogo let kot ravhatfifj/Ze' od mladega Se je pridružil;lS^tfiŠle int liberalcem, bil aktiven; v''if^ii^straTikarskem življenju, bil več let predsednik Z,veze kulturnih društev itd. Toda zadnje čase "so i>ite menila te zveze prekinjene, doživel: pa jé ravnatelj Jug zadnja leta'tudi mnogo težkega in mnogo razočaranja, tako v zasebnem kot javnem življenj«; kar mu je zagrertilo živijerijé najbolj pa ga je mestna občina uvedla o njegovem poslovanju, ker so še širile govorice, da ha gimnaziji ni vse v redu. Dasr se - je bHa;" preiskava šele začela, je to vplival^, na Juga porazno) kakor'zatrjujejo njegovi prijatelji in izpričuje tudi njegova žalostna smrt. DRAG OGENJ Nenavadna smola' še'-je primerila služkinji Barici Knežifce\« v vasi Grgurovcih pri Križevcih, ki je bila uslužbena pri bogati kmetici Anki Novakovi. Novakova je nedavno skrila celih sedem tisočakov v bankovcih med star ' časopisni papir, ker se jé bala, da bi jo utegnili tatovi oropati. Barica je' pa nekega jutra slučajno sejala Yá'yno po tem papirju, da podkuri Tn skuha zajut-rek. Bogata kmetica je pa šele naslednji dan opazila bridko izgubo. FOTO "DOCE SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO R A D A L J Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 In 1407 D. Sud U. T. 22—8327 Moderno zdravilišče Talcahuano 1060 Buenos Aires V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje ni v redu. Nažli boste v tem zdravilišču specilizira ne zdravnike in najmodernejše zdravniš ke naprave. Upravitelj naš rojak dr. K. VELJANOVIC !/tvOfi ■■.•»,•,' i- ■•". Sprejemamo/'ibplntke v p.opolno oskrbo in sicer po jako zmernih cenah. Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse ženske bolezni , in-' kozmetiko. VESTI S PRIMORSKEGA Strašna nesreča v Brjah pri Rihemberku Strašna nesreča se je zgodila v noči med 14. in 15, sept. v hiši Alojzija Ličena v Brjah, občina Rihem-berk. Iskre iz kuhinje so zaradi močnega vetra zažgale seno, ki je bilo spravljeno na podstrešju. Zaradi hude burje je bila hiša takoj v pla-mnih, in zaradi noči je bilo gašenje zelo težavno. Oče in mati sta bila kmalu pokoncu in začela reševati, kar je bilo mogoče. Najprej sta hotela rešiti tri otroke, ki so spali v bližnji sobi. Toda prišla sta prepozno, ker je bila soba že vsa v plamenu in nista mogla na noben način rešiti otrok, ki so v silnih mukah živi zgoreli, med tem ko so bili vsi poskusi staršev zaman. Zaradi hitrega širjenja požara sta komaj rešila ostala dva otroka s tem, da sta skočila skozi okno. Na mesto nesreče so prišle takoj oblasti iz Gorice. Prišel je tudi prefekt, ki je tolažil obupane starše. Dal jim je za prvo silo nekaj denarja. Odredil je, da bo nesrečna družina stanovala v sosedni hiši, kjer so dobili stanovanje zastonj. Preganjanje slovenskega jezika v cerkvi Poročali smo prejšnji teden, da so politične oblasti v Trstu spet dovolile rabo slovenskega jezika v cerkvah ; to popuščanje je baje v zvezi z odločno spomenico, ki so jo slovenski verniki poslali naravnost papežu v Rim. Ni pa mogoče vedeti, koliko časa bo ta koncesija obveljala, kajti našli so se italijanski duhovniki, ki so vložili protest proti zopetni rabi slovenskega jezika v cerkvah, V Gorici ni doslej nikakih spre-memg. Prefekt je slovenski jezik v crkvah prepovedal in ko sta se žup-nik^|s.tplne cerkve in pa cerkve sv. Ignacija pritožila pri nadškofu Mar gottiju, jima je ta izjavil, da ne more ničesar storiti, ker se gre za višjo silo, kateri se je treba pokoriti. Značilen za razmere, ki vladajo v naših krajih, je tudi incident, ki se je dogodil 23. avgusta na božji poti v Barbanu. Tega dne so slovenski ribiči in kmetje iz Sv. Križa in Nabrežine romali z ladjami v Barban, kakor, imajo navado vsako leto. V svetišču so hoteli po starem običaju zapeti pobožno pesem v sloven skem jeziku. Pa je prihitel kapucin in to preprečil, češ da v cerkvi on ukazuje in da tujega petja ne dovoli. Nič niso pomagali protesti in so morali romarji cerkev zapustiti. Cerkev v italijanskih barvah V Vodicah, v Istri, so pred približno enim letom začeli zbirati prispevke za popravo domače cerkve; o-brnili -so se tudi na občino, naj bi pomagala, pa niso občinski mogotci hoteli slišati na tisto uho. Ko so se prebivalci končno odločili, da začnejo na lastno roko z delom, se je pa občinski načelnik brž oglasil: ukazal je, da morajo notranjščino cerkve prepleskati z zeleno, belo in rdečo barvo, t. j. z bar vami italijanske zastave. Ko so ljudje začeli godrnjati, da je cerkev za molitev, ne pa za politiko, je občina poslala starejšini Josipu Ribariču pi smo, v katerem ukazuje, da se mora cerkev, ne samo od znotraj, marveč tudi od zunaj pobarviti z italijanskimi barvami... Mrzlično utrjevanje meje Z vprav mrzlično naglico utrjujejo Italijani obmejni pas med Idrijo; skoro vsak dan prihajajo novi delavci iz južnih pokrajin. Vsi ti dp-lavci so pod strogim nadzorstvom ter se ne smejo mešati z domačim prehivalstvom. Od Idrije pa do obmejne vasice Medvedje brdo, so ob cesti nagromadene velike količine gradbenega materiala. Pri Gorah nad Idrijo so napelja li žično vzpenjačo, ki bo služila za hitrejše prevažanje materiala, pa je po tem dejstvu sklepati, da se jim z gradnjo utrdb izredno mudi. Gradijo kaverne, predore, podzemne stolpe za topove in druge objekte. Vse kaže, da je v načrtu zgraditev močnega in povsem modernega obrambnega pasu in vse do meje bodo napeljali tudi elektriko iz centrale na Marofu pri Spodnji Idriji. Kmetje ob meji so ponekod popolnoma obdani od utrdb in odrezani od sveta. Tujcem, pa tudi naj-bližnjim sosedom, je zabranjen dohod do kmetij, ki se- nahajajo sredi utrdb, in lastniki "sami so pod najstrožjim nadzorstvom, ker se oblasti boje, da ne bi kdo preveč videl, slišal ali govoril. V vseh javnih lokalih, posebno v trgovinah in gostilnah, pa tudi kjerkoli je zbranih več oseb, je strogo prepovedano govoriti v jeziku, ki ni italijanski. Naše ljudi ob meji so s temi naredbami pripravili ob najelementarnejšo svobodo. V obmejnem pasu se vršijo tudi pogoste aretacije. Tako sta bila v zadnjem času aretirana v Medvedjem brdu kmeta Josip Leskovec in Josip Cigale. Osumili so ju, da sta nezanesljiva, zlasti še, ker sta i-mela obmejne prelaznice. Kam so ju odpeljali, za sedaj še ni znano. Kdor drugim jamo koplje. . . V Rasporu, v Istri, se je domačin gostilničar in trgovec Božič že pred leti prodal Italijanom in marsikateri naš človek je moral zaradi tega ovaduha v ječo. No, pa se je zgodilo po tisti stari prislovici, ki pravi, da kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. In tako je padel v jamo tudi Božič. Mož se je namreč ukvarjal s tihotapstvom; v Opatijo je vozil meso, na povratku pa je natovoril razno blago iz reške svobodne cone in to blago je potem z dobičkom pro dajal v svoji trgovini in gostilni. Pa so se financarji spomnili tudi nanj; 28. avgusta so mu izvršili hišno preiskavo ter našli nekoliko kilogramov jugoslovanskega tobaka — mnogo cigaret in še druge stvari. Takoj so ga aritirali, odvedli v Bu-zet in mu trgovino , ter gostilno zaprli. Pravijo, da ga bodo obsodili na globo od 200.000 lir, ki jih ne bo mo gel plačati, pa bo zato na njegovem posestvu zapel boben. Precej huda je pokora, ki ga čaka.... Knez Windischgraetz nastavlja fašiste V gozdovih_kneza Windischgraet-za so že od nekdaj delali naši ljudje ter so nekateri imeli tudi prav dobre službe; radi so jih imeli, ker so bili pošteni, vestni in delavni. Odkar se je knez preselil iz Loške doline v Bistrico, je pa začela slaba tudi za naše ljudi, katere je začel odpuščati, ker niso fašisti. Tako je bil pred nedavnim odpuščen tudi Anton Logar (.Vrbonetov), ker se ni hotel vpisati v milico. Po petnajst letih službe ga je knez odslovil brez najmanjše odpravnine. Knez Windischgraetz je po vsem svetu znan še iz časov madžarske ponarejevaliske afere, v katero je bil zapleten; mož je vnet pristaš Habsburžanov in se bori za povra-tek Karlovega sina Otona na dunajski prestol. Izkazuje pa se sedaj tudi kot vnet sodelavec italijanskih fašistov v naših krajih. Tatovi izrabljajo pritisk, ki se izvaja nad našimi ljudmi V noči med 13. in 14. sep. so tatovi v Podgradcu pri šempasu izvršili rafinirano tatvino pri Alojziji Ušajevi vdovi Toplikar. Prišli so na motornem kolesu in se predstavili za agente javne varnosti, z nalogo, da morajo nujno izvršiti preiskavo na zahtevo "višjih oblasti". Ušajeva je bila malo prestrašena in začudena, a je verjela neznancem. Prebrskali so celo hišo in se polastili 11.780 lir, 5 zlatnikov po 20 kron 2 zlatnikov po 10 kron. 3 gnjati, 5 salamov, 50 kg slanine in 1 kg surovega masla. Tako obloženi z "kom promitirajočim političnim" meterja-lom niso šli seveda na policijo, ampak izginili v noč neznano kam. Karabinerji jih zaman iščejo. PRIPOROČAJTE NOVI LIST Dvoje obsodb Od goriškega sodišča sta bila obsojena vsak na dve leti ječe Peter Črnilogar, star 23 let, doma iz Cerknega, in Franc Kofol, star 24. let ter doma iz r.epovana, ker se nista pravočasno javila k naboru. Prebivalstvo Julijske Krajine Po podatkih ljudskega štetja od 1. julija 1936, šteje Julijska Krajina vsega 980.099 duš in spada, po prebivalstvu, med štiri najmanjše italijanske krajine. Nove jugoslovanske žrtve v • Abesiniji "Istra" piše: Med žrtvami, ki so v času od 1. do 31. avgusta končale svoje mlado življenje v Abesiniji, sta tudi Hrvat Ivo Palič od Matevža, iz Oprtla, in Slovenec Angel Mi-helj od Jerneja, iz Rihemberka. O poslednje imenovanem smo že poročali. Tvrdka Fr. Hmeljak iz Lokavca pri Ajdovščini je darovala ves potrebni les za zgradbo mladinskega fašističnega letovišča. Fašistični federalni tajnik se je tvrdki zahvalil. V Stari Gori pri Gorici je zgorela hiša Francu Hrovatinu. Uničenega je precej sena in vse orodje, škode je za 25.000 lir. Požar so povzročile saje. V Medani je gorelo v sušilnici sliv pri Antonu Perosi. škode je o-krog tisoč lir. 100 albanskih mladcev je obiskalo Trst, kjer so jim fašisti naredili lep sprejem. Pripadajo napol vojaški albanski organizaciji in na čuden način pozdravljajo: z desno nogo u-darijo ob tla, istočasno položijo roko na srce in zakličejo "Rnoft!", kar bi po naše pomenilo "živijo!"; Tržačani so jih z zanimanjem gledali. Neznan zlikovec se je približal Mariji Benuličevi, ki ima trafiko na Korzu Garibaldi v Trstu, ko je baš zapirala svojo prodajalnico, ter ji je z drzno kretnjo iztrgal torbico, v kateri je bilo 6.500 lir. F. Kirn iz Čelj pri Premu je moral že biti v Abesiniji velik junak, ker je dobil ob svojem odhodu iz Etiopije 300 lir nagrade in še medaljo za nameček. Posestniku A. Malečkarju pod Pre mom je ogenj uničil hišo. V Postojni je umrl, 15. sept., posestnik in trgovec Stanko Lavren-čič, star 50 let. V Medulinu, v Istri, je preminul učitelj Mate Zuccon, star 51 let. Pred svetovno vojno je aktivno sodeloval pri borbi za pravice našega naroda v Istri. V Gorici je umrla ga. Irma Hro-vatin roj. Fliegl. Bila je soproga upokojenega poštnega uradnika Ksi sta Hrovatina. Kakor poročajo iz Ljubljane, se je na železniškem prelazu pri Tivoliju vrgel pod'vlak Lovrenc Šelovin, star 35 let, doma iz Hrenovic pri Postojni. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. Še o nesreči v Renčah V zadnji številki smo objavili krat ko vest, da je Stanislava Krpana iz Renč ubila granata, ko je slučajno zadel nanjo s krampom. Podrobnejše vesti pa kažejo, da se je nesreča zgodila nekoliko drugače. Omenjeni je našel dve granati in ju je hotel razstreliti v vojaški kaverni. V to svrho ju je postavil na ogenj. Ko je zunaj slišal pok, je mislil, da sta se obe granati razleteli in da bo lahko pobral njihove kovinaste dele. Ko pa je stopil v kaverno, je eksplodirala še druga granata in mu raztrgala ves desni del telesa. Krpan je bil v Abesiniji kot vojak, ter se je tri tedne pred svojo tragično smrtjo vrnil domov čil in zdrav. — Ker ni mogel dobiti dela, katero je bil zgubil s svojim odhodom v vojno, se je lotil nabiranja starega železa in to mu je postalo usodno. Ú * # * ti * Poravnajte naročnino! * # * v + # Policijski komisar prepovedu je slovensko cerkveno petje Tolminski policijski komisar Bic-chi, ki je že dolga leta neomejeni gospodar v Tolminu in okolici, je že večkrat poklical k sebi v urad tolminske duhovnike in jim strogo zabičal, da če ne bodo prepevali poleg slovenskih pesmi tudi italijanske, bo cerkveno petje v nadalje prepovedal. Tako je tudi pred kratkim poklical k sebi tolminskega dekana in zahteval od njega, da ukrene vse potrebno, da se preneha s prepevanjem slovenskih pesmi v cerkvi ali da prepevajo vsaj izmenoma po eno italijansko in eno slovensko pesem. Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Praqi in Bs. Airesu. z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawson", se priporoča v a »m Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182 KROJAČNICA "GORICA" ima v zalogi veliko libero poletnega blaga po izrednio nizldh. cenah. Rojakom se vljudno priporoča FRANC LEBAN Av. del Campo 1080 U. T. 59-3102 ROJAKI!! PRI 2IVCU * znani restavraciji, bosta najboljše poatreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Leipi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča. — Soba za prenočišče prenovljene in na novo opremljene. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVHC PATERNAL 0«ori« soss Umetniška kovačnica Specializirana v oknicah, meta-llčnih pročeljih, železnih vratih, vettibulih, ograjah itd. itd. Se priporoča slo venskim izseljen cem za vsa v stroko spadajoča naročila. ¡CUCIT & 1 HUMAR BOULEVARU BALLESTER 425 Villa Ballester Angel VELYANOVSKY UVOZ ZASTOPSTVA IZVOZ Edini uvoznik jugoslovanskih su~ gih gob in semen za Argentinijo in Uruguay 25 de Mayo 726 Buenos Aires U. T. 31-Retiro 3315 482348235323232353234823532302012500025302010102234853482323232300000001234823532353484823535323535348484823232323484853484823485353235323484848230201010123235323532353230202000101020000000201015301020200010001010101 m«M * NOVI LIST ZA POUK IN ZABAVO cs M _ _ , NAJBOLJ VROČ KRAJ NA SVETU Doslej je veljala za najbolj vroč kraj na svetu Massaua, eritrejsko pristanišče ob Rdečem morju. To je mesto, v katerem zaradi silne vročine skoro ni mogoče dihati. Zdaj pa je geografska družba v New Yorku opremila veliko ekspedicijo, ki je preiskala nanovo vroče predele v Ka liforniji, Indiji in Braziliji ob brego vih, Amaconke, kjer je tudi tako visoka temperatura, da ni mogoče vzdržati. Ameriška odprava je že odpotovala in doslej ugotovila, da je najbolj vroč kraj na zemlji puščava Luth v Vzhodni Perziji. Ozemlje leži 400 m nad morjem, obdajajo ga 4000 m visoke gore. Na robu te puščave leži mesto Nasradabad in tam imajo poleti normalno vročino 58 stopinj. Meteorologi, ki so v tem peklu vztrajali leto dni pod vodstvom profesorja Stratila, bodo o tem v kratkem izdali veliko poročilo za svetovno javnost. SMOKVE POSPEŠUJEJO ZDRAVJE Po zadnjih znanstvenih ugotovitvah vsebujejo presne smokve (fige) med vsemi največ vitaminov in re-dilnih snovi. Sedaj sta raziskala to stvar profesorja Smith in Hansen. Študirala sta jo v deželah, kjer so smokve prava ljudska jed. Dognala sta, da dosežejo ljudje prav v tistih delih Male Azije, kjer je podnebje najbolj nezdravo, kakor v Anatoliji, a kjer uspevajo najbolj še smokve, visoko starost. Ženske može v tem pogledu celo presegajo, kar se da razlagati s tem, da jedo več smokev kakor moški. Mnogo sto-letnikov je, kakor znano, tudi na Bolgarsem, a kakovost bolgarskih smokev je takšna kakor kakovost slo vitega bolgarskega jogurta. Učenjaka sta tudi dognala, da je v krajih, kjer rasejg smokve, prav malo bolezni, posebno pa prebavnih, kožnih želodčnih, črevesnih in podobnih bolezni. Redko se pojavlja tudi rak. £ LOKOMOTIVA BREZ STROJEVODJE Tehniki in izumitelji so se že davno bavili z idejo lokomotive, ki ne bi potrebovala vodje. Vodili naj bi jo radijski valovi. Kakor poročajo iz Japonske, se je nekemu tamkajšnjemu mlademu tehniku posrečilo, da je zgradil takšno lokomotivo, ki bi se lahko obnesla tudi v praksi. Gre za električno lokomotivo, ki jo s kompliciranim brezžičnim sistemom vodijo iz neke osrednje postaje. Zanimivo je pri tej lokomotivi tudi to, da mora vsak trenutek radiotelegrafično sporočiti osrednji postaji, v kakšnem položaju so signali na progi, ki vozi mimo njih. <":e kaže signal na "Stoj", tedaj sporoči to lokomotiva sama brezžični postaji in tu jo lahko brezžično u-stavijo. Ko postane proga potem spet prosta, se to sporoči na isti način postaji in tu jo spravijo znova v tek. Japonski železniški strokovnjaki menijo, da pomeni ta lokomotiva, ki se je zelo dobro obnesla na poskusnih vožnjah, prevrat v vsem železniškem obratu. Jed vpliva na razpoloženje Pravijo, da je res, da so ljudje, ki uživajo kisla jedila, tudi kisle volje in kislega obraza; da torej kislina in kislica vplivata na kri tako, da se spremeni tudi občutenje in čustvovanje človeka, kar je dognal neki nemški zdravnik, ko je preiskal kri takin in takih ljudi. Migljaji za hišne gospodinje Likalnik mnogo dalj časa obdrži gorkoto, ako ima podstavek, na katerega ga polagamo, kadar ne likamo, ilovnat, n. pr. poveznena lončena skleda ali kos opeke. Železen podstavek pa ga preje shladi. Jajčne lupine se očistijo z mrzlo vodo, nato posušijo na solncu in zdrobijo v prah. To je izvrstno čistilno sredstvo za steklenice in kožar ce. Jajčne lupine ki jih daš v vrečico in jih kuhaš s perilom vred, so izvrsten, neškodljiv pripomoček za bledenje. ZA KRATEK ČAS Matematika — Po 500 m dolgi cesti vozita dva motociklista drug proti drugemu, e-den s hitrostjo 100, drugi pa s hitrostjo 125 km na uro. Kje se bosta srečala? • — V bolnišnici, gospod učitelj. ENAJSTLETNA MATI Kakor bolnišnice ugotavljajo, nosi neka Warnester Strickland iz New Orleansa, rekord, najmlajše matere v Ameriki. Stara je namreč šele 11 let in je preteklo nedeljo porodila šest funtov ,telžkjega delčka. Mlada mati je črnskega plemena in dočim je njeno zdravstveno stanje kritično, je pa otrok krepek. Mati deklice je stara šele 26 let in je postala že stara mati. Marksistični voditelj Trocki, katere ga sovjetska vlada obdolžuje, da je sodeloval pri zadnji zaroti, je zgubil svojega tajnika Ervina Wolfa, ka terega so norveške oblasti izgnali iz dežele. RUSKA KLINIKA ZA VSE BOLEZNI Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki ter s posebnim konzultorijem za spolne in krvne bolezni, katerega vodi znani specialist dr. A. Izaguirre. — Ženske sprejema ga. dr. Matilda Krasting v posebnih oddelkih, s posebnim vhodom. Imamo specializirane zdravnike za vse vrste bolezni, X-žarke in laboratorij za elektr. zdravljenje. Za bolnike in bolnice iz notranjosti Imamo posebne sobe s posteljami. — Cena: dnevno od $ 1.— dalje. — Za majlv.a honorar, dajemo nasvete tudi pismenim potom. Zdravniški pregled za kakršnokoli bolezen: $ 3.—. Sprejemamo od 9. — 12. in od 15. do 21.j ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Govorimo slovansko. SUIPACHA 28 Važno za jugoslovanske državljane, podvržene vojaški službi Mnogo je izseljencev, jugoslovanskih državljanov, ki ne vedo, kaj predpisuje zakon glede njihovega vojaškega službovanja, pa jim bo gotovo ustreženo, če jim tu navedemo glavne določbe čl. 45 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, ki predpisuje, v glavnem: Kdor namenoma izbegne službovanje v stalnem kadru, bo moral slu žiti tri leta pri vojakih, če ga oblasti dobe v roke preden je stopil v 41. leto starosti. Izseljenci, ki žive v prekomorskih deželah (torej tudi v Argentiniji), ne bodo smatrani kot da izbegavajo službo v kadru, če* se najkasneje do dopolnjenega 25. leta svoje starosti javijo jugoslovanskim vojaškim ali civilnim predstavnikom v deželi, v kateri živijo, ter s tem uredijo svo jo vojaško obveznost. V Argentiniji se morajo vojaški obvezanci torej javiti, preden so dovršili 25. leto sta rosti, kr. poslaništvu v Buenos Airesu (Charcas 1705), če nočejo biti smatrani za vojaške begunce (dezer terje). Vsi on:, ki se na ta način javijo in ki se do dopolnjenih 25 let svoje starosti ne vrnejo v domovino, so za časa miru oproščeni službe v kadru, ra zen v slučaju, da bi izredne potrebe narekovale njihov vpoklic, o čemer odloča vojno ministstsvo, sporazumno s predsednikom ministrskega sveta. V slučaju mobilizacije in vojne pa jim zakon nalaga dolžnost, da se takoj vrnejo v domovino ter se prijavijo pristojnim poveljništvom. Tistim, ki so se prijavili domovinskim oblastem v inozemstvu, kakor je zgoraj obrazloženo, zakon dovoljuje, da se vsaka tri let« smejo vrniti (tudi za časa trajanja njihove vojaške obveznosti) v domovino ter se tam mudijo največ tri mesece zaradi svojih zasebnih opravkov; po treh me seeih pa se morajo spet vrniti v deželo. kjer so prej živeli. 'Če se po preteku treh mesecev ne vrnejo v tujino ali pa če so se zn stalno naselili doma, morajo služiti, v slučaju, da so za vojaško službo sposobni : 1. če nimajo več ko 27 let: rok, ki po zakonu pripada njihovemu letniku ; 2. če imajo več ko 27, a ne več ko 32 let • rok od devet mesecev, če so v tem času, po okolnostih, še podvrženi službovanju v kadru; 3. če se vrnejo, ko so že dovršili 32. leto starosti, nebodo služili v kadra, marveč se vpišejo kot obvezniki v o-perativno vojsko. Vsak v tujini živeči državljan, ki bi (brez posebnega dovoljenja predsednika ministrskega sveta) prostovoljno stopil v vojaško službo tuje države, pa se to ugotovi potom državnih predstavništev v tujini, izgubi jugoslovansko državljanstvo. Pravočasna prijava pri državnih predstavništvih v inozemstvu daje to rej vojaškim obvezancem pravico do precejšnjih ugodnosti in celo do tega, da se začasno (za tri mesece) smejo vrniti vsaka tri leta v domovino, ne do bi tam morali odslužiti vojaško službo. Zato je v interesu vsakega našega priseljenca, ki je jugoslovanski državljan, ki je podvržen vojaški službi ter še ni dovršil 25. leto starosti, da se javi kr. poslaništvu v Buenos Airesu na gornji naslov. Strašna smrt preko sto let stare kadilke V Cnel. Brandzenu živeča Maxima López Macedo, stara že 102 leti, je bila strastna kadilka in ta strast ji je postala usodna. Pretekli petek, ico je sama sedela v sobi ter prižigala cigaro, se ji je po nesreči vnela še ruta na glavi; ko je skušala strgati ruto raz sebe, ji je pa padla vžigalica na krilo, ki je brž začelo goreti. Vsa v plamenih, je uboga starka začela obupno klicati na pomaganje. Domači so strgali gorečo obleko raz nje ter brž poklicali zdravnika, ki pa revi ni mogel več pomagati. Po strašnih bolečinah je črez pay ur zapustila ta svet. Paji k Smrtna kosa Dne 9. septembra je umrl v Lokvi pri Divači posestnik Jože Mavec, star šele 48 let. Bolehal je že približno dve leti, zadnjih šest mesecev pa sploh ni več zapustil postelje. Sledil je v grob bratu Ivanu, ki ga je pred šestimi leti pobrala smrt tudi v. najboljših njegovih letih. Pokojni Jože zapušča ženo Ivanko in troje otrok, od katerih sta dva še prav majhna; za njim žalujejo doma še tri sestre in en brat, v Argentiniji pa dva brata: Andrej, ki je delovodja pri železnici, ter Štefan, ki je naši javnosti dobro znan kot marljiv društveni delavec. Prizadetim izrekamo iskreno so-žalje. KROJACNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billlnohorat 271 dpt- » (višina ulice Cangallo 3500) TOVARNA MOZAIKA Teolindo Rodríguez Specializirana v vseh vrstah mozaika. Imitacije marmorja SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA Cement "San, Martin" Ugodne cene AÑASCO 2763 — PATE RNAL — U. T. 59-1925 PREK0M0RSKA POSTA (z Evrope dospejo 2. Groix, Massilio in Oceania 6. Gral. Artigas in Almanzora 8. Campana Proti Evropi odplovejo 1. Alsina 3. Cap Arcona in Avila Star 4. Massilia 5. Groix 6. Mte. Sarmiento in Oceania MALI OGLASI PO UGODNI CENI PRODAM, radi odpotovala, hišo v glavnem mest«' okraj Liniers; obsega sobo, kuhinj0 in stranišče. Ugodne prometne zvi' ze. — Informacije pri Novem list"; PRODAM ZEMLJIŠČE na pro«! FCS, Empalme Temperley, oddaljeno 4 kvadre od postaje. Meri lOOd kvadr. metrov in je primerno za vrtnarstvo, kokošjerejo, čebelarstvo i d. Cena samo $ 1.000. Pojasnila Prl Novem listu". KO RABITE ODVETNIKA za kakršn* koli pravne nasvete, obrnite se na pi»ar' no M. D. Hočevar, Traductora publi«' nacional, Calle Tucumán 586, Bueno» Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s t'" zavarovali pred izrabljanjem ter ne b"' »te padli v napačne roke. — Istotam *' PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKUMENTI KDOR 2ELI SPOZNATI SAMEGA sE' BE, svoje hibe In, «posebnosti, svoj z«8' iaj svoje bodoče in ptereklo življenj naj se obrne na priznanega grafolog»' Zadostuje napisati lastnoročno ime >n priimek, dan, mesec in leto rojstva 'er J?2?IaiL v PIsm" en peso na nasl°v: GRAFOLOG, Calle Tucumán 586 Bueno» Aire». — Pišite lahko v svojem materinskem ali pa v kakem drugem jezik"' NAZNANILO. Sporočam, da sem '»• preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, ka' kor doslej, razpolagala vedno le * za' nesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. BERTa C E R N I č, Dorrego 1583 (pol kvadre o«1 Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 3588- UČENEC, sin slovenskih starše* za krojaško obrt se sprejme. Rojas 1645 Dto. A — Bs. Aires. Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trilles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. E9 La Paternal 1711 II **************************** LIMA 1217 Caričiit ljubljenec Zgodovinski roman Nadaljevanje 7 Sedaj pa se ji poka/.e grof. Orlov. "človek, katerega sem že videla," je šepetala Elizabeta. "Da, vi ste bili pri nas na božični večer, ko ste prinesli diamant! Za Boga, to je Or lov, caričin ljubimec!" "Ne boj se, Elizabeta Voroncov!" reče Orlov, ter ji pomaga iz krste. "Jaz sem Gregor Orlov, vendar sem tvoj prijatelj. Nisem prišel sem, da bi te ugonobil, temveč, da te rešim. Se li spominjaš, da te je neka ženska prisilila izpiti čašo strupa? Na tvojem obrazu Čitam, da ti je znano, komu se imaš zahvaliti, da si tu. Bila je carica Katarina, kaj ne?" "Da, ona je bila!" — je jecljala devojka in si pokrila obraz z rokami. "Zopet me bo skušala ugonobiti, ko bo zaznala, da sem rešena". "Ne bo se ji posrečilo, če me ubogaš." Orlov prime Elizabetino roko in reče: "Elizabeta, povedati ti hočem, v čem je bila tvoja krivda. Zločin, katerega si zakrivila, je, da si hči carja Petra in glumice Voroncove. Patem, ko je bil car umorjen, je pobegnila tvoja mati v Amsterdam; spremljal jo je tvoj ded in ti, ki si bila tedaj še malo dete. Tvoja mati je bila prepričana, da je na var nem a se je zmotila. Ubijalci so ji bili za petami in neke noči, ko je spala, so ji dali v usta strup. Tvoj ded ni nikoli zvedel, kaj se je z njo zgodilo. Mislil je, da se je zastrupila zaradi obupa. — A zapustiva sedaj grobnico, Zate hočem skrbeti jaz sam." "Moj ded!" — vzklikne Elizabeta. "Kaj se je z njim zgodilo? Ah, pa čemu vprašujem Saj sem sama slišala, da so ga vkovali v verige in vrgli v Petro-Pavlovsko ječo. Oh, grof, zakaj ste me prebudili?" "Ne, dete, ti moraš žieti! Moraš, da se maščuješ za svojo mater in svojega deda! Povej mi, Elizabeta Voroncov, ali si že kdaj ljubila?" "Če sem že kdaj ljubila?", je šepetala uboga devojka. "Ljubila sem, pa še vedno ljubim — edinega!" "Kdor ljubi, ta zna tudi sovražiti!" — nadaljuje črni grof. "Kako pa se imenuje ta srečni človek?" Elizabeta je že hotela izreči ime Aleksander Potemkin, ko ji neki notranji glas pravi: Ne izdaj ga! E-lizabeta je molčala. Ko sta odšla iz grobnice in prišla v drevored, reče Elizabeta grofu: "Tukaj se morava rastati, grof! Hvala vam, da ste me rešili gotove smrti. Toda sedaj hočem hoditi sama, moja pot me sicer vodi v bedo in siromaštvo. Mislim, da je bolje za vas, pa tudi za moj dober glas, da naju ne vidijo skupaj." "Čujte moj predlog: Tu v Petro-gradu niste varni. Katarinini vohuni vas bodo našli. Vem pa za neko malo posest, na katerem živi stara gospa. ?.e dolgo me prosi, da ji najdem kako mlado nevojko, ki bi bila pri njej. Želi pa, da je devojka iz boljše obitelji. Mislim, v—o,- .....;„„•>.. Katarin* navali nanj in udari nesrečnega jaka tako močno z bičem po g da je padel v nezavest. Med tem se vojak zopet osve.s'' prime puško in nameri na can Izstrelil bi, da ni Mirovič zaklic<» "Ne streljaj, to je carica!" ^ Vojak se silno preplaši. Hiti * ' rici ter zajeclja: "Oprostite mi. ličanstvo, nisem vas poznal n dar si tega ne bom oprostil'-' . e. "Je že dobro! Jutri se javi p" * neralu. Napredoval si, postal bos pral in boš dobil 500 rubljev za grado!" ¡n Vojak pade carici pred poljubi rob njenega plašča. "če mi hočeš pokazati svojo ^ hvalo, potem javi vratarju, d¡* ,u, pre —! Hitro sicer boš zopet z* til bič!" t se Vojak potegne za zvonec, vra^ odpro in carica prijezdi na ^"Skrbite za konje!" - okliče ca- rica poročniku. •„„„?" "Kje je poveljnik trdnjave. vpraša navzočne.