vsak
4mm ••d.li -
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
LETO—YEA* X.
lasovi proti vojni se oglašajo.
ma jo le oboroženo nevtralnost.
»REDSEDNIK molči o tem, kar priporoči kon' gresu v svoji adresi. — vrokojeni pod-
admiral fiske pravi, da ie treba mornarico spopolniti. — kolikpr glav, toliko nasvetov za splošno vojaško ve2ba-nje — zagovorniki nove koncesije za
cestnoželezniSko družbo v chicagu so
POGORELI.
chicago, ill., četrtek 29. marca (march) 1917.
STEV,—NUMBER 74.
Washington, D. 0. —Uprava je zvrnila vse, kar ae je dalo do ae-iaj storiti, uadaljni"koraki so pa Ipreprešeeni kongresu. Dnevni-loin, ki zastopajo velekapitalistič-uc interese, ni položaj všeč in o-Ipozarjajo predsednika, da lahko vstane v kongresu močna opozicija proti resoluciji, v kateri je izrečeno vojno stanje med Združenimi državami iu Nemčijo. Svarilo dokazuje, da velekapitalistični interesi niso zadovoljni s situacijo iu hi najrajše videli, da pred-I nednik gre se dalje in napravi tak položaj, da kongres ue more storiti drugega kot sprejeti brez o-| pozicije resolucijo o vojnem stala ju.
Velekapitalistični listi dobro pazijo ua vse dogodke v parlamentarnih krogih. Tako n. pr. vedo povedati, da je Sel senator 1 Hitchcock ia Nebraskc k predsed-uiku, ki vživa njegovo zaupanje, iu mu svetoval, da naj zahteva o-boroženo nevtralnost mesto proglasitve vojnega stanja.
Kabinet je tudi razpravljal s predsednikom o vojnih pripravah, o korakih, ki jih lahko podvzamc, ali predsednik je <bajo dejal, da ac ue odloči, kakšno stališče nuj zavzame, dokler ne sporoči svoje poslanice kongresu. Šc zdaj nc vedo, če predsednik priporoči splošno vojaško obveznost.
Senator Hitchcock je predsed-uiku povedal, da je ljudstvo na za padu v večji meri za mir kot na vzhodu. Ljudstvo na zapadu upa. da situacija ni taka, da jc treba proglasiti vojno stanje v bližni bodočnosti.
"lrparn," je dejal senator Hitchcock, ko sc jc vrnil od predsednika, "da se predsednik še ui odločil. Mislim, da se šc ni odločil, da lahko ostanemo zunaj vojne in ohranimo svojo čast.
Povedal aem predsedniku, du jo ljudstvo v našem kraju v večini za mir, če ga lahko ohranimo, uo da odneluimo od naših pravu« na visokem morju in drugje* Ali dodal sem ,da ima ljudstvo vanj veliko zaupanje, v njegove t možnosti, v njegovo sodbo, in da ga bo podpiralo do kraja."
^c nekaj dni iu izredno kongresno zasedanje prične. Tedaj se odloči, kakšne korake pod vzamejo proti Nemčiji. Cc nemške potapljače v tem čaau potope še nekaj ameriških Indij, potom seveda nastane položaj tak, da pride do pro k lasulj a vojnega stanja.
Kakšni so načrti uprave o armadi, ne more nihče povedni i. Iz dolu-u poučenih krogov prihaja le *e*t, da Krnstevaltu lic dovolijo, da popelje ekspedicijo v Kvrojm kot višji častnik.
Republikanskim listom ui všeč. da je bil general Wood premeščen
* Charleston, S. C., ki je republikanec.
sledeče pomanjkljivosti v mornarici :
1. Premalo oklepnih križarjev.
2. Pomanjkanje izurjenega generalnega štaba kot ga ima Nemčija.
3.	Poinunjkanje izurjenih častnikov iu moštva.
4.	Pomanjkanje v eronavtiki (zrakoplovtbi).
"Kar je v naših močeh, smo storili, da dobimo oklepne križarje," je nadaljeval admiral. "Res delamo trdo, da premagamo prvo in drugo slabost, ali vzelo bo nekaj let, da premagamo vse.
Skušamo odpraviti tudi pomanjkanje izvežbauih častnikov in mož. Nek^j ibo treba izvršiti, da se priglasijo rekruti za mornarico in da sc vrnejo mornarji, ki so služili v mornarici."
Admiral Fisk je govoril pred Mornuriško ligo Združenih držav.
Chicago je še vedno obljubljeno mesto za bandite.
OTROCI NASTOPAJO KOT BANDIT JE.
Chicago, I1L — Kadar ac monja župan aili policajski načelnik, takrat slišimo bahave govorauoe, da bo mesto očiščeno v najkrajšem času vaeh hudodelcev. Te govo-raaiee so postale tako običajne, da ae hudodelci "brigajo zanje toliko kot za lanaki sneg, kar dokazuje dejstvo, da število hudodelcev narašča in z njimi tudi zločini.
Najnovejše v Chieagu je, da posta jajo otroci rojmrJl iu morilci.
En umor in dva ccstua
Waahington, D. C. — Zelo važno vprašanje je, ki ae tiče a meriš kega ljudstva, če se naj dovoli že-lo&uiškiiu družbam v Združenih
državah povišati voznimi za bin ftp
ftclcznftkc družbe imajo xa sabo leto pravo pruNperitolo in zna menja kažejo, da jih leto« čaka ravnotako ogromen dobiček.
V letu 1916 so znašali kosmati dohodki železnic $3,753,000,(KMI, čisti dobiček pa $1,136,000,000. Te številke govora, da ao imelo ftelez
nosili
New York, N. Y. — Oim bolj ae
izvršili trije dečki, ki so hlače do ikolen.
2 Tlet ni William Stein, trgovec s starinarni, je bid ustreljen v njegovi prodajalni. Umor so izvršili trije delčki v starosti od 12 do 16 let.
Policija jc našlu na tehtnici bakreno žico, o kateri sodi, da je bila ukradena. Vsled tega meni policija, da jc bil umor posledico (prepira, ki je nastal zavoljo cene za iico.
Priče so videle, da so trije dečki kmialu po treh popoldne prihiteli iz prodajallue in bežali skozi stransko ulico. Starejši deček je imel roki samokres.
Za njimi je stopil SteJn iz prodajalne. Držal je roke kviško ki izpod jopiča mu je curela kri. Ko je pričel do .ulice, je podel. Vozniki ao ga našli mrtvega.
Pred Scbultz je policiji opiaal dečke. Dejal je, da so bili temne polti in črnih las, Nosili so hlače] do kolen. Mlajša dva sta sta bilo
bližamo izrednemu zasedanju brez jopiča. Blizi sta bili enake
kongresa, tem pogoatejše ae oglašajo ljudje, seveda večinoma častniki, na kakšen način naj «e uvedo splošno n» obvezne vojaško
veabanje. .
Tukaj jc zborovala Miličarska zveza in nji je v daljšem govoru razložil generalniajor John F. 0'-Ryan, poveljnik milice v državi New York, svoj načrt o splošnem vojaškem vcžbauju.
•Po njegovem načrtu bi bila milica razdeljena po kougresuih o-krajih. Vsako leto 1. maja gredo ua malwr za milico vsi mladeniči ki so spoluili devetnajsto leto. Mladeniče, ki se jih pronajde sposobnim za vojaško službo, ac jih vpraša, če hočejo prost ovoljuo vstopiti v milico. Če se ne oglasi toliko prostovoljcev, kot jih je določil kongres za dotičnl kon-gresiii distrikt, tedaj se jih obvezno pokliče v milico.
O'Kyau priporoča, do je milica zase organizaciraua iu ima avoje miličarske oficirje in svoje za stopnike v geueraluem štabu. Predsednik naj imouujc častnike kot v regulurni armadi. Na ta način odpade po mnenju O'Ryan* nevarnost za militarizem, politika odpade v milici, kar pomnoži le njeno gmožuost.
Vpokojeni generallo-jtnofiit Nel son A. Miles zopet trdi, da je i Združenih državah dosti vojaško izvcžJianih mož.
Dejal jc, da jc najmanj poleg regularne armado še en rniljon vo jaško izvežlianih Američanov, ki h« v milici, ali so ao pa vojaško vožbali v raznih šolah hi učil ščili. Poleg teh je v Združenih državah še tri iniljone mož, ki so se vojaško izvežbali v evropskih
armadah.
Governor Whitman je zopet priporočal, da vse države v Uniji posnemajo državo New York m uvedejo v šolah vezno vojaško vež-haujc.
barve.
Nekaj ur pred umorom ao trl> je dečki, »ki odgovarjajo popisu oropali aahm mrs. Veronike-f^
klenkowtfki za $30. Žrtev so zaprli v ledenico.
Mrs. Anton Albright je križala zgodaj (zjutraj 64 cesto pri Jtfor-ganovi ulici, ko so prihiteli trije dečki ki ji je eden potegnil listnico z $9.11 iz roke.
Policija je aretirala dva dečka John Ohaimpmana, starega 11 let in Floyd Waddella, etarega 13 lot. John je izpovedal, da je ukradel svojemu bratu WHliaiuu sauuo-kres, potem ao pa v družbi tretjega dečka poskusili prvi cestni rop. Ko sc jku jc približala prva žrtev, se je roka tresla Johnu in dečki so zbežali v stransko ulico. Bili so na potu v Gary, Ind., Iko so bili aretiraaii. Aretirali so jih ob dveh ipopoldne. tttciu jc bil pa u morjeii eno uro pozneje.
Kasneje jc policija v Klginu a-re tiral a tri dečke, pri kuterili jc našla električno svetilko, samokres iu $34 denarja.
Dečke so privedli nu policijsko postajo na Desplakucs ulici, du jih izprašajo.
V OHICAOU ftl MB BODO PRO DAJALI KONJSKBOA MESA
Železniškim kraljem se zdi dobiček prenizek.
ENA MILJARDA PROFITA NA LBTO JIM NE ZADOSTUJE
Now York, N. Y. — Vpokojeni '»•iM-rihki podadmiral Bradley A. riske ji- v teku govoru, n či-mur v strinja tudi mornariški
'ajnik Daniels:	______
bo Nemčija poravna, tedaj t dovoljni z zaključkom občinskega iuhu na« nevarnost zs aedoj, sveta gl*de koncesije sa cestrtožc-
promet je
-----»v	. .. "" ■■■»<(
'td^vno so razmere euoke, če ne
*> premagana.
Chicago, 111. — Zagovorniki ve-
IckapitaliMičnih interesov niso za-
lezniško družbo.
Občinski odsek za
>'alo ljudi b0 razpravljalo o pmlal irfjčhiskeTOU sveto predlogo, ,rj izjavi, da j* položaj enak in i da se cestnoželezniški družbi po da labku povzroči take razmere, daljša koncesija »a tridmet — d« ji dovolijo poslati brmlovje na p. tdcM-t let. Dva dni jo trajalo -tran Atlantika. lUčuniti mo-1 razprava v občujem svetu in zo rau»o z dejstvom, do jo njeno bro
Chicago, I1L — Občinski svetovalec O. Nance, ki je zdravnik in predsednik zdravatvenega odac-ka, je naznanil, do je dobil od nekega mesarja pismo, v katerem priporoča, da zdravstveni odsek priporoči občinskemu ' svetu odredbo, ki dovoljuje prodajati konjsko meso v Chicago. Mesar, ki je odposlal pisiuo, je priložil izrezek iz časnika, do v Harlemit, N. Y., prodajajo konjsko.
Nonce je na to dejol: "Znano mi je, da ga vživa jo v Kvropi, kil dokler se ne dokaže, da je konj ako meso potreba, bom nasprotoval prodaji konjskega mesa."
>upa ml**06 °<* vaakega dolarja, ki so ga prejele za pravaianje blaga ln potnikov, 30 oentov Čistega dobička.
lx'tos bo dobiček še večji, kar dokazujejo njih lastna poročila. V januarju 1917 so napravile železnice $76,190,690 profita, mejtem ko je v letu 1916 v januarju znašal dobiček le $68,586,006. Napravile so torej sedem miljonov in dve tretjini milijonu dolarjev več profita kot v prejšnjem letu. Ce bo profit tako naraščaj tedaj je pričakovati, da bodo leto* i metle 90 miljonov dolarjev več dobička kottani.
Leto« v januarju ao napravile več profita kljub temu, da je bila uprava železnic tako slaba, da ao kolodvori ibili zahasanl z naloženimi vozni i.	<«
Pennsylvania železnica, katere predsednik zdaj priporoča, da se poviša vozniua za »blago, je lani napravila 10.5 odstotkov profita na delniški kapital, pri katerem so vštete tudi vodene delnice, ftjen sunplus znaša $173,675,000. Lackawanna železniška družba, ki je imela lani 42.4 odstotkov pro-deluiški kapital, priporoča Seveda tudt, da se poviša vozninu za blago.
Železniške družbe hočejo ua vsaik način napraviti še lep profit, da so svojim uslužbencem bile pri-moranc vreči nekaj drobtin.
(Železniške družbe pravijo: "Sprejet jc bil zakon proti našim »nteresoan, zdaj pa plačajte glo->o."
•Stvar pa ui taka, kot jo pri kaze vajo Železniške družbe. ('e železniške druibe preurode vozni rod in železnice opremijo z modernim inaterijalom, potem nc bodo prav nič zgubile, <čc so za vlakospremuo osobje uvedle osem umi delavnik.
Argtuiieul, da morajo železniške družfbc dražje plačevati premog in olje, tudi ne drži, ker že leztiiec kupujejo premog in olje od sebe. Statistični urad Izkazuje, da železniške družim last u je j o eno četrtino vseh premogovnikov v Združenih državah.
Western Maryland železuiška družim kupuje u. pr. premog od Consolidation CoaJ kompanljc, ki je eiui In ista družba pod drugim imenom. <"'e železniška družba kupi premog, je ravnotaiko, kakor če človek preuoao denar iz enega že pa v drug top, denar pa ostane le pri njem.
•lov 9«
jo dvakrat močnejše od naše-f" ujavi podadmiraia Fiska ao
govorniki predloge ao zlomili maraikatero kopje v interesu cest-»ofeleeniške druibe, da predlogo pod streho. Občinski
avetovalec Copiloiu se je posebno trudil, da preprk-o občinske sv* tovalee, do je v ljuckkem hitere-nu, če se podaljša koncesijo zs tri-deset — petdeset. Drugi oWiiwki avetovalci so mu odgovorili, da IjuAitvo noče ,da se podeli želez-niŠki druibi koncesijo za trid»-M.t lot, katero lahko potem »odišče podaljša na petdeaet let. Opoziei-jo je vodil socioliatkčni občinskli •voto%'olee Kennedy, ki j« do-eflo uspeh, In je občinski ovet vrnil predlogo o<fceku za promot.
Nemci se še vedno umikalo.
Pri umikanju povzročalo sovražniku velike izgube«
enajst letal uničenih V enem dnevu. — korupcija stare ruske vlade smrdi do neba. — privrženci carjevega re2ima delajo zgago. — nemčija ponuja rusiji mir? — v angliji občutijo bojevanje s potapuačami.
ZADNJE VESTI.
Berlin, broaiiftno v Sayville, 28. marca. Uradno porodilo aa glasi: Na obeh bregovih Bommo in Oisno ni bUo ljutih bojev. Kako Izvrstno so čete iavriilo svojo nalogo, dokazuje dajstvo, da so na bojittu mad Laguioourtom in Morohioaom v bojih dna 26. maroa našteli okoli 1000 angleških mrli čav.
Včeraj so franooska dota imole pri napadu na zapadnam bregu Olao, blizo La Faro, veliko agubo.
V ftampanijl amo jttimo od Ri-ponta osvojili nakUra francoska jarke, ujeli 300 sovrainikov in zajeli vaš strojnih pušk in min ometov.
tovorno od Reimaa v Argonih so bUi sovražni oddelki vrženi ia naših strelskih jarkov, ki so prodrli vanjo.
DBLODAJALCI MORAJO ZA VAROVATI DELAVCE.
Idaho. — Državna l«gi» latura je sprejeda odškodninski za kon, ki nalaga delodajalcem, da morajo zavaro\ati delavce v dr-favni zavarovalnici proti nezgo-
dasn.
VOJNA POOODBA POTEČE S PRVIM APRILOM
Bvrfnsvilla, Ind. — Pogodbo zo
dobavo granat v podjetju Buey ri»»t v kotomm ao izodelovali granate za angleške zaveznike, pote-če o prvku oprilom, ki ne bo nsj-brf ponovljena To ne izvrši, ker ima Anglija namen v4ms!oč«' isde-lovat i granate in druge vojue po-trdbiHne v Katiam.
VREME
Done« lepo hi gorkejše vroča o; aevrrozsp^lui vetrovi nt spretne-ne v rapadne.
Mnfim vZlsid ««» Š 40 o. aoUeni zalmd b 6 11 p «.
m
Berlin, brezžično v Sayville, 28 maroa. — V bojih v zraku dna 24. marea smo sestrelili ana j at sovražnih letal — Naši letaki ao i uspehom motali bombo na Dunkirk, o-paziti ja tylo vaš požarov.
.viSiSy^v^:
niji kovina aa dobo daaotih lat. Transakcija gre v mlljone fun. tov šterlingov.
Pariz, 28. marea. — Včeraj sa ja na rotoviu v Baupaume dogodila r&astrelba ponesreči. Vaš o-seb je bilo pokopanih pod podrti-nami. Raoul Briquet in Albert Tailliander, poslanca ia okraja Arraa, ki aU sodolovaU pri po-možnem dalu, sta med irtvatni.
NEM0I SE UMIKAJO IZ ALZA-CIJE7
London, 28. .marca, — l)e|ieša iz KoMerdama javlja o velikem umikanju Nwih'cv iz Alzaoija, lz ft vi-ce prihajajo neprestana isirmdla,, da -.m nemške čete izpraznile Mul-b a use n in druga mesta v Alzacijl. Korespodeut lista ^NUiowo Kot-letdamsehe ('ottraut' brzojavlja is Ouriha, da nc Nemci že urkaj dui živahno gibljejo in ustavljajo po-atojanke, Mnogo uradnikov je od-šlo iz Mulhauscna iu iz tovarn so polirall stroje. Preliivslutvo je pa na odhodu, bodisi nosameano ali v skupinah, proti rrnaiim Hoadu, Ves badenskl breg »ene, kakor 11 a* I i okrožje Lauffburg, je pro glasen za vojno zono.
Na somški frouti se Nemci še trdno drže v sredi pred St. guefi timsu, toda na irfieb b«»kili "llbi deubuigove linije" psdaj'J neprestano nazaj pnd zavezniki. An* K hiške in frauooske čHe so vče-raj oavojik nadaljnih sedem |h» rleij. Nevarnost, ki preti njihovi frouti ns planjavi me«! rekains SoiiMiie iu Olone, je »ualžgala Nisin'e, da « jHiiimčjo ailMerijske ga ogli jo silovito odbijajo fr an eoske nspsije ua črti ob >aM-h Uoopb, Kssagny iu Benay, ki Ir
Ži severitozapadiio in Južnoi/Ks no proti Oisue. Ta okoli« ne osba ja kiake štiri milje Južnoziipadno isl Ht. (/uentkia. Krsfieozi Ml že nari-dih lok v nemški fronti, ki se Kaje<la severno dolini Oisue od La Kere.
Francozi so včeraj ptid«4>ili največ v g'sulii fWy, de»et milj »evenio imI Soissonsa ui r»v<io to liko milj iztočno <mI l>a«iua Tsrfu m okupirali vosi Potit Barisis, Vemeuil, Coucjr. U Clisteau in (Wy o L V4lla. Kroneoske četo ««, se približale robu glo^ivitega
gumbi St. (JuJiuiu, ki muli Nemcem eno iiajmmuiejših naturnUi obramb.
Na drugi strani so angleško čete napredovale v svojem prodiru-nju pmti ('ambraiu, severuolztm^ mi tal Peronu©. Dvanajst milj Južno od prvega •mesta so naskočilo iu okupirale Kquanaeourt, Lk'< rimnont lin Laugavesucs. Francosko nrmlno poročilo, ki jo bilo iz-dano ainočC se glasi, <ta so včerajšnjo hgmbc njihovih čet zolu hoauatne,
Berlin, 28. marca. Vsled močnega deževju Jc bilo v^VsraJ ua za* padui frouti unalo bojevanja. Nu cestah, ki vodijo i« Ba^siume proti severoiztoku so bili pi^oej I j tU i spopadi na liniji zunanjih straž v Noreui, Laguucourtu iu blizu K* »luanacourta, sevornolztočuo «>d Peronnc. Po mm»gth J)rvziiH|H»suih na|wulih je sovražnik okupiral l(oi usel. V gozdu med Oko in Oouci. le-Chateau so naše protektivuu četo naletele ua velike sile no-vražuika. kateremu ao prizadjale precej fogijh hi potem so ae uanak-uile, ko jim jo sovražnik grozil i dbk oljen join.
IVtrograd, 2H. marca. — Na sa-isiduoui bregu reke Slčaro so so ruske čete umaknile pred .nemškim plinskim napadom. Prejšnji nemški napad brez plina jo Ml odbit. Naše četo ao bile v boju tudi v okolišu Dorevolsbuzija, južno od Post a vy, kjer so Nemci silovito napadali prejšnji dan. .lužiiu od BarauoviČev je bila nomška art4-Icrija močnejša Ikakor po navadi.
Borliu, 2H. marca. — Jiliuoia-t(miio od Baranovlčov smo izvršili uspešno operacijo s proiiiiapa-daujom v rusko linije. Rusko p<sri< i.!«• ua tzapadinsii brogu Aii'are mimo vzeli z naskokom 1ti ujeli veš kot .'KNi Rusov ( štiri strojne puške iu sedciu mluoiuotov nam jn prišlo v roke. Zupodno o<l Lutska iu ob železiiM'i ZloČov-Tarnojsil, kakor tudi 'Mizo Brzezany, so rus ki ibativljoui izvršili po tojuiiŠki proparaeijl voč silovitih uapa4lov, toda povsod so Mil odbiti. Na ril-inmiskl fronti južno od dolhifc Trot us niiio (preprečili sovražni ua» piul, ki ao ga pripravljali. Prodi* raj oče ruske sile proti grnlieuu Magjaros so bilo ustavljena,
Z maoedonske fronte. ' t
Berlin, 2H. maira. —- Savornoza-padno od Bitolja so J^eozl zo |H*t ponovili svojo napade, toda bili so zavrnjeni |si ljutem boju. Zapadno <sl Ta move je sovražnik pridobi* nekaj tal v majhnem za-kotuiem okolišu.
Pariz, 28. mama.,— P« dobri artilerijski preparaeiji je včeraj fraueoski bataljon oaii(>iral 400 metrov sovražnih zakopov v smeri proti iklaneu na Orvagnl. Ob reki borili s«i italijanske eote s po. iiM#č»Jo naše artilerijo ustavile bol garski napad. Ns vsi fronti so avj-jatiki zelo aktivni. Blizo Jeseru Presita smo izstrelili nemški oro-plau.
\---nP
Z italijansko fronta.
Uiiu, marea. - Vojni sred porošs, kakor po navadi, o tofmišk ih bojih na Tirolskem in Pri-morskem lir o Skalnih spopadih brez kakšnih wpreiuem4».
Daljo ua 3. str. 1. kol.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE
!.■'____ ■!!	>K	' -
Igluja dneva« razsa nsdoij in praznikov
Cona ofjaoov po dofovoru. Bokopisi ss n« vračaj«.
Naročnina: /edinjeno drftsv* <i*von Chicaro) in Canada $8 na loto, 81.80 xa pol lota in 7f»c za tri m«o«c«; Chicago in inossmstvo 84.60 na M«, $2.28 ia pol l#u, $1.18 sa tri sassacs.
Naolov «o —. —----------
20S7 So.	liMk
I "THE ENLIGHTENMENT"
Orgoa of tho Slovoaic Notioaol Boaofit S«cl«ty.
IssaaJU
Owaod by Slovoak NatUaaJ Boaoftt Sooioty.
Advertising ratoo on agreement.
HuUcriptioa: United SUteo (esrept Chicago) and Canada $8 por vsar; Chicago and foreign copntri«ot $4.80 par year.
I ^ Addreyi
2087 So. LawiJaU Aoonuo, Ckioogo, llUaaio.
Dotam v oklopaju a. pr. (Fobraarjo 28-17) polog oaloga laieaa la »a •lava poateai, da vaa j« o Um daoooai potekla aaroiajaa. PmwtIu j« prooo-4a os va« ao uteri liot.
pred vojno.
zakon in državni prav^ oT Isrd predlaga, da se drutf* f* nitje z W9.U00 denarno gk7 ^ Par mesecev ječe z,
h, vee izdalo kot en u,i|jou Jg jev denarne glutou.
SOBNI SLIKARJI IN Pit, . KARJI SO PODPISALI N0VO POGODBO 0
El Paso, Tex. — r
"'Ja miJ^
slikarjev in pleskarje' nt" £ je z delodajalci podpisa|a 1107 pogodbo. V zmislu nove po^J dobe pleskarji i], sobni slikar" pet dolarjev dnevne lueide sciiiurno delo.
Kaj lahko socialisti store, da preprečijo vojno? Ce smo odkritosrčni, moramo povedati, da prav malo. Socialisti imajo samo enega zastopnika v kongresu in če pride do vojne, jo napove kongres, v katerem odloča večina.
Dokler ne pride do vojne, lahko socialisti sklicujejo protestne shode proti vojni, na katerih lahko poslušalcem razlože vse grozote in strahote vojne. Lahko sprejmejo protestne rezolucije in jih pošljejo predsedniku in kon-grešnikom. To je tudi vse delo, ki ga lahko izvrše socialisti za preprečenje vojne. Ce kdo o tem sanja, da socialisti lahko preprečijo vojno, se moti. Ako bi ljudska večina bila socialistična, bi sploh ne bilo treba razpravljati o vojni nevarnosti in tudi protestirati proti vojni. Vojne nevarnosti bi ne bilo. Izid zadnjih predsedniških volitev dolazuje, da ljudska večina ne misli socialistično, ampak je ca kapitalizem, ergo tudi za vse grehe, ki so plod kapitalizma.
Sodeč po znamenjih je vojna neizogibna. Vendar pa socialisti lahko store kljub temu mnogo dobrega, četudi ne morejo preprečiti vojne.
^Z vojno prihaja povsod v deželo tudi reakcija. In nafafta socialistov je, da v tem važnerti trenotku branijo načela demokracije proti naskokom militarizma in podjetnikov, posebno podjetnikov, ki bi radi pogazili vse pravice, ki si jih je delavstvo pridobilo v večletnem in težkem boju.
Kapitalisti pričakujejo, če pride do vojne, da bo uvedena splošna vojaška dolžnost, kot je n. pr. v Nemčiji, dasiravno apelirajo na ameriško ljudstvo, da pomaga zdrobiti prusjaštvo. To je prihod militarizma, ki uniči sedanji sistem prostovoljcev v vojnem Času.
Kapitalisti niso neumni ljudje! Kartun, ki je bil pri-občen pred par dnevi v nekem chikaškem dnevniku, dokazuje, da razumejo situacijo, ki jo je povzročila evropska vojna. Naslikan je bil stric Sam kot bankir vsega sveta, nasproti se mu reži evropska vojna, zdolaj so pa zapisane pomenljive besede: "Ali misliš ti postati bankir vsega sveta in ostati neoborožen? Mi potrebujemo," pravi evropska vojna, "kar ti imaš."
S par potezami je kartunist povedal mišljenje ameriške plutokracije: "Miljon za miljonom je bil naložen v angleških, francoskih in ruskih zadolžnicah. Napočil bo dan, ko bo treba iztirjati obresti teh miljonov in seveda tudi posojene miljone. Kako naj se jih iztirja, če stric Sam nima oborožene sile za sabo?"
In še nekaj je, ki naši plutokraciji odganja spanec od oči. Ze večkrat so prišli glasovi iz Evrope, ki so rekli: "Kaj bo z dolgovi po vojni? Narodi jih ne bodo mogli nositi, pa jih bodo črtali."
Od tukaj prihaja navdušenje kapitalistov za vojno, ker se zavedajo, da bo ameriška republika imela tehtno besedo pri sklepanju miru, čc sc udeleži vojne. Da bo ta beseda še vplivnejša, je pa treba uvesti splošno vojaško dolžnost.
Vendar pa socialisti lahko mnogo store za načela, ki so volno sveta ameriškemu ljudstvu, če pride do vojne. IVedvsem morajo voditi socialisti obširno agitacijo, da se takoj po izbruhu vojne uvede naraščajoč dohodninski davek, da ne zabrede ameriška republika v dolgove kot evropske države.
Vsaka oseba, ki ima na leto več kot tisoč dolarjev dogodkov, naj plača dohodninski davek, ki naj proporcionalno narašča do pet tisoč dolarjev letnih dohodkov, kar je čez pet tinoč letnih dohodkov, naj pa gre v državno blagajno kot davek. Ce morajo ameriški državljani umirati na bojiščih, zakaj naj bi se varovalo dohodke, če se uf varuje človeških življenj? Zakaj naj bi bili dohodki bflj sveti in več vredni kot človeška življenja?
; Ce bi bili kapitalisti patriotični ljudje, kot vpijejo v ;svojih listih, bi prišli sami h takimi predlogi na dan. Ljudjem. ki vidijo in slišijo, kaj se godi po svetu, je seveda znano, da so naši kapitalisti ravnotako patriotični ljudje
Photo kjr American Preoo Association.
Internirana nemška pomožna križarja "Prinz Eitel Friderich" in strata ameriškega križarja "Solem."
Kromprinc Wilhelm" pod
kot Kruppi, Rothschildi, Creuzoti in drugi tam v Evropi, ki kujejo cekine iz gorja evropskih narodov.
Ce že umirajo ameriški vojaki na bojiščih in mornarji na morjih, potem naj tudi kapitalisti žrtvujejo svoje premoženje, ki je gotovo manj uredno kot življenje ameriških vojakov in pomorščakov.
Ko pride do vojne, bo nazadnjaška plutokratična ka-nalja zahtevala ravnotako nazadnjaške zakone, kot so sedaj uveljavljeni v Evrc^i, da zadavi demokracijo.- Zahtevala bo cenzuro, ki jo je nova ruska republika ravnokar odpravila, zakon proti spijonaži, dasiravno so očetje te republike prav lahko izhajali brez takega izjemnega zakona v revoluciji, kakor tudi naši predniki v državljanski vojni, ker so bili taki zakoni v nasprotju z demokracijo.
Delavske strokovne in farmarske organizacije morajo biti združene v republiki, če pride do vojne. In če socialisti ne poduče.ljudstva, da prihaja nevarnost za demokracijo v slučaju vojne, da mora ljudstvo čuvati v ustavi zajamčene pravice, potem so socialisti sokrivi, da so nazad-njaki pogazili načela demokracije, za katere so očetje ameriške republike umirali na bojiščih.
Oollinwood, 0,'— Nedavno to-
ga je bil tukaj ustanovljen pevski; ^ ^^ ne dumovr< k lla tdsek društva Mir" zdiuzeu z J)ttl|k(;t DvoPa||ft je )bila |e polna odsekom drusU* "Nas Dom .« . -	......
Spi uvideli snir. pa, Ja bi bilo bolj so romoatojn > pevsko društvo, lic-ceno in storjeao. Ustanovili smo samostojno pevsko društvo "Soča". Zbor ate je 25 pevcev; .sprejemajo se pa tudi podporni člani. Vstopnina je 50c, mesečni ua pa 25c. Na zadnji seji je bilo sklenjo-no, da priredimo dne S. maja izlet na farmo Jo?. Kastelca. Prostor smo ie vzeli v najem. Cenjenemu občinstvu se je v naprej priporočamo za <Videli obisk.
Pevski zbor se tudi že marljivo pripravlja iu vadi.
Drufttvo Mir ftt. 142 «S. X. P. 0. si ju tudi izbralo prostor za veselico in sicer na Rcharjpvl farmi. Vesulira uc bo vršila dne 10. juni-ja, kjer bo sodeloval tudi pevski zbor Soča,' da nekoliko povrne druftt vu Mir zn nt roške, ki jih ju
•pevske zvuzu. (Jospa Kogojeva nak je podvorilu s takoevanhni žu-žužeiiberškiiui klobasami. S tq.ni in z biljardnimi krogi jicaimi smo se zabavali toliko časa, da jc jn-isla
občinstva ko smo prišli ln le dve veliki mizi za društvi Soča iii Zvon ste bili pripravljeni. Kaj takega nisem zilupa šc vklcl. Mize no bile tako zapeljivo lepo obložene z dobrotami tega sveta, da sein res obžaloval, ker pl. Gajžle ni bilo ntfd nami. Vedno sem obračal oči proti vratom, upajoč, da pride. Saj ae stoji en "fenc" pokonci dali v Uilniici, da l>i lahko svoj "luftšif" privezal zanj in tudi zalih slovenskih cvetk ni tnanjkafto toda njegu ni bilo. Ko smo se najlepše zabavali, prišla ura odltoda, treba je bilo siupdti v St. Clair karo ru se popeljati v zakajeni Colllnwood.
John Matjazich.
Orient, Pa. — ('lanom društva Slovenski Delavec št. 80 S. N. P. J. naznanjam, da sc bcf vršila mi-
imelo * vat anovit vijo pevskega 1H1 mesečna seja dne 1. aprila, »bora. Ko smo ustanovili siftaoato-UoCmio <»b pol dveh popoldne. Opo-
jen pevski zbor, bali smo se, ds '/(hrjnill t,ra1f| p,*dbno naj pomni-1 m ii n o slišali par grenkih. No, pri j«, da ne imenovana seja ne bo drufttvu Nsfi Ikmi so nas rw* nc.| Vnšila v navadnih drufttvenih pro-koliko vitell, dmim je bilo pri Ht4srili. ampak na Republic, Pa. <v dnastvu Mir vse drugače. Celods- \nd. ftuštar dovrani. Na seji dne rovarti so nam vaeto ♦5.1«) kot po- j, npriin HO Jlo tudi videlo, kdo nH*č novousUnovljeuomu društvi. Itiwl,i uro. yMe oisue tudi obve-V imenu pev*kega društvo Soči. iWimii f<la HCNII <mW||I tajniške p.stle ae jim na leni tucstu Mkrsiio «t novoizvoljenemu tajniku Ivanu hvaljujeiu. Drualvo Moča bo jim Volk, Bo* 133, Orient, Pa. IV Mo i>ri n jib prireditvah vodno na ,drov vsem članom!
roke, tako tudi društvu Naš Ihmi da ju nekoliko mlskodujc za tijili pmlporo.
Pevsko društvo Kdiuost, oldut jalo jo dne IS. marca |>etletnico svojega nstsnks. Zastopstuh ju bilo sedeiu pevskih »borov, med njimi tudi HnAa. Prtvotek konrrr ts je bil ob treh |>op<»klur in vsak sbor j« zaprl |h» tn |t«f«uii. ksri|i> ten utis je usprsvil
M Hi. Stamloltar, di^edanji tajnik, (t »P urtsl. Zu oldigatno številko I 'riMvetc Nino dobili naznanilo prepozno.) ;
Delavske vesti.
Sirom Amerike.
OSUfilLI BODO 5000 AKRnv OZEMLJA.
Brazil, Ind. — Sodnik J. ^ ' Raw ley je odklonil protest j^i peticiji fanmarjev, ki »0 prosili za poglobitev m regulacijo Birck Creeka, da se osuši 5000 akrov (močvirnatega sveta.
Tukaj je stal preje velik mfc. ralnik za vodo, da so z njo poln,, li wabaski fti eiieski prekop. Fir. mar ji 90 razatreldli jez, ker j« smrdljiva voda ugrožala njfc* zdravje.«
VEDNO LEPŠE!
Sacramento, Oal. — Legislaturi jc bila predložena predloga, ki prupovuduju policiji jemati odtisu aretiranih oseb in jih fotografirati, dokler niso bile spozuanc krivim. Nižja zbornica jc sprejela prutllogo, državni senat jo jc <pa odklynil.
Za prudlogo jc vstopila organizirano delavstvo, da se z njo omeji samopašnost policije. Policija zdaj lahko aretira nedolžnega človeka, ga fotografira in njegovo Hliko uvrsti v hudodelski album. -
Mnogo se je popisalo v prejšnjih letih papirja o temni Rusiji, v kateri policija samooblaatno vlada. Vsa znamenja pa kažejo, da ho treba kmalu začeti pisati o najtemnejših kotih liazadnjaštva ua svetu, ki sc nahajajo v ameriški republiki.	—^ i "
DELAVCI ,KI POPIHAJO HI*E, SO ZASTAVKALI.
OKLOPNJAČO "NEW MUl 00" SPUSTE KMALU V VO. t DO.
Washington, D. 0. - Oklopnja
čo "New Mexico," sestersiko lid. jo oklapnjaiče " Pennsylvania," »puste v vodo dne 23. aprila. Sla*. Host sc vnši brez »posebnih ccrtm-ni j, navzoči bodo le mornariški častnika, governer države Nev Mexico ki časnikarji.
Now York. N. Y. — Organizaei ja delavcev, ki podirajo hiše in stavbe, je proglasila «taviko. Uni ja zahteva osemurni delavnik, dvojni čas za nadčas in 50c na uro.
Delodajalci so žc skoraj podpisali pogodbo, ko je prišlo zopet do spora in organizacija je takoj odredila stavko. Delo počiva na vueh stavbah iu hišah, ki'jih podirajo.
knjiooveski delavci so dosegu lep uspeh.
Philadelphia, Pa. — Unija knji-goveikih delavcev jc podpisala novo pogodbo z delodajalci, ki vscibujc mnoge nove pridobitve za delavce.
slavka ribičev &e siri.
Gloucester, Mass. — Stavka ribičev v tej luki je splošna. Stavki ho se pridružili tudi ribiči, ki love na visokem morju. Na tem ribiškem brodovju, ki sestoji iz 20 ribiških ladij ,jc okoli 350 ribičev, kar pomeni, da pride odslej vsaki dan od 50,000 do 100,000 funtov manj rib na trg. Okoli petdeset ladij, ki spomladi oriplujejo na lov v južne vode in ua katerih jc okoli 1000 ribičev, so tudi še zasidrane v luki, ker lastniki ladij šc niso i>odplsali nove pogodbe.
Lorain, O. — f'lauicsan dr. Za vodne Hb>ve«tkr št 1<4 N. P. J. »e naznanja, da prihodnja mesof-na seja se ne hodu vrMa v nc<lc 1»cvHki sintrlljo, ker pad«> ravno ua Vclrkonoč,
inarseljes<t v' tam več iIhhIc v |>oiied<»|juk dne !l.
strojniki so zmagali po šestmesečni stavki.
St. Louis, Mo. — Strokovna or-ganizacija strojnikov jc zmsgala v tovarni Diesel Kugine kompahl* je ipo šcstiiuesečni stavki. Družba je prkansla osemunii delavnik in 44 centov minimalne plače na uro.
ŽELEZNIŠKA DRUŽBA OBTOŽENA DA JE PRBVE6 IZKO RISC ALA SVOJE USLUŽ-f BENOE
severni medved JE UBIL krotilca.
Los Angelos, Cal. — ,Jaek Bo-•na/vita, ])ozjiau krotilec divjih zve-ri, jc U4iirl za poškodbami, ki uiu jih je prizadjal severni medved.
Bonavita je učil medveda, po svoji stari metodi, ko ga je medved naenkrat napadel. Neki policaj, ki jc jprihitcl na lkc tnests, jc oddal hitro šest strelov ns medveda, da so Bonavita potegnili w živega v/, k urni k a, ker drugače bi ga medved raztrgal.
KAJ SE DOŽIVI NA MORJU?
Now York, N. Y.—Kapitan By-ter, ki je zapovedoval belgijske mu parniku 41 Narcis", se ja pripeljal z njegovim moštvom aa angleškem parniku "Taiunrac" v Bernrudo.
Kupitau Bytur ju odpiul dae 17. februarja t. i. iz Bsltimers v Calais na Francosko. Ko jc bil 'Narcis' že v evropejskih vodah, gaje zajel strašen vihar, ki jc pokvaril stroj. Tri dni se je moitvo borilo z viharjem, da se nc pogreine parnik. Tretji dan sc je paruik tako nagnil na eno stran, da je tok vsak trenotek pričakovati, da * povezne. Vihar je pobral tudi v* čolne, tako, da ni moštvo pričakovalo drugega kot gotovo smrt v valovih. Ko je sila prikipela d« •vrhunca, sc je na znamenja za pomoč oglasil parnik "Tamarae', ki sc jc kmalu približal pouesrr-čenemu parniku in rešil moštva u smrtne nevarnosti. Dve uri katne je se je parnik "Narcis" pogret nil.
TRI OSEBE SO UTONILI
Evans villa, lad. — Ns
hio Sta zadela skupaj parnik terprise' in motorni čoln. Ul«"* so tri osdbc, Robert Herman Smithart sta dobila leiw poškodbe, da so ju prci>eljsli » bolnišnico.
Osrvosa Hsrjsk z
hrvstskrm lefikll in gmpodični »priln idi iisvsdiiem čsmi
.Ionic I«sunche m VsUosr sle ns*. (>li enem naznaujsm članlcsot.l	_
kar is'araii a avojim petjem. Ker da stsn sc aa MaUio pn^telila. V Rutland. Vt. — Na zveznem soje bil zaključek koncerta oh Šr l vseh eadevki ac tičejo društva.' ditfu je Wis ulolena toibs proti stHi. pričetek banketa |>a aclc ol.TngJ sc člsniec obrnejo ns spods^; Orsnd Trunk Jelemlški dmfthi. ds (sanih, mnHi amo dvs uri čsss in navedeni nsslov.	> prisil ilk svoje uslhlbcnce, ds so
udrli smo jo v Zuiei.H»crk v ka V .losipins Bisenkardt, tsjnics. dolsU dslj čsss, kot deločs zskon. varno P. Kogoja, gl. predsednika!	1743 E. 33rd St.iDrufba je v 58 »lučsjib prelomila
KLJUB TEMU JB ** ŽIV
Danville. lad. — Chsrl«
tin, nilsd fsrmar. jc v isd"^ treh mescih tretjič vscl smrti, a gs jc na povrstku domov ss* har kt vrget njrg«,	m k
11 ja čez |»et ectdjcv visok l^j K«dr«elj j« šel us kime, se ps ni zgml i lo nič hudega.
1	-----
IVed nekaj mcs.d mu K ^T htaa pomaHh,
jesksai
no, ds se je revil.	^
kssnejr je pomsgsl gssit' *el je v klet, ds re« *	is
da reftiti Omagal gs * . prineslo so gs aSMvestOSfi
kleti.
utonilo, 9? je ranjenih iu dvajse] jih - pogrešajo. 1'aruik je imel vidno znamenje Kdečegu Križu.
vsekakor zadržala pretečo nevarnost nemške ofenzive pri Rigi. Pritisnilo jc namreč gorko vreme in sneg se je začel uaeukrat tajati ua vsi fronti, vsled česar so reke ail no narasle iu ceste so uprenie-njene v močvirje. V takem položaju je nemogoče kretati težkih topov iu iz tega »vzroka hod o morali Neiuci za enkrat odložiti svoje "markiranje v Petrograd",
va do dueva je položaj uetnosnoj* si. Vsako jutro hajdejo dva ali
tri mrtve v bajticah. Zdravniki o*! klanjajo vsako odgovornost. Danes jih leži 120 mrtvih v šoto rtteu —. Kdino nado še imamo, da nas rešite z ziuugo iz te suiuo-sti."
Washingtou, 28. marca. — Bel-gijako poalaniitvo je obelodsnilo apel belgijskih delavcev, ki prosijo organizirano delavatvo v ne-utraluih državah za pomoč. Apel se gla*i, da so Nemci vrgli iz delu pol iniljooa delavcev in xdaj jim zapovedujejo: "Podpišite pogod-■Ik) za delo v Nemčiji, ali vas pu x silo odieuemot" Posledica tega je, da grszl vsemu delavstvu v Belgiji Kužnost, stradanje iu po-časna smrt.
sli iz inozemstva.
DRUGI. OBOROŽEN AMERIŠKI PARNIK JC PRIPLUL V ANGLEŠKO LUKO.

New York, 28. marca. — Ameriški parnik "Manchuria", kateri je odplul en dau pred St. Louinom, je dospel brez nezgode v angleško luko, kakor *e glasi brzojavka od tamkaj. Parnik je vozil pošto in 15.000 ton tovora, toda ne poMii-kov. To je drugi oborožen ameriški parnik, kateri je prepih submarinako zono.
Iz Anglije javljajo, da je tiuli angleški parnik "Adriatic" pri-plul v domače pristanišče. "Adriatic" jt odplul iz New Yorku ravno tisti dan kakor ameriški parnik "St. Louil" in odpeljal je 100 potnikov in 18.000 ton blaga.
KADAR SE ZGODI
aaaalblal, kar vaa saalma, SMCsiSu asm, kajti rnkakar ka aaaiaiaU ta« 4kra«e.
KAJZER SE BOJI ZA KOŽO
London, 28. uiarea. — 1* Švice poročajo, da je nenmki Tsar podvojil svojo telesno atražo odkar je »Ua revolucija v Rusiji. Vlada je tudi poninoAHa število tajnih detektivov \ Berlinu, ki zdaj štejejo lflOO mož.
.....MIHI
BBLOIJOI OBPAJO KAKOR KUHE.
Havre, Francija, 4i8. marca. — Belgijska vlada je dobila s pomočjo zanesljivih sredstev pisma od Belgijcev, ki so bili deportirani v Nemčijo. Pisma so pisuua v februarju in prve dni lirurea v krajih, kjer vrle" prisilno delo. Odlomki iz teli pisem se glase:
"Od 1. februarja jemo samo dvakrat na dan. Večerjo so naiu odbili, ki je bila najboljša, kajti zvečer smo navadno dobili koruzo."
Iz drugega pisinn: "Tipkaj je strašno. Umiramo od lakote. Za hrano nam dajejo kruh, peso in vodo; to je vse. Živi kostnjaki smo, prevlečeni s kožo. Včeraj jih je umrlo trinajst in danes štirinajst. Okrog 4000 nas je ie tu kaj. V drugih gotoriftetti ni nič boljše. Ako sc nas kdo usmili in nam podati tnalo juhe, dobi pet dni zapora."
Zopet drugo pismo: "Od dne-
NEMČIJA (PONUJA RUSIJI MIR?
Saje glavaefa uprarae^a edkers ietrtek v sieeeea. Zale tek ek oal ari
NORTH SIDE STATE BANK
hock srni/tcs, wyo.
IMA KAPITALA IN REZEBVE »I00.0M.M
lAMf.
Mi po4lljmv> ilanitr vtflm prtjaletjeai v »Ivo domovino po itainlljlh tw»»h. • Pla*u|emo « odstotne obresti na baaie vloge.
MOČNA. KONZHHVAT1VNA IN NAPRBONA INtlTtTUCIJA, J ^
na.taa.Ja
Zelo važno!
CENE SOi
Vae naročila v aaa.ku d« $1.00 ia raj peiiljamo pe e-rcel »»iti aeitnise prosto aa ▼•» kraja Zdmiealk drier. Poiljite ua danar v prfporetea.m »lasis, akaara* ali »a peltaeai M—y
Da nam olajšata nak delo, prosimo, da vodno naročate po številkah.
fif*	Mm	se.
fc n£<*	io A is. zavm* 4». » ft.	TS« | is
41 liapertlr.«* m»« mf.	1*0 is«	4e« i is	tU | is
«■ Utf"	Ši* ze«**as.* *	MS »a.
«•	.nSfarsaai u***
44 laMfiirM. ii*Im r*e«« MM/,.llilk A..IU* M J S.	SS« i IS.
INTERNATIONAL SEED* 101 DIXON. BLC
PI TTS BUBOHTOte:
<
nc*™«
Brez zadnjega poglavja.
Spuml Jas. Kostanje vee.
..V ' * rtM**1""*'*
Prijatelj, tu ui r**itve niti zame uiti zanjo. Počasi giuevam, a ncičem in ae ue znata rešrti. Konec vidiui pred »ebloj. Poznam ga kakšen bo-de, a storiti ne morem horaka, da bi ue mu umakni! Pričakujem ga * od prtiiui očmi.
Ljubezen, I ju bežen i! ...
Srdaj gotovo <razuaneš tudi moj dolgi uvod tej povesti. Veaeli tue, prijatelj, da ai srečnejši ml mene, «ne veaeli. Pojdi hi bodi še srečnej-si! Veruj mi, da dozdaj še nihče ni slišal te povesti, da ae nihče ue ve, koliko trpi tvoj nekda-nji prijatelj. Da sem jo razodel tebi, naj ti priča, koliko zaupanje sem imel od nekdaj do tebe!" —
"Tako, sedaj stan dokončal to žalostno povest. draga Ana," je refcel fcabukovec im je poljubil svojo ženko na koidre.
Ona pa se je stianilai ie bolj k njemu.
"Da, ivan, žalostno, tako žalostno, kakršne
ae nisem slišala nikoli."
"Kaj pravi*, Alta, ali ima moj prijatelj prav s svojim potrpljenjem in tipi jen jem t"
Zravnala ae je ikvisku ter ga jaano pogledala s svojimi zveatuufi očmi, ki so se zasvetile celo v temi:
"Da, Ivan, ji« mislim, da ima pnav!
"Prav pravil, kdor tako trduo veruje, ko pravi: v.asvitati ae mora, oioira hi mora — ta mora imeti prav!"
Kmalu potem je bilo slišuti v sobi aamo Se rahlo dihanje, iznad omare se jc blestikalo nekoliko velikih vaz z visokimi šopi in skozi okno so sijale svetle zvezde. —
V.
Zabu ko vee je odšel ua potovanje. Prehoditi je imebalolgo pot, obiskati nebroj strank v prilog Volčevi tvrdki. Na j»ostajo ga je spremila ženka z otrokom. Vselej je morala JiKi pri njem do zadnjega trenotka, kakuir, ga j« vedno pričakovala na peronu ob njega prihodu, da ni zamudila niti hipca njegove prisotnost)!. \
Težko ji je bilo vredno slovo od soproga, dasi sc je odpravljal morda aamo za nekoliko dni, a tako težko, kakor ji je bilo danes, ji ni bilo ie nikdar. Kur izpustiti ni mogla njegove roke iz svoje, Ma je za njiiu prav do njegovega sedeža v voz.
"Pa glej, da se ti ne pripeti kaj hudega! Pazi se, kar nekam lmtk> mi je pri srcu, kakor bi ae ti imela zgoditi vidika nesreča."
MNič ae ne boj, Ana, saj ve*, kako seiu previden."
"Torej z Bogom i" t— Vlak ss je za^cl pomikati' tlalje, Ivan jd atal pri oknu in miga* v slovo. .Steber dana se ji valil mimo vozov, vlak se je skril za ovinkom.
Aiua ac je počasi vračala v mesto, v svoje stanovanje. Njena duAa «ii bila vesela ob pogledu ns te dolge vrste hiš, ki so se kopale v svetlobi poz-nojesenskega solnca. Bilo ji je, kakor bi ae te hiše opaauo zibale nml njeno glavo, kakor bi se imele pravkar zrušiti in jo pokopati pod seboj. Tesneje je oprijela ročaj pri otrokovem vozičku, hitreje je porinila voziček <lalje po tlaku. Hipouia se ji jc videlo, kakor bi jo olalajala nevidna nevarnost, ki je skrita v teli hišah. Začutila je, da je varna samo doma v tesni avoji sobi med štirimi stenami, da je vama samo t tun, kjer je zapustila neizbrisen sled noga njegovega soproga. Le tam. kjer je pajmanjšo stvarco posvetila navzočnost njegova, Je tam ji ue more pretiti nikakršna nevarnost.
Hitelo jc po ulicah, da so jo začeli že opazovali ljudje. Vsa izasopljena jc doapela v svoje sta-uoviMije, kjer se jc takoj lotila dela, ki ga jc bila odložila poprej. Nervoano ac je gibala inod opravo, ki jo je začela urejevati, vsaka stvarca je morala stati na svojem, od nekdaj ji 2c odločenem prostoru, se je morala svetiti, kakor bi bila pravkar izšla izpod mojstrove roke.
Tedaj je nekdo pozvonil.
Alta je hiptMua obstala. Rezki glas zvonca jo je pretresel, «1» ji jo začelo srce bur ne je utripati. Nihče ni IimI vajen, da bi jih obiskoval ob tej uri. Ko je zjutraj odšla mlckarica in tolikrat na 1edcu tudi pekovski vajenec, od tedaj je navadim zvonec počival po ves dan, sko se ni včasi zjutraj (»glasil Ac eomtertja berač. Vedela je takoj, da mo-ru biti nekaj posebnega, a srce ji je povedslo prvi hip, <la tudi nič dobrega.
Popravila wi je lase, ki so ji silili na čelo, pogledala se je /.a hipec v ogledalo, a potem šlu odpirat.
Na vratih se je pojavil gospod Anton Volec mlajši. Nekoliko bled jc bil dane* njegov obraz in njegova visoka postava je bila videti atianje-na. Kna ran na je celo silila nekoliko više kot druga. A bil je gospod Voire skrbno počesan, jasno se je svetila bela raza na sredi glave, in lasje so bili ob straneh kakor |>oiianaui in oh sencMi uasvedričaui Dišal jc po jedkcin parfumu, videti je bilo. da je pravkar prišel od brivca.
Stisnil je noge skupaj iu se nemo (»»klonil.
Ana ni verjela avojiiu oocm, ko ga je zagle-dalu Nobena pametne misel ji ni mogla v gls-vo, o 111 pomislila ui, kaj naj bi storila. PoveeHa je <*-i in *tala je pred njim kakor pred sodili kom
"tniNpM, naiiio tienotek me sprejmite,'* j« dejal Voton Volec tedaj Ml njegov glas je bil mehak iu proseč
I <-daj se jr zdramila.
' <o.*p4m| Volee, ako je Vs» ptmet namenjen mojem i iiH'.'mi, \ mio moram povedati, ds jc dsnes I potovsi, jc rckls ler se pokloni Is.
"Nem, gospa. A jaa moram go\<»rili * Vami, uooaiu govoriti fce danea.''•'
bolj proseč in vsiljiv je bil njegov glas
odločila ae je bila v listno hipu io dejala je trdo;
iz^(UŠa<l
"Dobro, vstopite torej!" #
Vedla ga je v sobo, pokazal* mu stol ter rekla:
"Upasu, gospod Volec, da ac Vas razgovor ne bo dotikal one minule dobe iz mojega življenja, ki sera nanjo tako lahko pozabila."
"Tako lahko pozabili, goapa f Vi se maščujete, gospa, tiad onim, ki sedi zdsj skesan pred Vami, ki bi rajši popravil, kar je zagrešil, uego je sedaj živ. Vi se maščujete nad pobitim sovražnikom, ki se ue wore več branit)."
"Prosim Vss vnovič, gospod Volec, ne dotikajte se reči, ki leže davno globoko pokopane in ki jih ue more zbuditi k življenju nihče več na vsem svetu. Povejte rajši, kaj Vas je dovedlo k tue\i in česa želite ali zahtevate od mene."
Volec se je pomaknil bliže nje in je i doseči njeno roko.
"Samo še enkrat mi podajte svojo ljubo roko, atsiuo še enkrat, v znamenje, da ste ml odpustili na dnu srca in zadovoljen bodem hi lahko zopet odidem!"
"čemu roko, gospod Volec T Ali sem Vam dala kdaj in z najmanjšim znamenjem povod, da bi lahko mislili, da senu se srdiia nad Varni! Oj ne, gospod Volec, moje življenje se razvija srečno, srečnejše, nego bi se bUo moglo razvijati ob Vaši strani. Zagotavljam Vas, da ni bilo nikdar Žale misli v mojem srcu do Vas zaradi tega Vašega ravnanja. Sama pripoznam, da sem bila tačas neumna, ko sem mislila, da bi me utegnil kdaj napraviti gospod Anton Volec za odlično in bogato gospo. Smejati se moram, da sem mogla kdaj sploh kaj takega misliti. In ako hočete vedeti, Vam moram celo povedati, da bi niti ne mislila več, da ste Še na svetu, ako bi Vas ne bila zadnjič vidri a na deželi in ako bi alučajno moj mož ue bil v službi pri Vašem očetu. Zato pa moram že prepustiti Vam, gospod Volec, da sami: raanišlja-te in i&kušate dognati, ali je bilo tedanje ravnanje nasproti mladi in ubogi deklici pošteno in moško ali ne. Jaz Vas nisem sodila nikoli in Vas ue msram soditi nikoli."
• Govorila je naglo iu neusmiljeno iu Volec se je zvijal pod vsako besedo in si je grizei ustnice.
Ko je končala, je nenadoma padel pred njo na kolena.
"Ne, ne, tako ne more biti, to ni res! Sama sebe varaš, Ana, ti nisi srečna, ti ne moreš biti srečna! Spomni se na one lepe čase, ko si prisegla ljubezen samo ineni, spomni se usnje in prepdČan seui, da najdeš še v svojem srcu iskro ljubezni, ki tli du mene, ki sem sedaj nesrečen, kakor ui nesrečen nihče ns svetu, do mene, ki se danes tako globoko ponižujem pred teboj, proseč te vnovič, da razpihaš ono iskro v mogočem plamen t/?r ubjaiueš z njimi vnovič moje življenje."
Objel jo je okoli kolen hi ni se ga mogla otresti.
"Pustite me, gospod, Vi pozabljate, da imate pred seboj ženo drugega, ki Vaiu ni atorrl nikdar nič žalega. ln Vi ga sramotite s takšnim počeni jan jem, z majostudnejšimi počeujanjeiu, ki aa j^o-re najti ua svetu. Pustite me, sicer zavpijem nu pomoč!"
Pahnila ga je daleč od sebe z vso močjo, a on ae je oklepal njenih kolen in jih ni hotel izpustiti.
"Kmalu bom končal, Ana! Vidini tvojo neusmiljenost, vidim, da me nisi ljubila nikdar," je dejal s takim glasom, da se je hipouia nekaj * zgenilo v ai jene in šivu. Sam Bog ve, uu kateri trenotek se jc spomnila pri teh besedah, da jc za hipec oslabela njena volja, da je postalo mehko v njeni notranjščini.
Njene roke so omahnile, njeno oko ae jc za-kcuuillo daleč nazaj v prošlost.
A on se je. vzradostil. Zapazil je takoj ugodnost trenotka. Počasi se jc dvignil in je prisedel prav blizu nje, da se jc njegova roka dotikala njene lekti.
"Olej, Ana, jaz seui nesrečen, silno nesrečen. Mislil sem nekdaj, da ljubim njo, ki sem jo poročil. Mordu sem jo res ljubil, a ona ni ljubila uie* ne nikoli. Napravil sein jo za ugledno gospo, a ona mi je to povrnila s tem, da me jc napravila ai-rounašnejšega, nogo je najslabši berač. Oropala me je veselja do dela, veselja do življenja, ogoljufala me je za mojo mladost. Ničesar nimam od nje, ae celo drage obleke, ki jih kupuje za moj denar, ao napravljene zato, da so jih vesele drugi, hi žive ob njeui milosti. Toda dovolj —"
Volec ui mogel nadaljevati. Izginilo je i« Ano tačus ono mehko čuvstvo, ki jo je bilo navdalo tako nenadoma. Ponosno se je sravuala hi ae vstopila preden j.
"Čemu mi pripovedujete vse tof Meno nič ne zanimajo Vaše razmere. Kakor ste si postlali, tako ležite!" je dejala trdo ter stopila k vratom.
Odprla jih je na stežaj ter rekla:
"ln sedaj odidite in ne prestopite več tega praga 1"
Volec je skočil kvišku, njegov obraz je rdel, njegove roko so ae tresle.
"Meni kaj takšnega, meni!" je sikal in hitel po atopnieah. "To uu poplačaš drago!'
Ko ao odsveneli njegovi koraki na ulicah, je padla Ana onemogla v naslanjač. Zakrila ai je o-braa a rokami in njeno telo ae je krčevito zvijalo od )>o4cati, ki ji jo je provzročil Volčcv obisk.
Temni oblaki ao ac zbirali ua nebu ujenc src-ča . . .
VI.
Anton Volec jr bil že dolgo satu gospodar, očeta je krila že davno <čriu prst Dokler je bil atari še iiv. js iakuaal vedno, da lu ublažil nas? prutstva, ki ao sc kupičila sleherni dan med njegovim sinom in n jega soprogo In poarečdo se mu je bilo vsaj toliko, da niso priMe le isloatue razmere v javnost Ljudje ao videli nezadovoljno*!, ki ae je naaelMa mlajšemu Volcu na čelo, videli so nemir, ki ae jr piHaAčal vedno bolj in Imlj njegovega Mtja, uganki so, da je nesrečen, toda nih-če iti redsl pravega vzroka, odkod Htvirs to neza dovoljatvo, ta nemir in ta neareča (Dalja prihodnji«.)
SLEPEGA MILJON AEJ A 80 PRIDRŽALI VA ELLIS ISLANDU.
New York, N. Y. — Michael Messsfcin, izvažalec zlata in platine iz republike Colombia, ae je pripeljal na parnik u "Zacapa\v družbi svojih dveh drugqv. Na-selniška blast mu ni dovolila stopiti na subo, ker je slep. Measabin je pokaral za 450,000 zlata iu pla-tine'kot dokaz, da ne bo nikomur v nadlego. Pomagalo ni nič, in moral je na Ellis Island, dokler naselniška oblast ne določi, Če sme na suho.
itČMM PRIJATELJA
ANDREJ 8ADEJA, kateri je delal lansko zimo pri meni. Uljudno prosim cenjene čitutelje. katerim je znan, da mu sporočijo, a-ko bo sam to čital, naj ae zglasi ua spodaj označeni naslov. Letos imam dosti dela za njega. Moj naslov je: Frank Nemec, R. F. D., No. 3, Box 106, Irwin, Pa.
(Marc 28, 29 & 30)
, NA PRODAJ
je nova mala hiša, štiri sobe in en aker sveta, dobra rodovitna zemlja, vse ograjeno, 37 čevljev velik kokošnjak in kokoši ter gosi. Proda se vse skupaj le za $1800, na lahke plačevalne ob roke, malo naplačilo a'li kakor ai sami želite. Za pojasnila pridite osebno ali pišite na naslov t 10636 fyman Ave., Chicago, III. Telf: MU Greenwood 65.
POTREBUJEMO TAKOJ
žensko korespondentko za slovenski in hrvatski jezik. Mora znati tudi popolnoma angleški jezik. Pišite koliko plače bodete zahtevali.
Universal Translation Bureau, Ara Bldg. New York, N. Y.
AAAAAAAAAAAAA
pozor rojaki i
Naznanjam rojakom, da aem odprl trgovino s mešanim blagom
in se priporočam za obilen obisk. — Vsakemu bom hvaležno po stre gel po zmerni ceni.
anton zorno,
HERMIN1E, PA
Pozor rojaki!
Kadar potrebujete pisalni papir in kuverte a vašim imenom is naslovom tiskanim v ogla v ju, v-prašajte vselej sa ceno pri meni
HfTlTT. CEBA&EK, 9ox 148, Vaa Voorhia, Pa.
fcAD BI
IZVIDA
za naslov mojega brat*** Zaletu. Dom« :
fara
Je u v*«i Zagrac-Fufjtu skein. V amerik,, je pPi|e|^
i* hMi; bival je več ^ "
landu, Ohio in pox„eje k|.
čul, je bil pred uekaj'|eti '
waukee, Wis. (eujeue
roin amerike uljudno pr
kteri ve za njegov naslov 4!
naznani, za kar ,uu bod*
hvaležen, ali pa naj se
javi. Moj naslov jo ^ \
letu, P. O. Box 131, litij**
rui
AMOENA DOBRA VINA IN LIKERJI
m lifeili Ii n triku zi vit Ii ttlt talin ti lofct
V BERNARDOV) VIHARNI
Pošil|atel|em denarja!
As vedno sa lahko denar polije v staro domovino p« bresilfa« 1 m potom poite, toda sprejemamo ga la pod pogojem, da ae valed goče izplača s zamudo.
Dsaar na ba v aob—— sl«2aja iagnbljas, ampak nastati zamuda
Pe bresUtsaas braojaw sa zamore poslati le okrogla zaaak« m i primer 100, 200, 800, 400, 600, 600 in tako dalja do desot tiso«) brzojavna stroške ja najboljše, da se nam pošlje 94 sa vaak našlo?; 1
* *l nasal, oslroms pisali u pni se veljava denarja veikrat iipr se bode sons kronam sviiala,
kaj preveč ali premalo, bomo poslali nasaj, oziroma pisali u E ozlrom aa sedanje rszmere. ko
mo od sedaj naprej do prekliea, afco ie denar aa potu do nas, istega ssdriali, ter e pošiljateljem »topili dogovor. Dsnar
po svilanl eeci batno le tedaj Ijatelj izrecno zahteval, da aaj se dsnar odpošlje tudi kronam svila.
Kdor šali, da ss izplačilo izvrši po aa denarni nakaznici "pošlje naj sa brzojavno". Za osne poglejte v list "Glas Naroda".
TVRDKA FRANK SAKSER, ZS Certlaadl Strwfc
odposlali takej naprej, "v slaesja,
•its«
hrsajava, naj
■se M
—
ROBERT W. LAYER
ARCHITECT
118 N. La Salli St., Cllei|«f
5rt s« gl priporoča izdelovan
ki je izdelal načrt ca gl. Urad
S. N.
P. J. ae priporoča Slovencem za isdolovanjo atavbinakih načrtov. Tel. Pranklin M01
TEL. NA DOMU AUSTIN 16001
FONOGRAF _ za v$ac€ga
ss esM	"
hmt Ja sIMir ^ce/.
SAMO
$2.00
Ta čudoviti fonograf igra vso velikosti plošče od 6 do 10 palcev, Victor in Columbia plošče zelo čistoglamio, jaiučen jc dati popolno zadovolstvo. Na sprejem en dolar vam pošljemo ta fonograf in eno ploščo prosto in ostalo pa nam plačate ob sprejemu na C. O. D. ali pa kao nam pošljete celo s vote dva dolarja z naročilom, vam pošljemo fonograf in eno ploščo zraven poštnine prosto. Pišite nam še danes
YLVANIA SUPPLY 00.
KUPITE VSE LIKERJE, KJER JIH DRUOI KUPUJKJO NAJSTAREJŠI USTANOVLJENI TVRDKI LIKERJEV V PITTSBUROHU, PA.
Nasa dolgoletna skušnja v tem poslu nas je naučila, kako 1 strežemo ljudem. Oglejte si naše cene:
Rdeča ali bela ržena whiskey.......galona od $1.75 do t&M J
Ram ali koruzni vhiskey..........galona od $L75 do!
Brinjeveo ali spirit . . . .........galona od $1.75 do gA
Konjak ali slivovioa...............galona od $2.50 do $6Ji;
Torkoly ali slivovioa...............galona od $2.25 do $61'
Konjak ali kimel..................galona od $2.25 do |6.t:
Hruškov ali breskov konjak.........galona od $2.25 do |SjS|
Roztopčin ali pepermint liker.......galona od $2.25 do SftJlT
Rdeče ali belo namizno vino . ........galona od $1.75 do w
Mi plačamo eksprea ali vožnino od pošiljatev, ki presegajo $5A ; Z naročilom pošljite poštno nakaznico, ekspresno nakaznico ili * gotovino.
En sam poskus Vas bo prepričal, da poslužimo naše rojake prid no in pošteno.
Cenik pošljemo brezplačno vsakomur, ki vpraša Banj
Mrs. Rick, Mail Order Dept.
W. O. SCHMIDT COMPANY,
'i
M
SIXTH STREET
PITT8BUJUJH, Fi
PENN8'
I Porter
Blook Eldg.Easton, Pa. Dept. 5,
tinimiumiwsvmmvvmsvw
Kron
Pošiljanje denarja na
Ogersko brzojavnim polom.
Dolarjev
Dolarjev	Kron
. 14.50	600
. 20.50	700
. 38.50	800
. 50.60	900
. 62.50	1000
74.50 M: 5(1 33»
110.50
122.51
Pri teli vsotah je že všteta pošiljatvenn poštnina. Kr. Ogr. Poštna hranilnica z Budapcšta, brzojavno naziu-j ni, da jc poslani denar sprejela, očemair vas brezplačno o'»vej stima.
MI JAMČIMO VSAKO POSlLJATEV.
transatlantic trust companv| 67 WILLIAM ST-, NEW YORK. N.Y.
Edino uradno zastopništvo Kr. Odrske Poštne hranilnice Bu-|
dimpešt^.	_
Mogoče x)am ie ni xnano9
v Ameriki ii
1
ceni. Tako mesto r Pittsburgh, Pa.
je aamo eno
Kimali ali hruikoree gales-lM*
Najfiaejli
Is...............................-
Kisa belo ali radeie samlsao vlao fi-OTr'«"
Hlsdkl Tokajerae, galea............
Fin i Temni nam, gslos... Prsvs BoroviAka, galon.
Vinska tasta, gales..\\V	.....
laoode
IZ.OO. UM, ^
"::.'mj|'is M
kje se dobi najbotte blago te tnfte in po nizki to je trgovina na veliko Breman b Osgood Pazno prečita jte aledeči cenik i
4	L št. balo all Iraa B. s O. rassl whlskr gal. .tL75 |
5	L at bele ali «raa B. p O. rsssl whiskj gsl.. 2.00 7 I. et. belo all Irao B. a O. rsesi wSUkj rai.. tJO
10 L si. bele all 4rae B. • O. rassl wkiAy gal.. S.OO 12 I. st. belo all trsa B. e O. raani whiskj gal.. z.60
Terltely galon............mO do 600
Oleto notes allvevka galos.......... UO de 600
Kosjak galona ....................18.50 do |600- |
Mi plačamo pošiljstvene stroške na vsa nsročila od $5 00 in več med New Yerkem in Pošljite danar v priporočenem pismu ali pa poštnem ali ekspresnem Money Orderu. Pišite nam ▼ slovenskem ali hrvatskem jeziku.
BREMAN & OSGOOD
112 FulWton St.	PITTSBURGH, PA.
JOSEPH PALL, Slovensko-hrvs taki upraritalj.
is MUssvljm lets 1666.	_