1 proračun za leto i 998 dorečen Wračun za leto 1998 je V*en: nekaj manj kot 1,349 \ °v tolarjev prihodkov in ravno W-0c^odk°v. Tako so sklenili li Ostrič!,;. • - , i-__• 'I svetniki na 4. nadaljevanju krel finskega sveta 28. julija. Po !i8osteleSeCU oz'roma Pet'h sejah so .j Navt6rri situ presejali prav vsako ■j ktaV|° °sr|utka, ki ga je pripravljala (in ^ta(i)a °bčinska uprava. Iz lanskega ■'ilijonn,a.Načrtovana realizacija 972 ostalo neporabljenih 84 Metilan^i Za dokončanje nekaterih lani 'litj a °žb. Več o proračunu na drugi Vilarjev, ki se prenašajo v leto W' !^di,° jn giifa [)ragica Prosen) e*n'ki med svojo zadnjo sejo na šoli Antona Žnideršiča prenovili del ceste skozi knežak /Svščj* maia je SCP "Primorje" iz kfr3l e Začelo z rekonstrukcijo ceste 1 to °zi Knežak. Ta krak ceste med Bistrico po štetju prometa lZ Uporablja dobra polovica ’\i^ na poti iz tujine in iz notranjosti i Pr°ti Hrvaški. V času turistične . "Jtlp; J ' 1 11 vasKi. v času turistične 'i% J6 število tranzitnih voznikov še Vr6Cei otočan pa je tudi lokalni j p j ■ • 'vv-ai i y>a je tuui i vi\an n ' i'Narti 6Sta 5 kar nekaj ozkimi grli in ; kj)Q 111 v°ziščem ni bila več varna, * ^ova pridobitev po nekajletnih ‘,f ! %„ |anj'h razveselila tako številne A 6k°t krajane. 'iiAgj^jtor del na cestišču, ki so JtNrnni '°P celotne trase, ureditev I ' °rnpU M '-ciume udbe, ureuuev (stišča . ar,alizacije, ponovno utrditev 'n asfaltiranje je Direkcija avenije za ceste. Skozi ta del > skoraj celotni dolžini urejen 'Strica Pa financira občina Ilirska i|'Pabn veniJe za ceste. Skozi ta del ,na skoraj celotni dolžini urejen toplic, 1 §a financira občina Ilirska xa|< °zir°rna krajevna skupnost X*. ktajevne skupnosti se je , ^Vse k jočilo v koordinacijo del, ^ ^ ^ rP_Šp\/on io rarr\klomnt/ l/ i _,Jn°na;; v teševanje problemov, ki li^ivai - 0rnec* investitorji, izvajalci if v^af; C' °'3 večjih rekonstrukcijah, c, al''ijeninizSrno uspeli spremeniti večino l ,KitiJr'h rešitev projektanta in faktično vsa ozka grla na tem V''I^Varia j ^osežene rešitve in bodoča VC te i 3 vaščanov glede ureditve !«'■ ® avne prometne žile skozi .jr li^erl\,a.0 zagotovila povsem drugačen ^ dalo’ ,Ve ,efji / tečaj delnic Etola v ponedeljek slabih 22.000 tolarjev, pa je v četrtek P^i ^ mejo 25.000 tolarjev. Delnica Leka serije A pa se vrti z manjšimi j okoli 54.000 tolarjev. Tudi delnica Luke Koper dosega nove najvišje vre četrtkov enotni tečaj je ob 56 milijonih prometa znašal 2.887 tolarjev- r V ^ tako je pravica do letošnje dividende, ki je znašala 86 tolarjev brLlt «t\ delnico, v preteklih dneh že zapadla, vendar pa je uprava objavilo polletne rezultate, ki presegajo načrte. do0' CLIIC I CZUILctLC, K/ fJI CSCgdJU lldGILC. 7VP S Četrtkovi tečaji na prostem trgu so med najprometnejšimi čnli- I icr-r, 1 2 10 Plm.c 1/1 OfiC „ A D^rtnSOŽ 1' znašali: Lisca 1320 tolarjev, Pinus 14.985 tolarjev in Marina Porto, tolarjev. m Vse bolj pa postajajo zanimive delnice PID-ov, katerih cene so se -gibati v določenem sorazmerju z gibanjem cen drugih delnic, kar je Pu:n (\> razumljivo, saj so portfelji skladov sestavljeni tudi iz delnic, ki že i I borzi. Glede na to, da imajo skladi naložbe razpršene v različne de11 ^: tem pridobijo na varnosti in stabilnosti, zaN pa se jim sicer nekoliko zmanjša donosnost. ^ J Borzni posredniki pričakujejo preboj bo enkrat k°^ it11! preko 2.000 točk, toda rast se ^ ...... , Doslej sta na rast najbolj vplivali delnici Pe . k1 Mercatoria. zato nnsredniki iščein druee det ILIRIKA Mercatorja, zato posredniki iščejo druge < so še podcenjene. j *£5**3 IN MEMORIAM 'ZADOVOLJNI, KO SE IZ FALERSE KADI J8' iulija se je v okviru notranjsko-%n°rSl | šleva3!0' in ki je uspel le majhnemu Jenskih uprav. H' ■ or Franc Lipolt je poročal, da m^tiS P° uvedbi stečaja posluje rtv_.no in svoje obveznosti izpolnjuje ,3 Po|nS' Obrat vlaknenih plošč dela s !lna Par°, ostala dva z nekoliko ^jirn'3^0 zmogljivostjo, vsi trije pa z Ptitg ' kapacitetami kot pred stečajem. %|q '.so večino nekdanjih kupcev, lva||t^at' Pa 50 začeli tudi ploščo nove Ste ^'rektor Franc Lipolt je dejal, da an„UsPeh podjetja pripisati tudi tjp Zlran°sti vseh 275 trenutno foliv i nih' za kar zaslužijo vso biS(va °- Produktivnost so namreč v povečali, tako da na primer ttiqrn!rn'ci za izdelavo kubičnega td3j ptUrr^rja namesto prejšnjih 43 ur je zadovoljstvo glede pomoči ^ita) °Per ^0 milijonov tolarjev SospOfi ter sodelovanja Ministrstva za \jeva'stv°, ki je svojih 140 milijonov Hib' kred'ta, potrebnega za zagon po 'r'HoSte^aja, prelevil v lastniški delež Sbi 0rn°g°čil prisilno poravnavo, ki 'Hčp6 'ztekla že v septembru. Po načrtu ereorgan'zac')ebo moral Lesonit še milijonov mark dolgov °dPisih °°2- Pegovarjajo se o različnih Hrj- ^erjatev, sicer pa so upniki Predsednik CZS j o'k o Čuk s sodelavci na sestanku z direktorjem Lesonita Francem Lipoltom in ‘upanom Stanislavom Prosenom (slika D. P.) uspešno prisilno poravnavo pa mora glasovati 60 odstotkov upnikov. Lipolt je še povedal, da je bilo v igri za odkup posameznih delov Lesonita več kupcev, vendar se po njegovem mnenju podjetje lahko ohrani le kot celota, saj bi pri odtujitvi kateregakoli dela fiksni stroški ostali enaki. Lesonit ima staro tehnologijo, ki pa je dobro vzdrževana. V bližnji prihodnosti bodo morali zgraditi novo kotlovnico, ki bi se energetsko izplačala, saj ima tovarna zadosti svojih odpadkov. 85 odstotkov proizvodnje izvozijo pretežno na nemški trg, zato so vse prej kot zadovoljni s prepadom med domačo inflacijo in tečajem nemške marke. Poleg tega jih. pesti plačilna nedisciplina, tako da se vodilni namesto z vsebinskim delom precej časa ubadajo z izterjavami. Lipolt je povedal, da so s tujimi partnerji že v dogovoru o skupnem proizvodu na osnovi Lesonitovih plošč, vendar le-ti čakajo na konec prisilne poravnave. Stališče Lesonita je vsekakor sodelovati s tujimi partnerji, vendar zgolj na enakopravni ravni. Župan Stanislav Prosen je menil, da v občini marsikdaj ne dajemo dovolj podpore vodstvu Lesonita. Občina sicer nima lastnega denarja, s katerim bi lahko pomagala podjetju, in ga lahko le moralno podpira. V položaju pomanjkanja delovnih mest "pa smo lahko vsi zadovoljni, če se iz Falerse kadi!" Polde Oblak je Leso ni to vo upravo opozoril, da pri ljudeh lahko pričakuje odpore pri kapitalskem povezovanju s tujci, vendar se tega ni treba bati, če gre za partnerske odnose. Tudi Lesonit namreč ne bo mogel mimo svetovnega procesa globalizacije. Tiselj in Lipolt sta opozorila, da smo nemalokrat "črnci" v lastni državi, saj "vse ostaja v Ljubljani, ki jo razvijajo naši kadri, nam pa ostaja le revščina. V sedmih letih nismo dobili niti enega maloobmejnega prehoda niti ceste, dobili smo le mejo!" Ob koncu sestanka je Jožko Čuk povzel razvojne možnosti Lesonita ter ugotovil, da si je podjetje po uspešni sanaciji nedvomno pridobilo "good will" in tako drugačno pogajalsko izhodišče do bank in partnerjev. Dragica Prosen VROČE POLETJE V JELSANAH Hna nce v teh dneh ne greje samo N njjPr'Peka, pač pa tudi novica, ki je Hi|j 'Završala kot veter: v vas bodo 0 nai HANE! Na sestanku 16. julija, Hnj, ,se zbrali le zadolženi za i\ HdSedaclij° praznovanja shoda, je tj Rlka. sveta krajevne skupnosti |ti Hnov r°z'no pričakalo 52 ogorčenih (i: l Kot ct„ ji Hnar_ ,e verjetno že slišali in brali in } v J® Povedal Bojan Brozina, naj a j j,So številka 65 vselila romska [ Ha,"' ^akaj so nezaželjeni? "Stvar je .°seL Prav' Brozina, "5 otrok, mož so nezazeijem; stvar je - v' ^rozina, "5 otrok, mož - Zena, tast in tašča..., vsi G i%J:H Govori se, da bodo živeli f tltH so SCa,..in sai veste, če so otroci . si^čnp5-3^'1 na vse pripravljeni, pa še Z(IZlvHnjske navade... V vasi smo it tirali vodovod, mrliško vežico, ie tiral; UM| vodovod, mrliško veži' |G tla L Cest°/ napeljali telefon... in HičDl Sernu temu ta, ki bo prišel, ne H, Lca. t jn zakaj prihajajo vjelšane? viti!" nikjer drugje hiše niso mogli . V L . in ni ne i . !|W SisSjo: ^ 9. julija, so po vasi zbirali lstih vaščanov, ki so proti naselitvi B. B. in njegove družine v Jelšanah. Peticijo je podpisalo 152 polnoletnih Jelšancev (po zadnjem popisu živi v vasi 245 Jelšancev). Od tistih, ki jih je Ivo Udovič obiskal, pa peticije nista želela podpisati dva (pa še ta naj bi jo, ko jo bodo prej podpisali drugi), šestih pa ni našel doma. Tako Brozina. O vsem tem so obvestili načelnika upravne enote Ilirska Bistrica Branka Celina, sprejel pa jih je tudi župan Stanislav Prosen. Toda zadeva je s pravnega vidika jasna: slovenski državljan je po legalni poti kupil hišo, v katero se lahko vseli in ni zakona, ki bi zdaj temu in zdaj onemu kaj podobnega prepovedoval. Roman Brozina pravi, da bodo problem poskusili rešiti najprej po mirni poti v razgovoru s kupcem hiše. Če to ne bo zaleglo, bodo delavcem, ki bi morebiti začeli s prenovo zgradbe, preprečili delo, če pa še to ne bo dovolj, bodo posegli še po drugih sredstvih državljanjske nepokorščine: zaprli bodo dostop do občinske deponije odpadkov in mejni prehod lelšane. Dragica Prosen uprte v hišo številka 65 ODMEV K NAM VJELŠANE NE HODITE ZAGORELI Spoštovani bralci, če ste se pravkar vrnili z morja ali gora in ste lepo zagoreli, vam priporočam, da se ne približujete Jelšanam. Ali pa se prej vsaj dobro namažite z belim pudrom, sicer se vam zna zgoditi, da vas bo kak razjarjen vaščan zamenjal s ciganom in vas bo z vilami lovil po vasi. Tako je to. Zgodovina se ponavlja. Včasih smo imeli inkvizicijo pa lov na čarovnice, ku-kluks-klan in še bi lahko naštevali, danes pa lov na cigane. In zakaj? Po splošnih prerokbah Jelšancev naj bi ti cigani samo prosili okrog, kradli, delali otroke (govorice pravijo, da jih imajo od štiri do deset), delali vsesplošni nered in zmnedo. In seveda, kako si sploh dznejo priti med etnično čist, zaveden, pošten, resnicoljuben in predvsem čisto nerasističen narod, kot so Jelšanci? Nesramnost, da si sploh drznejo pomisliti živeti zunaj svojih "rezervatov". In tako smo se z morja vrnili bledi, ker smo se od strahu, da ne bi počrneli, vseh deset dni stiskali v senci. Kako to, da se nihče ne zaveda, da so naši predniki tudi od nekje prišli v te kraje, pa da so naši ljudje ne dolgo tega - kakšnih 50 let nazaj - tudi s trebuhom za kruhom odhajali po svetu. Upam, da so jih drugje lepše sprejeli. Torej: če se nameravate naseliti v Jelšanah, morate najprej dati svoje rodovno deblo v preučitev čistokrvnim Jelšancem, da ugotovijo, ali se v vaših žailah morda ne pretaka nečista kri. Ali vas vsa ta zadeva ne spominja na čistokrvno arijsko raso in umazane Žide? Kakorkoli, šele sedaj razumem, zakaj pravijo Jelšancem tudi "puntarji". Lep pozdrav iz za sedaj še vedno belih Jelšan! B. B. KRISTJANU HODNIKOVEMU POSLEDNJI SOKOLSKI POZDRAV NAZDAR! Številno sorodstvo, prijatelji in znanci so v sredo, 22. julija, poslednjič pospremili na zadnjo pot na trnovsko pokopališče gospoda Kristjana Hodnika. Tiha pesem domačih pevcev se je izgubljala v mogočnem zvonenju trnovskih zvonov v zadnji pozdrav dragega pokojnika. Z gospodom Kristjanom izgublja tudi Bistrica in vse naše mesto pokončnega človeka, ki je bil s svojimi roditelji, svojo družino, domom in ustvarjalnim delom vpet v vsa pomembna obdobja življenja kraja in ljudi kar nekaj generacij. Oče Kristjan, gospodar, posestnik, lastnik mlina in žage, podjeten in duhovit mož, je bil vključen v vse narodne in prosvetne pobude, ki so vznikale v drugi polovici prejšnjega stoletja v peščici domačih veljakov, ki jim je bil pri srcu napredek kraja v vseh ozirih. Očeta Kristjana najdemo med člani bistriške čitalnice, gasilskega društva, planinskega društva, sokolskega društva in drugih organizacij, med mnogimi tudi kot soustanovitelja. Zato gotovo ni slučaj, da je prav oče Kristjan iz domače Bistrice pred točno sto leti odposlal naj starejšo znano bistriško razglednico. Bistrica torej tudi tedaj ni prav nič zamujala za drugimi večjimi kraji. V takem okolju se je pri Hodnikovih očetu Kristjanu in mami, učiteljici Lojzki leta 1910 rodil sin Kristjan. Napredna domača vzgoja ga je že kot dečka vodila v domače narodne organizacije, ki jih je italijanska oblast vse bolj prepovedovala in dokončno postavila izven zakona. Gotovo imamo vsi pred očmi zadnjo fotografijo številnega bistriškega sokolskega podmladka, posneto na stopnicah sokolskega doma iz leta 1921, s tedanjimi voditelji domačega Sokola: starosto Francem Samso, načelnikom Sašo Ličanom, voditeljem Lojzem Zajcem in drugimi ter obilico obetajoče bistriške mladine, med katero strumno stoji kar za celo glavo višji tudi naš Kristjan Hodnik. Kristjan Ftodnik med mladimi člani zgodovinskega krožka na osnovni šoli Dragotina Ketteja (slika V. Č) Sledila so mračna leta okupacije, iskanje identitete, šolanje na Trgovski akademiji v Ljubljani, v katerem si je Kristjan Hodnikov nabral obilico strokovnega znanja in se naučil več tujih jezikov. Zaradi očetove smrti je moral študij prekiniti in prevzeti skrb za družino, dom in posestvo. Komaj dvajsetleten mladenič je prevzemal zahtevne naloge v lesnih podjetjih pri Josipu Samsi, Viktorju Tomšiču. Vodil je celo podružnico bistriške banke, kasneje pa lastno lesno dejavnost. Vstop Italije v vojno je pospremil prve internacije na Bistriškem, prav med prvimi, ki so bili odposlani v južno Italijo kot za "državo nevarni elementi", je bil že leta 1940 tudi Kristjan Hodnikov. Po povratku domov se je aktivno vključil v uporništvo, dokler ga niso še istega leta vtaknili v uniformo in odpeljali v specialne bataljone, ki jih je Italija namenila nezanesljivim državljanom. Sledila je kapitulacija Italije, na poti domov pa so ga zaprli še Nemci. Spet doma; sodelovanje v odporniškem gibanju ga pripelje med člane komande mesta Ilirska Bistrica in številne vojaške in politične funkcije, kjer s svojimi domačimi vendarle dočaka tudi težko pričakovano svobodo. Strokovno znanje Kristjana Hodnika je bilo izredno dobrodošlo tudi v novem času. Najdemo ga pri mnogih pomembnih in odgovornih nalogah: v letih 1945 do 1947 je bil prvi predsednik Mestnega ljudskega odbora Ilirske Bistrice, odbornik Okrajnega odbora idr. Kasneje je vodil komercialo tovarne Topol. Strokovno delo na področju lesarstva ga je z družino kasneje vodilo v Ljubljano v podjetje Slovenijales, da, celo v Afriko in znova v Ljubljano, kjer se je tudi upokojil in ob soprogi ter njunimi tremi otroki, ki so si tudi v Ljubljani našli svoj življenjski prostor, preživljal svoj upokojenski mir. Čeprav vse težje in težje, pa z velikim veseljem, se je vračal v Bistrico, v skrbi za dom, za mlin, za onemelo žago, v sebi pa gotovo srečen, da bodo njegovi otroci morda pa le uspeli rešiti in vdihniti življenje tako mlinu kot žagi, da Hodnikovo domačijo in tradicijo na bistriškem placu ne bo prekril prah pozabe. Od srca jim želimo, da bi uspeli, tudi njihovemu očetu in staremu očetu v spomin. Ob osebnih stikih z gospodom Kristjanom sem vedno lahko občudoval njegovo globoko navezanost na domači kraj. Bil je pravi leksikon podatkov o kraju, ljudeh, dogodkih v njegovi preteklosti, pa ne le v času svoje mladosti. Koliko drobnih, že pozabljenih zgodb, duhovitih domačih prigod in pripovedi o njegovih sodobnikih - dragocen delček domače preteklosti, ki ga bomo po njegovi zaslugi lahko ohranili za vedno. Čeprav je že težko hodil, se je nedavno odzval vabilu mladih šolarjev trnovske šole in jim pripovedoval o svoji mladosti, o domačih sokolih' in svojih spominih na živahno telovadno življenje mladih v tem društvu. Kar žarel je od veselja, da se tudi mladi zanimajo za čas, ki je njemu toliko pomenil. Na enem najinih zadnjih telefonskih klepetov sredi letošnje pomladi z gospodom Kristjanom seje ob pogovoru o Antonu Žnideršiču Košomatu spomnil in mi na pamet zrecitiral nekaj njegovih pomenljivih verzov, ki naj veljajo tudi za to žalostno priliko: Ni treba ne papirja in tudi besed ne, le v oči si poglejmo in vedeli bomo vse! Vsem njegovim otrokom, njihovim družinam, sorodnikom in prijateljem gospoda Hodnika iskreno sožalje. Nam vsem pa naj velja skrb, da spomina na pokojnika in njegova plemenita dela ne prekrije pozaba. Spoštovanemu in dragemu gospodu Kristjanu Hodnikovemu pa miren počitek ob svojih dragih pokojnih tu doma, na domačem trnovskem pokopališču. Vojko Čeligoj Snežnik - stran 4 BLIŽAJO SE JESENSKE LOKALNE VOLITVE Kdor spremlja politično življenje v naši mladi državi, dobro ve, da bomo imeli ob koncu letošnjega leta.volitve, na katerih se bomo odločali, komu bomo neke jesenske nedelje (ki jo bo določil predsednik državnega sveta) oddali svoj glas: kandidatom za novega župana občine, za svetnike občinskega sveta in za člane svetov v krajevnih skupnostih. Hkrati se bo v le-teh morda našlo še kaj, o čemer bodo krajani odločali na referendumih. V javnosti še ni večjih znakov, da bi politične stranke in drugi že pripravljali predvolilno propagando za katerega od svojih morebitnih kandidatov. Je pa res, da so priprave na te volitve stekle tako znotraj strank in v občinski upravi kot tudi na področju spreminjanja zakonodaje, ki ureja področja volitev, lokalne samouprave in financiranja občin. O vsem tem nam govorijo parlamentarne razprave. Če še niste vedeli, vse to so priprave na jesenske lokalne volitve! Proti koncu meseca decembra bomo tako že imeli prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta. Do takrat pa se bo, posebno v oktobru in novembru, odvijalo nešteto zborov, sestankov, dogovorov, objav in odjav, izjav in demantijev... vse z namenom, da bi posamezniki, društva in stranke na volitvah uspeli z izbiro svojih kandidatov, svojih ljudi. Vse to je namreč del demokratičnih postopkov in pravil. Za javnost pa bo pomembno predvsem to, ali bodo izvoljeni kandidati zaradi problemov, ki so nastali v občini po osamosvojitvi (zaradi zaostajanja občine, zaradi nezadovoljstva in zaradi raznih drugih nerešenih problemov v občini), znali delati tako, da bi se trend in krivulja razvoja občine ter standarda njenih prebivalcev obrnila navzgor. Kljub nekaterim doseženim uspehom v občini, županu in svetnikom v tem mandatu to ni uspelo. Pogled nazaj Za večji uspeh bi morala tako župan kot občinski svet delati drugače kot doslej. Spomnimo se, koliko za razvoj pomembnih zadev je obravnaval občinski svet, na primer: kako odpreti več prizvodnih obratov in tako zaposliti večje število ljudi, kako odpreti srednješolske oddelke, urediti kulturne dvorane, turistične objekte... Da, bilo je precej tega in vendar premalo, da bi se občini poznalo. Na občinskem svetu se je namreč govorilo predvsem o zadevah, ki so za občane manj pomembne in nekoristne. Najprej se je celih devet mesecev 23 svetnikov vrtelo okrog zasedbe ključnih mest v občinski upravi. Pozneje se je mlelo in mlelo o zapisnikih in zapisanem, o nesposobnosti in neznanju v občinski upravi pa o zamenjavi župana in predsednika občinskega sveta, o raznih izjavah po časopisih... Celo novinarji so nasedali takim obravnavam, tako daje eden izmed njih ob neki seji neko obrobno in nepomembno zadevo (seveda nepomembno za občino in javnost) uokviril kot osnovni problem v občini: sekretar namreč ni pravočasno pripravil zapisnika prejšnje seje občinskega sveta. Seveda bi lahko analizirali in ugotovili, zakaj so sedanji občinski svetniki svoje delo zastavili tako, kot so si ga: da so se ukvarjali predvsem sami s sabo in z delavci občinske uprave, manj pa z zadevami, pomembnimi za občino. Razloge za to bi lahko našli v tem, da smo se na novo organizirali, da imamo novo državo in nov sistem, pa da prehod v nov sistem, ki naj bi bil demokratičen, še zdaleč ni zaključen. Pojavljajo se novi lastniki nekdanjega družbenega premoženja - novi kapitalisti. Spremljamo tudi delo parlamenta, kjer se tudi dogaja prenova in kjer se tudi iščejo in učijo, mi pa jih enostavno kopiramo. Strankarski vpliv v občinskih zadevah bi moral biti drugotnega pomena Vendar se po vzoru našega parlamenta ne bi smeli učiti. Parlamentarci morajo imeti različna, svoja stališča, saj izhajajo iz različnih strank, ki imajo svoj lasten program. Njihova vloga pa je drugačna, kot bi morala biti vloga svetnikov v občinah. Parlament sprejema zakone in odločitve, pomembne za državo v odvisnosti od moči argumentov posamezne politične stranke, mi v občini pa imamo drugačne probleme in drugačen način delovanja. Tu se interesi med posamezniki, prebivalci občine in javno upravo neposredno zadevajo. Zato je strankarski vpliv na posamezne odločitve v občinskem svetu (razen v nekaterih primerih) brez pravega smisla. Če naj, na primer, usposobimo Dom na Vidmu (ki ga doslej še nismo), ni potrebna strankarska opredelitev. Podobno lahko velja za spejemanje planskih aktov, zazidalnih načrtov, izgradnjo obvoznice, hitre ceste, izgradnjo poslovnega objekta na prostoru bivše Mikoze... V vseh podobnih primerih strankarska obarvanost ni potrebna, potrebna je le želja pa seveda tudi usposobljenost, da se enkrat v občini enotno lotimo ključnih problemov, kar pa še ne pomeni, da strank v občini ne potrebujemo. Seveda jih! Iz njihovega delovanja - tudi na občinskem svetu - pa bi volivci že morali ugotoviti, katere se ukvarja z za občino pomembnimi zadevami in katera z zapisniki in posameznimi izjavami. Tako, volivci, pripravimo se na jesenske lokalne volitve, Saša Boštjančič ČRNA KRONIKA 19. 7. - 5. 8. 1998* V navedenem obdobju so policisti obravnavali 14 prometnih nezgod, v katerih je bila ena oseba smrtno poškodovana, 24 hudo poškodovanih in tri lahko telesno poškodovane. Podatki zajemajo tudi osebe, poškodovane v tragični nesreči na rallyju Ferarri v Šembijah, do katere je prišlo v nedeljo, 19. 7. 1998. Na področju javnega reda in miru je bilo obravnavanih 12 kršitev v lokalih in zasebnih prostorih, dve osebni sta bili pridržani do iztreznitve. Izredno aktivni so bili ilegalci, predvsem državljani Romunije, saj so jih policistu pri varovanju državne meje prijeli kar 19. Po končanih postopkih pri sodniku za prekrške so bili izročeni HVO. Policisti - kriminalisti PP Ilirska Bistrica-so obravnavali 13 kaznivih dejanj, največ tatvin in vlomov, nekaj poškodovanj tuje stvari in dve tatvini vozil. Eno vozilo je bilo še iste noči vrnjeno oškodovancu, storilca sta bila državljana BIH in Romunije, ki sta ilegalno prestopila državno mejo v bližini mejnega prehoda Starod. Obravnavali so tudi štiri zasege mamil, dva nasada indijske konoplje in poškodovanje mejne table. Zaradi povečanega števila tujih državljanov, ki ilegalno prestopajo državno meio. Policijska postaja opozarja vse občane, predvsem pa tiste, ki žive v bližini meie in ob magistralni cesti, nai se čimbolj samozaščitno obnašajo. Posebno v nočnem času naj zaklepalo stanovanjske hiše in gospodarska poslopja, predvsem pa nai ne puščajo ključev v svojih vozilih. Hkrati naprošamo vse, ki bi opazili gibanje sumljivih oseh, nai to takoj sporočijo na telefon št. 113 ali 41-079. PP Ilirska Bistrica Iz neuradnih virov smo izvedeli, da bistriški policisti skrbijo za lažje komuniciranje z romunskimi pribežniki (ki sicer večinoma obvladajo srbohrvaščino) tako, da sestavljajo svoj romunsko-slovenski slovar. Zbirka vsebuje okrog 300 izrazov, en izvod pa so za podoben namen poslali tudi bistriškemu sodniku za prekrške. VARNO V ŠOLO 1. september se naglo bliža. To je dan, ko se bodo marsikateri starši in otroci srečali s povsem novo situacijo in novim načinom življenja. V to bo vključena tudi pot v šolo, ki poteka ob in čez glavne ceste, semaforizirana kri'išča, zaznamovane in nezaznamovane prehode za pešce in podobno. Staršem svetujemo, da v vsakodnevno vzgojo vključijo tudi področje varnosti v cestnem prometu. Starši ste otrokom zgled, zato vas otroci posnemajo. Ne dopustite, da si boste nekega dne očitali, ker ste prečkali cesto izzven zaznamovanega prehoda za pešce, pri rdeči luči in podobno. Poučite jih, da: - morajo otroci imeti na poti v šole in iz šole spremstvo. Spremljevalci so lahko tudi otroci, stari od 10 do 14 let, če to dovolijo starši otroka; - prvošolčki morajo na poti v šolo in iz šole imeti okoli vratu rumeno rutico; - morajo ponoči in ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti na vidnem mestu nositi odsevnik - kresničko; - praviloma ne smejo hoditi po vozišču in ne postajati na njem. Zunaj naselja in v naselju, kjer ni pešpoti, pločnika ali kolesarske steze, morajo hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje drug za drugim in pri tem lahko uporabljajo največ en meter vozišča, merjeno od roba, izjemoma lahko izzven naselja in v naselju uporabljajo za hojo desno stran vozišča v smeri hoje, če je to zanje varneje (nepregledni ovinek...). - Prehodite z otrokom njegovo varno pot do šole in nazaj. V vsakem križišču ga poučite, kako in kdaj ga lahko varno prečka, saj otroci še ne znajo prenašati znanja iz enega križišča na drugega - Preden gre čez vozišče, naj pogleda in se prepriča, ali ne prihaja kakšno vozilo. Pogleda naj vsaj trikrat (levo in desno in ponovno levo). - Če otrok ali mladoletnik prekrši predpise o varnosti cestnega prometa, se za storjeni prekršek kaznujejo njegovi starši, posvojitelji oziroma skrbniki, če je prekršek posledica opustitve dol'ne skrbi ali nadzorstva nad otrokom ali mladoletnikom. Staršem in otrokom 'elimo čim lepše spomine na varne poti v šolske klopi! Kolektiv Policijske postaje Ilirska Bistrica ODA JAŠKU ŠT. 57 Pravzaprav je težko začeti pisanje o jašku, bolj natančno o njegovem p0**' ostati resen. In vendar so pokrovi jaškov tisti, ki burijo duhove, predvsem noc', Cankarjevi ulici po "zaključku" rekonstrukcije. In zakaj oda ravno jašku št. 5’ ker se od vseh 69 novih jaškov v ulici prvi oglasi, ko vozilo zapelje v ulico. Že na sestanku krajanov v februarju, ko so posamezni prebivalci ulice op0^,, da so pokrovi jaškov nestrokovno in malomarno položeni ter močno motijo 5 V. nabijanjem, ko preko njih zapelje avto, sta nas tako investitor - občina Ilirska B|S . - kot glavni izvajalec SCT prepričevala, da bo po zaključku del ta problem p°praVL saj naj bi bili takrat jaški pokriti le provizorično. Ob asfaltiranju naj bi jih dok01 uredili. In so ulico res "poasfaltirali", jaški pa so šele tedaj ubrano zapeli. ,J|]: Ker je bilo v maju rečeno, da so dela končana in da prevzema v upraV^i večino infrastrukture komunala, so nam delavci komunale zagotavljali, da “j ;pni in ne bod°'j prevzeli vodovod in kanalizacijo šele, ko bodo tudi jaški ukročeni in ne bo nočnega miru. Pa niso držali besede. Saj pridno pošiljajo račune za vodo iz 1,0(l, vodovoda in kanalščino, ki odteka po novih kanalih. Predlagam jim, da uved6lC dodatno tarifo za glasbo, ki jo brezplačno poslušamo. Pa še nočni dodatek ^ zaračunajo, saj je ponoči, ko je v drugih predelih mesta tišina, ta glasba 'se izrazita. , ,j Načelnik za infrastrukturo občine nam je v privatnih razgovorih zagotav! v za infrastrukturo občine nam občina ne bo zaključila investicije, preden izvajalec ne bo uredil tudi pro1 . _ jaški. Občasno nas razveseli tudi s kopijo katerega od dopisov o oglaševanju I . V juniju je bil to dopis o zamenjavi posameznih pokrovov, ki naj bi jih opraV% SCT gradbeno podjetje Snežnik. In res. Iz centralne Ljubljane so baje pripeljal ji pokrovov in delavci Snežnika so nekaj jaškom zamenjali pokrove. Rezultat: o® pojeta še jaška št. 23 in 35. Julija so nas tolažili z dopisom, da bodo jaške pobrusili. Vendar delavci 5** tega niso hoteli več narediti, dokler jim SCT ne poravna starih računov. In 50 J SCT odločili, da bo to napravil proizvajalec pokrovov. In so res določenega p°* ) prišli mojstri iz Ljubljane, ki delo obvladajo. In so delali cel dan. In so ga u,f(. Namreč pokrov jaška št. 23. Obmolknil je. Zlobni jeziki pravijo, da ni v redu, ,f, utišali samo jašek pred hišo našega delegata v svetu KS. Menijo, da bi bilo PraV' ieii: katerega drugega, saj nam tajnik KS redno zagotavlja, da KS nima z or^jV investicijo nič in da ni pravi naslov za dogovarjanje o tej problematiki. Prav zan^t bi bilo izvedeti, kaj je delal po ulici, ko je "pomagal" preprojektirati pločnik6-je šlo le za volontersko pomoč. Rezultati so kaj klavrni. Veseli smo bili tudi pomoči posameznih občinskih svetnikov pri pieprcV pločnikov, pogrešamo pa njihov prispevek pri oglaševanju blagodejnih tonov J^-Ali pa jim je to regljanje bližje, jih dovolj spominja na razprave v občinskemsv si ne želijo drugačnih, umirjenih melodij v Cankarjevi. ;aj Kaj je investitor v zvezi z jaški napravil v avgustu, do danes ne vemo-načelnik za infrastrukturo na dopustu. Menim, da bi se moral investitor zamisliti nad nepooblaščenimi posegi v nH| investiciji stoletja, saj so si posamezniki dovolili res nesramne posege. Tako j6 omilil visoke tone jaška št. 29 s tem, da mu je dodal gumijasta oslovska ušesa- J komu v posmeh. Drugi je z dodajanjem vrvi pod pokrov jaška št. 42 blag0** .XV^. . V |JWIIICM. L-/ ‘ JV- z- HVHUJUI IJV^I I I VI VI |JVU |DVI\I V V J dOlNC! 31. "ti VZ ■ -f J spemenil v hripavi bas. Občutek imam, da si je nekdo privoščil tudi jaš* j?* kateremu je ta oda namenjena. Zadnjih nekaj dni je kar tiho. Mogoče pa ie čigar okno je nad n[im, storil nepopravljivo kriminalno dejanje in ga je prisil*^ Tako pa res ne gre. Ce je že muzika, naj bo vsaj usklajena, kot si jo je občina za ^ PAPIRNICA Jliriecu /3 sit s.p. Saftič Ana Marija Rozmanova 2. 6250 Ilirska Bistrica. 067/42-02? Vabimo vas k nakupu šolskih potrebščin in torb (nahrbtnikov)-Nudimo vam širok izbor različnih proizvajalcev po ugodnih cena Nahrbtnike dobite že od 2900,00 SIT dalje. Izbrano blago lahko plačate na več obrokov. Svojim zvestim kupcem pa za prijetnejši vstop v novo šolskoJž^ podarjamo komplet barvic. Pridite in se prepričajte o ugodnih cenah v papirnici Linea Ad- FILMI V DRUGI POLOVICI AVGUSTA Informacije : 81-569 KINO PASJI DNEVI, amer. barvni, komedija, Režija: Barry Levinskon Igrajo: Dustin Hoffman, Robert DeNiro 21. 8. 98 ob 21. uri, 23. 8. 98 ob 21. uri DŽANKIJI, amer. barvni, drama Režija: Vondie Curtis Hall Igrajo: Tim Roth, Tupac Shakur 22. 8. 98 ob 21. uri ; GG Pogojna 9 Vojkova 6230 ro>‘°l*l2 Gozdno Gospodarstvo Postojna }Z: 067/23- AGENCIJA ZA TRG Z NEPREMIČNI član Informacijske borze nepremicni^^ 4 Si, h C: 0I t« se k o( i< ti k it p, Š) e, |S h MOŽ, KI JE PREMALO VEDEL, amer. barvni, komedija Režija: Jon Amiel Igrajo: Bill Murray, Peter Gallagher 28. 8. ob 21. uri, 30. 8. 98 ob 21. uri PRIDRŽUIEMO Sl PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA SVETUJEMO IN POSREDUJEMO PROMETU Z VSEMI VRSTAM* J NEPREMIČNIN (hiše, domačije,« stanovanja, gozdovi, kmetijska zet*1" SESTAVIMO VSE PRAVNE P0G°^ STROKOVNO OCENIMO V0 NEPREMIČNINE Vašega obiska bomo vedno veSf(.^o- delo pa bomo opravili hitro in P°s v I POLOŽAJ V OBRTI JE ODRAZ STANJA GOSPODARSTVA V OBČINI 6|s(°l-?0' 0,0 72. julija Je Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica v sklopu c skih dnevov pripravilo razstavo obrti, ki si jo je po nekaterih Icenah v treh 'H J n^^gledalo več kot 10 tisoč ljudi. Za vsako takšno prireditvijo običajno stoji zf da / Za§nancev in tako je bilo seveda tudi tokrat. Brez zadrege pa lahko rečemo, 'l^VCEMjUJETE MINULI SEJEM KAI<ŠEN je bil interes ki >ISTRIŠKIMI obrtniki - so C^°y "ZA" ALI STE JIH ALl ISKATI IN PREPRIČEVATI ? I> ^vema letoma smo pripravili inip° razstavo obrti pod ^de°>Z'ran,m šotoriščem v parku Vr6m Zagar. Takrat nam jo je zagodlo C- tako da smo bili prisiljeni Predčasno zaključiti. Vse od , Po D °a^/e pa so bile prisotne težnje ^ <°n°WtW le-te. Ker pa priprava hL ra*stave ali, bolje rečeno, sejma kjn.a VeHko priprav in navsezadnje ni‘l sredstev, smo ponovitev za letošnje leto. Letos Č Pfi>e7,ran/e razstave in sploh celotne ijfo6 k[3 "duša" zadnje - tretje razstave sekretarka bistriške Območne obrtne %?Ce Alenka Volk Penko, ki tudi sicer skrbi za to, da glas bistriških obrtnikov U(ri prek meja občine. To je bil tudi razlog, da smo jo povabili k pogovoru. kKn i “ i >rou,. m rr ii.kii ii i i-i-.i-n približati naše kraje. Koliko nam bo to uspelo bo pokazal čas. Nameni pa so vsekakor dobri. yadi Sr- sem na razstavo opozorila v ežnik, uradni razpis pa smo ta tj"' v junijski številki Informacij. yne. druge reklame po tej plati %l® !zvajaji. Bolj smo skrbeli le 0jjnve navzven, kajti uspeh razstave k; ISen od števila obiskovalcev. 'Utr %li 'Sa smo bili v sodelovanju O snovalci letošnjih Bistriških ,ryn°v dokaj uspešni, saj naj bi si °Cef)e,Vn° prireditev po nekaterih ogledalo med 10 in 12 tisoč \a°Vfcev- Pri tem nam je veliko S/ y Postojnski Radio 94, ki je bil %n>den 'zmed naših največjih P3 tudi vsi drugi, ki so na %lat . drugačen način poskrbeli za Hil'ranje prireditve. Razstavljavci °WVeČ/noma zadovoljni tako z %'Zacijo kot tudi obiskom. V®'1'7! Pa /e bilo tudi kar nekaj poslov, kar je bil Zadnje naš cilj. S£q CELJSKI SEJEM. KOT VEM, %iR000 UDELEŽILI TUDI %yAV^IKI DOMAČIH OV’ LAHKO POVESTE KAJ Opravah nanj? K^nožici sejmov, ki se pojavljajo k'%k0Venije, si Slovenija vedno bolj %ki'Va s^oves sejemske dežele. %k0vsfiem letno obišče 230.000 V a cev, prav zato se nam zdi še o^lv. Člani naše zbornice, ki ybeC'i° za razstavljanje imajo ■ n Sejemski popust. Seveda pa je H/ „ °' da ima vsak sejem določen ^Ogoj°storski minimum, ki ga je naieti. Prav zato smo se %/,■' Za najem 16 m2 , s čimer bi Sv °mogočiti razstavljanje r^$fav/ern tistim majhnim 6nega lavcem, ki potrebujejo npr. od >Vn ° fre^ kvadratnih metrov ; e8a Prostora. Prvi razgovori v 1 ;> ež/ Ha/J ^etošnjo predstavitvijo so s °rnic 'n notranjskih obrtnih °de/0 ' zal so nekateri pozneje jMucyje odpovedali, tako da v Sni 1 'az'< ostajajo le vse tri obalne JsS' čežana, Postojna, Idrija, in SC Ustavni prostor bo na zelo Postav/6'7' mestu' Pa tudi naša ri°Kkti ev bo po svoje zanimiva, č z/ Zarnišljen kot mesto. Osrednji JedstdvJerr,a prava ribiška barka, h°*ddju Ven' Prostor obalnih zbornic. Ijjtav/; ^ 50 razstavni prostori ostalih ih? Postavljenih v obliki hiš, smeri skupne predstavitve lf%v a okolje od kjer prihajamo. J°de/Qeja opozoriti še na eno novost. yav,Vanju z Občino Ilirska Bistrica y%^arn° "naš dan", ki bo 15. Po naše dQ^an' nai bi bil obarvan D %aiUbiskovalcem sejma bomo r' Ponuditi in pokazati vse, kar rn°' in jim s tem čimbolj KAKO VI OCENJUJETE POLOŽAJ BISTRIŠKE OBRTI IN VLOGO BISTRIŠKE OBRTNE ZBORNICE ? Obrt je od nekdaj odraz gospodarskega stanja nekega okolja in ker pri nas ta slika ni prav rožnata, so tudi razmere v obrti takšne, kot so. Ena izmed pomembnejših nalog naše organizacije je omogočiti svojim članom čim boljše seznanjanje z davčnimi in drugimi predpisi ter jim s tem olajšati vodenje poslovnih evidenci Na nivoju krovne organizacije imamo za posamezna področja vrsto služb, ki skrbijo za spremljanje le- teh. O novostih seznanjamo članstvo v posebni prilogi revije Obrtnik in naših Informacijah. Ne smemo pozabiti še na stalno rubriko Drobno gospodarstvo v lokalnem časopisu Snežnik in ne navsezadnje Podjetniški glas regije, katerega distribucijo pokrivamo vse od njegovega nastanka. Prav preko Informacij pa skušamo članstvo informirati tudi z ostalim dogajanjem, specifičnim za našo zbornico, in jim s tem čimbolj približati naše delo. Ne smemo pozabiti tudi na nekatera javna pooblastila, kijih izvajamo na področju poklicnega izobraževanja in pa seveda pri izdaji obrtnih dovoljenj in vodenju obrtnega registra. Naša prizadevanja pa bodo še naprej tekla v smeri razbremenitve pretiranega administriranja malih gospodarskih enot ifi> pripravi takšne "klime", ki bo naklonjena razvoju malih obratov in obrti, kar velja tako za politično klimo kot tudi javno mnenje. ŽE V LANSKEM PRORAČUNU JE OSTALO NEPODELJENIH ŠEST MILIJONOV TOLARJEV, KI SO BILI NAMENJENI POSPEŠEVANJU OBRTI, LETOS PA JIH NAČRTUJEJO ŠE DODATNIH SEDEM. ZAKAJ NI VEČJEGA INTERESA ZA TA DENAR ? Če je mogoče še pred leti veljajo, da je povpraševanje večje od ponudbe, danes trditev zagotovo več ne drži. Prav zato smo leta 1992 opustili pobiranje prispevkov v Sklad za razvoj in pospeševanje drobnega gospodarstva občine Ilirska Bistrica. Žal pa so obrestne mere previsoke, zato se obrtniki neradi odločajo za najem posojil. Zlasti za naložbe bi morali biti na voljo malim gospodarskim enotam krediti in druga finančna sredstva pod ugodnejšimi pogoji. Prav tako mislim, da ne bi smeli pripravljati razpisov, ki so terminsko zaprti, saj navsezadnje vsak nov razpis pomeni tudi določen strošek. TUDI NAŠI AVTOPREVOZNIKI SO SODELOVALI V VSEDRŽAVNEM PROTESTU AVTOPREVOZNIKOV. KAKO KOMENTIRAJO IZVAJANJE OBLJUB VLADE ? Kljub temu, da je bil rok za uresničitev prvega dela zahtev 22. julij letošnjega leta, vlada obljube le delno uresničuje. Še vedno ne spoštuje dogovora, da bo odpravila vse komunalne takse na mejnih prehodih in odstranila vse fizične zapore in mitnice ter prometne znake in semaforizacijo, ki kakorkoli ovirajo mednarodne cestne prevoze. Tudi dogovor o sprejetju novelirane odredbe, ki predpisuje drugačna povračila za ceste, ne drži tako, kot je bilo dogovorjeno v pogajanjih med avtoprevozniki in vlado. Dogovorjeno je bilo, da bodo nižja povračila za uporabo cest pričela veljati že 1. julija, vendar se je rok prenesel šele na 7. avgust. Prav tako se vlada ni držala dogovora glede znižanja ten za vožnjo po avtocestah. Res da je znižala cestnino za najtežje tovornjake, vendar pa je ta, zaradi znane podražitve avtocest v začetku julija, bistveno višja za tretjo kategorijo vozil, v katero sodijo manjši tovornjaki ( kiperji) in avtobusi. Drugega paketa zahtev slovenskih prevoznikov, ki je bil prav tako predmet junijskega dogovora, pa se vlada doslej še ni lotila v tolikšni meri, da bi lahko trdili, da se bo problematika uredila do predvidenega roka konec oktobra. NOVI ZAKON NAJ BI NATANČNO DEFINIRAL DELO NA ČRNO. Kljub temu, da je delo brez obrtnega dovoljenja sankcionirano že v sedaj veljavnem Obrtnem zakonu, pa ostajajo problemi na področju sive ekonomije še vedno odprti. Prav zato se upravičeno veliko pričakuje od sprejetja Zakona o preprečevanju dela na črno. Zakon bo opredeljeval, kaj je delo na črno in kaj zaposlovanje na črno ter določil tudi posamezne izjeme. Pomembno je, da bo novi zakon opredelil odgovornost in sankcioniranje za delo na črno tudi za tistega, ki takšno delo naroča in s tem omogoča izvajanje le-tega. Uvedena bo odgovornost in sankcioniranje za zaposlovanje na črno tudi za delavce, ki pa bodo v primerih, ko bodo prejemali denarno nadomestilo ali denarno pomoč za brezposelnost ali denarni dodatek centra za socialno delo , predhodno na to opozorjeni. Opredelil bo delo, ki se ne šteje za delo na črno. Izjeme so strnjene v štiri skupine: medsebojna soseska pomoč, delo v lastni režiji izključno za lastne potrebe, opravljanje nujnih del za preprečitev nesreč ali odstranitev posledic naravnih in drugih nesreč ter opravljanje dela za humanitarne ali karitativne organizacije. Natančno bo opredeljeno "osebno delo", delo, ki se ne organizira v pravno organizacijsko obliko po zakonu o gospodarskih družbah. Za delo na črno se ne bo štelo takrat, ko bo posameznik sam izdeloval izdelke domače in umetnostne obrti. Vendar pa bo moral imeti za izdelavo le-teh ustrezno mnenje in dovoljenje po obrtnem zakonu. Za osebno delo bo veljalo še delo, ko bo posameznik osebno in sam opravljal posamezno delo, ki bo opredeljeno v podzakonskem aktu, razen, če posebni predpisi ne bodo določali drugače in če letni prejemki, ki so predmet plačila dohodnine, ne bodo presegali določene vsote. Vendar pa bo potrebno osebno delo pred začetkom opravljanja prijaviti pri pristojnem davčnem uradu, ki bo izvršil vpis v register davčnih zavezancev. Pomembna novost je tudi opredelitev tistega posameznika , vpletenega v prekršek zaradi opravljanja nezakonite dejavnosti, ki ni nikjer registriran, torej ni ne pravna niti fizična oseba. "Prekrškar", ki nima nikakršnega pravnega statusa bo opredeljen kot "posameznik", njegova nezakonita dejavnost pa ustrezno sankcionirana. 5 tem pa naj bi bilo končno sankcionirano tudi "šušmarstvo". ALI JE V NAŠI OBČINI PRISOTNO TUDI POVPRAŠEVANJE PO OBRTNIH STORITVAH, KI NISO "POKRITE" ? Seveda imamo tudi področja, ki niso pokrita. Najbrž se spomniš, da smo Alenka Volk-Penko bili kar nekaj let brez dimnikarske službe. Z upokojevanjem izgubljamo vrsto tradicionalnih poklicev kot so orodjar, čevljar, sedlar,... Prav zato si obrtna zbornica že vrsto let prizadeva za afirmacijo obrtnega poklicnega izobraževanja, s čimer bi sami poskrbeli za lasten podmladek in zagotovili kontinuiteto dela. Naslednje področje, ki je še vedno premalo izkoriščeno, je vsekakor skrb za ohranjanje kulturne dediščine. Menim, da imamo prav na tem področju še veliko neizkoriščenih možnosti in kljub temu, da se zadnje čase pojavljajo nekatera na novo odprta vprašanja, ki jih postavlja država, ne bi smelo priti do nazadovanja in rušenja že obstoječega. IN ZA KONEC, V KAKŠNI LUČI VIDITE PRIHODNJI POLOŽAJ OBRTI NA BISTRIŠKEM ? Pospeševanje in razvoj obrti zasledimo v vseh občinskih programih, ki so razvojno naravnani. Moram po-vedati, da je tudi sodelovanje zgledno. Žal pa so posredi predpisi in smo zato vsi skupaj velikokrat nemočni. Menim pa, da če nam bo bolj uspelo izkoristiti našo maloobmejno lego, naravne danosti in zadržati mlade, uspehi ne bi smeli izostajati. Dragica Prosen Radio 94 d.o. o. Kolodvorska 5a 6230 Postojna Telefon: 067/25-123 in 24-150 DA IZVESTE VEC Poletje jemlje slovo, na vrata že trka jesen, mi pa smo še kar počitniško razpoloženi. Če nas v teh dneh poslušate, ste verjetno opazili, da je naš program dobil nekako lahkotnejšo obliko - trudimo se, da bi karseda malo govorili, glasba je "lažje prebavljiva", pa tudi nekatere oddaje so, skupaj s svojimi ustvarjalci, za nekaj časa odšle na dopust. Počitnice so tudi razlog, da vam še nismo ponudili nekaterih novosti, ki smo jih pred mesecem ali dvema obljubili. Ko pride september in se bomo vsi skupaj umirili ter se polni novih moči zagledali v radijsko prihodnost, pa bomo seveda naredili vse, da bo naš program boljši, kvalitetnejši, bolj razgiban, da vam bomo ponudili še bolj sveže informacije in še več dobre glasbe. Nekatere oddaje seveda ostajajo, pripravljamo pa tudi nekaj novih. Ponedeljki tako ostajajo predvsem v znamenju športa: z dopoldanskim pregledom športnega dogajanja ob koncu tedna in večernima oddajama Gool - nogomet na Radiu 94 ter Šport in slava, pa tudi v znamenju glasbe - popoldne z oddajo Danes poslušamo, zvečer pa z oddajo Glasbeni tutti-frutti. Če skrbite za svoje dobro počutje, potem gotovo že poznate torkovo oddajo Vem, kam grem, če pa ljubite avtomobile, potem je kot nalašč za vas oddaja Šesta prestava; v torek pa lahko prisluhnete še turistični oddaji Horizont. Vaše težave poskušamo reševati v Sredinem S. O. S.-u ob 10.10, sreda pa je po novem bogatejša tudi za oddajo Nostalgija, v kateri vas vabimo k sodelovanju in izbiramo "evergreeen" tedna. Sredin rom pom pom je oddaja za osnovnošolce, oddaja S tangom v srcu pa za vse, ki imajo radi plesno glasbo. Vaša mnenja na aktualno temo lahko izrazite vsak četrtek ob 11.15 v oddaji Vaš komentar, prosim; četrtek pa je tudi dan za izbor novih popevk tedna, glasbeno oddajo Glasba...z glasbenim gostom, ugankarsko oddajo Ariadnina nit in oddajo Popotnikov dnevnik. Ob petkih opoldne sprejemamo vaše male oglase v Mali radijski tržnici, zvečer pa naš studio zasedejo študenti s Škropotom. Ugankarska oddaja Dvoglavi levji čarna naše valove pride vsako soboto popoldne, glasbene želje po pošti uresničujemo V soboto ob 1 8. uri, za ljubitelje domačih vi' pa je nedeljska oddaja Prijatelji, ostanimo prijatelji. V nedeljo po 12.30 pa lahko svoja voščila slišite vsi, ki ste med tednom poklicali na 25-123 in naročili čestitko. Seveda pa so tu še glasbene želje vsak dan ob 1 3. 30 ter ob petkih in sobotah med 21. in 23. uro. Tako, še marsikaj se dogaja na naših frekvencah, če pa hočete vedeti vse, nas morate seveda - poslušati. Saj veste, kje nas lahko najdete. P. S.: Pa prav lepa hvala vsem, ki ste nam poslali počitniške pozdrave! m ; TEKMOVANJE V KUHANJU GOLAŽA Prav te dni smo priča nepretrganim kolonam vozil, ki se vijejo skozi naše kraje. Zato je prav zdaj še kako primeren čas, da neštete popotnike opozorimo nase. Pred časom so to zagotovo storili v gostilni Pri Davorju v Merečah z zanimivim tekmovanjem v kuhanju golaža. Organizatorica tekmovanja, zasebna gostinka Neda Petrovič, je poskrbela za tehnična materialna sredstva in osnovne začimbe. Vse ostalo pa je bilo v domeni tekmovalcev. Pomerilo se je pet ekip in vsaka po svoje je pripravila zares okusni golaž, zato ocenjevalna komisija še zdaleč ni imela lahkega dela. Prvo mesto sta si prikuhala kuhar Janez Rutar in pomočnik Boris Prosen, številni obiskovalci, navdušeni nad dobro jedačo, pa seveda zahtevajo ponovitev. Ob tej priložnosti se kolektiv gostilne Pri Davorju zahvaljuje sponzorjema prireditve Območni obrtni zbornici Ilirska Bistrica in Prodajalni s sadjem in zelenjavo Tutti fruti Barbara Kogovšek s.p. iz Ilirske Bistrice. SEJEM BIL JE ŽIV Dvanajsta ponovitev Bistriških dnevov je potekala v znamenju obrti in dobre zabave. K obrtni obarvanosti so vsekakor pripomogli domači obrtniki, ki so zbrani pod velikim šotorom v parku Nade Žagar obiskovalcem predstavili svoje delo in izdelke. ZA PRIJETNO PRESENEČENJE SO POSKRBELI TRGOVCI Market Berni je znan po mesečnih akcijah, ko prvi teden v mesecu ponudijo nad trideset artiklov po zanimivih cenah, stalnih degustacijah novih proizvodov, miklavževanju pa še čem. V času tokratnega sejma so pripravili degustacijo Perutninskega kombinata Pivka in sirupov Mika, ki jih z 10 odstotnim sejemskim popustom še vedno dobite pri njih. Ves čas sejma pa je potekala tudi zanimiva predstavitev tehničnih proizvodov, poznanih iz televizijske prodaje, katere ponovitev načrtujejo v septembru. Urbančičev! v Trnovem se ponašajo s stodvajsetletno gostinsko tradicijo, so pa tudi eni izmed prvih zasebnih trgovcev na Bistriškem. Vse do leta 1 950 so v takratni gostilni "Pri Matetu" vsako leto pripravljali miklavževanje. Pred štirimi leti so običaj nekoliko drugače obarvali in od takrat dalje se na Matetovo dvorišče decembra pripelje dedek Mraz. Na letošnjem obrtnem sejmu so obiskovalcem ponudili zanimivo lahko hrano Insalatissimo Rio mare, kar je v vročih dneh še kako dobrodošlo. Ljubitelji dobre kaplice so okušali nagrajene sorte vin iz Goriških Brd, gospodinje pa so se navduševale nad specialnimi vrstami olivnega olja. POLNOŠTEVILNO SO SE PREDSTAVILE OBRTNICE, KI SE UKVARJAJO S STORITVAMI ZA OSEBNO NEGO Kozmetični salon Kalčič deluje v prostorih hotela Turist v Ilirski Bistrici. Ukvarjajo se z ortokozmetično nego. Poleg individualne kompletne nege obraza po postopku Maria Scintilla za vse vrste kože in neestetizme nudijo še specialne programe za revitalizacijo in regeneracijo ter kompletno nego rok in Po tekmovanju so z brezplačnim golažem razveselili neštete obiskovalce. Pestra predstavitev trgovske dejavnosti. Deborah ličila, ki so jih predstavili na sejmu, je mogoče do konca avgusta s sejemskim popustom še vedno dobiti v marketu Berni. Milka Prosen je edina ženska predstavnica med letošnjimi dobitniki plaket za desetic0 na področju obrti ( foto: atelje Maraž). Peter Urbančič je eden izmed letošnjih dobitnikov plakete za desetletno delo v obrti (foto: atelje Mara'). kemični pil ing z AHA kislinami ter prešo terapijo. Po uspešno končanem šolanju na kozmetični šoli je Jožica Kavčič opravila specializacijo pri priznani kozmetičarki Lili Karsten v Ljubljani, pozneje pa si je izkušnje nabirala tudi v Izraelu. Od nedavnega se ukvarja s kozmetično dejavnostjo sama. V času sejma je ponudila lično, plastificirano zloženko, ki skozi zgodbo "Iz življenja zrcal" predstavi svojo ponudbo v kozmetičnem salonu Beauty Berni v Ljubljani in Dermoestetici v hotelih Bernardin v Portorožu .Obseg storitev je širok. Poleg kompletne nege za obraz in telo, nudi tudi vse vrste masaž: klasično, refleksno, basic antistresno in limfno drenažo. Pri delu uporablja najkakovostnejše profesionalne kozmetike svetovno priznanih proizvajalcev kot so Thalgo, Ayer in druge. Dolgoletna zdravstvena delavka Milka Prosen je življenje posvetila skrbi Kozmetični salon Kalčič se ponaša z dolgoletno tradicijo (foto: atelje Mara'). Drenovec Katarina se s trendovsko modo stri'enja vsako leto seznanja na priznani londonski šoli. za sočloveka, zato ni naključje, da se tudi dejavnost, ki jo opravlja, navezuje na človekovo počutje in zdravje. Ukvarja se s pedikuro, depilacijo, nego rok, masažo in sploh zna poskrbeti za prijetno počutje. Ves čas aktivno deluje v organih zbornice. Med drugim je pripravila vrsto strokovnih prispevkov na temo varovanja nog. Zato ni naključje, da je bila v letošnjem letu že drugo mandatno obdobje izvoljena v izvršilni odbor Sekcije frizerjev, kozmetikov in pedikerjev Obrtne zbornice Slovenije. Vrsto zanimivih pričesk za mlade navihance, babice, očete in mamice, nastalih v frizerskem salonu Estetica, je skozi fotografski objektiv prikazala mlada frizerka Katarina Hrenovec. Da GORIŠKA BRDA SLOVENIJA ■s Privlačna predstavitev v modrem- se loti prav zahtevnih frizur'^ dokazala s serijo poročj1 ^ maturantskih frizur. Poleg u8 . nudijo v domačem salonu tudi ^ zaupanja", ki strankam ob e° L; solarija, zaščitnih krem... so tudi n frizuro, kar ni naključje, saj je frizerka Patricija Butinar obiskovalka prireditev, ki nare modo na področju frizerstva- Nadaljevanje prl^ /• avgust 1998 KULTURA Snežnik - stran 7 MLADIM V JASENU NI DOLGČAS Is. Kranjec "pri davorju" e dlv‘‘h Hvali slikarja Rajka Kranjca (slika D. P.) 4,bikini Leona Petroviča "Pri Davorju" je minulega julija spet razstavljal Bistričan ™%J. ,re«no, Trnovec Rajko Kranjec, tokrat podobe divjih živali v akrilni tehniki, ™ |(r, a e v letošnjem letu. P’šnaS|lec Je "Pri Davorju" razstavljal že januarja letos z risbami najlepših kmečkih 'lir^j Venskem, poleg teh dveh razstav pa se je javnosti letos predstavil še dvakrat: Rvi strici v Domu na Vidmu ter v Postojni v prostorih Ministrstva za obrambo. ^ravj|°-Pa vedno ustvarja: v.pozni jeseni naj bi - verjetno spet pri Petroviču -In: Se eno razstavo in sicer z motiviko propadanja kmečke arhitekture, i -JoD 'neja za lovce: čas tiskanja koledarjev za prihodnje leto se bliža, Kranjčeve a'vjih živali pa so kot naročene za "uporabo" v ta namen! Dragica Prosen O PESNIŠKI ZBIRKI MARKA NOVAKA k|eišnji številki smo poročali o julijski predstavitvi pesniškega prvenca Nsa | 0val j pomoč (priprava hrane, čišo ^ pranje, likanje), pom°L |či vzdrževanju osebne hig'en^J ohranjanju socialnih stikov- ^ lažje preprečujejo žgoj nastanitve v prenaseljenih oo ^ za starejše ljudi, kar je seve° veliko dražje. Ljudje pa so s sto ^ zelo zadovoljni, saj lahko °^eiii doma, med svojci in v dotj okolju. Zaenkrat so pomoči p> brezplačno, predvideva) ^ ; uvedbo prispevka v sk' fV dohodki in monostmi uprav|C , jS I S TABOR GETE MALI INDI - ILIRSKA BISTRICA Grivče, 20. - Izvidniki in vodnice (srednja starostna veja) stega Ilirska Bistrica 1 se tako kot vsi drugi skavti radi potepamo. Kot vsako leto smo se tudi letos odpravili na poletni tabor - na deset dni pravega skavtskega življenja v naravi. Nestrpno smo pričakovali ponedeljek, 20. julija, ko smo se s težkimi nahrbtniki, polnimi pričakovanj, odpravili proti Ajdovščini, v vas Grivče, kjer smo si letos izbrali skavtski prostor. Sončno jaso smo v dobrih dveh dneh z veliko dobre volje in s spretnimi rokami preuredili v tabor, na katerega bi bil ponosen vsak skavt. Postavili smo šotore, kuhinjo, ognjišče, klopi, gugalnico, oglasno desko, VVC in odbojkarsko igrišče. Poleg tega smo bližnja potoka preuredili v hladilnik, pomivalnico posode in umivalnico. Na koncu smo postavili še jambor, na katerem sta čez dan plapolali skavtska in slovenska zastava, ponoči pa zastava tabora, ki smo jo naredili sami. Letošnji tabor smo poimenovali kar po imenu naše čete - Mali Indi, kajti kot Indijanci smo bili tudi mi iznajdljivi in povezani v celoto. Pripravljeni smo bili sprejemati drugega kot brata ali sestro in ceniti njegovo drugačnost. Čez dan smo z voditeljema Tomažem Bubničem in Danijelom Brentinom utrjevali znanje iz orientacije, prve pomoči in poznavanja narave. Z Nino smo se pogovarjali o 30. julij 1998 , -A "drugačnih" ljudeh in s Katjo okraske za na ruto. Kosila smo51 ^ ^ y in vodnice kuhali sami, med^'1 jj nam večerje pripravljal: )e pf*1 Kristina. Postavili smo tudi tip indijanski šotor. Tabor smo popestrili Z - l#-' vnif'^ bazena v Ajdovščini, enodnev- ^ na Sinji vrh, s katerega se narT J« čudovit razgled na celo ^PaV5p,j|aPfl Posebno doživetje tabora paie ^piF. preživetja, na kateri so izv' -aM ,o} i r J ' • U /.I vodnice s pomočjo potm .j|č premagovali razne zahtevne ,y. odgovarjali na vprašanja, p°st * kontrolnih točkah. Poskrbljeno je bilo duhovnost. Naša duhovna aS.''p Viljem Čušin in kasneje g- *-°* sta skrbela, da smo v svet' ^ skavtskem prostoru začutili s povezanost med skavti, Bogon11 A Vipavska dolina nas je obdat' vremenom - visokimi temper ki na močno kraško burjo, J^jt^ji svojim plesom raztrgala dv<* p. četrtek smo imeli skavtske obl) , po1 skavtov je moralo naši vodite^^jCj Benigar najprej dokazati z Benigar najprej aoKdz.cn . i skavtskem izpitu, nato pa so prl. pf, obljubili, da bodo vedno 5^uZlie|i vj domovini. Po obljubah smo jrr^j / skavtsko zabavo, saj smo novih članov v naši organizaC bili j,1, r... \" 2 " VC L' & | MAŠUN - IZLETNIŠKA TOČKA IN UČILNICA V NARAVI ;t!; \ Postojanko Mašun obiskuje vse več izletnikov. Urejenost, mir pa tudi domači pršut tlii j na hrana naredita svoje! JHnasUn- ki leži 1000 metrov visoko .J liva^P^Slednih snežniških gozdov, je A Vano območje in je zaradi svoje (ij.rieU 'e.nosti prava učilnica v naravi. na tem področju delalo in .dpi p 0 c'° 100 gozdarjev iz okoliških a|iMatudi iz Bosne, nekateri s tudi po ,a|f ‘Ijšp 50 konji. Danes objekti na .J ri, $.U' čigar bogastvo so začeli že v ’£t W?etju izkoriščati nemški knezi Ji Urgi - Waldenburgi, izgubljajo svoj gozdarski pomen, kraj pa vse bolj obiskujejo ljubitelji miru in bogate flore in favne. Pozimi pa se v ponudbo vključi še smučanje. Za lepo urejeno naselje na Mašunu že nekaj let skrbi družina Bolčina: zlasti Erika in Mitja, ki ju srečamo v gostišču, pa tudi brat in starši. Gostišče so uredili v prijetno turistično postojanko, kamor se - tudi zaradi njihove gostoljubnosti -mnogi gostje radi vračajo. Gostišče ybl'- %l 1‘is/ izstopajo ostanki lo vskega gradiča, ki so so ga požgali leta 1943. Tako uničen 0, let, potem pa ga je uredil nek bogataš, ljubitelj gradov iz Italije. Danes je Cudovanja številnih turistov in fotografov. Z Anine skale na mašunski gozdni učni poti (skala je dobila ime po Schonburški princesi) se odpira enkraten pogled na Snežnik premore 14 sob s 30 ležišči, ki so v poletni sezoni polno zasedena. To poletje prihaja na Mašun zelo veliko domačih izletnikov - ob koncu tedna tudi nekaj sto - med njimi pa Italijani, Avstrijci... Obisk je dober tudi pozimi, nedvomno pa bi sem privabili še več ljudi, če bi uredili smučarski teren blizu gostišča. Velika pridobitev za Mašun je spomladi odprta gozdna učna pot, dolga 1700 metrov. V bistriških papirnicah lahko dobite tudi ob tej priliki izdano knjižico "Mašunska gozdna učna pot" (Š. Habič, A. Smrekar, G. Bolčina), ki opisuje samo pot pa tudi rastlinstvo in živalstvo v Snežniških gozdovih. Sedanji oskrbniki gostišča so za svoje delo prejeli občinsko republiško priznanje, sami pa pravijo: "Z delom na Mašunu, ki se začne zgodaj zjutraj in konča pozno zvečer, bomo preživeli, ne pa tudi obogateli..." Besedilo in slike Petar Nikolič Ob koncu 41. seje občinskega sveta, ki je 7. avgusta potekala na Mašunu, so svetniki medse povabili tudi Mitjo in Eriko Bolčina. Mitja je povedal, da trenutno za gostišče skrbijo le tri zaposleni - sam s sestro ter kuhar. Za širitev dejavnosti pa bi morali zaposliti še kakega delavca. Radi bi izboljšali predvsem zimsko ponudbo. Pogovarjajo se o nabavi snežnih topov, radi pa bi uredili še smučišče na že obstoječi poseki, usposobili dve vlečnici, dve tekaški progi itd. Ne bi se bali tudi širitve svoje dejavnosti na Sviščakih. Mitja je dejal, da zelo dobro sodelujejo z gozdarji, hvaležni pa bi bili za pomoč države in občine, ki je do zdaj še niso bili deležni, za dosedanjo pomoč pa se zahvaljujejo krajevni skupnosti Knežak. Predsednik občinskega sveta Zorko Šajn in župan Stanislav Prosen sta spomnila, da so Bolčinov! leta 1996 prejeli občinsko priznanje za najbolj urejen kraj v občini ter državno priznanje za 2. najbolj urejen kraj (za Roglo) v državi. Obljubila sta tudi, da bo (zlasti zimsko) vzdrževanje ceste iz bistriške smeri proti Mašunu boljše, saj je le-ta prekategorizirana v lokalno. Izrekla sta jima vse priznanje za prizadevanja in dobro delo. D. P. NA TABORU OB KOLPI Erika in Mitja Bolčina: "Dela je veliko, toda težko verjameva, da bova na račun tega obogatela." Skavt je vztrajen in pogumen (in umazan) Prav gotovo pa je bil zadnji večer poseben za vsakogar. Po skavtskih porokah, kjer sta si dva para obljubila zvestobo do naslednjega tabora ter po krstu tistih skavtov, ki so bili na taboru drugič, je sledila podelitev diplom in spominskih slik. Ob tabornem ognju smo si na palčkah spekli pravo skavtsko večerjo - tvvist (skavtski kruh) in pečeno meso. Tako se je tudi ta tabor iztekel, lepi spomini pa ostjajo. Mi, skavti, pa že težko pričakujemo naslednje leto, ko bomo spet skupaj na taboru. Pridružite se nam tudi vi! Lep skavtski pozdrav Bi-Pi Nina Že sredi marca je v našem rodu padla odločitev, da bomo letošnje poletje taborili ob Kolpi. In res smo (od 13. do 24.) julija postavili svoja platnena bivališča pred vasjo Žaga, tik ob tej prelepi slovenski reki. Letos pa po dolgem času nismo bili sami, saj se nam je pridružilo 20 koprskih tabornikov, članov Rodu srebrnega galeba, s katerimi smo navezali veliko prijateljskih stikov in upam, da bomo še naprej uspešno sodelovali. Tako je udeležba na taboru po nekaj letih spet dosegla rekordno številko zadnjih let, saj nas je bilo skupaj kar 110. Šesti dan tabora je svoje šotore poleg naših postavilo še 20 skavtov iz daljnega Luksemburga, tako da je bilo prav živahno. Z njimi prijateljujemo že dve leti, saj smo se spoznali že na taboru v Bohinju in še istega leta srečali tudi na "njihovem terenu" v Luksemburgu. Nikakor pa ne smem pozabiti omeniti nepogrešljivih kuharic, ki sta bili vedno na delu in iz dneva v dan skrbeli, da nismo bili nikoli lačni. In kaj smo sploh počeli? Murenčki, ki so bili z nami le en teden, so predvsem skozi igro spoznavali osnovne taborniške veščine, poleg tega pa so se pridružili medvedkom in čebelicam pri poslušanju pravljic, risanju na prodnike, ustvarjanju z glino, volno, blagom in še pri mnogih drugih zanimivih rečeh. MC-ji pa so opravili tudi veščino gozdarja in se odpravili na celodnevni izlet. Zahtevnejši program so imeli gozdovniki, ki so se izpopolnjevali v znanju orientacije in prve pomoči, čisto sami pa so naredili tudi splav in pravi reciklažni center. Cisto vsi pa so se odpravili na bivakiranje, kjer so izvedeli nekaj več o življenju v naravi in se predvsem dobro imeli. Tisti najstarejši, popotniki in grče, so poleg tega, da so skrbeli, da je vse potekalo brez zapletov, pripravili tudi tradicionalni krst, kjer smo medse sprejeli kar 40 novih tabornikov. Seveda ni manjkalo tudi športnih aktivnosti, saj smo organizirali tekmovanja v odbojki, košarki in nogometu, starejši pa smo se pomerili še v balinčkanju, metanju kamna in plavanju. Ob večerih smo se vsi zbrali ob tabornem ognju, prepevali taborniške pesmi, poslušali šale in se nasploh zabavali. Naklonjeno nam je bilo tudi vreme, ponagajala nam je le mrzla Kolpa, kar pa nas ni ustavilo, da se vseeno ne bi vsak dan namakali v njej. Mislim, daje bilo prav vsakemu malo hudo, ko smo se odpravljali domov, in da se bomo drugo leto vsi radi vrnili. Petra Šajn Kamenček postane pikapolonica jutranji zbor: kateri straži so danes ukradli zastavo ? POHOD SNEŽNIŠKE KONJENICE BRKINI-ČIČARIJA-SLAVNIK DVA DNI ENKRATNIH DOŽIVETIJ 25. in 26. julija 1998 je Snežniška konjenica, ki deluje v okviru Konjeniškega društva Snežnik Ilirska Bistrica, organizirala dvodnevni pohod konjenikov po Brkinih in Čičariji. Namen pohoda je bil promovirati turistične kmetije v naši občini. Zbor udeležencev pohoda je bil na Žabovici, 22 pohodnikov pa je na startu pozdravil župan Stanislav Prosen. Ro vsej poti so jih ljudje pozdravljali in sprejemali odprtih rok. Spremljala pa jih je tudi predstavnica turistično infomativnega centra občine Ilirska Bistrica, ki je skrbela tudi za to, da pohodniki niso bili žejni in lačni. Pohodniki so iz Žabovice krenili proti jezeru Mola, prek Klivnika v Rodbeže, kjer so konjenike pogostili člani krajevne skupnosti. Rot so nadaljevali v smeri proti Podgradu, kjer so bili spet deležni pijače in slaščic, nato pa so krenili proti iini Snežniška konjenica na jezu pri Novakovi domačiji: prijetna osvežitev tr ffiol kseHI krušno peč in mlin..Med potjo so se ustavili še na turistični kmetiji Bubec, pohod pa zaključili v gostilni Korajžnik. Po 110 kilometrih ježe v vročini so konji in konjeniki na cilj prispeli nepoškodovani in zdravi, polni dobre volje in lepih vtisov, zato so si obljubili, da se bodo na podoben pohod podali tudi drugo leto. Največ zaslug za ta pohod gre gotovo predsedniku Konjeniškega društva Andreju Jelenu, stotniku Snežniške konjenice Jadranu Deklevi ter Vladimirju Vinšku. Konjeniško društvo Snežnik Ilirska Bistrica je zelo aktivno in veliko prispeva k turistični promociji občine. Vsi skupaj pa si želimo, da bi tako ostalo tudi v prihodnje! Besedilo in slike Mojca Memon Turistično informativni center Snežniška konjenica na poti proti Klivniku Hrušici. Tu jih je na turistični kmetiji Mavrič pričakalo odlično kosilo, Ester Juriševič pa je konjenikom zaupala nekaj podatkov o zgodovini in razvoju vasi Hrušica. Na Slavniku se jim je pridružilo dvanajst konjenikov iz slovenske Istre, nato pa so vsi skupaj pristali v Konjeniškem centru Jezerina, kjer jih je pričakala večerja in obvezno - zabava. Prespali so kar na senu, kot se za konjenike seveda spodobi. Drugega dne so navsezgodaj odšli proti Rregarjam in se nato ustavili na Karlovici, kjer so se okrepčali s pijačo. Naslednja postanka so imeli v Posrtvici ter na Premu. Tu so si ogledali Kettejevo rojstno hišo in grad. V Novakovi domačiji so si ogledali staro črno kuhinjo z ognjiščem, Udeiezenci-clani kluba Ranč Wili s slovenske Istre na Slavniku LUKSEMBURŠKI SKAVTI | V ČRNEM DOLU Po zaključku tabora na Kolpi so se taborniški prijatelji iz Luksemburga Pre5e# kočo v Črnem Dolu. Povedali so nam, da jim je bilo ob Kolpi zelo zelo lep0 '' ■ zaradi tega, ker so tam spoznali še eno skupino tabornikov - Koprčane. Zelo d°° , se počutili tudi sredi snežniških gozdov, nad katerimi so najbolj navdušeni. "Pod°D , gozda, čeprav smo potovali in bivakirali po severni Portugalski, Španiji in 0 ‘j. nismo nikjer srečali. Ko smo iz Ilirske Bistrice potovali sem, se nam je zde' c. vožnji ne bo konca in da bomo prišli ven nekje na koncu sveta," je dejalv skupine Frederic. (i Doma so iz kraja Mersch in ker je zavetnik njihovega kraja sveti Mihael,se^ njihov "rod" imenuje po njem. Povedali so, da si denar za izlete zaslužijo sa pranjem avtov, izdelovanjem adventnih venčkov, kuhanjem marmelade, peko Svoje izdelke prodajo, največkrat kar svojim staršem, pa tudi drugim. Polona L J nam je povedala, da so se od njih marskikaj naučili (npr. kako iz kamnja in z ^ izdelati "štedilnik" za kuhanje...), da so zelo skromni in zelo hvaležni za vsak”' | $( Čeprav so imeli na razpolago celo kočo, so mladi skavti prebivali pod šotori, Mf: V tednu, k' M prebili v Črnem j so se seveda p°v J na Snežnik, °P p so pohod pre zleka na Prem 1 bismfii ;,i * Po zaj, člani lokostrelskega ,, so jim priprav'^,, koprski prijavit jim razkazal' u ogledali pa 50 5 J? čudesa P°st< Skavti iz Luksemburga pred kočo v Črnem Dolu (slika D. P) k triglav premoženje zavarovalnica triglav, d.d. NEZGODNO ZAVAROVANJE PREDŠOLSKE IN OSNOVNOŠOLSKE MLADINE ZAVAROVALNICE TRIGLAV leč Začetek novega šolskega leta prinaša staršem, vzgojiteljem in učiteljem, 2j prizadevanja za kvalitetno vzgojo in izobraževanje naših otrok, tudi s njihovo varno prihodnost. Mlada življenja so dragocena, zato smo v Zavarovalnici Triglav tuci jjj skrbno pripravili nezgodno zavarovanje za mladino. Potrudili smo se, d J starši otrok, dijaki in študenti pravočasno in temeljito obveščeni o letošnjih p ^ zavarovanja ter o dodatnih ugodnostih, ki jih bodo deležni naši zavarov Zakaj nezgodno zavarovanje? it Lahko smo še tako pazljivi, vseh nezgod ne moremo predvideti. S sK!e nezgodnega zavarovanja pri Zavarovalnici Triglav, d.d. lahko omilimo 1' j/ posledice, ki nastanejo v primeru nezgode vašega otroka in mu tako zag° $ varnejšo prihodnost. Zavarovalnica Triglav jamči za izplačilo zavarovali ^). glede na to, kje je do nezgode prišlo (v vrtcu, v šoli, na cesti, doma, na 'h V primeru, ko zavarovanec zaradi nezgode ni mogel obiskovati vrča a /J nrvl^\/š^ Imm rJ \ / y-\ m/-, I IrtfnTn i d I /'irAN/tl I ^ I .-ili Is izplača zavarovalnica dnevno odškodnino. Ustrezni del zavarovalne v ^ invalidnost se izplača zavarovancu, ki je postal trajni invalid zaradi P^ji nezgode. V primeru izgube življenja zaradi nezgode pa izplača zavarov' dogovorjeno zavarovalno vsoto. Dodatne ugodnosti c)* Če je zaradi nezgode potrebna nastanitev in zdravljenje zavarov J) bolnišnici, zavarovalnica Triglav nudi dodatno ugodnost - izplačilo nad za bolnišnični dan. Za zdravljenje v bolnišnici se poleg tega zneska izplača še^al-aj 4\ odškodnina. V primeru nujno potrebnega bolnišničnega zdravljenja v tuj'111 5|ilJ nezgode, ki se je tam zgodila, izplača zavarovalnica dvakratni znesek nad za bolnišnični dan. ,-^f Za nezgode, ki imajo za posledico več kot 50 odstotno trajno idv 5ti i/orlli nnt/ nnrin nhr^ninat/ania Ivnlaril nn nrinrinn inV3>' -riti smo uvedli nov način obračunavanja izplačil po principu invali j ,1,* pospešenim naraščanjem obveznosti zavarovalnice. V primeru invalid'10 Ji'1 50 odstotki plača zavarovalnica, poleg 50 odstotkov dogovorjene zaV‘\jC|ri1,il vsote za invalidnost, še tri odstotke zavarovalne vsote za vsak odstotek ir>v nad 50 odstotki. Ne pozabite av3r° V pripravo na novo šolsko leto sodi tudi kakovostno nezgodno zav‘‘!" sČ iz Življenjskega kroga Zavarovalnice Triglav. Za vse dodatne informa l vam prijazno na voljo na območni enoti v Postojni, na vseh predstav'11 pri vašem zastopniku. VL K FILATELIJA IN NUMIZMATIKA ŠKOROMATI na znamkah PRIMORSKA NA KOVANCU jrJ[Setak°r gre za uspešno domačo pobudo, ki bo prav kmalu tudi uresničena. Na ’JJ J domačega Muzejskega študijskega krožka in Primorskega numizmatičnega tudi ,Va ie Pošta Slovenije uvrstila v program izdaj priložnostnih znamk za leto 1999 s^ | “ajo dveh znamk s predstavitvijo najznačilnejših figur te naše izvirne pustne >d tiii jr« #! Ii$e: rf N- |o!! genij d „,xu P Poštnih; Ivf efi P prj^ p nekaj dnevi je izšel uradni program izdaj priložnostnih poštnih znamk za Pfddje leto, v katerem je določen tudi datum, 22. januar, ko bosta znamki dani v % , ^erjetno bosta pustna odbora v Hrušici in Podgradu izkoristila priložnost |a|)l °beh znamk in ga pospremila s svečano prireditvijo, kot so bistriški planinci itvj Plavili izid snežniške znamke. Doslej je Pošta Slovenije predstavila že tri 8or0 6 PUstne običaje: ptujske korante (1996), cerkljanske laufarje (1997) in letos 'f ^mi° 80stuvanje - značilni pustni običaj iz Prekmurja. Vse doslej znane pustne V Ke 50 naletele v domači in tuji filatelistični srenji na izjemno ugoden sprejem. lrti I z znamkama s škoromati bodo izšle še po ena znamka, posvečena 1 50-letnici r; Franceta Prešerna, 175-letnici rojstva Petra Kozlerja, zagovornika Zedinjene dr gU6- 125-letnici rojstva generala in pesnika Rudolfa Maistra, 100-letnici rojstva W ^darja Lavriča in še prvič posebna poštna znamka z voščilom naslovniku, n,,.-. K°f bo začetek prihodnjega leta za številne filateliste pa tudi ostale ljubitelje znamk izredno zanimiv. > kon ■ 4|et ,nec letošnjega leta pa pričakujemo tudi izid spominskih kovancev v čast je fieji 'Ce priključitve Primorske k matični domovini. Banki Slovenije je ustrezen l996°8 Poslalo domače Primorsko numizmatično društvo Ilirska Bistrica že v letu Ogr0^iu^ temu, da je bil predlog sprva ugodno sprejet, so sledili številni zapleti, ki so Svno 'zdajo spominskega kovanca. Vztrajnosti predlagatelja, pritisku primorske PoS| ' Pa tudi posredovanju predsednika Državnega zbora Janeza Podobnika, L ca Zmaga Jelinčiča in vodstva Banke Slovenija gre zahvala, da bo spominski S| c 'zšel in s svojo pojavo počastil polstoletni spomin na tako pomemben dogodek Vensko Primorsko in Slovenijo. Kovanec bo verjetno v treh apoenih, kot so SOo, ,° 'zdani spominski kovanci: v vrednosti za 5 tolarjev v običajni izvedbi, za !%| 'ariev v srebru in za 5.000 tolarjev v zlatu. Čeprav bodo kovanci izdani po *JvSe 1 zamudi, bodo nosili jubilejno letnico 1997 in bodo za Primorce, še posebej Pomorske numizmatike, enkratno novoletnodarilo. -oj danes voz le še za okras k^Zoyi. nekdanje keVofešljiv° kmečko sredstvo, so danes kj ejska vrednost. Da ne Sje°^0*noma pozabili *rbjc| s° poskrbeli tudi v fVVaioz 50 p°Pravili' ' Sjerp,3 ' ln 8a okrasili s hg|e,' tako da pritegne "teoid l°čega. vsakega *- ,atia- Otroci so bili zelo veseli sladice, Lado p aje mnenje: "Maši en kvalitetnejših!' l%a|. ne sladice, Lado pa nam je ^otovesv°je mnenje: "Mašunski med 0 eden kvalitetnejših!" (besedilo in slika P. N.) ^Baienci iz preišnie številke Srn° 9 pravilnih rešitev križanke iz 13. številke Snežnika. I. naJ® določil da: *0*8r*o - darilni bon papirnice Linea A rt v vrednosti 1.500 SIT prejme ?. „ Sal'e- Rozmanova 5, 6250 Ilirska Bistrica, Gr|j ^ado - 3-mesečno naročnino na časopis SNEŽNIK prejme Martina š. r,' tertnikova 5, 1000 Ljubljana, T^do - majico časopisa SNEŽNIK prejme David Bizjak, Rozmanova Ilirska Bistrica. ^agraj I nc' bodo nagrade prejeli po pošti. Čestitamo! ^re^Jzpolnjeno nagradno križanko št. 14 in jo pošljite na naslov: BistricatV° časoPisa SNEŽNIK, KRIŽANKA, Bazoviška 40, 6250 Ilirska tiaprraYl*n,rn’ rešitvami bomo izžrebali 3 nagrajence, ki bodo prejeli: č hapra I ■ darilni bon pedikerskega salona "Milka" v vrednosti 1.500 SIT • Han, ,a: 3-mesečna naročnina na časopis SNEŽNIK aiaa: majica časopisa SNEŽNIK. vse Pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do ponedeljka, 24. Vc|m veliko uspeha pri reševanju! VSI LJUDJE VSE VEDO "OKRADENA TUDI ILIRIJINA LETALONOSILKA" Tiskarsko črnilo s poročila o kraji vesel občinskega grba na straneh zadnjega "Snežnika" se še ni posušilo, ko je občan izpod Prema zasledil novo tatvino na občinskem grbu. Tokrat so neznanci odnesli tudi eno veslo z grba Trgovskega podjetja Ilirija. Očitno nekdo zbira vesla z občinskih grbov. Le kam jih odlaga in za kaj jih potrebuje? Resda je ukradeno le eno veslo, vendar je dovolj, da galejo, letalonosilko, zanaša. Da je tudi smer zastavice na plapola v smer od občinskem Trenutna smer ilirijinega grba "rikverc". 'URIJA>* £ C A /r . \ V v) \ f\ \ Y\ -v ^ska bist5> tudi ilirijino predelano v lahko to res, kaže upodobljene jamboru, ki nasprotno zastavice v grbu. ladje z je torej kar Tudi tokrat na postaji policije ne dajejo izjav. Očitno primer raziskujejo in zaradi varnosti podatkov nočejo odkriti do sedaj zbranih dokazov. Neuradno smo zvedeli, da je primer tatvine vesla na "llirijini letalonosilki" bolj kompliciran, kot zgleda na prvi pogled. Grb podjetja ILIRIJA namreč sploh ni v skladu z občinskim odlokom, sprejetim davnega leta 1975, in pred policijskim posegom bo morala ukrepati tudi bistriška občina. Pa bo občina po triindvajsetih letih vendarle ukrepala v skladu z odlokom? Verjetno ne bo s strani občine storjenega prav nič, saj bi občina morala najprej pomesti pred svojim pragom. Še vedno si namreč zakriva oči pred svojo napako in še kar naprej uporablja poštno nalepko z defektnim oziroma okradenim občinskim grbom. -jm V NOVEM SOLSKEM LETU VARNO IN UDOBNO Sodobno opremljeni avtobusi za prevoz šolarjev na predstavitvi (slika P. N.) Za osnovnošolce, ki jih v šolo vsako jutro pripelje avtobus, se bo novo šolsko leto začelo še bolj varno in udobno. 17. julija je namreč pred Osnovno šolo Dragotina Ketteja ob prisotnosti predstavnikov občine, upravne enote in ravnateljev šol direktor podjetja l&l Ivan Durkov predstavil šest novih avtobusov za prevoz otrok. Vozila izpolnjujejo vse evropske kriterije tudi glede notranje opreme, tako da bo za varnost otrok res poskrbljeno. Novi avtobusi bodo omogočili tudi vzpostavitev novega režima rednih linij avtobusnih prevozov na območju občine, ta pa začne veljati 1. septembra. Občina bo imela 150 tisoč kilometrov registriranih linij. Zdaj, ko so povečali vozni park na 24 sodobno opremljenih avtobusov, na l&l razmišljajo, da bi del prevozov opravljali kot mestni promet. Idejni projekt je že narejen, uresničen pa naj bi bil do konca tega leta. Po zaključeni naložbi, vredni 1,6 milijona nemških mark, ter z njo povezani spremenjeni strukturi voznega parka, je podoba Poslovne enote Ilirska Bistrica bistveno drugačna, obeta pa tudi večjo kvaliteto in zadovoljstvo uporabnikov. Petar Nikolič NAGRADNA KRIŽANKA št. 14 FRANC. TEROR. ORGAN. USNJE .PRI ČEVLJIH RAY CHARLES VRSTA HRASTA PRIPO- VEDNI PESNIK MESTO . NA ŠVEDSKEM RADON ATMO- SFERA (KRAT.) RTV ŠPANIJI AMERIŠKA TV POSTAJA ZNIZANI TON E DIASKO- PIJA STEBELCE Ž. IME MESTO V BELGIJI OKROŽJE V ANGLIJI ARIJA (ORIG.) ANTON PETJE VZDRŽ- NOST KOPICA IME BRUNT- LANDOVE RAZKO- SANOST SLOVENSKI PESNIK KAZALNI ZAIMEK GOROVJE V AZIJI PRIPADNIK AZIJ, RASE GOSPOD (ANGL.) SLOV. LIT. ZGODOV. GR. BOG USODE EGON KUNEJ RASTLINA OBOLENJE ZIL STARO- GRŠKI PEVEC PLANINSKA ROZA PROGA RIBONUKLE. KISLINA AMERIŠKI PISATELJ SLOVEN. TELOVADEC POVEZAVA VRSTA KAMNINE AVSTRAL. MEDVEDEK DEL GLAVE LEfA HIŠA NEMŠKA P1SATF1IICA KITAJSKA ZNAMENIT. IME ATLETA BOLDONA GRAD PRI PTUJU PISATE- LJICA MIHELIČ REKA V SRBIJI NAVIGAC. POSTOPEK MESTO V FRANCIJI SKLADA- TELJ MIRSKI SREPNE- VESKA VEDA OSEBA IZ MAHAB-HARATE IME JUSTINA PAMET KAZAL. ZAIMEK RIMSKI PESNIK CESKI EKONP-MIST SIK SPANSKI NARODNI JUNAK ANTON. INGOLIČ HOTEL V POREČU □ MESTO V ITALIJI .□ IME UJEVICA Rešitev nagradne križanke številka 13.: VODORAVNO: SVETOVNO, POPIS, PRVENSTVO, OBIST, ATIKA, ANALEKTA, NAROD, CELESTIN, ANELIDI, ENA, KK, VB, ASO, E), NO, SLO, AISNE, ZIGOTA, KVOTA, CHIOGGIA, KL, DAKTIL, WG, STOG, OJSTRICA, AON, KANONIR, ILONKA, RA, ORR, LG, ANATEMA, PO, MOA, EIS, CAMOES, KOO, BN, OZKE SRAJCE, ZAGREB, SKLAD, PART, TARIK, KUNCI, PRI, ARES, EVNUH, LEK, MORO, JOSEF BRADL, REE, IRENE PAPAS, ARIANA, LOA, RC, TINE LOGAR, SKIT, NM Občina Ilirska Bistrica > I „ Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU o___cjlo JOIC Trnovo j ■ Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica^ £T\ 7” cAf) gSnno, Prif.obil licenco C' ^ , slših |a ln dovoljuje treniranje vseh Selekcij. Berginc, poznan kot i^rtiA 6n 'n kvaliteten športnik, je M|ja Prejel na Fakulteti za šport v iiVse-' P° uspešno zaključenem i .stfan'Cf6rn tečaju. Pri tem sta mu stala 'tecje|' ^Portna zveza Ilirska Bistrica, %ani°tea financirala tečaj, ter vsem Maestrn" ŠPORT - TRAP Ladinsko DRŽAVNO PRVENSTVO NA ČRNIH NJIVAH ^dj , Strelsko društvo TRAP KLUB Ilirska Bistrica prireja državno prvenstvo v streljanju s puško šibrenico - disciplina TRA 3 eto 1998, ki bo na strelišču na Črnih njivah nad Ilirsko Bistrico M|ac). 29. in 30. avgusta 1998. nc' in mladinke bodo tekmovali posamezno in v ekipni konkurenci. T^ov 2gi6 bo potekalo po sledečem sporedu: S0Bn>4'30 do 19.00 URADNI TRENING, NATO ŽREB STARTNIH ŠTEVILK 29. 8.: °-30 SVEČANA OTVORITEV NEqf. ,9-00 PRIČETEK TEKMOVANJA (75 tarč) tLjA, 30. 8.: 9-00 PRIČETEK TEKMOVANJA (50 tarč) INALE (25 tarč) 30 minut po zaključku zadnje serije RAZGLASITEV REZULTATOV 15 minut po zaključku finala KONČAN PRVI DEL PRIPRAV Članska ekipa NK Ilirska Bistrica: stojijo: Ljubišič - trener, Sakelšek, Maslo, Berginc, Počkaj, Mršnik, Mikuletič, Frank, Rusjan; čepijo: Udovič, Radič, Šlosar, Kešanski, Starc, Nunič, Tomšič Nogometaši Ilirske Bistrice so pod strokovnim vodstvom tandema Berginc -Udovič po desetdnevnih pripravah na Kampu končali prvi del priprav. Upoštevajoč počitniško sezono se je število nogometašev gibalo med 12 in 16, ki pa so vse naloge marljivo opravili. Med znanimi imeni se nista pojavila Nunič in Radič (prvi jeodšel v Renče, drugi pa k "Jadranu" v Kozino prišli pa so Rusjan, Kešanski, Fabjančič in Šlosar, ki so do nedavnega uspešno nosili dres mladinske selekcije. Za bistriške ljubitelje nogometa pa bo morda zanimiva informacija, da sta se na treningu po dveh letih igralnega premora pojavila bistriška veterana: Sandi Ujčič in Boris Iskra. Odprto pa ostaja vprašanje, ali bosta ponovno zaigrala ali pa trenirata zgolj za svojo dušo. Jo'ko Berginc je priprave, ki jim bodo sledile najprej prijateljske tekme, komentiral takole: "Prvi del priprav smo zaključili. Veseli me, da so me moji - še včerajšnji kolegi iz ekipe dobro sprejeli tudi kot trenerja. Po načrtih bomo zdaj uigravali ekipo ter odigrali nekaj prijateljskih tekem s tretjeligaši in z ekipami iz Primorske lige." Naj povemo še to, da je za novega tehničnega vodjo ekipe imenovan Denis Iskra, za kapetana pa so igralci zbrali Damjana Počkaja, ki je ekipo uspešno vodil na tretjeligaških tekmovanjih 'e lani. Na prvem delovnem sestanku so obravnavali tudi vprašanje igralskega kadra. V klubu je registriranih 22 igralcev. Tretjeligaš NK Ilirska Bistrica je v tem tekmovalnem letu dosegel svoj največji uspeh. Po slabih igrah v jesenskem delu so Bistričani pod vodstvom trenerja Draga Ljubišiča postali hit spomladanskega dela tekmovanja. Z dobrimi igrami so se nogometaši uvrstili na visoko šesto mesto. Pomlajena ekipa bo s pomočjo starejših članov jeseni nastopila v 3. SNL-zahod, kjer zaradi reorganizacije lig ne bo več Kolpe, Litije, Svobode..., Bistričanom pa v prvenstu 1998/99 želimo še veliko uspehov! STRELIANIE NA GLINASTE GOLOBE LIPOLT IN TAMARA V SVETOVNI ELITI V Lonatu se je junija 1998 zaključilo tekmovanje za svetovni pokal v vseh disciplinah na leteče tarče - glinaste golobe v disciplini trap - člani in članice in obenem Grand Prix za mladince in mladinke. V svetovni eliti strelcev so tekmovali tudi predstavniki slovenske reprezentance, med njimi odličen "golobar" Andraž Lipolt in kolegica Tamara Matko. Andraž je v Lonatu - v nasprotju s tekmovanjem na Cipru -zabeležil najboljši rezultat slovenskih reprezentantov. Dokazal je, da sodi med najboljše igralce na svetu, saj je s 112 zadetki zasedel 23. mesto. Na svetovnem pokalu je nastopilo 153 strelcev iz 59 držav. V vročem in soparnem vremenu je zmagal olimpijski zmagovalec iz Aten Avstralec Michael Daimond s 144 zadetki. Tamara Matko zasedla osmo mesto v tekmovanju za svetovni pokal V mladinski konkurenci je zmagal Italijan Gissi s 108+25 zadetki, Slovenec Gombač pa se je s 104+20 zadetki uvrstil na odlično šesto mesto. V ženski konkurenci - seniorke je Bistričanka Tamara Matko, ki je v streljanju na glinaste golobe vse boljša, s 63 zadetki osvojila osmo mesto. PLAMA PROTI PRIMORJU Nogometaši Plame iz Podgrada so po dvomesečni pavzi in sedemdnevnih pripravah na domačem igrišču pri šoli že odigrali prvo prijateljsko tekmo. Za nasprotnika so tokrat imeli mladinsko ekipo Primorja iz Ajdovščine. V prvem polčasu (35 minut) so domačini povedli prek Jagodnika, vendar so mladi varovanci trenerja Ivana Primca rezultat kaj kmalu izenačili. V drugem polčasu so ajdovski gostje dosegli še tri zadetke, tako da se je tekma končala z rezultatom 1 : 4 (1 : 1). Trener domačinov Robert Božič je tekmo komentiral takole: "Čeprav smo izgubili, sem z igro mojih igralcev zadovoljen. Upam, da bomo do začetka prvenstva kvaliteto dvignili še za en nivo. Za zdaj ne vidim novih imen, tako da bomo ekipo sestavili z domačimi nogometaši. Kar se tiče mlajših selekcij, bomo skušali sodelovati z nogometno šolo "Bistre". KOŠARKA EKIPA MLADIH IZ BITNJE IN PREMA Mladi iz teh dveh vasi so na prijetno presenečenje vseh formirali svojo košarkarsko ekipo "Bitnja", ki se je konec prejšnjega leta vključila v košarkarsko ligo. Ekipa srednješolcev, ki jo vodi Peter Šircelj, je že dosegla vidne rezultate. Na njihovo željo in srečo je "Bitnja" z reorganizacijo slovenske košarke dobila status tretjeligaša. Uprava že išče prvega trenerja, ki bi jeseni ekipo vodil v 3. SKL - zahod. r ■ ' f TUDI ] INDIVIDUALNO DELO JE KORISTNO Medtem ko košarkarji | novopečenega drugoligaša Piama Pur počivajo, uprava kluba s trenerjem Mitjo Muha pripravlja načrt dela za | | skorajšnje priprave za start v 2. SKL-zahod. Tehnični direktor- J kluba Dušan Jenko, ki je j odgovoren za igralski kader, za | zdaj modro molči. Vse, kar smo od njega izvedeli, je, da je vsakemu košarkarju posebej izročil načrt za individualni priprave. Da so mladeniči $ drugoligaške obveznosti vzeli resno, lahko sodimo po tem, da jih videvamo v okolici Bistrice, . kjer nabirajo kondicijo. H __ J Košarkarji ekipe '‘Bitnja" MED PRIMORCI NAJBOLJŠE PIG "PIAMA" Gasilska Prostovoljna gasilska društva iz naše občine so se udeležila državnega prvenstva za za člane - memoriala Matevža Haceta v Novem mestu in dosegli dobre rezultate. Na tekmovanju so sodelovali gasilci veterani iz PIG Piama Podgrad, PGD Ilirska Bistrica in gasilci PGD Jelšane. Kot najboljši predstavniki Primorske je PIG Piama Podgrad v konkurenci 42 ekip zasedla 16. mesto, bistriški veterani so bili med 37 ekipami 13., člani PGD Jelšane pa so zasedli 21. mesto. (Besedilo in slika P. N.) MLADI PREKOSILI VZORNIKE Ribiška družina "Bistrica" je julija letos organizirala tradicionalni lov na največjo ribo, ki so se ga udeležili domači ribiči (35) ter gostje iz Ajdovščine, Buzeta in Fužin iz sosednje Hrvaške. Lov je potekal na jezeru Mola pri Sozah. V tekmovanju posameznikov za največjo ribo je zmagal Srečko Radeka iz RD Bistrica. V skupnem ulovu je med člani zmagala RD Ajdovščina. Med mladimi pa so bili najboljši bistriški ribiči Alen Kovačič, Domen Perenič in Nejc Udovič, ki so zasedli prva tri mesta. (besedilo in slika P. N.) Na obrežju Mole: bo največjo ribo ulovil Viko? LOKOSTRELSTVO AVSTRALCI NA TRENINGU V BISTRICI Avstralska lokostrelska reprezentanca je bila v Sloveniji prvič pred dvema letoma in sicer na takratnem svetovnem prvenstvu. Takrat so spoznali tudi člana bistriškega lokostrelskega kluba Andraža Čeligoja. Sedem članov reprezentance, doma z vseh koncev Avstralije, je Andraža zaprosilo, da bi jim bistriški kolegi omogočili trening in bivanje v Bistrici pred letošnjim svetovnim prvenstvom v Avstriji. To se je seveda tudi zgodilo: Avstralci so se teden dni pred začetkom prvenstva (1. avgusta) s tarčami in drugo lokostrelsko opremo potikali po borovcih nad mestom, stanovali pa pri domačih lokostrelcih. POROČILO O DELU TENIS KLUBA Tenis klub Ilirska Bistrica prehaja v četrto leto delovanja in ugotavljamo, da smo izpolnili cilje, ki smo si jih zastavili ob ustanovitvi oziroma oživitvi delovanja kluba v letu 1995. Verjamemo, da smo postavili zdrave temelje za delo v bodoče in upamo tudi v nadaljne uspehe. Naš klub trenutno šteje 129 članov. V preteklem letu je bilo igranja tenisa več, vendar igrišča še niso popolnoma zasedena. Razlog je pač v majhnem številu igralcev tenisa pri nas, pa tudi v tem, da na prodajo prostih ur naključnim turistom skoraj ne moremo računati. Skupno smo prodali 16 letnih kart, povečanje prodaje le-teh pa je tudi eden naših ciljev. Kot je znano, imamo igrišča v najemu. Ta smo v začetku sezone uredili z delovno akcijo, potem pa so jih urejali oskrbniki. Od večjih del smo izvedli betoniranje podpornega zidu na južni strani. Zaradi burje so se stebri namreč upognili, tako da je bila sanacija potrebna. Imamo štiri vaditelje, s katerimi izvajamo začetne in nadaljevalne tečaje, izvajamo pa tudi individualno poučevanje. Jeseni 1997 smo začeli s šolo tenisa (pozimi v dvorani, spomladi pa se preselimo na zunanja igrišča), od katere veliko pričakujemo - predvsem, da bomo iz nje kmalu pridobili nove igralce in tekmovalce. Sodelujemo v tekmovanjih kraško-notranjske lige ter v sistemu tekmovanj za mlade igralce. Sodelujemo tudi na turnirjih TZS in imamo tekmovalko v kategoriji do 16 let, ki sodi med 40 najboljših v Sloveniji. Primorska veteranska liga, ki se je uvedla v tem letu, je zelo lepo zaivela, v klubu pa si želimo več srečanj na našem območju. Sicer pa smo tudi doma organizirali nekaj klubskih in odprtih turnirjev. V okviru kluba poteka še stalna liga po sistemu "Piramida", v kateri je sodelovalo okrog 25 tekmovalcev. V prihodnje nas čaka največ dela na področju popularizacije tenisa, še zlasti med mladino. V letu 1998 nameravamo izšolati še dva vaditelja ter dva sodnika. Ob sodelovanju na raznih "zunanjih" turnirjih ne bomo pozabili na interne, saj le-ti povezujejo člane in povečujejo zdravo tekmovalnost. Zbrali bomo tudi denar za klubski objekt in izgradnjo dodatnih igrišč, obstoječa pa seveda ustrezno vzdrževali. Branko Celin LOKOSTRELSTVO IN SE ZADN JA VES*, nrvenf *< Na mladinskem svetovnem prve% Švedskem je kot slove(1; reprezentantka nastopila tudi čl3r Lokostrelskega kluba Ilirska Bistrica Štefančič. V tekmovanju za P°salTie »j uvrstitev je zasedla 17. mesto, ekip11 so bile mlade Slovenke tretje. č /n____________________r:i~ dlLu f- Bronasta medalja za mladinsko žensk0 reprezentanco in 17. mesto za Majo Štefančič KINOLOGIJA VZGOJA PSA lil. V prejšnjih prispevkih sem opisal nekatere postopke za čim hitrejše prilagajanje mladega psa na novo okolje. Predvsem zato, da bo naše življenje z odraščajočim psom veliko bolj mirno in prijetno. Psu moramo dopovedati, da smo mi gospodar krdela, v katerem živi. Naučiti ga moramo, da sme malo in veliko potrebo opravljati na za to določenem mestu, da je ovratnica obvezen del njegove vsakodnevne "garderobe", da sme grizti igračke in predmete, ki smo mu jih mi ponudili, da je "fuj" in "ne" tisto, česar ne sme, in da je "priden" tisto, kar naredi po naši volji. Ob vseh teh "dajih" in "nejih" pa mu vendarle pokažimo, da ga imamo radi, da ga sprejemamo kot člana družine in da je od njega veliko odvisno, kakšen status bo imel v bodoče v družini. Obnašanje psa ob obiskih Vsak lastnik je presrečen, če obiskom lahko pokaže, kako vzgojenega kužka ima. Ni pa seveda prijetno, če ob prihodu gostov najprej z besnim lajanjem opozori na prihod, nato pa obiske pozdravi s skakanjem v naročje, intenzivnim ovohavanjem obleke ali celo medno'ja, lizanjem po obrazu pa še kaj veliko hujšega se lahko pripeti. Pri tem ne smemo valiti krivde na psa, saj je opisano obnašanje normalen način pasjega komuniciranja. Kužku bo torej treba dopovedati, da njegove navade ne sodijo v protokol obiska. Težave bomo odpravili z dosledno vzgojo. Vsako popuščanje nas vrne na začetno točko. Pes ne razume, da smo mu razvado le izjemoma dovolili. Pasje razvade bomo odpravili tako, da bomo vsak poskus skakanja na človeka takoj ostro prepovedali s poveljem "ne", nato pa z ukazom "sedi" in takojšnjo pohvalo ob storjenem. Tako bomo pasje želje po spoznavanju preusmerili v nam zaželjeno obnašanje. Psu lahko tudi stopimo na zadnje tace, tako bo zaradi bolečine odskočil. Prej našteti verbalni ukazi pri tem niso potrebni, saj ga bo bolečina prisilila, da se bo odmaknil. Naslednja možna varianta preusmerjanja obnašanja je stiskanje prednjih šap do neprijetnega občutka, kar bo pokazal s cviljenjem in umikom. Pes bo kmalu opustil vsako skakanje, neprijetnih bolečin pa ne bo povezal z nami. Nadležno lajanje Večina psov izraža svoja čustva z lajanjem, bevskanjem in cviljenjem. Marsikdaj nam je to všeč, včasih pa tudi odveč, zlasti zvečer ali pa ko si po napornem dnevu želimo malo počitka in miru. Toliko bolj nadležno pa je pasje lajanje našim sosedom in prav je, da našega kužka že od malega naučimo, da nam njegovo lajanje v hiši, v pesjaku in na vrtu nikakor ni všeč. Najprimernejši način odvajanja psa od lajanja je seveda pravočasna prepoved z nam že poznanim "ne" in "tiho". Ko kuža utihne, pa ga takoj pohvalimo s "priden, tiho". Ob nekajkratnih doslednih ponovitvah bo rezultat hitro opazen. Kuža brez razloga ne bo zalajal. Vedite, da psa, ki je že zaradi narave svoje pasme nagnjen k lajanju, ne boste na hitro prelevili v tiho in mirno bitje. S stalno prepovedjo v mladosti, pa boste vendarle dosegli, da se ne bo ob vsaki malenkosti oglasil. V primeru seveda, da vi tako želite. Drugi način odvajanja je v svetu že dokaj poznan: z vodnim curkom iz otroške pištole, namerjenim v pasji smrček. Grizenje in grizljanje Grizenje in grizljanje je grda pasja razvada, ki prav gotovo ni nikomur všeč. Mladički resda še ne vejo, koliko smejo ugrizniti, s tem pa ne moremo opravičiti ugriza 50-in večkilogramske mrcine. Zato moramo to razvado preprečevati že od samega začetka. Večinoma je problem grizenja posledica prezgodnje odstavitve psa iz legla, kjer psiški v obdobju od petega tedna starosti dalje zaradi rasti zob pogostokrat brusijo zobke na bratcih in sestricah, zobe pa uporabljajo seveda tudi pri hranjenju. Najbolje je, da razvado odpravljate na enak način, kot se to dogaja v leglu. Pri premočnem ugrizu te1* namreč partner v igri zacvili in5 ^ pokaže, da je ugriz premočan . ^ vas nikar ne bo sram zacviH,, bolečini! Tudi povelje "neJ uspešna metoda, pri zelo vztM,. psih pa tudi stresanje za ovra ^ Po tem se za psa nekaj ča j zmenite. S tem mu boste P°^avjif da niste zadovoljni z njeg° ič obnašanjem. Če vse to ne za >< ,rek- lahko spet uporabite vodni cun pa pes ostaja bojevit, še vedn° F () ali celo reži na vas, vam svetu) da se posvetujete z nami. oVČji Navedene metode veljajo = p za odvajanje mladičev, ne P‘ odraslih psov, katerih sla y nezaželjene navade je ved i nemogoče odpraviti. Zato je zv potrebno začeti že prvi da prihodu psa v vaš dom-^i najpomembnejših nalog ^ 1 lastnika je ustvariti nenapai ’dal"< socializiranega psa. Vsem c .J družine dopovejte, da se rnora!0dif mladega psa obnašati kot^J dnČ krdela. Preden damo psu . * obrok, naj na povelje najpre) Zato naj občasno psu hrano p°' • tudi ostali družinski člani, ki n 1^ tudi enako poveljujejo. Le-U med hranjenjem dodajajo še tji* tako se bo kuža naučil strpy.y nenapadalnega vedenja tudi p'Jr}j( To seveda ne pomeni, da a1 ^ družinski člani tekmovati vtei ' mu bo dal več dodatkov. ,^if| V zgodnjem obdobju 0<^rai|c3 '1 vam tudi priporočam, da ku . j otrok ne puščate samih v m'p posebej pa ne dopuščajte čj0^!f pasjih spopadov, saj jih kuža razumel oziroma jih bo P°'st,°Ji/ pasjim igranjem. Potrudite se^j' ne bo vaš kuža postal napadanji drugih psov. Pri takšnih sfe . J nadzirajte njihovo obnaša^, ? ustavite vsako resnejše "igra' -»L enkrat poudarjam, da so ti n J primerni za vzgojo mladeg J ; od P » prevzgoja ali odvajanje p navad je veliko težje oprav 3>i vključuje tudi poznavanjeyy psihologije, anatomije in PČg/ opazovanje psa ter prav° ukrepanje v določenih trenu > _ L ep "pasj i" p ozd^ u(f Vojko Šted1 i G (Besedilo in slika D. P.) Avstralski reprezentance v goščavi pri Črnih njivah