Za poduk in kratek čas. Celje in njegova okolica. (Zgodovinsko - krajepisna črtica.) V. Celjska okolicaje brez d^ouia na Štajerskem ena najlepših. Na drobno jo popiso^ati bilo bi brez koristi in teža^no delo; kajti lepota se leži pokaže, nego popiše ali dopo^č. Okoli Celja je mnogo toriš6, od koder se z enim pogledom pregleda cela rajska okolica. Najbliže mesta je tak razgled od 87. Jožefa, potem od Gornjega Celja, od 87. Mikla^ža in z Lisc. Ako jasnega jutra prideš k 87. Jožefu, kedar se solnce na 7zhodu stoji, vidiš 7 najlepai razs^etlja^i podobo pred seboj, kakoršno si komaj slikarji 7 domišIjiji ustvarijo. Ra7no pod teboj leži snažno Celje. Nara7nost naprej zrež po lepi Sa^injski dolini, katero kot srebrna pasa opasujeta na eni straai Sa^inja, na drugi 7elika cesta. Na desno pelja druga cesta skoz Hudinjsko in Voglanjsko dolino proti Vojnika. Te lepo obdelane doline so pokrite z gostimi vesnicami, med kterimi se tu in tam po7zdigujejo 7isoki z^ouiki cerk^a in bele grajŠ5ine. Na se^erno stran robijo dolino prijazni hribi z rodovitnimi vinogradi, sadunosniki in nji7ami, na južni strani pa stražijo 7isoke gore pokrite z temnim leso^jeni, zakmajoče bogato premogo^o rudo. Naj^išji 7ihunci 8o Lisce, Gozdnik, Mrzlica itd. Ra^no spredi zapira Dobrol Sa^injsko dolino, 5eznj pa molijo S7oje pleaaste gla^e mogo5ni 7elikani Sol5a7skih pianin: ,,Koaata Radoba, 7isoka Ojstiica, Gorjata Rinka in zobata Olšo^a". — Proti se^eru in 7zhodu razgled ni piost, pa če malo 7iše stopia ,,nagaugeu, prikažejo se ti 7 najrazličuiših podobab vibunci znamenitih hribov p. Konjiaka gora, 87. Uršula pri Dramljih, Bo6, Rogačka gora in proti jugu Pe5o7nik, Tolst itd. Podnebje je sploh milo in 7iemenske razmere so jako ngodne. Vro5ino lajšajo po letu nagle spremembe 7etro7 in pogosto deže^je; po zirai pa preostri mraz zabranjujejo rable od zahoda pihljajoSe sape. Zemlja ni ra7no jako rodo^itna, kajti po Sa^injski dolini je na mestih preprodnata ali peanata, ob Voglajni pa mužasta, 7endar se pridelujejo tukaj 7si po Štajerskem na^adni pridelki. Vino je dobro, zlasti proti Konjiaki strani, sadje po Rožni dolini in 7 Galiciji iz^rstno. Prebi^alci so zdra^i in krepki Slo^enci, tudi v dušnem oziru jako zmožni; žali bože, da imajo premalo spodbude in poduka, ker 7 solah se tudi njim mesto izobraže^anja pogosto le nemaka kultura 7bija. Zgodo^ina celjskega mesta in o k olice. ZaSetek celjskega mesta je skrit 7 temni staroda^nosti, zato ne 7emo, kedaj da je nastalo. Prvo poročilo, ki ga iniamo o krajih, kder zdaj Celje stoji, nahaja se pri greškem zgodovinarju Herodotu, ki pra^i, da so tod prebi^ali Sygini. Ker pa 7 liguriškem jeziku beaeda Sygini pomeni toliko kakor Panonci, ki so tudi 7 teh krajih prebivali in bili slo^enskega roda, smemo sklepati, da so pr^otni stano^niki 7 celjski okolici bili Slo^euci. Naš Mali Štajer je takrat spadal pod d^e pokrajini: Panonijo in Norik; meja med obema pokrajinama je držala od Lisc pod Loko čez Bohor za Planino uad Bo5, tako da je mesto Celje stalo 7 Noriku. Da so pa 7 obeb pokiajinah od za5etka prebi^ali enaki stano^niki, pričajo nam razun gerej omenjenega 7zroka tudi ostanki staroda^nih spominko?, imona gora, 7asi in kraje7. L. 186. pred Kristusom so prihruli cez planine Kelti, ki so 7 kiTa^ib bojib pr^otne stano^nike premagali in se med njimi ustano^ili. Kakor nekteri menijo, so ti Kelti mesto Celje ustano^ili, ker bojda beseda Cel ali Cil 7 keltskem jeziku pomeni skri^ališče, za7etje in je 7 rodu z latinsko besedo cella, nemako Keller. Pr7okrat je omenjeno mesto Celje 7 pismih latinskega pisatelja Plinija staršega, ki je ži^el okoli leta 76. po Kiist. Ta našte^a mesta v Noriku iu med njimi se nahaja tudi Celeja. Klaudij Ptolomej (f 147 p. K.) imenuje Celejo najskrajno niesto 7 Noriku, 36 milijaiij od Ptuja oddaljeno; Ph. Kla^erij pa to dalja^o računi na 35.000 korako7. Toliko smeruo za goto^o re5i, da so Rimljani 1. 33. pred Kristusom dobi^ši Doljni Nofik 7 s^ojo oblast, mestice Celje že najšli in tudi njego^o 7ažnost hitro spoznali. Celje je namreč stalo ob panonski meji in na razkrižju 3 pogla^itnih cest, ki so peljale 7 Oglej, na Koroško, in 7 Panonijo ter 7ezale rimsko cesarst^o z 7semi se^ernimi pokrajinanii. Zato je že rimski cesar Klaudij Rimljane 7 Celju naselil, ki so potem mesto imeno^ali Klaudija Celeja. Rimaki naselniki so mesto bitro po^zdignoli in razširili. Celje je imelo 5ast rimskih municipij, in je bilo sedež rimskih prokonaulo7, izmed kteiib so bili 4 na cesarski prestol po^zdigneni, namreč: Pertinaks, Septimij Se^er, Valerijan in Avrelijan. Tudi 7ojaški po^eljnik Doljnega Norika je tu prebi^al in oddelek rimskih 7ojako7 je imel S7oj stan 7 Celju. Vsled tega se je mesto bitro širilo in bogatilo in pra7 7erjetno je, da se je razprostiralo do 87. Marjete na Vojniški cesti, kakor še zdaj ljudst70 pripo^eduje. Smešničar 18. Na Prekmurskem imajo mnogo judo7 kr5marje7. Eden izmed teh je 87ojemu gostu z 8 kiajcerjc7 juhe ali župe na mizo posta^il. Ali gost takoj zaupue na glas: hoj, krSmar, 7 tej župi pa cota plav%. Jud se mu pa odreže rekoS: nne tožujte ne, ali mislite, da bi Vam za 8 krajeerje7 moral laket (pra6) žameta 7 njej pla^ati ? —