Pavlami franke v državi SHS. p§r Posamezna itev. 1 krono. 98. štev. V MublJanl, v Četrtek 29. aprila 1920. Leto IV. tshcja razen pomdeljks Ih dneva po prazniku • lak d e n optika«. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica It. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jib ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Knostolpna petitr vrstica K 2'70, osmrtnice h» zahvale po K 8’20, razglasi iu poslano vrstica po K 3'60; večkrat, objave po dogovore prinrercc pcpnst. Glasil® iy«osl©y. socUalno ■ demokratične strsnke. Telefonska št. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo ieto K 168, za pol letfi K 84 za četrt eta K 42. za meeec K 14. Za Nemčijo celo leto K 204, za ostalo tujino in Ameriko K 228. Reklamacije za list go poštnine proste. Opravništvo ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6 L, Učiteljska tiskarna. Snubci na delu. Ni predpust, ne marec, tudi aprilu ie pojemlje sapa in vendar prihajajo snubci. Ženili in možili se bodo. In zakon s»; bo imenoval koncentracijska vlada. Že davno smo slutili ta naravni zakon, ki se mu to, kar spada v bodoči politični zakon, ne n s or e ogniti. Kdor, stopi v zakon bo srečen ta zadovoljen, če najde družico ali družeta, ki hannonira z njegovim bistvom, značajem. Imamo pa na sveto tudi kupčijske, špekulacijske zakone, ali kakor pravijo Nemci Ver-nunftsehen. Tak zakon, se nam zdi, hočejo skleniti tudi meščanske stranko v Jugoslaviji na kljub socijalističnemu delavstvu v obrambo svojih meščanskih Interesov. Računajo torej popolnoma praktično, trgovsko. To posnemamo iz naših meščanskih listov. V „Slov, Narodu" smo Stali že več takih snubitev. Najprej •e je oglasil župan g. dr. Tavčar, potem g. Joeo Jurkovič in nazadnje še karikist g. Fran Govekar. Vsi so tega mnenja, da je zbližarje meščanskih strank potrebno. Tudi v „Slo-vencu“ opažamo, da se smehlja prijazno temu spoznanju, ker, za boga, njih vseh interes je le skupen. Ozrimo se nekoliko nazaj, kako sta si bili v laseh naša klerikalna iu liberalna stranka! Kar zona ]e obhajala človeka. Edini sta pa bili vedno takrat, kadar je šlo proti socijalni zakonodaji, za izboljšanje plač ali •ploh za pravioe ljudstva. Obe stranki sta demokratični, obe stranki imata socijalne programe, toda kadar treba kaj ukreniti, takrat sta proti vsakršnim koncesijam delavstvu, ali če jih ie morata dati, pa naščujeta svoji zaledji, da unisono protestirata in robantita proti njim. Železničarska stavka je tem ljudem pognala kri v glavo. Splošna stavka jim je dokazala, da kua delavstvo silno moč. Terorizem, smemo reči grozni nekulturni terorizem, od strani vladajoče gospode je simpatija meščanstvu, ker spada v eno skleda Zato se zbližuje, dasi si razkriva svojo ljubezen Se nekam sramežljivo. Tako pa delajo mladi zaljubljenci, še bolj pa stari, zlasti pa če so obenem veliki grešniki. V teh dneh stavk, preganjanj, se je pokazalo, da je vsa meščanska fronta nasproti delavski fronti. Obrekovali so po enih in istih notah delavstvo in delavske organizacije, da si ugladijo pot za zbližanje. Iz vsega boja proti nam je odsevalo, da hočejo uničiti soeijalno demokracijo ter razdejati vse naše organizacije. In to se jim ni posrečilo in se jim ne bo. Red in disciplino v svoji stranki hi organizacijah bo napravilo stanovitno in značajno delavstvo samo, to naj nič ne skrbi meščanske stranke. Organizacije bodo same obračunale s svojimi notranjimi in zunanjimi sovražniki, ker le predobro vedo, da je glavni temelj vsake organizacije poštenost, pamet, izobrazba in neomahljiva disciplina. In mi bomo delali, gradili in se krepili kot se to spodobi. VI se pa ženite! Pametne besede lodr. Kovača, rudarja hr Hrastnika na strankinem zbora v Mariboru. (Po stenogramu.) »Kot član izvrševalnega odbora, ki Vani ie naznanil svoj odstop, bi Vam hotel izpregovoriti par besed, ne kot bivši član izvrševalnega odbora. ampak kot zastopnik rudarjev te Hrastnika. Ozrimo se na to. kar nas pravzaprav loči na levo tn desno. Med nami ne poznam nobene načelne razpoke; to razpoko so na redili le nekateri naši bivši sodrugi. Popolnoma sem prepričan, da so tc razpoko povzročila le osebna na-sorotia. Kot priprost delavec hočem priti z resnico na dan, in sicer stvar |e takale. Pri zadnji seli izvrševaJne-«a odbora se le napadlo dr. Lemeža. kar sc le meni osebno zdelo odveč S? -r Trbovlje, na Jesenice » . ■ , , a™ouh mu le pomazal tam-kal huisKati mase. Ce bi Golouh tam-kal takrat govoril tako. kakor ie danes tukai in ne bi prišel na dan z lažmi, bi ne bilo nič slabega. Žalibog ie daoes stvar taka, da Dri nas v Hrastniku in Trbovliah delavstvo čaka samo na proklamaciio revolu cije. Učenci iz politične šole dr. Le meža mislilo. da bode že lutri revolucija. Naša dolžnost le, da tem takoj povemo resnico v obraz. Pred leti sem tudi jaz nastopil proti raznim sodrugom, t. t. zlasti proti Co-balu in Kristanu, a ko sem uvidel, da bi s svoiim postopanlem prišel s so mlšlieniki v Dropad, sem začel premišljat!. Sedal ie masa vsled volne takšna, da se ne da voditi od posameznikov. Tudi so prišli k nam v rudnike ljudje, ki niso nikdar bili rudaril In hočelo biti komunisti ne da bi pojmovali, kai te to. Ne morem si kai, da ne bi gralal, da se ie blatilo sodruee, ki so leta in leta delali in se žrtvovali za stranko. Ce ne morejo slediti duhu časa. Je to njih osebna krivda Dokler se bo metalo blato na enega in drugega, do tedaj ne moremo Kovoriti o pravem uiedinienju. Tudi v tem oziru mi ni vzor Balkan, ampak preje Nemška Avstrija, ker sem prepričan, da pride nemški proletarijat prei do svoiega ciiia, kakor mi. Bodimo odkritosrčni, sodru-gi. da nam ostane še dolgo nemški proletarijat vzor. kot nam ie bil pred vojno. Niegovih svetov bomo še vedno rabili, zakaj pozabiti ne smemo. da smo vse. kar znamo, pridobili in povzeli od r.emškeka delavstva. Pri tem vem, da ie sociializem samo eden, kakor le tudi proletari- iat samo eden. Kdor oznanja drugačen sociializem. kakor ga poznamo mi in s tem delavstvo razdvala. ta ni niegov prijatelj, temveč njegov škodljivec.« (Tako Je govoril sodrug Kovač v Mariboru, ko ni hotel prevzemati odgovornosti za to. kar pride. Mož ie videl vnaprei in zato prinašamo danes njegove znamenite besede. Da bi imeii več takšnih mož! Opomba uredništva). V. a. Sestram. Nekaj velikega ie mož na žemlji in v večnosti, vendar izvira vsak gram moževe veličine iz Ženske. Kaiti. pourel mora biti mož v ženski spočet, predno zamore postati sam v sebi svoj. (Wait. Whitman.) Delamo revolucijo na svetil Zdru" Žili smo se možle. da zrušimo Ječo svoio. da ubijemo krivico, da uničimo nasilstvo. Da sami svobodno gledamo zlato svetlobo solnca. da sami uživamo bogastva sveta. iedna'Ki med Jednakimi. svobodni med svobodnimi. Združ!li smo se proletarci zato. da ne bi bilo več proletarcev na svetu, da ne bi bilo več onih. ki so nas za proletarce napravili. Velika Je ta naloga, vredna veličine moškega duha. iakosti moške volje, množine njegovega požrtvovanja. A zmagovita ie ta pot. Stopnlema. etapo za etapo hodi proletarijat naprej, vsako leto bližje svolemu ciliu. In vsakokrat mu Je mai I. praznik osamosvo-Jenia. osvoboienla. oiačenia; vsakokrat ie bližii svoiemu velikemu cilju Kako pa ie z vami, sestre? Kedai pa bo vaš 1, maj? Kal družabni red za žensko ni krivičen? Kaj vas ne tepe. odkar po-stoja človeški rod? Kai vam božji, cerkveni in posvetni zakoni ne odrekalo naravnih pravic, ki lili pri vsakem žužku, pri vsaki travici respek-tira malka parava? V dobi detinstva, dobi nežnega devištva, v zakonu. kot žena. mati, ženska sploh? Kal vas 11 od vekov ne preganjajo vera, morala, lavno mišljenje? Ali ie mogoč soboden rod, ki bi izšel iz nesvobodne ženske? AH Je mogoča svoboda brez boia. brez osvoboienia iz lastnih sil, iz lastne volje? Kdo na} vam da to svobodo, ako si le ne boste vzele same: kdo bi trnel zanjo, ako ne boste tega hotele %me? Velika te proletarska vojska. Olejte. sestre, tu Je vaše mesto! Pojdite z nami, za vas vse le prostora Pojdite, da skupno ovržemo ta red. Da skupno uničimo zapisano pravico, ki dovoliuie. da na naših plečih stavilo njeni lastniki svole domove, svojo vlast. Da skupno uničimo ono moralo, ki vas ponižuje, oni zakon, ki vam stotisočerim ne dovoliuie živeti kot ženskam, ki Vas male. izbrane izroča možu na voljo in nevdio. Da ne boste več »samo ženske«, temveč. da postanete ženske. Da bo naše mnenje postalo Javno mnenje, da bo naša volja Javna volla. da bodo naše postave, postave Javnosti. Saj ste navajene trpet), saj ste I zmožne ljubiti! Dajte družice, da združimo vse trpljenje, da zvežemo vso liubezen za uresničenje velikega našega cilja, za naše odrešenje, za odrešenje človeštva. Da napoči malnik nam In vam svobodnim in enakim, bratom bi sestram! Vlada proti socialističnemu županu. Policija Bazi avtonomijo mesta Zagreba. Vlada in zagrebški frankovci ne morelo preboleti, da ie bil izvolien za župana mesta Zagreba socijaiist — sodrug Delič. Zato so nastopili — kakor povsod -- proti Jasno izraženi ljudski volii — s terorjem od zgorai. Liudie. ki so pred letom toliko besedičili o republikanstvu. imaio danes drzno čelo. da smatralo načelno izjavo za republiko, ki te Dodal novi zagrebški župan, za dovoljen povod, da mu odrekajo potrditev. Vlada Je volitve ovrgla In vpostavila nad Zagrebom kotnisarijat. Tel nasilnosti se župan ni uklonil, ampak ie sklical občinski svet. da proti nasilnosti vlade protestira. Vlada Se poslala na to selo policijo in gazila na naibrutalneJ-ši način mestno avtonomijo. O tem oišeio zagrebški listi: Okolo 10. ure dopoldne je prišlo dvaiset komunistov pod vodstvum načelnika Sv. Deliča v mestno zbo-rovalnico. Pred zgradbo ie stal samo en stražnik s puško in nasajenim bajonetom. Na hodniku pa le sedel desetnik v opremi. Veža in hodniki du zborovalnice so bili polni ljudi. Dvorana sama, zborovalnica pa je bila na vseh straneh zatvorjena in ob vsakem vhodu Je staj stražnik s pu ■ ško. r; Za komunisti so prišli še dr. Poli-teo in Bukšeg, in potem pet demokratov ter dr. Markulin od klerikalcev. Vsi ti zastopniki so šli nemoteno v mulo dvorano za sprejeme pri načelniku. Navzočih ie bilo tudi nekaj časnikarjev. Med zbranimi zastopniki. ki iih le bilo torej 28. ie bila improvizirana konfrenca. ker se stranke med seboi niso dogovorile, kako naj se vrši vsa seja. Naval policije. V tem času je udrl v dvorano poveljnik straže dr. Vragovič, pozvav-ši zbrane, da se odstranijo iz dvorane, ker se ne sme vršiti nikakršna seja. Ta poziv ie izzval burno ugovarjanje. Z vseh strani kličejo razburjeni mestni zastopniki poveljniku: To Je protizakonito' To je škandal! Vi nimate pravice, da udirate na sejj mestnega zastopstva! Načelnik Delič pozove dra. Vragov iča. da naj se izkaže s pismenim nalogom. Dr. Vragovič odgovarja, da nima pismenega naloga, nego samo ustmeni od svojega predstojnika. »Mi se vašemu nalogu ne pokoravamo! Ali ni vladi že dosti nasilja Hočete, da nas izzovete?« kličejo mestni zastopniki. Mest. zast. Vilder. Bajonete, bajonete prioellite! To ie. edina vaša pravica, edini argumenti vaše vlade! Mest. zast. dr. Radoše-vlč- Naj nas vse zapro’ Ker ga n! poslušal niti iedeu mestni zastopnik, je dr. Vragovič sam odšel. Protest proti gaženhi avtonomije. Nato le načelnik Sv. Delič otvorlt seio, konstatiral, da le zbranih dovelj zastopnikov. (Po zakonu tieba 26 navzočih). Prišli niso Zajedničarji in 2idi. Konstatira, da so vsi mestni zastopniki pravnovellavno povabljeni. Razloži namen seje, ki io je sklical, ter prečita dopis vlade, s katerim jo imenovan komisar. Izjavlja, da se temu vladnemu odloku, ki le povsem nezakonit, ni pokoril. (Splošno odobravanje. Tako Je! Prav ste storili') Prosi zastopstvo, da ta Jiiegov korak odobri. (Glasovi: In da obenem vsi protestiramo!) ter da obenem vsi naiodločneje protestiramo proti tej LISTEK. Ant P. Čehov: Roischildove gosli. (Poslovenil Fran Pogačnik.) (Dalje.) Ranocelnik Je že poklical nastopnega bol-aika in v čakalnico je stopila ženska z dečkom »PoldJ, pojdi!« je zaklical nejevoljno Jakobu. Zastonl se ie truditi.« »V tem slučaju Ji nastavite vsaj pijavke. iVetao Vam bom livaležen!« Ranocelnik se ic razsrdil in zakričal: »Reci še kaj’ Tepec!...« Tudi Jakob se }e razjezil in ves zardel, a rekel ni niti besede, prijel Marto za roko ln ve-dd tz čakalnice. Šele ko sta sedla na voz, Je surovo ln zaničljivo pogledal na bolnico ln dejal: »Prave umetnike so Vas nastavili tu. Bo-fatinu bi pač postavili rožiče, a ubožicl n« privoščilo niti pijavke! Lopovi!« Ko sta dospela domov in stopila v hišo Je Marta kakih deset minut stala, naslonjena na Peč. Zdelo se li je. ako leže. da ii bo Jakob govori! o izgubah In io ošteval, da samo leži Jn noče delati. A Jakob jo je opazoval s skrbjo ir. tnisfll. da ie jutri Jovan Sogoslav. pojutrišnjem Nikolaj Čudodelnik, potem nedelja, nato pa pondeljek — težavni dan. Štiri dni ne bo smel delati, a Marta enega teh dni gotovo umrje: to se pravi, da mora napraviti krsto danes. Vzel Je svoj železni aršin. stopil k starki in ji vzel mero. Potem je ona iegla, on pa se je prekrižal in lel delati krsto. Ko Je bilo delo gotovo, si te Bronza nadel očala in zapisal v svojo knjižico: »Marti Ivan ovni krsta 2 rublja 40 kopejk < In Je vzdihnil. Starka Je ves čas ležala molče in zaprtih oči. Zvečer pa. ko se ie zmračilo, Je nenadoma poklicala starca »AH se spominjaš. Jakob,« ie vprašala veselo ga ogledovale. »Ali se spominjaš, pred pet desetimi leti nama Je bog dal detece z beloko-drlmi laski? Tedai sva posedela na rečici iu prepevala .. pod vrbo. —■ In bridko se ua-smehnivši, je pristavila: »Umrla Je deklica.« Jakob te napel svoj spomin, a nj se mogel spomniti niti otroka, niti vrbe. »To se ti sanla,« je dejal. Prišel Je duhovnik, Jo obhaja! to dejal v sveto poslednle olje. Nato Je Marta Jela mrmrati nekaj nerazumlllvega in te proti lutru izdihnila. Starke sosede so jo umile, oblekle in položile v krsto. Da bi ne bilo treba odveč plačati cerkovnika, je Jakob sam čital psalter jn za grob niso ničesar zahtevali, zakaj pokopa-liščni strežnik je bil njegov kuni. Štirje rmižiki so nesli krsto na pokopališče, a ne za denarje, nego iz spoštovanja. Za krsto so stooaie starke, berači in dva bebca, a ljudstvo, ki lih le srečavalo. se je pobožno križalo. Jakob Je bil hudo zadovoljen, da se je izvršilo vse tako pošteno, spodobno iti poceni ter da ni nikogar žaliio. Ko se je od Marte zadnjikrat poslavljal, se te dotaknil z roko krste ln mislil: »Lepo delo.« A ko se Je vračal s pokonališča, se ga le polotil silen nemir. Ni se počutil dobro, sopel Je vroče In težko, noge so oslabele in zahotelo se mu ie piti. Tu so mu padle v glavo vsakovrstne misli. Zopet se Je spomnil, da v vsem živllenju Marte ni niti enkrat pomiloval ali io pobožal. Dvainpetdeset let, ki sta lih preživela pod eno streho, se le vleklo dolgo, dolgo. Kako se jc-moglo zgoditi, da ves ta čas ni niti enkrat mislil nanjo in da se ni nikdar brigal zanjo, kakor bi bila mačka ali pes. In vendar je vsak dan kurila peč, kuhala in pekla, hodila po vodo, cepila drva, spala z niim v Isti postelji, in kadar se je pijan vračal s svatb, obešala gosli pobožno na steno, ga polagala spat in vse to molče, s plahim, skrbečim izrazom. Nasproti Jakobu Je prišel s smehljajočim Pozdravom Rotschiid. »Iščem Vas, striček,«, je dejal. »Mojzes HjiČ Vas pozdravlja in prosi, da pridete takoj k njemu.« Jakobu ni bilo do tega. Najraje bi zaplakal. »Pusti me!« Je dejal in šej dalje. »Kako moreš biti tak.« se ie vznemiril Rotschiid. tekoč pred niim. »Mojzes lliič bo užaljen. On le velel — takoj*« Jakobu je bilo zopemo, da ie izmanjkalo Židu sape, da pomežikuje in da ima toliko rjavih peg S studom je gledal na njegovo zeleno suknio s temnimi rebovi ki na vso to krhko, šibko postavo. »Kaj laziš k meni, česen?« je zarohnel. »Ne vsiljui se.c Zid se je razsrdil in ie tudi zakričal: »Prosim Vas. da tako ne kričite, sicer sfjv člte čez plot.« »Poberi se mi izpred oči!« Je zarjul Jakob' in se vrgel nani s pestmi. Ti garjevi psi človeku ne dajo živeli«. Rotschiid le odrevenel vsled strahu, počenil In mahal z rokami nad glavo, kakor bi se branil udarcev, potem le skočH pokonci in bežal. kar so ga nesle noge. V teku le poskakoval, krilil z rokami in videlo se je, kako je drhtel nlegov dolgi, suhi hrbet. Dečki so se razveselili prilike te so udrli za niim s klici: »2idl Zid!« Tudi psi so se pognali lajaloč za njim. Nekdo se le zakrohotal. nato zažvižgal, psi so zalaiali glasneje, družneic .. Nato je moral Rotschilda pes ugrizniti, zakaj začul se ie obupen. bolesten krik. (Dalje prih.) Stran %. flagrantni ta grobi žalitvi mestne avtonomije. (Odobravanje.) Se sprejme soglasno. Bajoneti v akcftt. V tem vstopi dr. Vragovič v dvorano. pozivlie ponovno, da zastop-nki gredo iz dvorane. Zopet se vsuje dež protestov na njegovo glavo mesto odgovorov. Dr. Vragovič se obrne in zaukaže stražarjem, ki Jih Je privedel v predsobe. Okolo dvajset stražnikov udere v dvorano s puškami in nasajenimi bodali ter se postavijo ob nasprotni strani zida, tako da so stali ob ledjih mestnih zastopnikov. Vsi mestni zastopniki so energično protestirali proti temo neču-venernu nasilju. Mest. zast. dr. Juriša kriči: To je atentat na avtonomijo! To Je nasilje! Tako daleč dvigajo Zajednlčarji ugled Zagreba! Sramota! Ostali zastopniki prsa ob prsih kriče na stražnike, da ne smejo poslovati. da moralo ven iz dvorane. Stražniki razburjeni drže paške v roki ln polagoma izrivajo zastopnike. Dva pograbita dr. Jurišo ter potisneta Iz dvorane. Dr. Vragovič ne- PREK1 SOD. LDU. Belgrad, 26. Na predlog ministra za zunanje posle Je ministrski svet sklenil, uvesti postopanje po prekeni sodu zooer veleizdajo in zlo. čine proti državi no 188. kazenskega zakona. ZA KONCENTRAC1SKO VLADO. LDU. Belgrad, 26. »Pravda« poroča, da bo ministrski predsednik Profič predložil regentu ostavko. Presbiro izjavlja, da ta vest ne od- fovarja resnici. — V parlamentarnih rogih pričakujejo, ds bo ministrski predsednik Protlč podal ostavko Sele potem, ko bo poslanik Vesnič sondiral teren za koncentracijsko vlado. Dr. Vesnič je v tem pogledu že dobil poziv in se Je iz Pariza odpeljal v BelgradL V parlamentarnih krogih sodijo, da prevzame v novem kabinetu predsednlštvo dr. Vesnič, resort za notranje stvari pa gg. Dra-škovič ali Davidovič, ali pa Timoti-Jevlč. Bivši minister Pribičevič prevzame nemara prometni resort. PRED SPLOŠNO STAVKO DRŽAVNIH USLUŽBENCEV V itali.il LDU Trst. 24. Listi poročajo. Iz Rima- Obstrukcija poštnih uslužbencev postaja vedno hujša in grozi nevarnost. da se prelevi v stavko. Tudi pismonoše so se pridružili gibanju. Ustvarjalo se odbori dijakov in drugih, ki opravljaio poštno službo. V Milanu. Napoliju in po drugih mestih se pridružuiejo vedno nove kategorije Poštnih uslužbencev pasivni rezistenci. V Turinu se nadaljuje splo.5-na stavka. Bilo le tudi nekoliko izgredov. Množica je naskočila nekaj urodajalen. Proti nekemu vojaškemu kamiiunu, v katerem st) se vozili stražniki le bila vržena bombo. Na železniških progah so tudi našli bombe. Stavka poljedelskih delavcev v novarskem okolišu, ki je trajala 49 dni. se te — kakor se zatrjuje — dokončala, toda v pavliskem okolišu traja še vedno In ie prišlo včeraj do krvavih spopadov z orožništvom in vojaštvom. Iz Treviza prihaja vest o krvavem spppad.it med kmeti delovne 7,veze in sindikalisti. Streljalo se Je baje s strojnicami in ročnimi granatami. V Aleksandriji se nadaljuje splotiiši n.avV.M. katere se udeležujete tudi železniCurji. Splošna železničarska stavka le bila proglašena tudi v Iigurskem Novem. V navi.Iškem okolišu se nadaljuje kolonska stavka. prestano prosi, na! se pokore nalogu, naj sami odidejo. Nekateri so odšli. drugi posedelo na stoie in se ne prema kneio. »Nesite nas van« — p ra vilo stražnikom. Končno po tem prerekanju S stražniki vstane načelnik Sv. Delič, da protestira proti temu policijskemu nasilju, dostojne krone proti dosedanjim nezakonitostim. Konštatlra. da se poveljnik straže ni Izkazal z nika-kim nalogom ali dekretom vlade, da sme vdreti v zakonito sklicano sejo mestnega zastopstva, da potira celo z bajoneti mestne zastopnike iz zbo-rovalnice, ki Je last mestne občine. (Burni protesti. Krik.) Zaključuje to sejo, ki se zaradi policijske sile ne more vršiti, naznanjajoč da v kratkem skliče selo mestnega zastopstva, na kateri se Izvolijo podnačel-nik ta mestni odbori. (Odobravanje. Klici: Živio načelnik). Policija Je nato izpraznila vso dvorano. Mestni zastopniki so §11 Iz mestne zborovataice s klici proti -vladi in Hrv. Zajednici, id se je ta tako proslavila, ponižujoč s tem nasiljem Zagreb na poslednjo selščino. Splošna stavka v PavIH trate Se vedno. Tupatam Je prišlo do spopada z vojaštvom. Na železniški progi R-rencc-Rim je popolna anarhija. Vlaki vozijo šele odkar ie izstopilo vojaštvo. PRED OTVORITVIJO DIPLOMATSKIH STIKOV MED ITALIJO IN SOVJETSKO RUSIJO. LDU. Berlin. 26 (DunKU.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« Javlja Iz Londona: V Novorosiisk Je priplula itallianska križark«. Poveljnik ladje le izjavil, da postopa v imenu Italijanske vlade in hoče delati na to, da stopita Rusija in Italija v uradne stike. DR. RENNER PRIDE V BELGRAD. LDU. Dunaj, 27. (CTU). »Reichs-post« poroča iz Bfeograda: Državni kancelar dr. Reimer poseti prve dni meseca maja Belgrad. Na povratku poseti tudi Zagreb ta Ljubljano. Protlžldovske demonstracije na Dunaju. LDU. Dima! 27. (CTU.) Včeraj so bife tukaj velike demonstracije proti Judom. Po shodu v Mestni hiši so zborovalci demonstrirali po uli cah. Policija lih je ponekod razpršila. Nemško-nacijonalnl dijaki so razbili šipe stanovanja profesorta Lasta ta kuhinjo judovskih visokošolcev. Stavka Industrlfsklh nameščencev ▼ AvstrlH končana. LDU. Durrak 26. Stavka Industrijskih nameščencev se je danes končala. Stavkajoči se povrnejo v sredo na delo. ČEHOSLOVASKA IN RUSIJA. LDU. Pečuh, 26. Cehoslovaška vlada je poslala ruski vladi v Moskvi iziavo. v kateri pravi, da čuti iskreno prijateljstvo liapram Rusiji iti da ne smatra Rusije kot neprljateljske države. Prvi maj na Madžarskem. LDU. Budimpšta, 27. (CTU).'Vodstvo socijalno-demokratske stranke je sklonilo, da 1. maja ne bo priredilo shodov hx manifestacij. Pred splošno železnčnisko stavko / Franciji. LDU. Pari?, 26. (DunKU.) Kongres železničarjev je enoglasno odločil. da napove splošno stavko in bo skupno z vodstvom socijalug demo,- h apbi j. kratske stranke razpravljal, ali naj se izbere L mal za izhodišče nadaljnjih akcit. Železpičariji zahtevajo, (ta M odpuščeni nameščenci zopet nastavita, da se uktae sodno postopanje ta da se priznajo soHdand sveti. Noviee. — Od vlaka povožena begunka. Pred postalo Sv. Lovrenc na Drav. Po]ju Je pred kratkim osebni vlak št. 224 povozil gdčno. Ivanko Vuga, roj. v Gorici leta 1898.. zdaj begunko ta uradnico pri »Posredovalnci za službe« v Strnišču. Šele, ko le vozil zju-tranji tovorni vlak proti Ptulu Se enkrat čez njo. 'so zapazili razmesarjeno truplo. „ _ . — Dubrovniški arhiv. Iz Dubrovnika poročalo, da se le vrnil poslednji de! dubrovniških arhivov, ki so bili med volno orenešeni v Gradec. Zagonetna ameriška komisija. Iz Bečkereka javljajo, da so tam oblasti prijele zlikovce, ki so pod Imenom ameriške komisije razpolagali z ogromno količino raznega blaga, ki so ga razpečavali po zelo nizkih cenah. Načelnik komisije dr. Pachner Je pobegnil, ostale sokrivce pa so prijeli. Policija je uvedla preiskavo, da dožene, odkod Je komisija dobivala blago. Potiorek. Komisija za preiskavo vojnih deliktov Je uvedla kazensko postopanje zoper generala PoHorka, ki se je priznal za Jugoslovena. Na vrsto pridejo tudi bi vil nadvojvode. — Na češki Komenskega šoU na Dunalu so nedorasli nemško-nacJo-nalnl dečki 27. t. m. ponoči .pobili Sipe na 23 oknih. — Med nemškim! ta ameriškimi trgovskimi tvrdkami se Je sklenil dogovor za nabavljanje živil v znesku 2750 milijonov mark. Kupnina se mora plačati tekom dveh let. Po tem dogovoru stoli Nemčiji v najkrajšem času na razpolaganje med drugim 250 milijonov kg krušnega žita, 46 milijonov amerik&nskega mesa, 50 tisoč svinj, 20.000 volov. 4000 zabojev mleka itd. — Kreditna pogodba z Nizozemsko v znesku 25 milijonov goldinarjev le že odobrena. ^ — Na peštanskl univerzi se Je vpisalo letos le 2156 slušateljev. Leta 1913. ie znašalo njihovo število 8185 in v letu 1918. 12.530. Kot glavni vzrok tega ogromnega minusa sma trajo miiitarizacijo univerze. — Umrl je veliki francoski kipar Marquest. član Inštituta. — Obsodba Caillauxa. Bivši ministrski predsednik Caillaux le bil razen treh let Ječe obsojen tudi na Izgubo aktivne In pasivne volilne pravice ter opravljanja raznih Javnih funkcij, in sicer za dc bo deset let. Dalje mu bo država dobčila kraje. v katerih se pred petimi leti ne sme naseliti. — Letalsko pošto so uvedli na Grškem med Atenami in otokom Kreto (Kandijo) v razdal« 580 km.. Pošta se bo obnesla. Letala so laška. — Kuga prostltucHe V Nemčiji Je 48.000 registriranih prostitutk, tudi spolne bolezni so zelo razširiene. — Podvoduik, ki bo plul pod ledom, Amerikanke Simon Lake je konstruiral podvodnlk. s katerim se misli podati na severni tečaj. Računa. da bo z novim podvodnikom čisto lahko plul pod vodo, se. ko ho \ hotel pristati, dvignil na površje, ter j s posebno pripravo predrl ledeno . plast. — - Preveč žensk. V Nemčiji le pomanjkanje mošk!h. Vsaka sedma Nemka ostane brez moža. Pred vojno je ostala le vsaka dvestota brez para. —■ Prepovedan sad d!3l. V Ameriki je prepovedan alkohol. Ko le Amerikanec Librette, ki že 26 let ni okusil opojne pijače, slišal o prega-njainiu »mokrih«, ga le tako strašno mikalo ugrizniti v prepovedan sad, da ie postal pijanec, — Zastrupljanje z eflvami. V Ameriki le bilo več slučajev za-strupUenJa z olivami. To povzroča glivica ta bakterija po imenu »baci-lus botuHnus«. Ta bacil povzroča neke vrste strup, kakor recimo neke druge vrste glivica iz sladkorja v mošta alkohol. Strup je tako hud, da mu skoro vsakdo podleže. —- Steklene rak ve Izdeluje v Ameriki steklarska obrt, ki sl je med vojno zelo opomogla. Steklene rak-ve Izdeluleio tudi za to. da se obrt vzdrlule na medvojni višini. — Čudne predpogoje za fenltev imajo v Novi Oulneii (angleški koloniji) tamošnjl divji narodi. Mladenič mora umoriti vsaj enega človeka, predrto sme upati na ženitev. To ubijanje so angleški kolonisti po velikem trudu odpravili. Vrnitev beguncev v zasedeno ozemlje. LDU. Trst, 25. Uradni »Osserva-tore Triestino« je 17. t. m.. St 87., objavil naslednjo naredbo generalnega civilnega komisarja: A. Svobodna vrnitev Je dovoljena beguncem v naslednje kraje: V go-riškem političnem okraju v občine: Avče, Ajba, Banjšice. Bate, Anhovo, Deskle, Ozeljan, Kojsko, Renče, Šempas. Vogrsko. Trnovo, l okovec pri Kanalu. V gradiškem političnem okraju v občino: St. Lovrenc v Mo-ši. V Tržiškem pol. okraju v občine: Sv. Peter ob Soči, San Canziano, (brez vasi S. Canziano). V sežanskem pol, okraju v občine: Komen, Gorjansko. Kobiljaglava, Mavhinie, Nabrežina. Pliskovica, Zgon&c in Oa-brovica. V tolminskem pol. okraju v občine: Trenta, Srpenica ln vasi Spodnji, SrednH ta Gornji Log. obči ni Log in Žaga Spod., Soča Gor. in oddelki Imenovanih občin: vasi Pod-melec, Hum, Zadlaz-2abče, Cadra Žabče, Zadiaz-Cadra, Ravne-Zabče in Ravne pri LjubJnu; v tolminski občini, vasi Bača, Idriia ob Bači, Slap, Roč ta Sloper; v občini Sv. Lucija, občini Drežnica ta Trnovo. B. V naslednjih krajih ni prosta vrnitev beguncev, temveč Jo dovoljujejo le v posebnih primerih pristojni civilni komlsarilati. za Trst pa urad za volne begunce. V soriškem pol. okraju: ttoriSka občina. Kanal, Kal, Števerjan, Renče, St. Peter, Ločnfk, Opatjeselo, Št. Andrež, Poi-gora, Solkan, Grgar, Bilje, Miren. Sovodnje in Vrtjoba. V tržiškem pol. okraju občina S. Canziano (vas S. Canziano). Štaranzam, Doberdob, Devin. Fogllano, Ronke ta Tržič. V sežanskem pol. okralu v občine; Brestovica, Selo, Vojščica ta Temnica. V tolminskem pol. okraju občini Bovec in Čezsoča, vasi Lepenje in Soča Zg.; v občini Soča, Predli in Moženca v loški občini in Zg. Zaga v Isto imenski občini, vasi občine Tolmin, Zatolmin, Lubin, Prapetno, Dalje. Gabrije. Volarji in Selce; v tolminski občini vas Sv. Lucija, Grudnica. Drobočnik. Lom pri Tol minu. Modreja ta Modrejces v občini Sv. Lucija, občini Volče In Llbušnje. Begunci, ki prejemajo državno podporo in ki so imeli pred vojno svoje stalno bivališče v pod črko A omenjenih občinah* bodo morali iti na pristojni begunski urad v onem okralu. kjer stanutelo sedaj (na ctvll • ne komlsariiate. a za Trst na urad za voiue begunce), da iim izdajo potrdilo o ptejemani podpori. Takšnim beguncem je doJočen za povrnitev rok 30 dni. računajoč od dneva tega odloka. Tisti, ki se vračalo, sl bodo morali preskrbeti potrebne listine, ki Jih Izdaiaio na zahtevo prlstokti begunski uradi za prosto vožnjo po želez nloi ln za prost prevoz njihovih stva rl. Ko pridelo begunci v svoj domač kraj. bodo morali predložiti v dveh dneh po prihodu neposredno ali potem županstva okrajni politični oblasti svole potrdilo o prelemanta b» g tinske podpore. Begunska podpora se bc Izplačevala še za 60 dni, rač.u -najoč od dneva povrnitve v svol kraj. Kdor ne lzpo2 objavljenega v Uradnem listu kosu 50.. in izdanega tudi v obliki brošure, ki Je naprodai pri ekono-matu delegacije. V primerih, ki se Jih tičejo te postavke, torej pristojbine ne bo več plačati po dosedanjem, ampak po — deloma prav občutno — višiem srbskem tarifu, n. pr. za gostilniško koncesijo od 1500 do 3000 dinariev. za kavarniško koncesijo od 2500 do 3500 dinarjev (tar. post. 61. in 62). Važna Je zlasti tudi tarifna postavka 5.. s katero ie uvedena nova. do zdaj neznana pristojbina, namreč taksa za pismene odločbe administrativnih o b l a s t e v , izdane na zahtevo stranic. Ta pristojbina znaša normalno 2 din. (8 K). 2. Kolikor se pa naši dosedanji pristojbin ski predpisi ne nadomeste s srbskimi, se v s e stalne, lestvične in odstotne pristojbine z v i š a J o za 100 in v nekaterih primerih za 400 odstotkov dosedanje izmere (člen 11.). 3. Tudi pristojbine, ki Jih je bilo dosedaj v smislu § 4. pristoibinskega zakona iz leta 1850. plačati šele po uradni odmeri, se bodo odslej pobirale takoj ob prijavi proti poznejši popravi, in sicer do nadaljne odredbe finančnega ministrstva z zneskom, ki ga stranka sama izračuni (člen 12.). 4. Uvede se pristojbina na vstopnice k gledališkim, koncertnim, kinematografskim ln drugim predstavam zabavnega značaja (Državni veselični davek). Poštno ln brzojavno ravnateljstvo razglašat Na pritožbe vsled zakasnele dostave poštnih pošiljk naslovnikom, Je ravnateljstvo dognalo, da Je zakasnitve v nalveč primerih krivo občinstvo samo, ker napravlja naslove pošiljk nepopolno in nejasno. Tako piše n. pr. v naslovu za Slivnico ori Celju »Celje«- z mnogo večjimi črkami, kakor »Slivnica«. Poštni nameščenec, ki pošljke razdeljuje, opazi pri liitrem delu z debelejšimi črkami napisani kraj, odpravi vsled tega pismo, ali ker je. nepravemu uradu in naravna posledica tega Je primerna zakasnitev. V Sloveniji imamo več krajev enega imena. Ker v mnogih primerih v naslovu ni natančneje označena krajevna lega, roma tako pismo iz kraia v kraj. Dostikrat manjka v naslovu navedba pristfijnga poštnega urada Itd. Ob-čistvo pa zvrača krivdo za zamude, ki Jih Je krivo največkrat samo, ved no le na poštno upravo. Da se zakasnitve v poštnem prometu kolikor mogoče omeje, naj store tudi razni uradi In občinstvo svojo dolžnost in pišelo naslove Jasno, popolno in z natančno označbo pristojnega poštnega urada. Dobava smodnika. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima na razpolago večjo množino navadnega ln ojačenega razstrelilnega smodnika. Po železnici se bo odpošiljalo najmanj po 100 kg vsake vrste. Manjše množine se bodo oddajale v uradu, Dunajska cesta 22. Reflektanti nat priglasijo svoie potrebščine najkasneje do 5. mala 1.1. Hišni tat. V pondeljek popoldne je bil m šentpeterski cesti zanimiv prizor. Iz hiše št. 38 prileti mlad človek. za njim pa teko UudJe. ga vja-mejo In peljalo nazaj v hišo. Občinstva se Je na licu mesta takoj nabralo večje število. Mladenič je bil namreč hišni tat. ki pa se mu tatvina ni po srečlla in ie moral nato romati v policijske prostore. Občinstvo se opozarja, da Je strogo prepovedano voditi pse na trg med tržnimi urami. Mestni krmjač ima nalogo, da polovi vse pse, ki se prosto gibljejo v tem času po trgu, o čemur mestm magistrat občinstvo pravočasno opozarja. Inšpektorat državnih železnic v Ljubljani razpisale oddalo dimnikarskih Jel na državnih železnicah v SloveniH. ter se interesenti« poživljalo. da vpošljejo švoje ponudbe na Inšpektorat državnih železnic v Ljubljani najkasneje do 10. mala t 1. Podrobni Dodatki se dobijo pri pristojnih sekcijah ah pr! inšpektoratu v Ljubljani, 471 »Črna zver" ni poiitikum. Tam na Zaloški cesti se je dogodila zverinska morila. V tom smo vsi edini. Po krivcih vprašujemo vsi in vsak, kdor Je v svojem srcu pošten, bo priznal, če ne z besedo, pa vsaj v svoli notranjosti, da je kriv temu dogodku v prvi vrsti in morda tudi edinole sistem, režim. Vsi vemo. kakšne razmere imamo in danes, zlasti po tem dogodku, tudi lahko brez ovinkov pokažemo in povemo, "kdo vzdržuje in podpira ta sistem. Le berite meščansko časopisje, pa boste takoj na Jasnem. In če ste vzgajali ta sistem, ga Javno ln nasilno pospešujete. potem se nam zdi popolnoma naravno, da se obrača sovraštvo proti vsemu, kar vzdržujete v ta namen. da podpirate svol sistem. To Je logično. Ni pa logično, če pustite stradati milijone ljudi, dočim se par stotin va-Ua v masti; če pitate te Hudi s sod-Jalnlmi programi, delate pa proti njim na vsej črti. Če Je duhovnik prejel nekaj »bunk« in kaka redovnica kakšen neprimeren priimek, to seveda ni prav in ni bilo potrebno. Ml to priznavamo, ker vemo. da oseba. M opravlja svoj poklic, morda po svojem prepričanju bunk in psovk ne zasluži. Toda za vsetn tem tiči nekaj drugega. Bunke ta psovke, če so res padle, so po poročilih meščanskih listov in deloma tudi po člankn gospoda Janeza Kalana neodpustljiva surovost, zločin in menda tudi bogokletstvo. In končno, ko Je vse njih modrosti konec, na začno udrihati po socllalni demokraciji, da Je to njena šola. To Je pa laž. . Če so že ti dogodki taki zločini, kaj pa le potem umor nedolžnih ljudi, kaj ie sociialna beda, ki Jo pospešujete. k a J je vsa nepoštenost meščanskih strank? Na to pa ne odgovarjate. Izrabljate par besed, par, recimo bunk. ki Jih ie kdo. ki ne vemo o njem prav nič, kakšnega stanu, politike ie bil. v svoje politične namene, toda za umore ne najdete graje, za žrtve ne sočutja. Kie le tukaj plemenitost srca? Nedolžna kri je tekla, zločin se le zgodil * za to nimate be sede. To nam dokazuje, da ste vi no-sitelji režima, grešniki. In vest vas peče. ________ Kultura. Repertoir slovenskega gledališč* v Ljubljani. O p e r a: 28. aprila, sreda, »Faust«. Abon. E. 29. aprila, četrtek »Žongler«, Abon. D. 30. aprila, petek. »Trovatore«. Abon. A. 1. maja, sobota, »Prodana nevesta«. Izven abon. 2. maja, nedelja. »Faust«. Izven abon. Drama: 28 aprila, sreda, »Smrtni ples«. Abon. B. 29. aprila, četrtek, »Golgota«. Uradniška predstava Izven abon. 30, aprila, petek, »Golgota«. Delavska predstava Izv. abon. 1. maja. sobota, »Saloma, Slepci«. Abon. E. Razpis natečaja. Narodno gledališče v Skoplju Je razpisalo natečaj za dramo Iz starega srbskega življenja. Za najboljše delo Je določena nagrada v znesku 2000 dinarjev. Iz stranke. DELAVSKA PREDSTAVA v dramskem gledališču bo v listek, dne 30. t. m. Uprizorila se bo »Golgota«. Vstopnice se dobe v tajništvu »Svobode«, Selenburgova ulioa 6, II. nadstropie. Nogometne vale »Svobode« se vrše vsaki torek, četrtek in soboto ob pol 6. url zvečer. Prosimo, da w vri člani zanesljivo udeležujejo y*J. Vsak pondeljek ob 7. uri zvečer te telovadba za članice »Svobode« v realki. Članice naj se Je zanesljivo udeležujejo. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« proslavi petnajstletnico svojega obstoja z občnim zborom dne 2. maja t. 1. dopoldne v, veliki dvorani »Narodnega doma« in s I. koncertom dne 3 maja v veliki dvorani »Uniona« s sodelovanjem popolnega orkestra kraljevega opernega gledišča v Ljubljani. Vstopnice za koncert prodala Dolenčeva trafika v Prešernovi ulici. k. Nogometne tekme. V soboto, 1. ta nedeljo 2. maja se vrši točno ob pol 18. uri (pol 6- popoldne) na igrišču S. K. »Ilirije« nasproti državnega kolodvora nogometna tekma med prvimi moštvi S. K- VJctoria iz Zagreba in S. K. »Ilirda«, Ljubljana. — Vstopnina: Sedeži I. vrste 15 K, sedeži Il.vrste 10 K, stojišče 5 K. Člani »Ilirije« plačajo na stojišču 2 K prot! legitimaciji. Blagajna se odpre ob 16. (4.) uri. Tekme se bodo vršile ob vsakem vremenu. . k. Sklad za miti! pafi It. Delavstvol Sedanli klerikalni režim je zahteval v soboto na Zaloški cesti žrtve. Prvo. kar storimo zanje, je, da priskočimo njihovim otrokom ta ženam z denarnimi sredstvi na po moč. Zberimo mogočen sklad, po-mozimo bednim družinam! Odzove naj se temu klicu sleherni delavec, kakor je do sedaj še vedno in rad storil. Darila sprejema ubrava »N a -preja«, ki tih bo spre ti objavljala. Dosedaj so darovalijnaslednjl da rovald posamezne zneske: Včeraj izkazana darila 1701 K, neimenovan 30 K. neimenovan 100 kron, neimenovan 200iH<. Ciril Kemperle 45 K. neimenovan 100 K, Prelc Klara 20 K, nabral sodrug Firm 73 K; skupna vsota 2269 K. NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. LDU Belgrad, 27. 83. Sejo začasnega narodnega predstavništva Je otvoril prvi podpredsednik g. dr. Ribar ob 16.45. Protokol je bil sprejet brez pripombe. Ko so bile te formalnosti izvršene, je imel dr. Ribar krasen govor v spomin pokojnega predsednika dr. Draže Pavloviča. Nato Je govoril predsednik vlade g. Protič in v imenu vlade izrekel narodnemu predstavništvu sožalje ob smrti prvega predsednika. Ob 17.15 je dr. Ribar zaključil sejo ln napovedal prihodnjo za »utri popoldne ob šestnajstih' z istim 'dnevnim redom. JADRANSKO VPRAŠANJE REŠENO. LDU Dunaj, 27. (CT(J). »Chicago Tribune« poroča lz San Rema: Jugoslovansko vprašanje je rešeno. Reka bo svobodna država od vo-loska do Bakra, proti severu pa do Št. Petra in z otokom Krkom. Italijanske meje segajo do Snežnika, Učke gore in Voloska ter obsegajo otoke Lošinj. Vis ta Pelagruž. ~-»Deutsches Volksblatt« poroča iz Pariza, da se je Ntttl odrekel koridorju do Reke. — »Wiener MHtags-zeitung« poroča po »Tempsu«, da jadransko vprašanje še ni rešeno. KONFERENCA V SAN REMU. LDU San Remo, 27. (DunKU-Agence Havas). Uradno se poroča: Vrhovni svet le na popoldanski seji razmotrival in sprejel zadnje določbe v turški mirovni pogodbi, na kar je bila sprejeta glede Armenije nota za Wflsona, ki so Jo sestaviti angleški Člani. Nato Je vrhovni svet razmotrival vprašanje izvršitve ver-sailleske mirovne pogodbe ter sklenil, da povabi z noto, naslovljeno na nemškega državnega kancelarja, Nemčijo, da se udeleži dne 25. maja konference v Spaau, tako da bodo zavezniki dobili točno poročilo o položaju v Nemčiji glede na Izvršitev mirovne pogodbe. LDU Pariz, 27. Listi objavljajo nastopno brzojavko iz San Rema s Mirovna konferenca Je prejeta brzojavko od g. Trumbiča, ki Izjavlja, da ul mogel poslati vesti, ker so brzojavne in telefonske zveze prekinjene; ravnotako se zdi, da je v Jugoslaviji nastal notranji nered, G. Tnimblč je prosil zato delegate, da ne sklepajo prej o Jadranskem vprašanju, dokler on ne stopi v direktne razgovore z ItaHjo. Nitti je izjavil, da se strinja 8 tem, da se ta direktna pogajanja z Jugoslavijo zopet začno. To vprašanje se torej na konferenci v San Remu ne bo več razpravljalo. Zavezniki bodo čakali, dokler se direktna pogajanja ne končajo. NEMIRI V KROJI. LDU. Belgrad, 26. O nemirih v Kroji poročalo iz Podgradca: Sedal se doznavaio prodrobnosti o dogodkih v Kroji pred desetimi dnevi. Pristaši italijanske stranke so umorili spečega albanskega častnika Osmana Muso, velikega nasprotnika italijanskega protektorata in boritelja za neodvisnost Albanije. Umorili so ga tudi zaradi tega. ker ni hotel služiti intrieam nove vlade, ki ie. kakor se sedaj doznava, postajala vedno bolj italofilska. Ta umor je zelo razburil prebivalstvo v Kroji, ki je rad! stali šča vlade zelo vznemirjeno, ker ni hotela izgnati morilcev. Ljudstvose ie vzdignilo in ubilo sreskega načelnika Mohameda Pilka, kapetana RLza bega in dva orožnika. V tem boju je bilo ubitih še 12 oseb. Kroja Je prekinila vsako zvezo s Tirano ln % drugimi mesti. Razburjenje med prebivalci vedno boli narašča. TAJNA ORGANIZACIJA NA SLOVAŠKEM. LDU. Praga. 27. Češke oblasti so odkrile tajno organizacijo, ki je pripravljata splošni prevrat na Slovaškem. Na čelu ji je bil odbor štirih članov, ki so bili vsi Madžari. Aretiranih je bilo do sedaj 52 madžarskih članov omenjene organizacije. Pri aretiranih Madžarih so našli papirje, ki komprCmitirajo Budimpe- Aprovizacija. Legitimacije za meso. »Vnovčil* vabilca za živino in mast« Je izdata nove legitimacije za dobavo mesa v, njeni mesnici na Sv. Jakoba nabrei-ju. Te legitimacije stopijo 3. maja 1920 v veljavo. Meso se bo oddajalo v štirih skupinah po trikrat na teden, ta sicer: Od 7. ure zjutraj do 12, ure, popoldne pa od 2. do 7. ure. Kako se„ bodo skupine med seboj vrstile, j« razvidno iz razdelilnika, ki je nabit na vratih mesnice. Odlemalci v posameznih skupinah bodo zopet med seboj po urah razvrščeni, tako da bo vsaka stranka vedela, katero uro pride na vrsto. Zaradi izredno velikega števila odjemalcev, naj posamezniki upoštevajo, da Je služba uslužbencev »Vnovčevaktice« zelo naporna m naj se vsak natanko drži predpisov in ne prereka z uslužbenci, lri nimajo naloge odločati ali upoštevati kake posebne Želje. Na legitimacijah označena množina mesa vella za dvadnevno uporabo, tako da bo vsaka stranka dobila na. teden tri-lcratne količine, samski odjemalci brez lastnega gospodarstva dobe lahko z ozirom na majhno odkazatta Jim količino mesa ves tedenski kvan-tum naenkrat. Ker se Je število odjemalcev, katerih ie bilo do sedaj okoli 700, pomnožilo z novimi člani petkratno, se bo zaradi pomanjkanja mesa oddajalo za enkrat kvečjemu po 1 kg pri vsaki dobavf. Seveda velja to za tiste, katerim je odkazane-ga več. kakor en kilogram mesa. Legitimacije za meso. Z ozirom na objavo »Vnovčevalnice«, da stopijo z dnem 3. maja 1920. nove legitimacije v veljavo, se vsi Javni nameščenci, ki Še niso prišli po legitimacije, opozorijo, da se od 2. mala naprej ne bodo izdajale več legitimacije. ker J« i» en mesec dni poteklo, odkar so biti pozvani priti po legitimacije. Poslano.* Vprašanje mleka na Bleda In hotel »Malnar«. Ker širijo gotovo slabo informirali, še boli pa 11 o b n i Hudle govo-rico, da Jo najemnik hotela »Malnar« na Bledu zaaral mleko ie naprej prt posestnikih za celo sezilo do 10 kroa liter, prosim D. n. uredništvo, ista naj blagovoli v »Napreju« objaviti nalf Javnosti, da so ta zlobna obrekovanja znaplh blejskih hujskačev Izmišljena ta brez vsake podlage, ker dobiva hotel »Malnar« mleko na Pristavi po dnevnih cenah ln o kakem zaaranlu mleka z njegove strani sploh ni bik) nikdar govora. Take govorice imajo očividno namen, škodovati meni kot najemniku, vendar zagotavljam razširjevalca istih, da meni taka zlagana obre -kovanja ne motelo škodovati, ker s« občinstvo lahko vsak čas prepriča, da najde pri meni vedno dobro po*, strežbo in razmeram primerne solidne cene. Z odličnim spoštovanjem Vladimir Sapla. najemnik hotela »Malnarja«. Na Bledu, dn e!7. aprila 1920. Kujttuica dnevuika .Naprej1, Še ta teden Ir,Ide droga ledaja Spisala Manc in Engel*. Cena S)K, ■ poštnin* **1« K. Naroča ae t apravniitv* „Naprejn“, Ljubljana, FranSiikanaka »»o* 6/L Priporoča n, da ne denar aa brožuro ttoiHe naprej radi nepotrebnih poStnih »troškov. V tlaku jat »Eno leto ▼ narodnem ]M*dataviiiUmu. Govori in interpelacije »odt. Antona KrtaUna, Ste prehlajeni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kašljate? Imate nahod? — Dobri prlJatcU v takiH hudih dneh Vam Je Fellcrjev pravi Elza-fiuidl 6 dvojnafih ati 2 vellkf špeeijalni steklenici 38 K. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steldenlca 6 K. Slaba hrana Vaui te pokvarila želodec? FeUerieve prave EJza- krog.Hice ga spravijo v redi c škat- lic 18 K. — Omot in poštnina posebej. a najceneje! Eugen V. Felle^ Stubica donja, Elzatrg št. 252 (Hr* vatsko). —B—. 930 izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Tak. Vehovec. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. Stran 4. Pramten tapli p S HOnkg odda]« kmetijska družba v Ljubljani Iz skladišča na Turjaškem trga štev. 3 vsakemu v poljubnih množinah. 480 M A P R E J. Stev. 98. M rti! pclltp in ilfeijs* se sprejme pri Kranjski stavbni družbi v Ljubljani, Levstikova ulica 19. = lep tsiiii liter po H 4, prt odjema 10 litrov po K 3, se dobi v trgovini s semeni SEVfR & KOMP., Ljubija aa, Wolfova ulica 12. Grab za sem iS°i trgovini e semeni SEVER & KOMP., Lj.ub!jana, Wolfova uiica 12. 433 Cnmnnn prt peteršilj, solatna aeliiciid la lil pesa, majaron, cvetlice v najlepši izberi na debelo in drobna priporoča: JETER 3 lORP., Ljo&;j?P3. Wolfova ulica št. 12. 406 linica SS Marlbreg. ” Prevzame strogo diskretno Odd. I: Brezobzirno presojanje značaja po ▼poslanih pisemskih izkušnjah, honorar K10. — za Srbijo4 D. Odd. O: Presojanje prolenj itd-honorar K 20. — za SrHjo 6 D. Odd. 01: preiskala anonymnih pisem in pone-vernih listin: honorar K 100. — za Srbijo 26 D. 469 fcifetogifia ptpiUniti Mifireo, Soraiji. In tehnlSka pisarna Inženir dr. Hlrosl. Kasal, oblastveno poverjen stavbeni tnienlr Ljubljana, HilSerjeva ulica it. 7. Špec. stavben® podjetje za betonske, ielczobetonske in vodne zgradbe. Izrsfca vodnih si!. Prevzema v izvršitev vse stavbe stavbeno inženirske stroke in izvršitev vseh tozadevnih načrtov. Zssfopstvo strank r tehniških zadevah. Nasveti itd. I. Mn. zlatarska delavnica A» Fuchs, Ljubljana, Selenburgova ulica i. 6. Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante po najvišjih dnevnih cenah. Priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. Popravila in nova dela se šujejo ▼ lastni delavnici točno in solidno. mu m slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo 814 FRANJO CERAR, hrana slamnikov v Štabu, p. Male pri Ljubija!. Ljubljana Rimska e. 16 naznanja, da še vedno dela * pristnim blagom. Isvriitev točna. Zmerne cene Zna InrfuHtli Intim In Mf. 24 >fc—lfo| špedicijsko in kcmisijskop«?djetje Setenbnrgova ulica št. 4. Veletrgovina ■ premogom, drvmi, loto in raznim kurilnim materijalom. Na debelo: Ljubi. gl. kolodvor. Na drobno: Selenburg. ul. 12. Imerfie cene ! LES rezan, tesan, okrogel, kupuje 126 „SEVER“ M M liMiiltn M Mn HM, legeMiii tetti It. 43. MONIKINI I MAHAM! I Nar mik telle pez A: aOSPOOI GOSPA I Za late teileto jemljite ii aa itn el llacn le 1201 ^ »M in sleiiai p 120 g m coiI Mia na debela v SHS R. Driay, M Sil 21 UublisDa E DfAfti sladkorni bolezni, bolezni jeter in ■ ledic, oteklini želodca In frevee, kro- ničnemu katarju želodca in čreves, želodčnemu ka-menu, hemeroidom in bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilna ■bob mineralna voda rogaika slatina, mmmsm Rogaška slatina največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji, hidroterapija, elektroterapija, Inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, kopeli t ogljikovo kislino, solne, smrečne, parne, zračne, solnčne kopeli in kopeli z vročim zrakom. Vojaška godba (42 mož, med njimi absolvirani konservatoristi. Za vsakovrstne zabave je preskrbljeno kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd.) Sezifa od 1. maja do 15. oktobra fm RAVNATELJSTVO. ebrtsluje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,100.000*—. fsres edfoilka restžnega davka. ■== Ustanovljena leta 188 1. iPfflf iiaflii moiitEF Spodnja Šiška št. 22 priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točna postrežba In zmerne cene. Marija Tičar, = Ljubljana = Selenburgova uiica. Tovarniška zaloga s™ papirja :: in razglednic l d. d. v Ljubljani naznanja, da je kar najmodemeje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Izvršuje: knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejše do :: naj preprostejše vrste. :: Vse lično in po zmernih cenah. Kotisumna di ušiva, zavodi, os canizacijt, razna društva, trgovci in obrtnikil Priporočamo Vam, da so trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru. Mov. premoo. driiž&a, rudnik Irtiovlje le izvežbanega, najraje neoženienega IC.nMrc \ j (Markschelder) (ObsrsSelger) ! oba z strokovno in večletno praktično izobrazbo se iščeta. ! Prosto stanovanje, kurjava razsvetljava in mali vrt. Plača dobra, j Prošnje z vsemi spričevali in natančnimi zahtevami je poslati na Št. Janžki premogokop, And. Jakil, Krmelj, Dolemsko. Skaboform se zopet dobival Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v najbližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno dr. Flescha orig. Skaboformovo mazilo. Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder ,Skabaform*. Dobiva se po vseh lekarnah. — Generalna zaloga za Ljubljano in okolico .Zlatem jelenu* IV., Marijin trg. - - - Rihard Sušnik f.1 Trboveljska premogo-kopna družba namerava I prepleskati podjetnika. rudnika Trbovlje v tekočem letu temeljito in vsa v to stroko spadajoča dela Oddat! Pralnica je bila 1910 leta dogotovljena. Železni stebri, nosilci, mostovi in držaji so bili od njih dogotovitve mestoma popravljeni. Površine 80 velike. — Izkušene in jamstva zmožno ponudnike vabimo vljudno, da si na licu mesta zbero potrebne podatke. 477' Kamno Zanesljivi, izkušeni, zelo energični dve strežnici se iščeta proti takojšnemu sprejemu za bolnišnico bratovske skladnice v Trbovljah. Prošnje je naslavljati na bratovsko skladnico v Trbovljah. lomski delavci za marmor za Pohorje (Konjice), ki znajo dobro uklesavati (ritzen) in basirati, se iščejo za takoj, PJač?* p« dogovoru. — Ponudbe na Ivan Kuilidi, kamnoseški mols er, Celic, Zensko zdravilišče toplice DOBRNA pri Ctlju ■«» pcpiej NEUHAUS bei Cilli Akroterma 370 C izredno bogata na radiju in ogljikovi kislini. Nidomestuje v polnem obsegu Franzensbad. Izvanredni uspehi pri Cenikih in Hvčnlh boleznih, bolezni area, ledvic, slabokrvnosti, revma« tizmu, protinu in vseh pojavih oslabelosti. Termalne naravne ogljikove kopeli, termalna pitna voda, železnati vrelec, masaža, elekirične. šolnine in zračne kopeli, ter kopeli v vročem zraku Krasen park, smrekovi gozdovi. Divnl izleti. Nikdar megleno I Vojaška zdraviliška godbe, ES Bravari Želiezotokari Stolari Lilevail (h 1 tr8Ž6 s®. Plačamo na sat do K 9 50 prema sposobnosti i marljivosti. U akordu zaslužba je do 35% veča. Reflektiramo samo na pot-puno vješte in marljive radnike. ,Smev‘ tvornica Strojeva, Bjelovar saaaf1 !D Dl m KS 'msrmsmim mssm Bakrene žice in žarnice 110, 120 in luO Volt v veliki množini na razpolago pri STEBI & TUJEC, Ljubi!?it?, Komenskega cest® št. 26. I! PohiStvo. mrsr.ra. . ■ ** Spalne, jedilne in gospodske sobe, kuhinjska oprava, podložki modroci, otomane, spalni Id dekoraeijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz inehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfinejše izvršitve po - - - jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo - - - Karol Preis, Maribor, Stolni trg 6. si®* Nepogrešljivo za dame. fto otvoritvi železniškega prometa bo dospela partija C ektriinih ogreval t« Inanc čkarje In novovrMnlh kuhalnik ploM riMilAnlli voltui. Garantirano zanesljivi prima proizvodi. V vporabl zelo čisti in Itedljivi In so hitro razgreti. Ker je Število kosov »c pošiljatve zelo omejeno, prevzema 472 narofils tvrdka .'SVkffUl", Ll&fe&Jana, Mestoe št* 25. Važno za krojaške delavnice. V prihodnjih dnevih po zopetni otvoritvi železniškega prometa bo dospela partija električnih Ireiaikih likalnikov j novovrstne konstrukcije, piinm kvalitete, največje trpežnosti v Ljubljano. Reflek-tante zaznamuje tvrdke ,,SVETLA", Ljubljana, Mestni trg Btev. SS< in zračnice Naieeneiše žarnice. v vseh dimenzijah v zalogi. C« IlO-l „Promet , t ru- ba x o»t«£«6i© z.aveae« Hutomotelino od#i!$nJe, -—-—'■ Lfubli&ne, Stlenturgdva uBlea It. 4. sssza Opozarjamo, da imamo v stari talogi 160 voltne žarnice, katere oddamo na konsumente za lastno ratJO dokler traja zaloga še po stari ceni. Obrnite se tedaj, predno drugje dražje plačata , na našo tvrdko. 110 in 120 voltne žarnice, kakor vse osiala ' voltaže pridejo v najkrajšem času v prodajo. Oglasite se pravo-j časno pri tvrdki 474 LJufelgatta. :ra 25-