Druga izdaja.
272. številka. Ljubljana, nedeljo 26. novembra. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izbaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poiti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., u ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za poiiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. —Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po poiti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši st. 3 „gledaliJka stolba". O prav ni atvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiti.
Vojna ali ne?
To je še vedno vprašanje, na katero odgovarjajo tako-le: Mir bi se samo mogel ohraniti, če Turčija odstopi od svojih „ pravic" do vladanja v Bulgariji, Bosni in Hercegovini, ali pa ko bi Rusija odnehala od svojih terjatev, da se da le-tem krščanskim slovanskim deželam samostalno vladanje, ki se bode osnovalo potem, ko bode ruska vojska obsela jih.
Da bi Rusija odnehala, tega nij misliti. Car je pred vsem narodom in pred vsem svetom besedo dal, in on je mož, da jo bode držal. Ravno tako je neverjetno, da bi Turčija brez boja dala si odrezati tako velike kosove državnega svojega telesa, da potlej v Evropi ona ne šteje več in je prej ali slej plen malih sosedov.
Zatorej je vojna neizogibna. Najprej to se ve da s Turčijo. Da bode Anglija vsaj od kraja bojevanja na strani stala, in k večjemu le Carigrad zabela, kaže ee iz priobčenja lord Loftusove depeše verjetno.
Car je bil namreč v Livadiji dal angleškemu poslaniku lordu Loftusu svojo pošteno besedo, da on ne misli Carigrada osvojiti. Poštena beseda se ne daje za vsako ničevost. Angleška kraljica mu je zahvalila se telegraričuo. Vendar je šel Disraeli še potem govorit znano žuganje z vojsko. To je carja močno razkačilo. Zahteval je, naj se njegova izjava proglasi in zgodilo se je. Borzijanci so nekoliko korajže dobili, moralično tepeni An gleži pak se drznejo ugovarjati, da na carjevo besedo se nij zanesti.
Vsled tega projavljenja res Angleška nema uzroka mešati se precej v vojsko. Isto tako je pa tudi knez Gorčakov proglasil svojo depešo grofu Šuvalovu v London, katera še bolj odločno jemlje Angležem povod, postavljati se Rusom nasproti. Gorčakov pravi: „Jaz s strmenjem razvidim iz vašega zadnjega pisma, da ideja o naših poželjenjah po Carigradu in po testamentu Petra velieega še zmirom v nekovih duhovih na Angleškem tiči. Jaz sem mislil, da so te neverjetne starobabje povesti uže mej politično mitologijo vržene. Kolikokrat so uže carji ruski proglasili javno, da nočejo zemlje od Turčije dobiti."
Potem naglasa da je Rusija uže večkrat priliko imela posebno 182'J,—1848 in 1870, da bi bila Turčijo razbila, ko bi bila hotela anektirati. On opominja, da bi Anglija in Rusija lehko skupno delali na obojen dobiček, ne pa da vsled nesporazumkov druga drugo vznemirja. Anglija je razburjena vsled teh, Rusija pa vsled narodnega in krščanskega čuta, ki je druga vez nego pa so ,le akade-mične simpatije. To nalaga carju dolžnosti, ki se jim ne more odtegovati. Te dolžnosti so pa take, da se razdele mej vso krščansko Evropo. Kdo brani Angleškej, da z nami vred dela v brambi kristijanov? Orijentalno vprašanje nij le rusko vprašanje, humaniteta in krščanska civilizacija imajo enak delež pri njej. Ali nij dovolj prostora da se Anglija zraven Rusije postavi?
S to krepko diplomatično lekcijo, na katero kaj posebnega odgovoriti Angleži ne morejo, dokazal je ruski državni kancelar, da Angleži nema jo nobenega uzroka, v vojsko sto-
Mate k.
Časopisna črtica iz vstanka v Hercegovini.
(Spisal Jo s o Modi c.) II.
(Kunec.)
„Tvoje besede, Djoka,tt reče Mijo, „so za nas tola/.ljive; toda bomo-li mogli kljubovati vedno množečej se vojski padišahoviV"
„Da, to zamore te t* odvrne Djoka Blaj-ković. „Vi spravite 10.000 mož na noge, in v svojih gorah ste nepremagljivi. Ne spuščajte 86 v noben boj iz čestilakomnosti; v malih bojih oslabite in vgonobite so vraga. V Črnej gori dobivali boste, česar vam bo potreba; iz Črne gore dohajalo Vam bode orožje in strelivo; od tam prihajale bodo cele čete hrabrih bojnikov, tje se lehko umaknete, ako vam bi pretila nevarnost. Orna gora je vaša zaveznica, — a tudi Srbija. Čas, vojno javno napovedati, še nij prišel; mogočni car, nam pokrovitelj, naznauil ga bode."
Kristić: „Djoka vam je pravo povedal. Vaš vstanek, bodi si, kakor odprta rana na telesu trohuelega osmanstva, iz njo naj mu izteče zadnji sok, ki ga ima v sebi, predno se še prične odločilni udarec, ki mu ima storiti konec v Evropi. V Carigradu jim uže vrlo primanjkuje novcev, kadar vsahne zadnji vir, tedaj ne bodemo gouobili sovražnih vojsk mi, temveč njihova lastna nadloga. Prenaglo vmešavanje v vaš boj, spridilo bi lehko vse in provzročilo občo svetovno vojsko, — kjer bi mi izginili. Sami morate začeti, kakor smo mi v Srbiji; postajali bodete vedno močneji, kajti mi ne bomo nehali na skrivnem vas podpirati. V dokaz mojim besedam, — to-le darilo."
In v papirnem zavoji shranjene avstrijske baukovce, poklonil jih jo arhimandritu.
„Bodi blagoslovljeno to darilo," zahvaljuje se arhimandrit; „darovano bodi svetemu boju za sveto reč."
„Bojevati se hočemo do zadnje kapljice krvi," kliče navdušeno Lazar Sočica, — „in zmagovali bomo, ako bog da in sreča junaška.
piti zoper Rusijo in za gnjilobo in barbarstvo Turčije.
Mej tem pak se poroča, da se ruska vojska z izvrstno točnostjo mobilizira. Vse gre v redu skupaj, nobene nezgode dozdaj še nij bilo in uže 10. decembra bodo Rusi vse pripravljeno imeli da udarijo.
Srbija v ruskih rokah.
V ruskih novinah čitamo zadnje dni zanimive novice, katerih jedro je to, da se je Srbija popolnem v ruske roke udala, to je, da je storila to, kar so storile pred šestimi leti vse male nemške državice, izročivši svoje vojske mogoč ne j šoj Prusiji in podavši se pod njeno komando.
Srbska vojska se popolnem po rusken predeluje in preobrazuje na novo. Izmej ruskih prostovoljcev ne sme nobeden domov v Rusijo, kdor zdravniško ne dokaže, da je bolan. Knez Milan je ves za Ruse in je poslal starega Marinoviča v Peterburg na ruski dvor pogladit vse razmere, ki bi bile Srbiji protivne, in ker Mari novica spremlja sam ruski konzul, gotovo ima oni obširna pooblastila.
General Černjajev puk zahteva, da bi bil pripuščen k sejam niinisterstva in bi tam imel glas. Knez ga v tem podpira. Ob njegovem godu 20. t. m. mu čestitajo s posebno adreso vsi ruski oficiri, pri posveie-čevanji nove ruske železne cerkve se njegova navzočnost posebno naglasa. Torej je najbrž vse neresnično kar se govori o njem, da ne bode več velitelj.
Minister Ristic* je odstopil vsled tega in bode poslovanje ministersko le začasno vodil.
-------------------_ .----- -TTT-.....- -.........---lJ
Jaz ne položim prej orožja, da izpolnim svojo prisego, ali da me dohiti smrt."
„Kakor ti, Lazar, tako jaz," pritrjuj« Peko Pavlović.
Bil je veličesten prizor, kako je po nji-, hovem izgledu prisegal si ves zbor boj in zven stobo za domovino in vero pravoslavno v tihej noči, na pustem od meseca razsvitljenem ska-lovnem gorskem morji.
„Prvo, kar imate za sedaj storiti," pričua zopet Djoka Blajkovici, „je, da si izvolite ser> darja, najvišega poveljnika, kateremu bo nalog, red in edinost vzdržavati, ter snovati vojno črteže; — kdo mej vami je sposoben za ta posel?"
Tihota nastala je za nekaj trenotkov; — potem se vzdigne, ter v glasu polnega prepričanja pravi Lazar:
„To je Ljubobratiii 1"
Burni živio-klici pritrjevali so predlogu Lazarje vemu.
„Vaša volitev," reče Ljubobratič, Bmi je v čast; vaša čast bodi mi slušati. Vdam se vašej volji, in biti vam čem serdar."
Oe je novinam verjeti, — kar to se ve da nij zmirom — žcfi se RistiČu odvisnost Srbije od Rusije prevelika. Po njegovih, "Rusom vele hvaležnih in prijaznih zadnjih besedah na ban'-1 ketu V čast fceneralu Oem jaje vem*, vidi Se nam to neverjetno, kajti kdo more) bolj videti, kaj bi bilo V denaSnjett trenotlrt s premagano Srbijo brez mogočne Rusije, ki je Turka za rtko ujela, baš ko je hotel Bmrtnd na Srba zamahniti. Temveč zdi se nam, da "bode RTšll-čeva ostavka prvič najbrž osobna stvar: ker je knez njegovega osobnega in političnega protivnika konservativca Marinoviča v Rusijo poslal, drugič pa bolj iz formalnih uzrokov morda celo dogovorjena.
Bratje Srbi pak ne morejo boljšega sto-titl, nego da se udade popolnem vodstvu ruskemu, kajti baš v zadujej vojni so Rusi dokazali jim pravo, nesebično požrtvovalno bra-tovstvo. Svoji k svojim. Vsi drugi bi bili pripravljeni Srbe rabiti le kot sredstvo, jedi tim Rusom je slovanska ideja merodajno vodilo.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 24. nov. [Izv. dop.]
©
S H
6
e
o B S=to
2.
H-so
p
Rusko vojaštvo.
Akopram vojska nij še napovedana, vredno je vendar znati, kateri možje so za slučaj vojske namenjeni za poveljnike in kako je nji hovo sadanje življenje.
VrhoVni vojskovodja, veliki knez Niko laj, brat carjev, bavil se je dozdaj najrajši z vojnimi nauki in ustrojstvom vojske. V njem se zedinjajo najvažneje  vojne časti v drŽavi Ne samo da je ta zapovednik  carske garde in predstojnik vojnega orožja petrogradskega, nego je i generalni  nadzornik vseskupnega konjištva in ženijskega kora.  On je strokovnjak v merstvu in nosi naslov generala merilcev.   Na Ruskem ga zovejo Nikolaja Nikolajevima staršega za razliko od najstarejšega mu sina, kateri isto ime nosi.   Po letih je enak nemškemu careviću,  rojen je namreč leta 1831. — Mesto, katero je v nemškej ope-racijnej vojski zauzemal Moltke, zavzema v ruskej vojski general Nepokojšicki. General je meščanskega rodu, kakor je sploh dandenes v ruskej vojski veliko generalov ne-
plemičev. On je general pe»čev in generalni carjev pobočnik; on nij več v cvetji Življenja, ali smatrajo ga za izvrstnega teoretika. Praktično se še nij izkazal, a na to Rusi lehko porečd, da je bil i Moltke pred 1. 1866 fn 1B70 samo dober 'teoretik. — Topništvo vlada knez Mas al s k t. Knez Nikolaj Feodorovie Masalski ima zdaj 42 Tet. On Je geherami fajtnant v VhTskej voJ&Vi, a a*6zaaj je zaflove-daval topništvu petrogradskega vojnega okrožja.
General F o m i n , kapitan neredovitih čet južne vojske bil je mnogo let predstojnik štaba kod donske kozaške vojske, a 1. 1870 bil je imenovan za hetmana donskih kozaških polkovinj v vojnem okrožji varšavskem.
Izmej zapovednikov raznih vojnih oddelov je prvi knez Aleksander Petrovič Bar-clay de Tolly-Weimarn, generalni lajtnant in zapovednik Ž4. peS. divizije.   On je unuk mašalu Barclav de Tollv, ki je znan iz Napoleonovih bojev in jo okolo 40 let star. Zk-povednik 8. oddela je Feodor Fedorović Ra-decky, meščanskega roda. Star je SO—60 let, a dozdaj je bil generalni lajtnant 9. peš. divizije v Pultavi. — Generalni lajntnat Nikolaj Pavlovič baron Krttdener, zapovednik 9. oddela, je rodom Nemec in ruskih pokrajini iztočnega morja. — Knez Semen Mihajlo vić Voroncov, znpovednik 10. oddela, je sin maršala kneza Voroncova.   Ne sme se zamenjati z generalom  grofom Voroncov-Da-škovim, ki je bil nedavno na Dunaji. Knez Voroncov je star 50 let, počel je vojniški svoj poklic 1. 1847 pod svojim otcem v Kavkazu-, postal I. 1849 major in 1. 1853 generalni major. V krimskej vojski je zapovedoval brigadi gardijske vojske. Zapovednik 11. oddela je knez Mibail Šahovskoj   Glebo v-S trezne v; ako ravno je zapovednik voja, je stoprv general-major. On je najmlajši izmej vseh tukaj imenovanih generalov, rojen je 22. sept. 1836. On je ravnej moškej  črti potomec Rurika, utemeljivca ruske države. Ime Glebov Strežnev pridejal si je vsled ženitbe z dedkinjo izumrle rodbine Glebov-Strežne ve. Neobično je bogat. Njegov grb je najponosneji in nosi ruskega medveda in kneževsko krono s hermelinskim plaščem in črni top. — Nazadnje je še Va-novski, zapovednik 12. oddela, tudi on je meščanskega rodu, generalni lajtnant v ruskej
Za tem prične Kristić: „Treba, da si nekoga izvolite, ki bode vodil poslove. On ima biti glava vstaške vlade, ter v sporazumljenji z nami delovati, ki hočemo v Srbiji in v Črnej gori v to svrbo osnovati komiteje; kajti vzajemno mora kristijanski Slovan na Balkanu dospeti do zmage. Delati je treba pred vsem na to, da se vzdigne tudi sosednja Bosna. Blajkovic hode odpotoval od tu tje, ter bode UBtanovil v Jamnici vstašk komitej, — in naša omladina ga bode podpirala; — ž njimi se morate to raj stikati, kajti Bosna, ki je mej vami in nami ne sme biti v podporo in zavetje Mozelmanu. Izvolite si moža, ki bode kos tem poslovom!"
Jednoglasno bil je izbran Duka Vukalovie, in je tudi prevzel ta posel.
„To kar je bilo potreba, ste tedaj učinili. Opominjam vas le še, da bodite dobre volje in vztrajni, ter ne pustite, da se vgnjezdi turški nered in zavist mej vas, temveč bodite si odkritosrčni, ter v vsem pojte drug dru zemu na roke; zanesite se na našo pomoč, posebno pa na ono Rusije. Na tla z Mozle mom! Raztrgati morate železne spone, v ka-
tere vas je vklenil kruti barbar, — in tudi mi Srbi še zadnjo sramotno vez, katera nas še veže z Osmani? Mar je naše število premalo, mar smo nevredni, da svobodno dihamo v kristijanskej Evropi. Mi v Srbiji postavimo čez 100.000 mož, Črna gora 20.000, vi do 10 000; ako prištejemo Se Bošnjake in Bul-gare, kateri bodo zajedno z nami delovali, — spravimo do 200.000 mož na noge, ter popeljemo v sveti boj. Več nij mogel padišah niti v krimskej vojski spraviti, — še manj bode mogel pa sedaj. Naše upanje, naša bodočnost je: Edina, svobodna, močna Jugoslavija !u
S tem je končal Kristić, — razšla se je skupščina globoko ganena, navdana z najboljšimi nadami.
Dva dni kasneje sedel je Lazar Sočica vesel mej svojimi oficirji v šotoru, odpočili so si komaj od 'preddnevnega sukoba s Turci Veselo so prepevali narodne pesni, odmevali so jednozvoki glasovi na guslih, ter si žarili pogum z ognjeno rakijo. A v tem hipu spremenil se je ves položaj, vsakdo je v naglosti
prijel za puško in vsi možje so bili na nogah, — kajti v bližini čul se je strel in klicanje straže, — in kakor bi z neba padel, vstavil se je zasopihan jezdec pred njimi.
„Poslan sem od Peko Pavloviča," prične zasopiliani jezdec, ter si briše pot s čela. „Od solnčnega vzhoda uže je v boju z ago; komaj se še brani proti njegovemu navalu. Prosi te torej nagle pomoči, Sočica."
„Nad ago, sklicuje gorečimi očrni Lazar Sočica tovariše svoje; bodi pozdravljen,o srečni dan plačila in mašševanja, da si uže tu; ah kako sem te uže teško pričakoval, ah kako se veselim, ko bodem z lastno roko krvoločnemu psu Nevesinjskemu odcepil pasjo glavo.
Se ob pravem času pripeljal je Pekov poslanec Lazar Sočico z njegovo trumo na pomoč. Uže je jel Pavlovič omagovati, — a vendar se je še branil na skalovitih porob-kih proti turškim strelcem, ki so v desetkrat večem številu pritiskali naprej. Prenaglo se je bil podal Peko v boj. Ko so mu njegove straže poročile o dohodu turške vojske, ki je imela soboj mnogo provijanta, streliva, obleke in čred, nij mogel razmeritii moči sovražnikove.
vojski in dozdaj zapovednik 23. pe$. divizije v Kijevu.
Politični razgled.
Notranje d.e£el«t.
V Ljubljani 25. novembra.
V <ir£<wvnr»n »ftorn je bilo 24. nov. nadaljevanje debate o popravi po itične uprave. Zbornica je vse v teku debate stavljene nasvete, tudi odsekov nasvet zavrgla. — Dalje je odstavila od dnevnega reda novi eksekucij-ski red in ga izročila odseku za civilni proces. — Glede laških peticij iz Dalmacije se je sklenilo izročiti jih vladi v preiskavo. Lasser je obljubil, da če so bile nepostavnosti pri volitvah, bodo kaznovane in se bode, če bo treba, posebna preiskovalna komisija naredila.
Iz W»rw«;« ima 23. t. m. poljski mi-nisterijalni list brzojav, da hoče ministerstvo državni zbor razpustiti, če bodo ustavoverci tako brez ozira in brez mere nasproti mi-nisterstvu postopali. -- Bog daj, da bi se to zgodilo, kajti, predno bi se volitve začele, upati smemo drugo ministerstvo.
Iz MPatinticijc dohaja tretje veselo poročilo o narodnej slovanskej zmagi za de želni zbor. Iz Dubrovnika se poroča pod 23. nov., da sta iz razreda najvifije obdavko-vanih izvoljena narodna slovenska kandidata Ivelio in Vrankovie za narodna deželna poslanca.
ViiaMtJ«' držttvi'.
Avstrijska vlada je luko v M£iektg. odprla Turčiji, da bi mogla turška vojska bolne vojake vbarkavati in odvažati. Ali ker so Turki zkčeli svojo vojsko prevažati na Donavo, je Avstrija Klek zopet zaprla.
tlumttn*<ii knez je šel na Veltavo ogledavat vojsko, a se v pondeljek vrne v Bukarešt nazaj.
fmf.i .«» zbornica je sprejela postavo vsled katere se dežela izredno oborožuje in se vojska 200.000 mož na noge postavi. Kralj je poklonil ministru Komundarosu veliki križ ordna izveličarjevega. — Torej veliko rožljanje se sabljo tudi v G reci j i -
Iz #*«f»;teft se piše, da je imel marki Salisburv v Berlinu in na Dunaji dokazati, da se Angleška samo „braniti" hoče, da pa posebnih namer nema.
V #>»•/</1/zbornici je obljubil mi nister Malon posebno zakonsko osnovo pred ložiti, po katerej bodo zlorabe in pregreške pri volitvah bolj nemogoče postale.
Domače stvari. ~
— („Slovenske knjižnice") šesti zvezek, ki prinaša originalen slovensk roman
Mej dvema stoloma", je včeraj dotiskan in izide te dni, kadar pride od knjigoveza.
— (Slovensko gledališče.) Jutri se bodo igrale v deželnem gledališči tri igre, katerih sti dve novi.
— (V Trstu) je jutri za IV. razred volitev v mesti zbor. Slovenci naj ne zamude udeležiti se. Zmagati ali ne zmagati, — vsa-kako oglašati se za zdaj.
— (Politično društvo „Edinost") ima denes ob 3. uri popoludne občni zbor v Skednji, da postavi kandidate za tržaški zbor. Upati je, da bodo vrli tržaški okoličani tudi zdaj izkazali se korenite Slovence in ne bodo poslušali tujcev Italijanov, ki agitirajo mej njimi z vso silo.
— (Za Rudolfov o) železnico je za leto 1877 v budgetu državnega zbora namenjeno 5 milijonov in 100.000 gold. subvencije, največja mej vsemi železnicami.
— (Dr. Jan. Bleivveisu) so čitalniški pevci na predvečer njegovega godu zapeli podoknico.
— („Jaz sem Slovenka!") Piše se nam: Naj mi bode dozvoljeno slučaj o značajnosti mlade devojčice, hčeri slovenskega rojaka S. v Zagrebu, zabilježiti, kajti zdi se mi vredno, da pride v javnost, kako morejo umni starši uplivati na mišljenje svojih otrok. Dvanajstletna devojka dotičnega rojaka hodi v šolo v Zagrebu, kjer se predava — kakor je čisto v redu — v hrvatskem jeziku. Njej še ne teče ta jezik dijalektičoo posebno gladko, pa zato je vzbudila pozornost svojega učitelja, da jo vpraša: „Zar si ti Nemkinja?" Odgovor: „Nijsem". „No pa ako si Hrvatica, kako da se ne znaš bolje hrvatski". Odgovor: „Jaz sem Slovenka!" l to je rekla mej tolikim brojem Boučenic, koje so druge narodnosti, z povdarkom in energičnostjo. Kako pa nekateri mlačneži i starokopitneži kakove koli narodnosti storijo, kedar pridejo med same pripadnike druge koje narodnosti? Molčijo. — Naj se učijo na tem čisto resničnem primeru energičnosti, kedar treba svojo narodnost javno naglasiti.
— (Vodnikova tobakira.) Izmej Vodnikovih zapuščin ohranila se je njegova tobačnica, ki je sedaj v posestvu g. Lovra Verbiča, posestnika v Borovnici. — Po V.
Vodniku jo je podedoval njegov brat Andrej, ki jo je zapustil svojej ženi in po tej jo je podedoval njen brat omenjeni g. Lovro VerbiČ.
■ Tobačnica je sreberna in znotri pozlačena. Na pokrovu ima nekake rokoko-arabeske in v sredi je gravirana lehkonožna plesalka. — Preračunilo se je da je bilo v tej tobačnici
— ako jo je imel Vodnik od 1. 1800 — uže za 902 gld. duhana. — Za ta denar bi imel V. Vodnik spodobnejši spominek; nego ga ima
— meni naš poročevalec.
— (Družba sv. Mohor a) bode za leto 1877 izdala šest knjig. Od teh ste v natisu uže skoraj dovršeni: a) „Občna zgodovina" — četrti snopič v 30.000 iztisih. Na pol jednajstih polah obsega povestnico rimskega naroda od dobe državljanskih dob do propada rimske vesoljne države in do preseljevanja narodov. S tem zvezkom je tedaj končana zgodovina starega veka. b) „Umni kmetovalec", obsega v tretjem snopiču na pol devetih polah nauk o lanoreji, o drugih piedivnatih in kupčijskih rastlinah in uči umno vrtnarstvo in gOzdorejo. Zopet je pisatelje m v spodbujo in podporo razpisal družbini odbor tudi za prihodnje leto več daril. Do 15. t. m. so odboru došli sledeči rokopisi, kateri tekmujejo za razpisana darila: 1. „Učitelj Dobrašin" — podučna povest; hrvatski spisal Iv. Trnski in izdalo društvo sv. Jeronima v Zagrebu. 2. Tri povesti: „Go-lićanova rejenka", „Debeloglavec" in „Gorčni čuvaj". 3. „Filip Jakob Kafol" — životopis. 4. „Spomin na Oglej" in 5. „Hoja na Vezuv*
— potopisni črtici. 6, „Nekoliko besed o sad-jereji." 7. „Pijaca in človeško zdravje" in 8. nAli bomo kedaj sežigali mrliče?" Rokopisi so gg. presojevalcem izročeni; darila se bodo po razsodbi izplačala Vodnikov dan 2 februarja.
Razine vesti.
* (France sconi pomiloščen.) Dunajski časopisi pripovedujejo, da je morilec listo-noše Guge od cesarja pomiloščen na 20 let težke ječe. Torej bode ta morilec, ker je sto-prav 26 let star, v svojem 47 letu oproščen. Nij še znano, kam ga bodo v zapor vteknili.
* (Čuden porod.) V Gradci je neka žena rodila mrtva dvojčika, skupaj tako zra-ščena, da sti bili dve glavi, dva života, ali tudi le dve nogi.
Prijel jih je z navadno nevstrašljivo hrabrostjo. Stoprv v pričetem boji razmeril je moč age. A tudi potem nij odjenjal, kajti spominjal se je prisege nasproti pobratimu Lazarju, spomnil se je Perzite. Hvala bogu, da je došel Sočica še o pravem času. Neusmiljeno Bekale so njegove čete na levo in desno Muzelmanom glave kateri so se trudili, prijeti od dveh stranij, uiti iz klešč; s silo in z golim handžarom gonil je aga svoje nazaj v boj, a zastonj, boj je bil izgubljen za njih, zmaga na pravičnoj strani. — Zagledavši, ter na zelenem turbanu spoznavši ago, veselja vsklikne Lazar, oči se mu zabliščijo in šareč jame trepetati pod njim; urno skoči raz njega, se spne na skalo, ter meri dolgo z gotovo roko — ter sproži na ago. Nikoli, — a še menj sedaj nij zgrešila njegova gotova roka svojega cilja; — videl je ago pasti raz konja. Z nova udere jo Sočica na sovražne baši-bozuke, kateri so, zagledavši pasti ago, popustili vso vojno tva-rino, ter v največjem neredu metaje puške in orožje od sebe, v begu si iskali rešitve.
Bila je dobljena jedna najsrečnejih bitek; Lazar pred vsemi vžival je dan maščevanja;
duša mu je triumfovala v telesu pri pogledu mrtvega age; v možjanih mu je krogla obtičala.
„Pokopljite vse padle," veli svojim ljudem; „ta pa, kazaje na ago, — naj strohni nezakopan. Vrane i jastrebi naj mu razklju-jejo meso na truplu. — Tako je tvoj konec, prevzetni aga.u
Peko pa je pregledoval bogati plon; palo jim je v roke okolo 800 glav živine, vozovi obloženi z orožjem, strelivom, obleko, moko, sadjem i mnogovrstnim drugim živežem.
Ali grozno skaljena bila jim je tudi njihova zmaga.
Pri vozovih ležali so v dolgih vrstah vjet-niki iz Nevesinja, z na hrbtu prevezanimi ro-• kami ter od trupla odsekanimi glavami. S j tem jo hotel maščevati Mozlem svoj poraz.
Nekoliko v stran oddaljen zapazi Peko i še jeden zaprt voz. Odpre ga se silo, ter v njem štiri ženske, katerih obrazi bili so za-grneni z iialičji. Glasno jamejo kričati, ter pade Peko v naročje. — Bila je Perzita.
„Ljubljena Perzita," zakliče vidno ganen Peko.
„Kje je moj brat Lazar," ihti ona.
Lahno jo vzdigne Peko iz voza, ter jo da Lazarju nazaj, kateri jo z gorečimi poljubi poljubuje.
„Peko, predragi moj pobratim," obrne se Lazar proti njemu, „Tebi sem obljubil Perzito, ti si jo rešil v 'junaškem boji, odšle bodi tvoja, Perzita."
Sramežljivo pobesi Perzita oči; Peko pa veselja sproži puško v zrak naznanjajo svoje zaročenje.
Teden dnij kasneje bil je Pavloviću i Perziti vesel dan; slovesno sta bila v Cetinji poročena.
Dobrim vspehom se je prvi boj oslobođenja, — z dobrim vspehom, — to upanje me močno navdoje, — se bode tudi končal, čegar nasledke čutili bomo tudi mi. Gotova istina pa je, kar poje pesnik:
„duk um srce v prsili bije, dok mu krvac v žiUh lijo, Slovan svoj dumak ljubi."
Po „111. W."
* (Š o 1 e na Pruske m.) Pri rekrutiranji zadnjega leta se je pokazalo, da na Prus'tem 3 in pol odstotkov rekrutov pisati in brati ne zna.
* (Draga skleda.) V Parizu se je prodala nedavno porcelanasta skleda za juho za 492 frankov. Na dnu je naslikan &afot, na katerem se glava seka kralju Ludviku XVI.
* (Konjska kuga n a E g i pto v s ke in) Se vedno traja. Ud 18 tisoč konj, ki jih dežela ima, jo komaj še tisoč živih.   Kuga se
t'e priklatila iz Abisinije in je tako imenovana carfunkula, t. j. gnojenje krvi. Škoda, ki jo je kuga napravila, je velikanska, a tolažijo se s tem, da se vsaj ljudij nij lotila, kar so se nekaj časa jako bali. Ljudje so v Egiptu letos tako zdravi, kakor malokdaj poprej.
* (Nesreča.) Ono soboto se je na Sakramentu v Kaliforniji vdrlo gledališče, ki je bilo vse natlačeno. Dvajset ljudij je mrtvih, več sto pa tako poškodovanih, da ne bodo več ozdraveli.
* (Vihar v B en ga lij i.) Angleški listi poročajo, da je Število ljudij, katere je vihar usmrtil, premajheno, ako se ceni samo na 120 tisoč. Uradna cen jenja so naštela, da je poginilo 215 tisoč ljudij samo v štirih okrajih. Imenovani okraji leže ob reki Ganges, in misli se, da jc btevilo še premajheno; zraven viharja je prišla še povodenj. Trije veliki otoki in veliko manjših so bili 7 metrov pod vodo, ravno tako bregovi trde zemlje na 5 do 6 ur od morja notri. Jeden otok, Dakim-Šahabas-pore z imenom, je 800 angleških kvadratnih milj velik in je sam štel 240 tisoč prebivalcev, Hatija in Sundep pa vkup 100 tisoč. Kdor se je splazil na drevje, je odišel poginu. Nekaj so jih valovi mrtvih vrgli na kopno. Vsa živina je poginila, vse ladije so odplavale. Od vseh uradnikov na Dakinu se je samo eden rešil. Na enak način je v taistih okrajih pred dvanajstimi leti 60 tisoč ljudij konec vzelo.
t mrli v IJiil»l)Lftiti
od 21. do 23. novembra: Janez Zupančič, bivši kupec, "f> 1., vsled starosti. Jožef Pere, mizar, 33 1, v boln., za j tiko. Terezija Grašič, del. o., 1 )., za davico. Franc Rupnik, rok. poni. 33 !., v boln., za jetiko. Peter Novi k, hiš. pos. otrok 10 m., za jetiko. Helena Jeranč č gostmja, 2f> 1., v boln., za jetiko. Suzana PeČnik' del. 46 1., za jetiko. Johanu Briški, gostil, otrok' 2V, t, za vMtriplj. pljuč. Audrej Čute., kondukter1 60 1 , za sušico. •
24. novembra:
Fri Slona: Eladnik iz Dolenjskega. — Šoten iz Dunaja. — Kraker iz Celja.
Fri Haliei: Ldw iz Dunaja. •— Rothel iz Kočevja. — Ke f iz Dunaja. — Jakovce iz ltajhon-berga. — Schtitz iz Dunaja.
Pri Zamorci t Sehrot iz Zadca.
Tržne cene
v LJubljani 25. novembra t. 1. PŠenioa baktoliter 9 gld. 76 ki.; — rez 6 gld . 50 kr.; — ječmen 5 gld. 04 kr.; — oves 3 gld. — 57 kr.; ajda 6 gld. 01 kr.; — prosrt 5 gld. — kr.; 85 koi uza 6 gold. 82 kr.; krompir 100 kilogramov
8 gld. 75 kr.; —- fižol hektoliter 10 gl. 50 kr.; masla kilogram — gl. 96 kr,; — mast — gld. 82 kr.; — Špeli trisen — gld. 66 kr.; — špeh povoj on — gld. 75 kr.; jajce po 3 kr.; — mleka liter 7 kr.; govednine kilogram 48 kr.; — teletnine 58 kr.; — svinjsko mebo 54 kr.; — sena 100 kilogramov 3 gld. 05 kr.; _ slame 3 gold. 05 kr.; — drva trda 4 kv. metrov
9 gold. — kr.; — mehka 6 gld. — kr.
Št. 327. (363-2)
Služba podučitelja
oziroma
podučiteljice
na dvarazrednej šoli v Vidmu na spodnjem Štajerskem z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem je definitivno ali provizorično razpisana. Prosilci ali prosilke nuj dokumentirane prošnje do S. decembra t. 1. krajnemu šolskemu svttu v Vidmu pošljejo.
Okrajni šolski svet v Brežicah, 14. novembra 1876.
JTit*efo l. r.
Štev. 15492.
(355—3)
Hazglas.
Glede na prihodnjo redno rekrutbo leta 1877, h katerej so leta 1857, 1856 in 1855 rojeni mladenci poklicani, se razglasi:
1. Vsak vojaščini podvrženi, ki je v letih k prihodnji redni rekrutbi poklicanih, rojen, mora se pod nasledki §, 43 vojne postave
v leliii iiiCMeca cleeefiil»ra t. I. v magistratneui ekspeditu v navadnih uradnih urah ustmeno ali pismeno zarad vpisa oglasiti.
2. Taisti, ki so v k rekrutbi poklicanih zgorej omenjenih letih rojeni, pa ne spadajo pod Ljubljano, imajo k temu vpisu svoje izkaznice ali pa popotne liste prinesti.
3. Če je vojaščini podvrženi začasno zunaj svojega rojstvenega kraja ali prebivališča, in tedaj po tem ali po kaki bole/ni zadržan, se sam ustmeno ali pismeno oglasiti, tak zamo-rejo to njegovi starši, jerobi ali kak drug po-oblastenec storiti.
4. Podpore potrebni domači in njih po-oblastenci, ki želijo začasno oprostenje vojaščini podvrženega, ali ta, če se želi za polaj-šanje vojaške službe poganjati, so dolžni okoliščine, na katere svojo prošnjo za tako polajšanje opirajo, ob času vpisa dokazati.
5. Nalogi, se oglasiti in sploh vsem iz vojne postave izviraj očim dolžnostim se ne da ogniti z izgovorom, da se za ta razglas nij vedelo, ali da so iz vojne postave izhajajoče dolžnosti komu neznane.
Mestni magistrat v Ljubljani,
11. novembra 187G.
Umeteljni
zobje in zobovja
z zračnim tiskom ali brez njega, lupi, naravni, namenu odgovorni, se po najnovejši metodi dolnjo in ne da bi se korenine izruvale, postavljajo.
V«P nnfkrnPllA* plombiranje z zlatom ™ oK) V|IL>1 (tuji*. aii drugimi Bposobnimi polnili, piljenje, či stenj o in drenje zob, so, kakor se jo izkusilo, brez hudih bolečin izvršuje pri
(370—1)
Paichehi,
Mlad mož,
slovanskega in nemškega jezika popolnem zmožen, koji uže mnogo časa kot sulicitator v odvetniških pisarnah siiižlitije, in tudi v konceptu izurjen, želi svojo sedamo službo zamen iti. Služba se sprejme v vseh slovenskih deželah.
Dotična pisma sprejema iz prijaznosti administracija „Sli.v. Naroda"._<369—2)
Maiin in žaga
za tri tedne prostovoljno na prodaj jo na lv i-ltir k t e m spada hiša, hlevi, pod, ko/o.ec in kovaČniea, ena njiva, en gozd, dva travnika in pašnik, tudi jo pripravno za kupčijo ( losoiu, ker j" tik kantonske cesto. — N 11 a■ t": i. o se Izve ustno ali pismeno pri Martinu Miklavtićii uta CrUlKjiil
Pošta Krka pri Hudem (Poscndorf) (flfi(> - 2^ Dolenjsko. _
Ravnokar jo v ,,N'arudnej tiskarni" v Ljubljani izšlo in ae doniva:
Vin. zvezek »Listki":
Pomladanski valovi.
Roman, spisal I. T urgenjev, poslovenil dr. M. Samec. 8° 17 pol. Cena 60 kr.
Knjiga, £Q naflGftTf '^živeta, vendar ne poki je Ww ttrt W»W V trebujo nikakega priporočanja, to jn pač najlepši dok (it, kako Je dobra. Za bolnike, ki so hočejo le izvrstnega zdravljenja za pridobljonje svojega zdravja posluževati, je taka knjiga dvojne vrednosti in jamči zato, da ae ne misli z novimi zdravili na njegovem tuloau eksperimentirati, kakor se to večkrat zgodi. — Od imenitne, 600 strani velike knjigo i „Dr. Airv's Naturheilmethode" je izšel uže t>u. natis. Tisoč jn tisoč se ima zahvalni za svojo zdravje načinu zdravljenja, kije v tej knjigi popisan; o tem pričajo mnogobrojna, zraven tiskana - spričevala. Nihče naj dakle ne zamudi, kupiti ai to izvrstno, popularno-medicinsko delo, ki stane 60 kr. a. v., prav kmalu v bližnji knjigarni, ali pa naj si jo proti vposlanju 12 pisni, mark po 5 kr. da poslati od Kichter's Vcrlags-Anstalt in Leipzig, katera poprej, ako se to zahtevi, pošlje 100 strani dolg iztisek iz nje franko, v pregled.    (330—3)
zdravniku za zobe, pri Ilradeckega mostu, v Malvevej hiši I. nadstropje.
DorŠko olje
Iz sale I*hov III Jeter,
iz Borgena na Nbrvegskem;
rumeno 1 steklenica ti o kr.; nepremočljivo brez okusa in duha 1 steklenica 80 kr.; se železnim jodirom 1 steklenica 1 gold. Da se ponarejovanj u izogno vtisneno bode moje ime na vsakoj steklenici.
(53—30)    Gabriel Piccoli,
lekar, na dunujnkej cesti v LJubljani.
-4
1
o
Rabi se uže več ko
I1/* milijonov komadov.
C-'rez 15© £a»tiilliL prlsnamj.
Na Kranjskem jedina zaloga
9
=8
E)
i
pri
m
(171-14) »
Franju Detterju,
glavni trg, št. 168 v Ljubljani.
11J I g-
g
St 5 <2. 2L o
O m
° Is
3 g*
3
2.
O tO
K      55 t>L to pO
3 3
II ti
Prave kite
iz zdravih človeških las od 60 do 10O cent. dolge, polno in debele, brez vlog in brez primeaanja umeteljnili las, da da so češejo in pero. Za trajno in tresirano dolo ae jamči in cono so jako nizko, samo gld. 2.50 do g!d. 6.
NaroČbe na deželo se proti popiejšnji vpoailjatvi muštra, proti povzetju urno in reolno uvajajo in nedostatno so rado zamenja.
tJS^S^" l^;l J1' z:v komoditeto čest dam priložnojše, ima podpisani tudi veliko zbirko N]M'<*i|»li(.«'tuili  ima vseh
barv in vrst. Dalje so tudi vsakovrstna lasna delu najcenejše izvršujejo in so stara za nova menjavajo.
L. Bnsinaro, fizenr,
'3G1—2)_konjrresni trg, n:aproti ..kazino* v Ljuhljaid.
Za d.a-me!
Izdatelj m urednik Jusip Jurčič.
Lastnina m usk .[Narodne tiskarne'