era para v Budimpešti: italijanski kralj in abe-UL pred spomenikom madžarskega neziranega junak«
niti slišati o premirju, češ da prej ne odnehata dokler ne bo nasprotnik docela n: tleh. Verjetno je pa, da bi bili v Valenciji i v Burgosu prav zado voljni, če bi se dalo že jutri skle niti za obe strani sprejemljivo pre mirje; kajti boj do konca bi po menil konec Španije; to oboji pra’ dobro vedo.
pogodu. Tem hujše bo pa takrat tistim, ki njihova dejanja pri najboljši volji ne bo- moči naslikati lepša kakor so. Zato je popravljanje zgodovine same mnogo premalo -T- čeprav velja pri nekaterih sosedih že to pozdraviti kot pogumen korak iz sedanjega zastrupljenega ozračja. Treba je več: popraviti je treba tudi sebe, opleme-
lastni
ni ponos, sovraštvo ravno kal ga gorja,
icosko-nemške odboru k nju
Po večdnevnih kronanjskih svečanostih v Londonu se je
Poiinina plačana v gotovini	ILUSTROVANI	LIST	ZA	MESTO	IN	DEŽELO	Lena	2	din
DRUŽINSKI TEDNIK
živi v skladu s svojimi sredstvi. Za mladega človeka, ki šele stopa v življenje, je ni zanesljivejše poti v polom, kakor če dela dolgove. t John D. Rockefeller	Leto IX. 1	Ljubi	jjana, 27. maja 1	937 Sfev. 21.	Danes: Princeski se zabavata (Gl. str. S)
	»DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja »sak Četrtek. Uredniitvo In uprava » Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/1II. Tel. št, 33-32. Poštni predal št. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — NAROČNINA: ‘Ji leta 20 din, ‘/z leta 40 din, ‘h leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, » Franciji 50 frankov, v Ameriki 2‘h dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, neftankiranih dopisov na sprejemamo, za odgovore Je priložiti za 3 din znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali n|en prostor (višina 3 milimetre in širina 55 mm) din 7‘—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4'50. Notice: vsaka beseda din 2.—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0.50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.				
0 fiofntadi, a/etju ieljaU
Ko zapihajo preko gora topli vetrovi in se vračajo lastovke, da si na domači zemlji spleto gnezda; ko vzbrsti v vsej naravi nežno pop je in zelenje, tedaj se tudi v nas ljudeh nekaj prečudežnega zgane. Skrivnostni sokovi se nam začno pretakati po žilah, srcu postaja v prsih pretesno, nemirno drhti in bije in nekje v naj-tišjih globinah naše duše vstane silno hrepenenje ko neusahljiv vrelec tisočerih želja.
Tako nam je, da bi zdaj zdaj hoteli objeti ves svet, se strniti v eno z brstečimi silami narave. Duša zahrepeni po visokih ciljih, po brezmejni lepoti, srcu se szahoče tople ljubezni, prijateljstva, dobrote, a hip nato medlima v nemočju obupa, ki nam kakor ogromen, zlovešč oblak zatemni cilje, da smo skoraj pripravljeni vreči življenje od sebe, kakor pretežko breme, ki mu nismo več kos.
Zakaj baš spomladi to čudno stanje?
Zdravniki pravijo '»pomladanska bolezen«, vzrok ji je menda pomanjkanje vitaminov. Morda, v kolikor je to stanje v organski zvezi s pomanjkanjem sveže hrane pozimi, toda če stvari pogledamo prav do dna, vidimo, da to stanje predvsem izpolni tudi še tako skrite kotičke naše duše in da mora imeti še neki drugi, globlji pomen.
Prav spomladi se toliko bolj zavemo skrbi, pomanjkanja, brezupnega beganja za srečo, kolikor bolj nas naravo, opaja z zelenjem, cvetjem in soncem. Zato se pripeti baš na pomlad toliko samomorov, ker marsikdo ne zna spraviti svojega pesimističnega čustva v sklad z lepoto in veselim prevajanjem narave.
In baš narava je, ki nam na gornje vprašanje daje zadovoljiv odgovor!
Iz zimske omrtvelosti poganja pomladno cvetje, iz svoje preobilice sipa narava cvet za cvetom, mnogo, premnogo več, kakor je prav za prav potrebno. To pa zato, ker je v svoji navidezni razsipnosti smotrna, zato', ' ker iz vse te množice cvetov naposled izbere najboljše za svoj namen, za plod iti za seme.
Mi ljudje smo pa bistven del narave, torej tudi tesno zvezani z njo, ter zavestno in podzavestno čutimo in sodoživljamo vse njene spremembe, a gremo največkrat malomarno preko tega, ne da bi pomislili, da je narava v svojih nespremenljivih, neizprosnih zakonih naša najboljša voditeljica pravilnega in smotrnega življenja.
Tisto silo, ki zbudi sveže sokove v rastlini, bi imenovali v človeškem jeziku hrepenenje. Zaradi te tajne, skrivnostne bodriteljice vsega življenja oživi tudi v najmanjši rastlinici skrita kal, požene drevo nešteto cvetov — v človeku je pa to hrepenenje vir novih misli, novih želja, novih spodbud k neprestani tvornosti, k novim, visokim ciljem, samo da ne zastanemo sredi poti!
In kakor je v naravi spomladi mnogo več cvetja kakor jeseni sadov, tako tudi človeka zagrne preobilica želja, ga vznemiri in prestraši, ker
Hvale vreden začetek
Nič več laži v nemških in francoskih zgodovinskih učbenikih. — Premirje na španskem?
V	Ljubljani, 25, maja.
Konec prejšnjega tedna smo brali v časopisih novico, ki bi utegnila biti pomembna: dva posebna profesorska odbora,' francoski in nemški, sta se po dolgem, več let trajajočem posvetovanju sporazumela, da bosta predlagala svojima vladama: vse neresnice naj izginejo iz francoskih in nemških zgodovinskih učnih knjig.
Odbora sta vršila svoje delo s hvale vredno požrtvovalnostjo, nesebičnostjo in nacionalno strpnostjo; drugače se spričo tolikanj kočljive snovi pač nikoli ne bi našla na isti črti. Zgodovinske učne knjige so pri vseh narodih pisane bolj ali manj v poveličevanje lastnih uspehov in lastnega junaštva, če bi bilo samo to, še ne bi bilo tako hudo, čeprav ima zamolčevanje lastnih napak in pretirano hvalisanje lastnih vrlin prej slab kakor dober vpliv na mladega človeka. Smrtni greh in hudodelstvo nad lastnim narodom je pa, če šolske knjige uče, da so drugi narodi manj vredni od lastnega, da so bili vseh vojn in prav vseh narodn nesreč samo drugi krivi, le narod prav nič. Iz takega nja se ne rodi nacionalni temveč napihnjenost in proti drugim — to je pa ravno sleherne vojne, najhujšega ki ga človeštvo pozna.
Zato moremo mu profesorskemu nemu res pomembnemu sklepu čestitati, z željo, da ne bodo lepe besede ostale samo na papirju.
V	prvem stavku gornjega poro-čilca smo z glagolom .utegniti' premišljeno izrazili svoj dvom: ko smo to pisali, smo imeli namreč pred seboj še neko drugo poročilo, le žal mnogo, mnogo manj bodrilno. Poročilo o selitvi 4200 baskovskih malčkov na Angleško.
Znano vam bo, da sta Anglija in Francija sklenili na lastno pest in proti volji generala Franca rešiti iz ogroženega Bilbaa vsaj otroke, če že ne tudi ženske in starce. Tako je ondan pripeljal parnik »Habana« v Southampton 4200 otrok iz Bilbaa. Reševalno odpravo je spremljalo več zdravnikov. Eden izmed njih je povedal posebnemu poročevalcu lista »Paris-Soir« tole:
»Odhod iz Bilbaa je otroke silno pretresel. Kajti v času, ko se je parnik pripravljal, da dvigne sidro, so priletela nad mesto nacio-
nalistična letala in ga jela obsipati z bombami. Ko smo potem malčke izpraševali, kako jim je ime, da jim obesimo okoli vratu številko, ustrezajočo njihovemu imenu in naslovu njihovih staršev, nismo pri mnogih otrokih vedeli, kaj naj storimo: ubožci so bili prišli na ladjo tako prestrašeni in zbegani, tako živčno ubiti, da niso bili zmožni niti besedice, kaj šele da bi odgovorili na .kakšno vprašanje...«
Ti otroci se bodo nekoč učili zgodovine. Njih bo težko nalagati, saj preživljajo grozote vojne v času, ko se človeku sleherni doživljaj posebno globoko zareže v spomin. Kako bodo možje in žene, ki bodo zrasli iz teh otrok, mogli odpustiti Nemcem, da so jim njihovi letalci bombardirali rodno mesto baš takrat, ko so se kot nedolžni otroci poslavljali od svojih dragih, da se vsaj oni rešijo iz vojnega pekla? Kako jim bodo mogli odpustiti takšno brezsrčnost, ko Nemci z njimi niti v vojni niso bili?!
Lepo bo, če bomo kdaj vse zgodovinske učne knjige popravili tako, da bodo Resnici, hčerki božji,
nititi svoj narodni značaj. In tu imajo nekateri narodi posebno hvaležno polje za obdelavo. Med temi narodi Nemci niso poslednji.
Premirje v Španiji?
že nekaj dni se trdovratno širijo glasovi, da se bodo španski nacionalisti in republikanci vendarle odzvali klicu zahodne Evrope in da bodo pristali na premirje.
Koliko je na tem resnice, je zelo težko dognati.
Kajti uradno in
javno nočeta ne	za sklep vršila pred	angleškim	kraljem	mornariška parada
burgoška ne va-	v	Spitheadu.	Na	sliki:	Kraljeva	jahta	»Viktorija	in
lencijska vlada	Albert«	plove mimo	letalske	matične	ladje	»Glorious«.
na i
pre-PO*
to oboji prav
K enodnevnemu uporu v Albaniji: po zavzetju Argirokastra, ognjišča revolucije, pelje albansko vojaštvo ujete upornike' v zapore.
ne ve, da je bolje dobro izbirati iz obilja, kakor slabo iz pomanjkanja.
Ne rodi vsak cvet sadu, ne vodi vsaka želja do cilja. N ara va že poskrbi, da vihar in naliv otreseta in odneseta vse nezdravo, piškavo,
Obisk italijanske*« tinski cesar Viktor
manjvredno, torej vse, kar je brez odpora in ne zna kljubovati neprili-kam. Narava je tista, ki vrši izbero pri rastlini in živali. Človeku sta pa dana razum in prosta volja, da po svojih zmožnostih in okoliščinah izbere iz množice želja le tiste, ki ga bodo najverjetneje pripeljale do cilja.
Na žalost se marsikdo v svoji negotovosti in zaslepljenosti žene_ za neznatnimi, nespametnimi željami in pusti, da utihnejo v njeni vsi višji cilji, vsa plemenita stremljenja. Taki ljudje imajo vedno polno glavo želja in načrtov, toda nikoli ničesar ne dosežejo.
Kdor pa zna izločevati piškavo cvetje, škodljive želje, doseže z majh-nadarjenostjo več kakor drugi z veliko, če se le-ta preveč razcepi in omahuje.
Tako so tudi nezadovoljnost, ljubosumnost in zavist tisti strupeni vetrovi, ki naposled odnesi tudi vse pametne želje in zastro pogled na cilj.
Neki modrijan pravi: »Stvarnikov namen ni bil, da bi bil človek nesrečen — napačne misli (želje) so spravile človeka na napačno pot le.
Napolni torej svoje srce v sončni pomladi s pravo ljubeznijo in razumevanjem do vsega stvarstva in bodi strog stražar ob lastni poti do cilja, da te ne zapeljejo neprave želje na stranska pota m v pogubo. Le potem bo zdrav pomladni cvet, bo tvoja pametna želja rodila tudi pravi sad!
Gorenjka
Uvod v premirje naj bi bil odpoklic prostovoljcev; tako je predlagal londonski odbor za nevmeša-vanje v španske zadeve. Zdi se, da danes to ne bi bilo več tako neizvedljivo, kakor se je še pred nekaj tedni zdelo. Nemci na primer so v načelu že pristali, da odpokličejo svoje prostovoljce s španskega, če to tudi druge države store. Ker so bili ena izmed glavnih ovir za sporazumno »likvidacijo« prostovoljskega vprašanja baš Nemci, se zdi to pot optimizem (vsaj na papirju!) kolikor toliko upravičen.
Drugače se ni na španskih bojiščih pretekli teden nič posebnega zgodilo. Bilbao je še zmerom v baskovskih rokah in kaže, da mesto
še ne bo tako kmalu spremenilo gospodarja. Pred Madridom se ni fronta nikamor premaknila, le na guadalajarskem bojišču so vladni zasedli 7 vasi.
Nacionalistična letala so v soboto za spremembo bombardirala francosko obmejno mestece Cer-bere v Pirenejih, da bi pretrgala železniško zvezo med Katalonijo in Francijo. Kajpada se bodo izgovarjala, da so se zmotila; ker so pa na cerberskih ulicah našli več celih zažigalnih bomb in ker so se letala spustila tako nizko, da so lahko s strojnicami obstreljevala preplašeno ljudstvo, se bo to pot pač težko izgovoriti — tem teže, ker v Cerberu ni španskih »rdeč-karjev« za podtaknitev bomb in torpedov kakor v Guernici...
Italijanski kralj v Budimpešti
Da vrne lanski obisk kraljevske-’ ga namestnika admirala Horthyja, se je te dni pripeljal italijanski! kralj s kraljico in zunanjim ministrom Cianom na štiridneven obiski v Budimpešto. Madžarska prestolnica je zavezniškega vladarja spre-, jela z velikim navdušenjem in si-; jajem.
Kraljevski obisk seveda ni zgolj! vljudnostna gesta, vendar ni pri-' čakovati v zvezi z njim nikakih1 bistvenih sprememb sedanjega po-; litičnega stanja v Podonavju. Raz-! merje med Madžarsko in Italijo jel bilo že vso povojno dobo zelo prijateljsko in je tako tudi ostalo; zato ni videti, da bi v Budimpešta.' kazali kaj prida volje za posnem&-| nje najnovejše dunajske politike. Po drugi strani se pa Madžari tudi ne navdušujejo za preveliko naslonitev na os Rim—Berlin, dobro vedoč, da bi to pomenilo zapraviti! si simpatije na zahodu, posebno na: Francoskem; v Parizu se namreč! zadnje čase mnogo živahneje zanimajo za razvoj dogodkov v Budimpešti.
Toda če že kraljevski obisk in * njim združeni pogovori med držaV'
Nadaljevanje na S. strani
•NEGA ZOB
katerega antiseptično delovanje! akterlološke In klinične preiskave so inansivcuai dognale, da ODOL uničuje bakterije*	'
ye oznaka 5e bolj Izpopolnjenega ODOIA, Je Se v večji meri zvišano. Bi
flCAt
nnitA dni
Za prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Kultura
J V poznih nočnih urah sem se vra-' jžal domov. Pred eno naših najugled-' (nejših kavarn sem srečal več fino' joblečenih »gentlemanov«, ki so bili' travno v najhuj.šem pretepu. Dva med. [njimi sta prav junaško kričala in' jrazglašala strmečemu občinstvu, da' timata akademsko izobrazbo ter da' sploh ne občujeta z barabami. (Namreč s svojimi nasprotniki pri pretepu.) Pozneje ko je prišel stražnik in; hotel posredovati, ga je eden teh »gentlemanov« surovo nahrulil, češ da je končal pravne študije in ga; ne bo ugnal.
To je kultura naše tako imenovane! inteligentne »boljše« družbe!
Očiviiiee v M.
Na izlet
/Vroče majsko solnce izvablja zdaj! »pet mnoge Mariborčane — posebno »b nedeljah — ven v prost« naravo.' |Pa se velikokrat zgodi, da postane; [kakšna kamniška gostilna njihova; (prva in zadnja postaja. Sicer ni pre-; jpovedano, da si človek ne bi smel;
Erivoščiti kakšen kozarec, toda cesto • s zgodi, da človek pozabi, koliko drži; njegov želodec, to ima pa seveda sla-; Ibe posledice.	•
| Ko sem šel zadnjič proti Kamnici,: fit-m srečal gručo ljudi, ki se je pre-! rivala okrog pijanega izletnika, leže-; žega ob cesti. Ko so ga nekateri ho-: teli odnesti v bližnjo gostilno, je za-: čel divje klestiti okrog sebe. Seveda: »o ga morali pustiti, kjer so ga našli.: I To je samo ena slika; takšnih je; j>a še prav veliko.
I Sicer se je že veliko pisalo o škodi,: ki jo je napravil alkohol, a vendar: se mi zdi potrebno opozoriti cenjene: bralce tega lista, ki lahko veliko sto-: »ijo v tem oziru, bodisi z zgledom! ali pa z besedo.	K.	F.,	M.
Chianti
O binkoštnih praznikih je na tiso-: Sfe Slovencev obiskalo znano Postojnsko jamo. Ob vrnitvi pa si opazil, Ida je bila večina izletnikov oborožena s pletenkami »kiantija« in se je njih pogovor največ sukal okoli tega •vina.
j Naši sosedje so morali dobiti vtis, da je pri nas na lepem prišla prohibicija v veljavo.
Če nam je alkohol res neobhodno potreben, pa "že rajši podpirajmo naše vinogradnike!	Čedo.
Lep klobuk in rešilni avto
Na ljubljansko postajo so pripeljali z mariborskim vlakom starejšo, zelo slabo ženico; v njenem spremstvu sta bili njena hčerka in neka »prijateljica«. Na peronu jih je čakala še neka mlajša sorodnica, pred postajo pa rešilni avto, da prepelje nevarno bolno gospo v bolnišnico.
Pri izstopanju iz vagona se je pokazala dokaj nenavadna slika. Medtem ko sta mlajši dami pomagali ■bolnici pri izstopanju in sta z gotovostjo pričakovali, da bo »prijateljica« vzela prtljago vseh treh, je ta samo obstala in se čudila. Šele čez nekaj časa je iztisnila:
»Gospodična, kako lep klobuk ima-tte!«...
■	Tako malo srca in toliko nečimrnosti človek pač ne bi prisodil zreli ■ženski...	S.	T.
Italilanski krati v BudimoeSti
Nadaljevanje s 1. strani
niki in diplomati niso imeli namena vidno pritegniti Madžarsko k osi Rim—Berlin, se bržčas ne bomo dosti zmotili, če bomo rekli, da so (vsaj mimogrede) hoteli odvrniti Pešto od pretesnega zbližanja « Češkoslovaško. Znano je namreč, Ida se v Pragi, na Dunaju in v Bu-jtlimpcšti že nekaj tednov precej resno menijo o združitvi sil in skupni obrambi pred prodirajočim termanskim valom. Med Prago in Dunajem so se bili že skoraj do dobrega sporazumeli, mnogo kočljivejši so bili pa kajpada razgovori med Prago in Budimpešto; |vzlic temu je kazalo, da se utegne
iv	doglednem času ustvariti nova iBkupina sil v Podonavju, j Ali je kraljevski obisk v Pesti inapravil križ čez tak razvoj dogodkov, bomo najbrže že prav kmalu i:videli.	Obse« ver
Z britvijo si je prerezala trebuh
in operirala maternico, ker se je hotela iznebiti otroka
Najbrže ne bo ostala pri življenju
Zagreb, maja 1937.
Pred kratkim se je neki kmet na Hrvatskem sam operiral. Zaradi napornega dela se mu je bila pobesila kila in mož je imel hude bolečine. Ker si pa ni vedel drugače pomagati, si je kar na njivi z nožem prerezal trebuh, da bi si tako olajšal bolečine. Ni nam znano, ali je mogoče medtem že umrl, vemo le, da so v bolnišnici, kamor so ga pozneje prepeljali, izrekli dvom, da bi mogel ostati pri življenju.
Zd&j je pa prišla iz Karlovca še ne-navadnejša vest. V mali vasici Tup-čini blizu Karlovca je živela Marica Horvatinova. Njen mož je pred dvema letoma odšel v Ameriko. V začetku ji je pridno pisal, pozneje bolj poredko, v zadnjem času pa ni od njega dobila nobenega glasu. Zena je bila še mlada in lepa, zato je imela tudi mnogo oboževalcev. Kmalu so si vaščani to in ono pripovedovali o njej. O nekem fantu so celo rekli, da ga ima lepa Marica prav tako rada kakor svojega lastnega moža...
Marici pa to ni bilo všeč. Trdila je, da je svojemu možu zvesta in da
sploh ne pusti, da bi se ji kateri fant približal. Toda ljudje, posebno ženske, so si šepetali, da je Marica v blagoslovljenem stanju. Celo to so vedeli, da je že	sedmi	mesec	v tem	stanju
in da bo	kmalu	dobila	otroka.
Ko je mlada žena videla, da postaja stvar resna, se je hotela pred vaščani oprati in	se je	domislila, da	se bo
operirala.	Odšla	je v	gozdiček blizu
vasi in si je tam z ostrim nožem prerezala trebuh in maternico; ko je izrezala sedem mesecev starega otroka, si je s šivanko zašila maternico in trebuh. Nato se je v strašnih mukah napotila domov, kjer je padla nezavestna na posteljo.
Poklicani zdravnik je ugotovil, da je Marica res odpravila otroka; ker je pri tem izgubila veliko krvi, ni upanja, da bi ostala pri življenju.
Oba dogodka, ki smo ju tu popisali, sta zelo nevsakdanja. Preprosta človeka, ki sta se sama »operirala«, gotovo nista vedela, da sama tega ne moreta izvršiti in da se takšne operacije še zdravnikom, ki imajo vendar prakso in potrebno znanje, vedno ne posrečijo.
■ Dr. Ivan Prijatelj je umrl. V nedeljo 23. milja t. 1. je umrl v Ljubljani dr. Ivan Prijatelj, redni profesor ljubljanske univerze, član Znanstvenega društva za humanistične vede in član Slovanskega instituta v Pragi, utemeljitelj slovenskega eseja in literarni zgodovinar velikega formata, preporoditelj slovenske književne kritike in zgodovine. Profesor Prijatelj je bil ie kot dijak knjižničar slavnega slavista Jagiča. Na Dunaju je leta 1902 doktoriral iz filozofije in slavistike. Potoval je po Finskem, Francoskem, Ruskem, Poljskem in Nemškem in sti je na teh potovanjih izpopolnjeval svoje znanje. Do prevrata je bil za knjižničarja v dunajski dvorni knjižnici, po osvobojen ju je pa prišel v Ljubljano kot redni vseuči-liški profesor na naši univerzi. — S smrtjo dr. Ivana Prijatelja je slovensko vseučilišče izgubil« enega od svojih največjih mož in zato žaluje za njim ves slovenski narod. Večna mu slava!
■ Velik« mednarodno razstavo v Parizu so te divi slovesno odprli. Sve-čanosti je prisostvovalo okrog 5000 povabljenih gostov. Razstavo je otvoril predsednik francoske republike gospod Lebrun. Ker pa dela na razstavnih prostorih Se niso popolnoma končana, bo dovoljen ogled razstave do konca tega meseca le od 10. do 18. ure. Na razstavnih prostorih bodo ta mesec delali noč in dan in upajo, da bo že v začetku junija omogočen reden ogled razstave.
■ Zaradi konkurence kaznihiiskih delavnic so se te dni v imenu slovenskega obrtništva pritožili odposlanci pri pravosodnem ministru doktorju Subotiču. Minister jim je obljubil, da si bo v kratkem sam ogle-dsl kaznilniške delavnice in da bo pri tej priliki skušal ustreči željam slovenskega obrtništva.
■ Na dosmrtno ječo je te dni obsodilo sodišče v Novem mestu Stanka Brodariča, 25letnega posestnikovega sina iz Rosalnie iz metliške okolice. Obsodili so ga, ker je 18. februarja t. 1. v Čurilih po zrelem preudarku in iz golega koristoljubja s sekiro ubil Baro Kočevarjevo, staro 83 let, in njeno 581etno hčer Marijo Vraničar-jevo. Brodarič ju je zato ubil, ker je upal, da bo v njunem stanovanju našel veliko denarja. Vraničarjeva je bila namreč pred več leti v Ameriki, od koder je prinesla nekaj prihrankov, s katerimi je preživljala sebe in svojo mater. Po umoru so našli razbit Lil prebrskan ameriški kovčeg. Koliko denarja je bilo v njem, ni znano, ker sta ženi živeli saini zase in nista svojih skrivnosti nikomur zaupali. Obsojeni Brodarič je svoje grozodejstvo tajil in ga niti na razpravi ni priznal. Toda vse okoliščine 60 pričale proti njemu in tudi sekira, ki so jo po umoru našli pri starkah, je /ila njegova.
■ Plin je te dni eksplodiral v Igriški ulici, v banovinski palači, v Ljubljani v stanovanju učiteljice Albine Travnove. Učiteljica je imela v kopalnici plinski štedilnik in je najbrže hotela na njem kaj segreti. Ker pa ni plina takoj prižgala, je uhajal in se nabiral v kopalnici. Ko ga je prižgala, se je ves vnel in povzrooil eksplozijo, ki je Travnov« razen hudih opeklin na rokah, nogah in glavi napravila tudi precejšnjo gmotno škodo. Prepeljali so jo v bolnišnico in upajo, da bo ostala pri življenju.
H Že davno je znano, da so usta in žrelo najbolj izpostavljena okužbam in da so tako rekoč vrata za vse mogoči- bolezni. Zato je važno, da se uslu in žrelo pravilno negujeta.
Izplahnite usta in žrelo redno zjutraj in zvečer, po možnosti tudi po jedi, z Odoioui L žft. Vzemite na pič-
lega pol kozarca vode 3—5 kapljic Odola L 83. Pri nevarnosti hripe z začenjajočo infekcijo žrela lahko to dozo primerno povečate.
■ Ali gospodinja lahko zbira bogastvo? To se lahko z mirno vestjo potrdi, ako se pomisli na vsoto, ki liči v dobro ohranjenem zakladu perila. Ako bi se moralo gospodinjstvo vedno znova oskrbovati z novim perilom, bi bila domača blagajna kaj hitro izčrpana. Gospodinja stori radi tega vse kar je mogoče, da ohrani svoje perilo čim dalj časa snežnobelo in lepo. Ona dela tako, kakor se je naučila od svoje matere in stare matere, za pranje in nego svojega perila uporablja samo dobro Schichtovo milo znamke »Jelen«.
■ S šivanko v zobeh odpre še tako trdno ključavnico vlomilec, ki so ga te dni ujeli v Derventi v Bosni. Ta svoj trik je pokazal tudi pred policijskimi organi. Tako je izvršil več vlomov v Derventi in Doboju in odnesel iz raznih trgovin in pisarn precej lepe zneske denarja. Toda vzlic njegovi spretnosti in iznajdljivosti ga je policija vendar izsledila in ga za nekaj časa spravila pod tak ključ, da mu z zobmi ne bo kos. *
■ Vlak je trčil v avtobus, poln dijakov. Dijaki in profesorji koprivni-ške gimnazije so bil te dni na izletu v okolici Varaždina. Ko so se okrog osmih zvečer vračali z avtobusom v Koprivnico, niti slutili niso, da nanje preži smrt. V bližini Trakoščana, na mestu, kjer pelje cesta čez železniško progo, je prišlo do strašnega kara rabola. Šofer, ki je zaradi slabe poti pazil le na cesto, je šele v zadnjem trenutku opazil, da prihaja vlak. Pognal je avtobus kolikor je mogel, toda bilo je prepozno. Vlak je zavozil v zadnji del avtobusa in ga 30 metrov vlekel za seboj. Zaradi strašnega udarca je avtobus čisto zmečkalo. Dva učenca sta bila na mestu mrtva, osem jih je hudo ranjenih, 22 pa manj nevarno. Od v6eh je ostal nedotaknjen samo šofer. Ponesrečence so odpeljali v bolnišnico v Varaždin, kjer so jim izkazali prvo pomoč. Šoferja so takoj aretirali. Železniška in sodna komisija sta takoj uvedli preiskavo, da dožene-ta pravega krivca nesreče.
■ Dr. Eckenerjn »o t« dni zaslišali pred preiskovalno komisijo, ki ima dognati, kako je prišlo do katastrofe Zeppelina »Hindenburga«. Doktor Eckener je izrekel prepričanje, da je katastrofo povzročila strela. Na vprašanje, ali je po njegovem prepričanju kaj možnosti sabotaže, t. j. da bi bil kdo storil zločin, je dr. Eckener izjavil, da se mu to ne zdi verjetno.
■ Drzen vlom v frančiškanski cerkvi v Ljubljani sta te dni izvršili dv? natakarici, ki sta sicer še mladoletni, a vzlic temu Se »dobri« znank! ljubljanske policije. Najprej sta si ogledali vse dragocenosti, ki sr, jih hva-
ležni verniki nanosili pod sl;ko Marije Pon’agaj, nato sta pa izdelali natančen načrt. Ker sta dobro vedeli, da cerkovnik vsak dan pregleda cerkev, sta se mu skrili. Medtem ko je cerkovnik Julko kmalu našel, se mu je Slavka skrila na streho spovednice.
V	zgodnjih jutranjih urah je Slavka prižgala v cerkvi luč in pobrala vse dragocenosti. Ko je cerkovnik zjutraj odprl cerkvena vrata se je Slavka neopaženo pomešala med prve vernike in odšla e svojo prijateljico proti Ljubljanica, kjer sta si zlati plen bratsko razdelili. — Vlomilkama pa niso prišli na sled. Medtem je Slavka dobila službo zunaj Ljubljane in zato je Julka sklenila, da bo sama poskušala izvršiti enak vlom. Tudi njej se je to posrečilo. Dragocenost^ je prodala nekemu moškemu, ki jih je prodal dalje. Ko je pa hotel le-ta dragocenosti spet dalje prodati, je pristopil policijska organ in ga razkrinkal. Julko in Slavko so zaprli in prideta v kratkem pred sodišče.
H V valovih Drave je utonil splavar Lojze Badlnov iz Selnice pri Mariboru. V soboto zjutraj se je s štirimi Markovčani odpeljal iz Maribora. Pri skakanju na splav ni bil dovolj uren, in je zagazil v plitvino, toda se preden je dosegel latev, ki 60 mu jo s splava ponudili, je bil že v globoki vodi in v istem hipu izginil v deroči Dravi. Kljub vztrajnemu iskanju ga še do danes niso našli.
■ Za dokte- ‘rava sta promovirala v sredo 26	ria ljubljanski univerzi g. Sti	.Jeieb iz Ljubljane
in g. Rudon .sdevšek iz Krčevine pri Mariboru. Iskreno čestitamo!
■ Motorni vlaki bodo spet v prometu na progi Beograd—Pančevo. V 24 urah bodo vozili po devetkrat iz Beograda v Pančevo in nazaj. — Želeti bi bilo, da bi 6e takšni motorni vlaki vpeljali tudi v Sloveniji na progi Ljubljana—Vrhnika in Ljubljana—Kamnik.
Hranilne
knjižice
nakup in prodaja — naj-solidneje potom pisarne
Alojzij Planinšek
Ljubljana
Beethovnova ulica
Telefon 35-10
4/1.
Bojevnikom
svetovne vojne in njth svojcem!
Za jubilejno razstavo slovenskega časnikarstva na ljubljanskem jesenskem velesejmu potrebuje pripravljalni odbor poleg vseh drugih slovenskih časnikov tudi vse slovenske časnike in časopise, brošure in letake, ki so jih pisali in razširjali slovenski bojevniki na frontah ali v ujetništvu in na pohodih skoraj po vseh delih sveta. Predvsem je važen prostovoljski tisk, enako pomembna so pa tudi vsa glasila beguncev in internirancev in političnih ali vojaških kaznjencev. Poiskati, zbrati in ohraniti moramo prav vse, od pravega tiskanega in morda tudi ilustriranega časnika, pa do lito-grafiranih ali kakor koli razmnoženih, torej tudi pisanih ali z okorno roko risanih lističev, ki so samo po enkrat izšli. Tudi pisma z novicami, ki ste jih pošiljali tovarišem ali domov, spet poiščite, saj so taka pisma večkrat nadomeščala časnike, ki jih sploh ni bilo ali pa niso smeli objavljati takih vesti. Ne pozabite tudi letakov, ki so prihajali z one strani fronte z letali ali kakor koli, zlasti pa poiščite vse prostovoljske in revolucionarne liste in letake. Prav vse zberite, naj bo še tako važen oklic, poročilo o zmagi ali porazu, še tako prešerno šaljiva in posmehljiva slika ali tudi osmrtnica.
Zberite vse, kar so drugi v našem jeziku pisali za nas, in tudi vse, kar smo mi v drugih jezikih pisali in razširjali med bratskimi in tujimi narodi. Poiskati in najti pa moramo tudi najvažnejše, kar so tujci pisali o slovenskem gibanju, o prostovoljcih in o slovenskih vprašanjih sploh. Cim več bomo našli in zbrali, tem jasnejša in popolnejša bo slika, koliko smo Slovenci pretrpeli in koliko je naš narod žrtvoval za svojo svobodo in za mir človeštva!
Vse, kar imate ali najdete, pošljite takoj pripravljalnemu odboru za razstavo slovenskega časnikarstva v Ljubljani, ali mu pa vsaj pismeno sporočite naslov in vsebino časnika, letaka, pisma ali slike. Za vse posojene predmete prevzame razstavni odbor popolno poroštvo, da jih dobi lastnik po razstavi spet nepoškodovane in brez stroškov.
Sklicujoč se na prvomajski oklic naših častnih predsednikov gg. ministrov dr. Antona Korošca, dr. Alberta Kramerja in dr. Frana Kulovca, prosimo vse, zlasti pa našo duhovščino in učiteljstvo, naj nam pri tem delu pomaga s svojo vplivno besedo, a tudi z zbiranjem in organiziranjem zbiralne akcije. Trdno smo prepričani, da bomo vsi Slovenci tako zbrali še mnogo prevažnega gradiva za zgodovino našega naroda.
Pripravljalni odbor za razstavo slovenskega časnikarstva Ljubljana, Velesejem.
Preizkušnja ljubezni
(*i) Dunaj, maja. Suzika je hotela preskusiti zvestobo svojega prijatelja Erika. Ni storila Bog ve kaj... samo svojo prijateljico Olgo je povabila k sebi in se z njo menila takole:
»Moški so vsi slabi — zato človek nikoli ne ve, pri čem je!«
Obe deklici sta potlej skuhali zvit načrt. Na prihodnji sestanek naj bi namesto Suzike prišla Olga, Suzika sama bi pa medtem nekje skrita opazovala, kako se bo Erik vedel — in bi o pravem trenutku posegla vmes.
Smola je pa hotela drugače. Ob dogovorjeni uri je šla Olga »slučajno« mimo ure, kjer sta imela Erik in Suzika sestanek. Erik je Suzikino prijateljico vljudno pozdravil in kaj kmalu sta bila v živahnem pomenku. Domenjena »čakalna doba« je že minila — in Suzike še zmerom ni bilo na spregled. Čebljanje med Erikom in Oigo je postajalo čedalje prisrčnejše — in Olga je spričo prijetne zabave kar lepo pozabila na dogovor s prijateljico.
Medtem je pa morala uboga Suzika prav nepričakovano delati v pisarni čez uro, in ni mogla o pravem času zalotiti nezvestega fanta z nezvesto prijateljico. Zakaj ko je prišla na kraj sestanka, ni bilo o Eriku in o Olgi ne duha ne sluha. Drugi dan je zvedela, da sta se njen prijatelj in njena prijateljica ves večer imenitno zabavala.
»Ves čas sva se pogovarjala samo o tebi,« je zatrjevala Olga.
Toda Suzika ji ni verjela niti besede. Nahrulila je nezvesto prijateljico z vsemi mogočimi neprijaznimi vzdevki, kakor: »kača«, »prekanjena koketa« in »zvodnica«. Uspeh njunega razgovora je bila tožba zaradi razžaljenja časti.
Med tem ko je klical sodnik obe vročekrvni zaljubljenki na pogajanja, se je pa zgodilo nekaj strašnega: Vihravi Erik je obrnil hrbet i Olgi i Suziki in obvisel v naročju prikupne in vabljive Hanzike, ki je pa ne Olga ne Suzika nista mogli trpeti. V skupni boli sta si nekdanji prijateljici ponudili roki v spravo — in Olga je pohitela k sodniku, da tožbo umakne.
Cene naših malih oglasov so zmerne in času primerne!
Ameriške posebnosti
(*Q-i) Newyork, maja.
Na ameriških železnicah imajo spet novotarijo: v jedilnih vozovih so si izmisliji med kuhinjo in med jedilnico »zračna vrata«. 2e dolga leta so potniki tožili, da prihaja iz kuhinje vročina, včasih tudi preveč zaudarja po jedeh.
Da bi se ognili tem nevšečnostim, so zdaj montirali tam, kjer so bila prej vrata med kuhinjo in jedilnico, posebne zračne cevi, ki veje iz njih močan tok zraka od spodaj navzgor in tako prepreči, da bi prihajali kuhinjski duhovi do preobčutljivih nosov razvajenih ameriških potnikov.
Stvar ima tudi nekaj dobrega na sebi, saj lahko zdaj natakarji že iz kuhinje opazijo, ali kakšen gost česa želi. Bazen tega jim ni treba med nošenjem jedil odpirati vrata, ko pa lahko kratko in malo stopijo skozi nevidna »zračna vrata«.
OTROŠKE RESTAVRACIJE
Za otroke, ki iz kakršnih koli vzrokov ne morejo obedovati s svojimi starši, so odprli v Newyorku posebno restavracijo. Veliki avtobusi pobirajo otroke po domovih in jih pod nadzorstvom pripeljejo v restavracijo, kjer jim mlade natakarice postrežejo s slastnimi jedili. Vse natakarice so strokovno izobražene za nego otrok, kuhinja je pa pod stalnim nadzorstvom zdravnika.
Starši, ki plačajo razen kosila še posebno pristojbino, lahko pustijo svoje malčke tudi po obedu v restavraciji, kjer se otroci pri igri razvedrijo ali pa celo zaspijo v mehkih posteljicah.
MESTO SAMOMORILCEV
Malo mestece Brainsville v ameriški zvezni državi Missouri se ponaša z žalostnim rekordom: izmed treh tisoč prebivalcev si jih je lani 298 vzelo življenje. To se pravi, da je bilo skoraj 10“/« prebivalstva samomorilcev; Večidel so šli ljudje v smrt zaradi bede in pomanjkanja. Slab zgled je pa dajal brainsvillskim prebivalcem tudi »klub samomorilcev«, ki so ga lani ustanovili nesrečni zaljubljenci.
Ako bo mestece izgubilo vsako leto toliko prebivalcev kakor lani, bo tet dobrih deset let brez odraslih ljudi-’
Koliko je lokomotiv?
(n) Prav gotovo manj, kakor mislite, saj premore ves svet po zadnjem štetju le 200.000 lokomotiv. Četrtino, torej 50.000, jih imajo Združene države, v Evropi jih je pa v Nemčiji> Franciji in Angliji po 20.000. Daleč za temi številkami zaostajajo druge države; tako ima Italija le 6000 hl»" ponov. Poljska 5400, Češkoslovaška 4200 in Belgija 4000.
Zunaj Evrope je največ lokomotiv v Angleški Indiji, in sicer 9300, Japonska in Kanada jih imata po 5000, Avstralija 3900, za Rusijo pa nam številke še niso znane. (»Pr. Tagbl.«)
Kraljevska rodbina gleda svoje kronanje
(nš-di London, maja. Po utrudljivih kronanjsklh svečanostih se je angleška kraljevska rodbina najprej dobro odpočila, potem se je pa peljala iz gradiča Royal-Lodge v Windsorski grad. Sprejele so jo navdušene množice; posebno so vzklikale obema ljubkima princeskama Elizabeti in Mariji Roži, ki sta se koj po prihodu sprehajali na svojih konjičkih po kraljevskem parku.
Toda mali gospodični nista z jahanjem samo preganjali dolgega časa; obljubili so jima bili, da bosta lahko gledali ves film, ki so ga posneli pri kronanju v Londonu.
čakanje ni bilo predolgo. Kmalu so poklicali obe dekletci v prestolno dvorano, kjer je bilo že vse pripravljeno za predstavo.
Kralj Jurij VI. ni dovolil, da bi film strigli; hotel je videti vse posnetke, in tako je film tekel dobri dve uri.
Ves ta čas pa ni bilo opaziti niti senčice utrujenosti ali dolgočasja pri visokih gledalcih. Kraljica-mati, kralj in kraljica in vsi dostojanstveniki so napeto sledili nenavadni igri, v kateri so sami igrali glavne vloge. Sem in tja je prekinil molk vzklik začudenja in gMijenja pa tudi smeha.
PRINCESKI SE ZABAVATA
Pri ,malih osebicah1, posebno pa pri ljubki in navihani Elizabeti ni bilo začudenim »Ohom« in »Ahom« ne konca ne kraja. Ob pogledu na kraljevsko vprego in na nališpanega dvornega upravitelja sta mali visokosti razigrano vzklikali od občudovanja in začudenja.
Zdaj je film pokazal bajno okrašeno buckinghamsko palačo prav v trenutku, ko sta se na balkonu pojavila kronana kralj in kraljica v krogu kraljevske družine. Mala Elizabeta je prisrčno pozdravljala ljudstvo z isto kretnjo desne roke kakor njena babica kraljica Mary...
Ob tem prizoru je princeska Marija Roža vsa vesela pokazala s prstkom na platno in zavpila:
»Glejte Lilybeth!...«
Elizabeta se je pa kar zvijala od smeha in vsa srečna vzklikala:
»Joj, poglej se, Marija Roža!«
Deklici sta se menda prav dobro zabavali. Pravijo, da je princeski Elizabeti večkrat ušla kakšna originalna in ljubka pripomba, ki je spravila v smeh vso kraljevsko družbo v windsor-skem dvorcu.	(»Pariš Soir«)
Happi/ end angleškega ljubezenskega romana
(*R-i) Pariz, maja. Pred nekaj tedni je vso angleško višjo družbo razburila novica, da je odšel nečak prejšnjega ministra Winstona Churchilla kot prostovoljec na špansko. Senzacija je pa dosegla šele vrhunec, ko se je razvedelo, da namerava oditi za bolničarko v Španijo tudi mladoletna Jessica Re-desdale, hči lorda Redesdala. Okoli teh dveh mladih ljudi se je spletla čudna povestica; nekateri so celo pravili, da se nameravata na skrivaj poročiti.
Fantovi in dekletovi starši so skušali na vse načine preprečiti ta mladi zakon in so naprosili oblastva, naj mlada človeka izženejo in napotijo domov. Zato so se začela na Francoskem dolgotrajna pogajanja med starši in otrokoma. Zmagala sta kajpak mlada zaljubljenca. Starši so morali nazadnje privoliti v zakon in tako sta se PCejšnji teden na angleškem konzulatu v Bayonnu poročila Edmund Romily in Jessica Redesdale. Za priči sta jima bili lady Romily in lady Redes-dale.
SreČonosni dobitek
(zJ-d) Pariz, sredi maja.
Te dni je bila vsa Francija v vročičnem pričakovanju, kdo bo tako srečen, da bo zadel 3 milijonski glavni dobitek državne loterije. Vendar tokrat sreča Francozom samim ni bila kaj prida naklonjena. Nasmejala se je pa desetim revežem v Alžiru, ki so vsak na svojo desetinko zadeli ogromno vsoto 300.000 frankov.
Srečno številko 942.569 so zadeli neki delavec, dva gasilca, neki krojač, neki nezaposleni delavec, neki pristaniški delavec, neki konjeniški stražmojster in neki branjevec, ki se piše za Hocina.
Kakor vsi ostali je bil pred veliko srečo, ki ga je dohitela, tudi on reven ko cerkvena miš; srečo pa občuti dvojno, saj se je lahko takoj ko je dobil denar, oženil z Miriamo, hčerko Mohamedovo. Tako je namreč ime njegovi izvoljenki.
S poroko je že dalje časa odlašal, saj ni imel nikoli toliko denarja, da bi svoji dragi kupil majhno darilce. Te dni je pa pri priči ko je izvedel, koliko denarja bo dobil, na vrat na nos pobegnil iz branjarije, pustil celo kopo kupcev, da so si lahko kar sami Postregli, in se je zaletel naravnost h kadiju, da se mu predstavi kot ugleden in bogat mož. Potem je šel in kupil dragocena poročna darila za svojo Miriamo, naročil plesalke in godljo in vse. kar je potrebno z« blestečo orientalsko poroko.
Poljubi filmtkih igralk
(nš-d) HolIywood, maja. Prijatelji kina in filmskih zvezd najbrže že vedo, da je v filmskem mestu Hollywoodu izbruhnila stavka. To pot ne stavkajo igralci in igralke, temveč tehnično osebje. »No,« boste menili nebrižno, »to ni taka nesreča, v Ameriki je tako dovolj brezposelnih tehnikov, bodo že našli nadomestilo.« Motite se.
Za obračanje obločnic z jarko lučjo, za naporno delo pri kamerah in celo za — lepotičenje morajo biti strokovnjaki, če naj bo film dober in dobiček masten.
Eden največjih in najbolj znanih filmskih lepotilcev, »lasu-Ijar«, bi mu rekli po naše, je prav gotovo Wally VVestmoore. Med filmskimi igralkami uživa velik sloves, saj nekaj potez njegovega čopiča na mah polepša sleherni obraz — in katera ženska ne bi bila rada najlepša!... VVestmoore šminka in pudra filmske igralke in igralce že dolgo vrsto let, zato ima dovolj bridkih in veselih izkušenj.
SOVRAŽNIK ŠMINKANJA JE POLJUB
ELIDA BELI /c ŠPANSKI BEZEG
omamljivega vonja — W snežnobele barve
T*
V pogovoru s francoskim časnikarjem Larochem je Westmoore povedal svoje mnenje o filmskem šminkanju in poljubovanju.
»Največji sovražnik dobrega šmin-
maga; ako se prizor ni posrečil, moram delo ponoviti in tako gre vse dotlej, dokler ni režiser s prizorom docela zadovoljen.«
»Vse je odvisno od igralcev. Neka-
kanja je poljub. Pred ljubezenskimi, teri igrajo in objemajo samo navi-prizori nalepotičim igralko še skrbneje J dežno, kar je zame dobro, za gledalce
kakor navadno, toda komaj zavit« prizor, je moje umetnosti konec. Kolikokrat se jezim nad zmazanimi ustnicami in nad lisastimi lici! Nič ne po-
pa slabo. Drugi se pa svojemu delu predajo z vsem ognjem. Najslabše je pa tedaj, kadar igra ljubimski vlogi pravi zakonski par...«
Z MARLENO DIETRICHOVO JE KRIŽ
Najbolj nezadovoljen je lepotilni mojster z Marleno Dietrichovo in Garryjem Cooprom. Saj se jima tudi še nikoli ni posrečil ljubezenski prizor s poljubom brez popravljanja ustnic in obraza. Preveč živo ga doživljata. VVestmoore je lahko upravičeno obupan...
Tudi z drugimi igralkami in igralci ni dosti bolje; nežen, naraven poljub pozna samo Mae W e s t o v a , polna lepotica, o kateri pravi Westmoore, da je v poljubovanju pravi angel.
Tolikanj oboževana Joan C r a w -fordova ima tudi svoje napake; poljublja se dobro, na koncu pa navadno obrne glavo na desno ali levo in pomaže svojemu soigralcu ves obraz.
George Raft je prav tako neznosen kakor Garry Cooper; pravijo, da je že od rojstva sovražnik šminkanja, poljublja se pa tako ognjevito, da hoče svojo soigralko kar zadušiti...
Jack C a k i,e , o katerem pravijo njegovi tovariši, da je plah, poljublja samo navidezno. Njegove ustnice ni
treba nikoli popravljati, niti po najbolj zaljubljenih prizorih ne. West-moore meni, da bi moral dobiti plahi Jack prvo nagrado za nežno poljubo-vanje.
Na moč koketna je očarljiva Clau-dette C o 1 b e r t o v a , to nam dokazujejo njeni poljubi. Vendar včasih tako spretno poljublja, da ni treba ne njej, ne njenemu soigralcu popravljati ustnice. To je pa odvisno od simpatije do soigralca...
Gladys S w a r t h o u t o v a je pa še zelo mlada in neizkušena. Njeni poljubi so rahli in nežni; najbrž se bo pa »pokvarila«, je vzdihnil Westmoore, posebno če bo prišla v roke oblastnemu režiserju.
Take in enake skrivnosti je zaupal prvi hollywoodski lepotilec francoskemu časnikarju. Mislim, da bodo zanimale vse ljubitelje filma. Le škoda, da nismo mogli ničesar zvedeti o obeh zvezdah vseh zvezd, o Clarku Gablu in Greti Garbo. Morda nam bo drugič sreča bolj mila!
Skopuški soprog
in podjetna soproga
(*i) Dunaj, maja. Človek bi mislil, da ni več reči, ki bi je sodniki ne bili premlevali pri razporokah. In vendar se je nedavno zgodilo nekaj, česar kronika doslej še ni zapisala.
PEKEL V ZAKONU
Spočetka, ko sta bila Johan M. in Pavlina še na moč zaljubljena, sta živela v najlepšem miru in soglasju. Z leti se je pa Johan prelevil v pravega hišnega tirana. V vsak pisker je pogledal, sleherni računček je obračal na vse plati — samo da je našel vzrok za očitke. Ker je naposled »ugotovil«, da porabi žena preveč denarja za gospodinjstvo, ga ji je dajal čedalje manj. To je bilo kakor nalašč za skopuškega moža. Uboga ženica pa kajpak ni mogla s pičlimi denarci kriti vse izdatke, zato je včasih odnesla kakšno reč v zastavljalnico. Ko je mož to opazil, je rohnel kakor razjarjen lev.
ženica je čedalje manj cenila svojega moža, zlasti od tistih dob, ko ji je zabičil, da mu mora poiskati ljudi, ki bi jim posojal denar. Tedaj šele je Pavlina izprevidela, da ni krivo moževega stiskaštva pomanjkanje denarja temveč zgolj skopuštvo. Gospa Pavlina je bila sprva sicer besna, ko ji je mož naložil tolikanj neprijetno iskanje ljudi, ki potrebujejo denarja, naposled je pa vendar s hudomušnim nasmeškom privolila.
SVOJEVRSTEN IZHOD
Kmalu je Pavlina povedala možu, da je našla nekaj ljudi, ki potrebujejo denarja. Res niso imeli ti ljudje porokov in tudi drugih jamstev ne, pač so mu pa obetali velike odstotke. Johan je bil Iz pohlepa po denarju presrečen, da bo lahko zaslužil mastne denarce. Vse dolžnike je pred svojim možem zastopala gospa Pavlina sama; nikoli se ni prikazal nihče Johanu pred oči. To ga pa ni prav nič motilo, in tudi suma ni zbujalo v njem, zakaj obresti je dobival iz ženinih rok zmerom točno ob določenih rokih. Kljub tem mastnim zaslužkom pa ni Johan dajal svoji ženi niti beliča več za gospodinjstvo.
Ko je pa zapadel dolg prvega dolžnika v plačilo in je mož naročil svoji ženi, naj ga od dolžnika izterja, je prišlo na dan: vsa imena dolžnikov si je gospa Pavlina sama izmislila, denar je pa jemala od svojega moža zase... na posodo. S tem denarjem je odkupila v zastavljalnici zastavljene reči — in še obresti je plačevala svojemu lastnemu možu.
Johan M. je tako pobesnel, ko je izvedel o premetenem početju svoje žene, da je še tisti dan stopil Je sod-
niku in zahteval ločitev zakona, češ da bi mu bilo življenje s sleparsko ženo pravi pekel. Zena se je zatekla k odvetniku in mu potožila svoje gorje. Dejala je, da ni zakrivila prav nobene sleparije, saj je možu v redu plačevala domenjene obresti In tudi sicer ni moževega denarja porabila v svojo osebno korist. Zdaj bo civilno sodišče moralo zagrizti v trd oreh, saj ne bo lahko priti ne temu ne onemu zakonskemu drugu do živega.
Sicet na sadnem tc$u
V soboto opoldne na ljubljanskem sadnem trgu za stotnico... Pozne gospodinje kupujejo poceni ostanke, ljudje hite iz služb, otroci ponujajo cvetje in solato, v vročem zraku se spreletavajo golobje. Iz misli me zbudi, ne, vrže rezek, hud pok. Pogledam v tisto smer; drobcen pobič z velikansko kaj/o drži v eni roki velik šop kresnic, v drugi pa otroško pištolico, iz katere se še rahlo kadi...
Fantiček pa ni imel sreče; nič ni meril, pa je vendar zadel — neko pnevmatiko.
»Zzzzzzz...« je zlobno xa*ikalo in nif hudega ne sluteč kolesar je obsedel na žalostnem kolesu.
Da sle videli takrat fantičkov obraz! Začudenje iu strah sta ga kar okame-nila, nato se je zdrznil, potegnil čepico na oči iu stekel, kar so ga nesle noge...
Trg se je razdelil v dva tabora. Eden. šibkejši je zagovarjal kolesarja, ki si je preklinjajoč ogledoval razdejanje, drugi — v njem so bile vse branjevke, vsi prodajalci sira in cvetlic, vsi brezposelni, gruča študentov, dve elegantni gospe in jaz — je pa potegnil s fantičem.
Kakor zrasli iz 1 al so se prikazali trije stražniki in jo ubrali za ubežnikom, obe stranki pa seveda za njimi...
Na Krekovem trgu je tekel fantiček, da so se mu videle samo njegove rjave bose noge in šop belih cvetlic, ki mu je mahal ob strani. Pa jih ni izpustil.
Stražniki so se žvižga je pognali za njim. Vsa srca so vztrepetala:
»Ali ga bodo dobili, ali ne?«
' Utrudil sc bo." >o prerokovali pristaši kolesarja s preluknjeno pnevmatiko.
»Skrit se jim bo.« smo upali mi.
In zdaj se je zgodilo nekaj, česar ni nihče pričakoval: razplet kakor v pravljici.
Neki gospod na kolesu, bržkone ljubitelj otrok, je pograbil fantička, ga posadil na kolo in oddirjal z njim...
: Zločina menda ni storil,« je gotovo mislil, »saj je še tako majhen.«
In tako se je zgodba, ki se je tako nerodno-žalostno začela s kolesom, s kolesom tudi srečno končala. Krista
DeZtle * neba
Prečudna zgodba o plavolasi deklici in dveh dobrih prijateljih
(*i) Dunaj, maja. »Preneumno, da nimava nobenega dekleta!« je dejal Robert Karlu, ko sta se vsak na svojem motornem kolesu vozila lepega pomladnega jutra skozi Wienerwald. »Pričaraj vendar kakšno srčkano vitko plavolasko!« se je šalil Karl. »Hokuspokus!« je vzkliknil z važnim obrazom Robert. In komaj je izrekel ta zagovor, je že nekaj zalomastilo nad klancem, In pred njima se je v obcestnem jarku znašla nežna plavolasa stvarca. Kakor na ukaz sta oba prijatelja razjahala kolo in skočila k srčkani deklici, ki je vzdihovala in javkala od bolečin.
»Kako dolgo me bosta še gledala?« ju je oštela prelestna neznanka. »Ali mi ne bi rajši pomagala na noge?«
Tedaj sta se oba razživela. Prijela sta jo nežno in previdno pod roke in jo spravila na noge. »Av!« je tožilo dekle, »bržčas sem si nogo zvila! Kako bom le domov prišla?«
Naša fanta sta brž položila mehko odejo na zadnji sedež in posadila srčkano ponesrečenko nanj.
V bližnji gostilni so se potlej vsi trije krepčali. Robert in Karl sta se kar kosala, kdo izmed njiju se bo z dejanjem in z besedo bolj prikupil mladi plavolaski. Mladenka se je pa obema dobrodušno in prisrčno nasmihala, in ni hotela nobenega izmed njiju posebej odlikovati. To kajpak ni bilo fantoma všeč, zakaj spoznala sta, da sta se oba čez ušesa zaljubila v čudež, ki jima je priletel iz neba. Kar na lepem je pa Karl vstal In odšel iz gostilniške sobe. Ko je Robert čez nekaj časa pokukal skozi okno, je videl, kako je prijatelj z nekam hudomušnim smehljajem stopil iz skednja, kamor sta bila malo prej spravila motorni kolesi na varno. Robertu se je tedaj nekaj posvetilo v glavi. Brž je stekel v skedenj — in glej, prijatelj mu je bil prerezal pnevmatiko na zadnjem
kolesu. Takoj je izprevidel, da mu jo je Karl hotel zagosti, češ, prijateljček, ne boš mi vozil mlade lepotice na svojem motorju!
Robert je prišel ves besen v gostilniško sobo in kakor bi trenil, sta si bila prijatelja v laseh. Odveč bi bilo, ako bi popisali njun dvoboj. Med tepežem je pa lepa neznanka izginila, kakor da bi se bila vdrla v zemljo.
Okrajno sodišče se je teden dni nato ukvarjalo s to nenavadno dogodivščino. Robert je tožil Karla, da mu je iz zlobe prizadejal poškodbo na motorju, Karl je pa tožil Roberta zaradi telesne poškodbe. K razpravi je prišla tudi lepa neznanka. Ni pa prišla sama, temveč v spremstvu postavnega in na oko energičnega mladega moža.
»Mnogo nisem videla,« je prosto dušno izjavila plavolaska, »zakaj komaj sta sl mlada gospoda skočila v lase, je že prišel moj zaročenec pome. Ravno tisto uro je bil namreč prišel z Dunaja na obisk, ker me pa ni našel doma in so mu povedali, da sem odšla po vijolice v gozd, me je šel iskat...«
Robert in Karl sta spričo te nepri čakovane izjave napravila prav bedasta obraza. In ker sta se potlej drug z drugim skorajda pobotala, ju je sod nik obsodil le na prav skromno denarno globo, pa še to kazen jima je odmeril samo pogojno.
Prerok loterijskih številk
(M) Napoll, maja. Ze dalj časa je Raffaele Oglialoro v svoji domovini slaven. Narod mu pravi »novi Edip«, ker je baje najzanesljivejši poznavalec številčne mistike loterijske igre. Na stotine denarja potrebnih ljudi se zateka k njemu po nasvete. Kljub temu, da je večina ljudi slepo varovala v loterijskega preroka, jih je bilo vendar nekaj, ki so dvomili o njegovi sposobnosti, celo nekaj takih, ki so stavili
na prerokovane številke in vendar niso zadeli dobitkov.
Na-posled se je za tega preroka začela zanimati tudi policija. Zaprli so-ga, vendar so ga kmalu spet izpustili, ker mu niso mogli dokazati nobenega sleparstva. Ko je bil Oglialoro spet prost, so ga obkolili časnikarji in ga spraševali, kako računi srečne številke. Seveda jim prerok ni zaupal vse svoje skrivnosti, pač pa jim je povedal, d* njegova prerokovanja ne veljajo zgolj za bližnja žrebanja loterije, temveč tudi za bodoča.
Svojim zvestim privržencem je potlej Oglialoro izračuni! še nekaj številk za bodoče žrebanje, in sicer številko 29 za žrebanje v Bariju in številko 41 za žrebanje v Benetkah. Tokrat je previdno pripomnil, da morajo igrati najmanj v desetih kolih, sicer jim ne more jamčiti za uspeh.
Deset najlepših mož
(n) Angleško filmsko zvezdo Made-leino Carrolovo so prosili, naj našteje deset mož, ki ji najbolj ugajajo. Filmski igralci so bili seveda izvzeti. Igralka je brez dolgega razmišljanja kar hitro naštela po vrsti najbolj simpatične ji može na svetu:
Najprej je imenovala ameriškega predsednika Roosevelta, za njim je prišel Anglež Bernard Shaw, nato angleški zunanji minister Anthony Eden, potem italijanski dirigent Toscanini, ameriški kralj železnic Waveril Harri-maa, slavni ameriški letalec Lindbergh, ameriški boksar Gene Tunney,! prvak igre polo Raymond Guest, nemški teniški prvak baron pl. Cramm in kot zadnji ameriški admiral Byrd.
Ljubezniv kralj
(nvk) Kjiibenhavn, maja. V prestolnici domovine slavnega pisatelja otroških pravljic H. C. Andersena se dan pričenja s pravljico. Vsako jutro namreč lahko vidiš kralja, kako jaha na svojem vitkem konju po ozkih ulicah, po širokih trgih in promenadah, med avtomobili, tramvaji in legijami kolesarjev in ljubeznivo pozdravlja svoje podanike.
Ta jutrnja ježa danskega kralja, to kraljevsko voščilo »dobrega jutra«, je stara tradicija, ki jo danski narod skrbno varuje.
Simpatični kralj, strumno vzravnan v sedlu, z roko ob častniški čepici potrpežljivo čaka na cestnih križiščih in ljubeznivo odzdravlja na vse strani. Ob pogledu nanj spozna tujec, kako prisrčna in globoka ljubezen veže danski narod in danskega kralja.
15. maja je slavil kralj Kristijan X. 251etnico svojega vladanja. Dan pred praznikom je govoril ljudstvu z balkona svoje palače, na praznik sam se je pa peljal v kočiji s svojo družino po mestnih ulicah. Po vsej deželi so proslavili ta dan na kar najprisrčnej-ši način, v Kjobenhavnu so priredili obhod študentov z bakljami in .cestno veselico' — ples na cesti brez policijska ure. Po uradnem koncu svečanosti je kralj Kristijan odšel z ministrskim predsednikom Stauningom na daljše potovanje po svoji deželi. Vse slovesnosti so potekle v prisrčnosti, kakor je doma le tam, kjer je vladar v najlepšem pomenu besede oče svojemu narodu.
dva izteka
Mislim, da tl {• vsakdo dollan zaslužiti tolik* denarja, kolik« moro, (a Mik* prihranili, kolikor moro, Ca tolik« rac dati, kolikor moro.
•»
Cista nest |o voč vredna kakor S* tak« veliko, a na nečasten način pridekljon« premoženje.
t John D. Rockefeller
(It dobe, ko je kot mlad zakonski mol učil baptistovske otroke katekizmi).
INDIJANEC
rad medvedje šunko;
mi |»a imamo radi1 in jemo naše
Bilo kod
BONBONE
povsod!
*>*
Deseti brat
Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu
V sedanji čas. postavil in v stihe prelil
Ivan Rob
VI.
Matevže k — razborit možakar pobarat Dolefa hiti:
»V vaš grad prišel je včeraj frakar, ki naj za Baleka poskrbi, da bolje v šoli bo oral?
Po njivi sodi gospodarja!
Po mojem škoda je denarja^ ki ga zato gospod bo dal: neumna vedno je bulica, pomaga sama si — glavica.«
VII.
»E, kaj boš ti,« mu Dole! |>ravi,
»saj nič ne veš! Ne gre za to, da fanta k pameti pripravi
— kdo danes mara še za njo! — Tu gre le za ugled družine:
če sinko ,cveke' bo dobil, :f} če bo prinašal opomin«, da vsemu bo — inštruktor kriv.
Z denarjem pa moj brat skopari, bo plačal uro mu po pari.«
VIII.
Tako ta dva sta modrovala, zabavali so se možje; sta sprva si nasprotovala, podala končno si roke.
Potem so družno moževali, hvalili starih časov tek, ko niso kuluka poznali, ko krize ni bilo vse vprek; kak moral svet bi se vrteti, da vredno bi bilo živeti.
IX.
Pri mizi se Martinek vzdigne, obličje v jezi mu žari, desnico sunkovito dvigne, obrnjen k Mihu zakriči:
»Ti, Miha izpod Gaja, stran' od naše druščine poštene!
Ti ne poznaš vesti nobene, ti oderuh si in cigan.«
Potem k ostalim se obrne in nanje te besede zvrne:
X.
»Denar iz bank je Miha vzel takrat ko ni bilo zapore
— 'zdaj redko kdo ga vzeti more — in ga posojati začel.
Tako Francetu je pred leti posodil, da si hlev Zgradi, zdaj kajžico mu hoče vzeti, ker mU France še vrnil hi. Francetovo dekle pa joče, ker Miha jo za ženo hoče.«
'	XI.
V odgovor Miha mu zabrusi;
»Kdo me iz krčme bo podil?
Kar pridi semkaj in poskusi, jih boš že, komunist, dobil.
Domov sem mislil že oditi, ker se na delo mi mudi
in moram nekaj še storiti; ker pa berač me ven podi, zato nalašč še tu ostanem, od svoje mize se ne ganem.«
XII.
Martinek Spak zdaj k njemu skoči,;: za vrat ga prime in zlasa, okrog ušes ga dvakrat poči, in k vratom s silo ga peha.
Dolžan mu Miha ne ostane: po buči Česne ga močno,
I
Po resničnih dogodkih napisal F. N.
7. nadaljevanje
f
da kožo mu z lasmi posname, v sedalo brcne ga z nogo.
Ker dober zgled za sabo vleče, ;: zato so vsi že v sredi gneče.
Dobra ženica se je morala vrniti v gledališče; dogovorili sva se, da jo bom v hotelu po&tkala, dokler mi ne bo telefonirala. Medtem se bo ona pomenila s plesnim mojstrom Akajamom in me bo morda še nocoj odpeljala k njemu.
V	glavi mi je kar šumelo. Načrti goape Netzkejeve eo ee mi zdeli nekam previharni in tudi ona sama. Ker je bila pa videti poštena, sem sd rekla: Biauca, počakaj, kaj bo!
Peš sem jo mahnila proti svojemu hotelu — in našla sem ga šele tedaj, ko sem na vso srečo dobila stražnika, ki je razumel angleški.
Ne pisem se več Blanca Singalova
O pol dveh me je poklicala gospa Netzkejeva in mii je povedala, da ima plesni mojster Akajama pravkar odmor. Ker stanuje zunaj mesta, naju ne more sprejeta doma. Zato bi želel, da prideva v kavarno »Mon ami« na Ginzi — saj res: Ginza se imenuje glavna tokijska ulica.
»Kar klobuček na glavo in brž pridite !<
; Mon ami« je majhna in elegantna kavarna po francoskem vzorcu. Ko sem vstopila, je že sedela Netsskejeva s plesnim mojstrom za mizo.
Gospod Akajama je bil majhen, a čeden mož kakšnih 28 ati 29 let. Bi) je droban *in vitek, gibčen pa tako, da si u» pivi pogled spoznal v njem plesalca. Na ozkem nosu je imel velike roževinaste naočnike, ki so nekoliko kvarili izraz njegovega sicer lako razumnega obraza. Bil je zares za japonske pojme zelo izobražen in načitan. Govoril je lepo angleščino; nemški pa ni znal niti besedice, še nikoli ni bil v tujini, vendar je vodil vse plesne predstave zapadnjaškega sloga po vseh odrih Macutake. Imela Sem ga na sumu, da je lovil svoje ideje iz ameriških filmov, in pozneje — pri reviji sami — sem bila o tej svoji domnevi že kar prepričana.
Mladi plesni mojster je bil z gospo Netzkejevo in z menoj nadvse ljuden.
>Akajama me ima zelo rad,« mi je dejala Netzkejeva. in pobožala mladeniča materinsko po laseh. »Kakor vsi Japonci, ki znajo izgovorili moje ime, me ima tudi on rad. ,Neuke1 pomeni namreč |>o japonsko drobcen izrezljan gumb iz slonovine ali iz po-lošfenega lesa, kakršne so včasih nosili Japonci na pasu, današnji dan pa zbirajo tako reč kot starinsko umetnino. Saj me, razumete. ,Neeke‘ pomeni Japoncem toliko, kakior nam zapestnica ali pa škatlica za puder. Vente, nekega tovariša imam na glasbeni akademiji in čeprav je dober pevec in odličen pedagog, se Japonci kar davijo ob njegovem imenu. Premislite: Wucherpfennig se piše la mož. Ne razumem tega človeka, kako je mogel priti na Japonsko, pa si ni omislil drugega imena! Da, saj res: še za vaš psevdonim se moramo zmeniti.«
Akajama se je davil z Imenom Wu-cherpfenniga, pa vendar ni pravega pogodil. Nama je bila njegova muka kajpak v zabavo. Še več veselja mi je pa pripravil Akajama s tem, da me je bil pripravljen — če hočem takoj — predstaviti ravnatelju podjetja Macutake. Kot vljuden človek se je kajpak delal, da mu je moje ime znano, češ vse znamenite evropske plesalke pozna po imenih. V resnici se mu pa še sanjalo ni, kdo sem. Zdelo se je pač, da ga je gospa Netz-kejeva o vsem poučila, zato sem morala biti prepričana, da slepo zaupa njeni besedi.
Dejala sem nm, da bi seveda najrajši šla kar takoj k ravnatelju, če je to le dostojno ob tej popoldanski uri.
»Kar pojdiva,« je dejal, »z ravnateljem Kondom sva prijatelja.«
Gospa Netzkejeva se je poslovila in mi je obljubila, da bo zvečer prišla nadzorovat priprave za selitev v hotel Imperial.
»Pa ravnatelja mi pozdravite, dragi Akajama,« je še klicala za nama. : Pošteno naj se zavzame za mojo varovanko.«
Z AVvjamo sva jo mahnila peš do ravnateljskega poslopja gledališke družbe Aculake. Imela sem pomirljiv občutek, da sem po ljubeznivi zaslugi gospe Netzkejeve prišla na pravo pot. Res je bilo še vse odvisno od odločitve ravnatelja Konda, m Akajama mi je spotoma še sam večkrat dejal, naj si ne delam preveč upanja, ker mi ne more prav ničesar obljubiti. Njegova velika revija je gotov« in vprašanje je, ali bo ravnateljstvo voljno izdati še kaj denarja za plačo nove plesalke in za nove kulise, ako bi bilo treba vriniti kakšen nov prizor zaradi nje.
Ravnateljsko poslopje je bila petnadstropna gosposka hiša evropskega sloga. Ravnatelj Kondo — ždel se je skoraj ko kakšen Evropec,—- te bil na oko zelo -mlad; govoril je lepo angleščino in tudi,nekaj malega po nemško je znal. Leta '1929 je bil namreč v Berlinu, kjer so z velikim uspehom predvajala nekaj filmov njegove družbe.
Akajama naju je Seznanil in je Kondi tudi koj povedal, kdo sem.
»Zmerom smo veseli umetnikov iz Nemčije,« mi je prisrčno dejal Kondo, ko lili je stisnit roko. Nisem vedela, ali je rekel to samo iz vljudnosti, saj je celo trdil, da tudi on pozna moje ime. Videla sem .pač na steni za njegovim stolom fotografije 'Janningsa, l>ietrichove in še nekaj drugih. Imela sem dovolj časa, da sem si vse ogledala, zakaj Akajama in Kondo sla se j)0 japonsko «a dolgo in na široko pogovarjala. Večkrat sem slišala ime Neteke in »Arima«,' še večkrat pa besedo revija. *
Ravnatelj Kondo si je zamišljeno tri lica, i>n vedela tw*ni, da je vse odvisno ixl njegove odločitve. Čedalje bolj zamišljen je postajal. Naposled sploh poslušal ni več, kaj mu Akajama pripoveduje. Potlej je nekam telefoniral, in dejala sem si: to govori zaane!
DURLIN
II
neprekosliiv
Telefonski pogovor je trajal precej časa; Akajama je bil od pričakovanja kar nestrpen. Na lepem je pa Kondo obesil slušalko na aparat in me je vprašal:
»Ali bi mi lahko zaplesali kakšen ples, gospodična Sydo\v?<
»Zdaj takoj?« sem vprašala nekam osuplo.
»Da... to bo tudi za vas najbolje,« je menil.
»Kajpak,« sem dejala, »kajpak! Samo ukažite...« Tedaj sem se spomnila, da že tri tedne nisem niti noge premaknila. »Kdo me bo pa spremljal? Vsaj klavir, klavir bi potrebovala.«
Kondo je premišljal. »Ali ne znate nobenega od tistih plesov, ki jih plešejo po Nemčiji brez godbe?«
»Da, plesala sem že dva deloma brez godbe.«
»Vidite, to bi bilo kakor nalašč; zaplešite tiste partije, pa bomo videli.«
Peljal me je v majhno sobo za predva janje filmov. Na veo srečo je šel tudi Akajama z nama, zakaj plesati pred enim samim človekom je neznansko težko.
Akajama je privlekel od nekod sinje hlače za trening, ki sem jih zamenjala za svoje krilo.
»K temu plesu sta potrebna gong in leseno nabijalo,« sem razlagala ravnatelju med plesom, »tako nekako... gong... taktak... gong...«
Potlej sem plesala nekaj časa brez spremljave. — sama in zapuščena, v dušeči tišini... Proti koncu plesa je začel . Akajama, sloneč ob zidu poleg filmskega platna, osupljivo oponašati gong iti tolkalo — in mi je tako olajšal mojo težko skušnjo.
Naposled sem plesala še neki Re-gerjev valček, ki ga je Akajama poznal. Pripeval je plesu — čeprav ne. z lepim glasom, vendar ubrano. Tako )ni je pomagal premostiti najhujše; prepričana sem bila, da sem skušnjo dobro prestala — in opazila sem, da je , bil tudi Kondo, očitno zadovoljen.
Hlastno sem se oblekla in sedla na Stol. Oba moža sta se živahno pogovarjala, in zmerom znova sem slišala iz njunega pogovora besedo »jen«. Torej »ta barantala bržčas za plačo. Meni sri take stvari že zmerom" nerodne, jn sem celo takrat, čeprav sta moža govorila v nerazumljivem mi jeziku, zardela do ušes.
Tedaj se je Kondo obrnil k meni, •rekoč: »Torej, gospodična, sprejeli bi vas pod raznimi pogoji za mesec dni.«
Najrajši bi bila kar pokonci skočila lin zankala, vprašala sem pa popolnoma mirno: »Kakšni so vaši pogoji?«
Medtem ko smo se vračali v njegovo pisarno, je ravnatelj Kondo povedal, da se moram zadovoljiti s prav pičlo plačo. Revija je že gotova, mi je dejal, in je tako že stala preveč denarja. Vstopnine so pa nizke, ker so časi slabi. Povsod ista pesem: v Newyorku, v Hollywodu, v Berlinu ali v Tokiu!
Po pravici sem mu povedala, da sem v zadregii, in da se uioram zato zadovoljiti tudi z majhno plačo. Ko mi je povedal vsoto, ki mi jo je namenil, sem pa ved ar osupnila: tako nizka je •bila, da bi s tem denarjem komaj in komaj plačala hrano in stanovanje v hotelu — zdaleč seveda ne v Imperialni Kondo je razen tega še pripomnil, da
je to z menoj sploh drzen poskus, zakaj resna evroj>ski plesi do zdaj še niso našli poti na japonske odre. Utegne se zgoditi, da me bo občinstvo izžvižgalo, a prav tako se utegne zgoditi, da bom žela uspehe; potlej, potlej me bo že še za kakšen mesec agan-žiral in mi tudi plačo primerno zvišal. Naposled se utegne izcimiti iz tega še kakšna zmagoslavna turneja po Japonskem... kajpak je vse odvisno od prvega uspeha.
Malo sem še pomešetarila — im posrečilo se mi je, da mi je ravnatelj pri dejal še trideset jenov k plači. To ni bilo kdo ve koliko, toda več po nobeni ceni nisem mogla izprositi. Na koncu koncev mi je dobri ravnatelj storil vendar samo uslugo in me je rešil bede. To je bilo gotovo, a za vso ljubeznivostjo sem slutila, da vendar nekam izkorišča mojo zadrego.
»Zdaj pa pridejo še drugi pogoji,« je spet spregovoril Kondo. »Privoliti morate, da napravimo reklamo za vaš, po evoji glavi.« — Ta stavek je povedal angleški, zato je bil še težje razumljiv.
»Kako naj to razumem?«
Razumeti eem morala tako: Med Macutako in Ari mo je divjala že od vsega začetka revije na Japonskerii konkurenčna vojna. Borili sta se ž vsemi, čednimi in nečednimi sredstvi. Arima, tako sem razumela, je elegantno zdravilišče nekje v hribih, za Kobo in industrijskim središčem O.sa-ko; ta kraj etovi po čednih dekletih,'ki zapravljajo zanje oeaški magnati denar.	Dalje prihodnjič
HE
Vam bo pomagal, da zopet dobite zdravje s pomočjo zdravilnih lastnosti zelišč. — HERSAN CAJ Vam bo ublažil obolenje pri menjavi in bolečinah pri mesečnem čiščenju (menstruaciji). — Ali Vas nadleguje preobilna maščoba (debelost)? — Hočete biti vitki? — Potem lahko uporabljate HERSAN CAJ.
Zakaj trpite bolečine pri revmatizmu in protinu (gihtu), ko to ni potrebno? HERSAN CAJ je sredstvo, ki Vam more olajšati bolečine.
HERSAN CAJ pomaga pri poapnenju žil (arteriosklerozi) in zlati žili (hemoroidih).
Ali res ne veste, da je HERSAN CAJ dobro sredstvo pri obolenju želodca, jeter in ledvic?
HERSAN CAJ se dobiva samo v izvirnih zavitkih v vseh lekarnah. Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec pri:
..Radiosan" Zagreb
Dukljaninova ulica 1.
Reg. S. št. 19.834-33.
. fsl 'j#?*
rf
K 25letnici danskega kralja Kristijana X. Zgoraj: Trije skandinavski vladarji na balkonu gradu Anialienborga v Kjobenhavnu: Ilaakon VII. norveški, Gustav V. švedski in jubilant Kristijan X. danski. Spodaj: Kraljeva garda izkazuje vladarju čast. — V sredi: Nov jadralni svetovni rekord je dosegel nemški jadralec Steining iz Vratislave: povzpel se je (>000m visoko. Dosedanji rekord je bil 4300 m. — Na desni: V Lakehurstu se je sestal na sejo preiskovalni odbor, ki ima nalogo dognati vzroke katastrofe
zrakoplova »Hindenburga«. Na sredi: graditelj Zeppelinov dr. Eckener.
Najemnik Kolar zahteva
deskto, obliko snirn maslom ilje, dokler ni
Pojdite |est v hotel„Union" vi stori Izbirčne! I
Vomne diši jed, gospod Kolar#
To, pravite, do je belo? Moji gostje so drugo čnega mnenjol
Ho, potem po naj VoŠi gostje enkrat sami pere|0
Kaj po želite, drago gospo?
Dobro miloT's Izdatno milol Mo|e J%) stranke 3^ so na-( tančnel
Gospodinjstvo je duševno delol
(Nekaj razmišljanja o smotrnem gospodinjstvu)
Sosedovo dekletce, ki hodi v gimna-kijo, mi je ondan med jokom potožilo, šeš da ji je profesor rekel, da je neumna gos in naj se rajši loti gospodinjstva, šolo pa obesi na kol.
Obupanki sem svetovala, naj počaka v miru in ob marljivem učenju na spričevalo, ki bo pač najbolj zanesljivo merilo njenih učnih sposobnosti.
Ob tem sem si pa mislila, kako kratkovidni so še dandanes celo vzgojitelji mladine, ko še vedno mislijo, da je gospodinjsko delo nesmiselno in ga zmožni ljudje, ki niso drugod za rabo.
. Pa je vendar nasprotno res! Sodobno gospodinjstvo je le za odprte glave.
Zato ker je smotrno gospodinjstvo — duševno delo. Sodobna gospodinja moža z manjšimi sredstvi ustreči vsem Potrebam, ki jih ima današnji, višjega življenjskega standarda vajeni človek.
Sodobna gospodinja mora tako rekoč iz nič ustvarjati. In to ni lahko. Za to ne zadošča samo odporno telo, pa tudi močne in pridne roke niso dovolj, za to je treba tudi odprte glave in Pripravljenosti za izobraževanje v tej smeri.
Od materinega zdravja je odvisno zdravje vse družine
Tega se gospodinje premalo zavedajo. Z različnimi čaji, obkladki in Erelci strežejo za vsako malenkost razneženim otrokom in možu, same se pa od jutra v pozno noč ubijajo in si ne privoščijo niti trohice miru in počitka. Ta in ona bo ob tem morda zavzdihnila: »Kako naj se odpočijem, ko pa mora biti delo opravljeno, in ne morem gledati prah po kotih, ne str-Eane nogavice in umazano posodo!«
Saj tega tudi treba ni! Treba je sa-nio malo dobrega stremljenja in hotenja, da si delo, tisto drobno in vse življenje se ponavljajoče naporno delo olajšamo!
O pravilni drži telesa pri delu
gospodinje ne vedo, ali pa tudi nočejo Vedeti. In vendar ve dandanes že vsaka strojepiska, kako mora sedeti pri pisanju, da se ne bo prehitro utrudila, čeprav tipka le 6 do 8 ur na dan. Gospodinja dela več ur na dan, brez praznikov, nedelj in dopustov, pa še danes ne ve temeljne resnice, da je sklonjena drža bodisi mirujočega bodisi gibajočega se telesa mnogo napornejša od ravne drže. Delo, ki ga opravljamo stoje, nas bo hitreje utrudilo, kakor če bi ga delali sede.
In še nekaj, kar večini ni mar: sedeti je treba ravno; včasih se je treba nasloniti na hrbet stola. Skrivljena drža pri sedenju ni kvarna samo ka doraščajoče mlade ljudi, tudi odraslim škoduje, ker jih utruja.
Za danes bodi teh morda na videz teoretskih naukov dovolj. Nekaj praktične jšega torej!
Blesteča parketna tla
so vaš ponos, kajne? Radi imate lepa tla, manj radi jih pa čistite in gladite. Zato ker je to opravilo združeno s precejšnjim naporom. Zakaj?
Samo zato, ker so sredstva tega opravila bolj ali manj nepriročna. Namesto da bi nam delo lajšala, nam ga celo otežujejo.
Prenašanje vode, izpiranje krp, sklanjanje, vse to ni prijetno. Hrbti, ki se venomer upogibajo, trpe. Tako, da nas zvečer bole in nismo za nobeno rabo več.
Ali ne bi naše delovno orodje prilagodile sebi? Gospodinja, ki je l'70m visoka, si bo kupila pač metlo ali omelo, ki bo vsekako daljše od onega, ki si ga bo izbrala manjša osebica.
Ko zbiraš smeti z majhno metlico na smetišnico, se moraš tolikokrat skloniti!
Ali si ne bi rajši priskrbela novodobno smetišnico na dolgem spodaj ukrivljenem ročaju in prav tako metlico? Enkratni večji izdatek se bo prav gotovo obnesel.
Ko stikate za prahom pod omarami in posteljami, se sklanjate. Dokler ste mlade in zdrave, ni to nič težkega in hudega. Starejšim in takim, ki jim rada sili kri v glavo, bo mnogo prijetnejše, če pri takem delu pokleknejo na eno koleno, namesto da bi sključile vse telo.
Voščenje parketov s krpo v roki in kleče je naporno. Prav kmalu nas bodo bolela kolena in kri nam bo zalila glavo. Pritrdimo si rajši krpo na omelo in z njim voščimo tla. Dobe se pa tudi že posebne priprave s prostorom za vosek, ki ga v majhnih množinah iztiskamo na tla, medtem ko z omelu podobno pripravo drgnemo tla. S takim orodjem si prihranimo precej truda in še več voščila.
Nekaj o voščenju tal
Ko smo tla, bodisi da so barvana, z linolejem prekrita ali iz trdega lesa (parketi) temeljito očistili slehernega praška ali starega loščila, se prepričamo, ali so popolnoma suha, in jih potem namažemo z redko tekočim, dobrim voščilom. Voščilo nanesemo na tla prav na tenko.
če je voščilo na debelo namazano na tleh, se bo poznala sleherna stopinja. Preveč voščila ne da več leska, ampak več umazanije in še več jeze. če je voščilo dobro, zadošča, da tla namažemo z njim enkrat vsakih 14 dni ali še redkeje. Vsak dan je pa treba tla izbrisati z mehko volneno krpo in izgladiti s parketno ščetko ali strojčkom.	(Dalje	prihodnjič.)
Naša kuhinja
kaj bo ta teden na mizi?
četrtek: Goveja juha s kipnikom v Jajčni sopari, govedina z mladimi kolerabami, fižolova italijanska solata* jn krhki venčki iz mandljev. —Zvečer; Jetrni tički s špageti.
Petek: Umetna zdrobova juha, zelenjavni kipnik z gobovo omako, buht-IJi z vanilijevo kremo. — Zvečer: Keluševi cmoki z rjavim presnim niaslom**.
Sobota: Beluševa juha, pečenka z rižem in zeleno solato, kipnik iz orehovih rezancev. — Zvečer: Cvetača V obari z drobtinastimi cmoki.
Nedelja: Riževa juha iz perutnine, raki, mlada račka z novim krompirjem in solato, kruhova torta***. — Zvečer : Mrzli narezek, kruh s presnim maslom, sir.
Ponedeljek: Goveja juha s cmoki iz Prekajenega mesa, goveja pečenka v smetanovi omaki, testenine, krhiri koški s kavno kremo. — Zvečer; Mrzla gnjat, francoska solata v aspiku.
Torek: Goveja juha z mozgovimi cmoki, »riži bižit z rumeno repo, češki tolki. — Zvečer: Palačinke z gobicami.
Sreda: Ješprenčkova juha, prekajen Jezik s špinačo, palačinke. — Zvečer : Mrzli narezek«), mrzel jezik z Korčično omako.
POJASNILA
* italijanska fižolova solata: Zvečer namoči 25 dek fižola, drugi dan ga s Pol čebule skuhaj in pretlači. Kaša mora biti precej gosta, zato ne daj Preveč vode. To. zmes zabeli s soljo, Poprom, oljem in kisom. Solato ser-Vlraj h glavnati solati.
Beluševi cmoki. V* kg belušev skrbno očisti vseh niti, nato jih pa 2 aJ do mehkega v vreli slani vodi. reži jih na 2 cm dolge kosce in jih °cela ohladi. Podmeti 30 do 40 dkg ^ oke s dkg shajanega kvasa, dodaj j	soli	lii	4	dkg	stopijenega pres-
ega masla. Dodaj beluševo vodo, dote vtepi testo in naposled primešaj -"tezane beluše. Z zajemalko oblikuj , noke in jih kuhaj v vreli vodi. Ku-kne cmoke z vilicami prereži in na-
polni z drobtinicami, ki si jih orume-nila na presnem maslu.
*** Kruhova torta: Vmešaj 5 rumenjakov, 15 dkg sladkorja v prahu, 8 dkg nastrgane čokolade, nastrgano limonovo lupinico in 4 drobno stolčene nagljeve žbice. Dodaj sneg beljakov in 15 dkg v rumu namočenih kruhovih drobtinic, 5 dkg nastrganih lešnikov in noževo konico pecivnega praška. Testo peci v tortni obliki pri zmerni vročini. Ohlajeno torto dvakrat prereži, napolni z ribezevo mezgo in prevleci z limonovim ledom.
‘) Mrzli narezek: Z limono zabeljena paradižnikova solata, sardelno maslo, liptavec, gnjat z jajčnim ali gorčičnim nadevom', salamove rezine, sir in presno maslo tvorijo okusen mrzli narezek. Za ljubitelje sladkih solat bo zdaj primerna češnjeva solata z narezanimi jabolki, nekaj kapljicami limonovega soka, bananovimi rezinami in medovo zabelo.
NEKAJ TORT ZA IZBIRCNEZE
Pišingerjeva torta
Mešaj, da dobro naraste, 10 rumenjakov in 25 dkg sladkorja z vanilijo. Ko se dobro speni, dodaj sneg 10 beljakov in z njim vred 17 dkg drobne moke. Zdaj namaži primerno plitvo obliko s presnim maslom in potresi z moko, namaži nanjo za nožev rob debelo testo in lepo rumeno speci. Pečeno ploščo s tenkim nožem dvigni in nareži poljubno velike ploščice in jih položi na pa na novo namaži s presnim in testom, in peci tako dalje, dokler vse testo pečeno. Zdaj jih pomaži, z nadevom, zloži . skupaj in obleži: čez pol ure oblij torto s čokoladnim ledom.
Nadev: Daj v kozico 'k litra dobre sveže smetane-, 4 rumenjake, 18 dkg čokolade in 20- dkg • sladkorja -z vanilijo; postavi na štedilnik v vrelo vodo, da se zgosti, potem pa pridno mešaj. Zgoščeni nadev postavi na hladno, pa še zmerom mešaj, v ohlajeni nadev zamešaj 25 dkg drobno zrezanih in stolčenih lešnikov, mandljev ali orehov in 25 dkg presnega masla i» še
tako dolgo mešaj, da postane svetlo-siv. Gotovo torto lahko okrasiš s čokoladnim ledom ali pa kar z nadevom.
Orehova torta
Mešaj 12 rumenjakov, 29 dkg sladkorja in limonove lupine, da dobro naraste. Temu primešaj 21 dkg drobno zrezanih orehov, 8 dkg z rumom
KO VIN AS TO POHIŠTVO
F. GOLOB, LJUBLJANA
Wolfova 8
napojenih drobtin, malo cimeta in klinčkov ter sneg 12 beljakov. Peci počasi v dveh oblikah. Ohlajeno torto nadevaj z malinovo mezgo ali z gosto vanilijevo kremo in oblij z rumovim ledom.	,i
Modni utrinki
ČEVLJI Z VISOKIM PODALJŠKOM NAD NARTJO bodo letošnje poletje najbolj v modi. Ti čevlji imajo zaokrožen ali pa kvadratno prisekan sprednji del in bodo prav tako čedni iz jelenove kože kakor ii navadnega usnja. Nove čevlje so prvi uvedli Američani.
ČRTASTO BLAGO si je spet osvojilo dobršen del poletne mode. Za spremembo tečejo letos črte na oblekah povprek in ne navpično kakor lansko leto. Da ne. bo postava videli preokorna, bomo vstavili v vsako tako obleko nekaj gub, kjer bodo tekle črte pokončno.
KOCKASTA ALI »ŠKOTSKA« BLAGA bodo letos modernejša kot kdaj koli. Elegantno pa učinkujejo le sestave teh pisanih blag s temnejšimi enobarvnimi jopicami ali oblekami.
Sna obleka it* tci{e boleči so tci obleke
Bolero je še zmerom moderen; še zmerom, ali pa spet, kakor hočete, saj veste, da ga vidimo vsako leto med novimi modeli, toda tako v modi, kakor je letos, menda ni bil še nikoli. Nič čudnega, bolero je eden najljubkejših in najpraktičnejših pripomočkov za tiste, ki imajo malo denarja pa dosti želja. Za bolero ni treba posebnega, težkega blaga, kroj je lahko tako enostaven, da ga pogodi
Srčkan okrogel bolero za poletje
tudi manj spretna domača šiviljica, in kar je glavno: bolero je poceni.
Tistim, ki niso preveč v stiski ze denar, priporočam, naj si sešijejo več bolerov. Enega platnenega v živi barvi, enega temnejšega k popoldanski obleki in enega pikčastega. Zadnjič sem srečala gospo, ki je imela nenavadno elegantno, a na moč enostavno obleko: skromna popoldanska temnomodra obleka z belim vratnikom, povrh pa belo pikčast bolero na temnomodri podlagi. Zdaj pride najvažnejše: svojevrstnost te obleke je podčrtoval samo bolero, podložen s temnomodrim pikčastim blagom na belem dnu. Pri hoji se je ta bolero odpiral in ob vsakem koraku spreminjal videz obleke.
Torej bolero, podložen z nasprotno barvo, ni tako slaba misel, posebno če ga ukrojimo tako, da ga lahko nosimo na lice in narobe.
K športni obleki iz enobarvnega blaga, na primer iz jerseya, si ukrojimo dva bolera iz pisanega volnenega blaga. Za popoldanske obiske ali gledališče je priporočljiv bolero brez gumbov; nosimo ga na pralno pikeja-sto bluzo.
Bolero iz lanenega ali grobega platna, enobarven ali imprimiran, se bo izvrstno podal na vaše poletne, pastelne obleke. Dolgost bolera ni strogo določena in tudi oblika ne. Razumele boste, da naj bo svilen bolero krajši kakor platnen, oba morata biti pa vsaj tako kratka, da se pod njima vidita bluza in pas.
Naposled je bolero kakor nalašč za tiste, ki imajo le eno ali dve večerni obleki. Temna svilena večerna obleka in več bolerov v živih barvah, zraven pas in cvetlice v isti barvi, pa vsak večer nova. Večerni bolero je lahko bolj ali manj dragocen: videli bomo bolere iz čipk in iz vezenih tkanin, druge, nič slabše iz drobno nagubanega lameja in iz samih volanov.
V Parizu nosijo elegantne dame bolere iz enobarvne ali pisane slame, bolere iz istega blaga, kakor je obleka, in s podlogo iz živobarvnega tafta, bolere iz trakov, sešitih s pestro vrvco, in še nešteto vseh mogočih svojevrstnih bolerov.	j
Ne pozabite, da ima bolero dve obli- j ki. Prva je okrogli bolero, ki se poda ' le drobnim in vitkim postavicam: bolero, posnet po španskem vzorcu je pa ' spredaj daljši in poudari črto prs. Ta j bolero je žal težje ukrojiti, poda se pa tudi obilnejšim damam.
Bolera naj ne nosijo: ženske s prekratkim pasom in preobilnimi grudmi; ženske z okroglimi hrbti (razen če začno pridno telovaditi naše vaje), ženske z debelim pasom ali predolgimi nogami. Za vse druge je pa bolero kakor nalašč, saj je mladosten, ljubek in poceni.	Saška
pa |e čist namizni prt
 zato bomo odslei
prali samo z dobrim, davno preizkušenim
SCHICHTov,M
MILOM
JELEN
£epota in vcoiina
Skoraj vsaka koža je zelo občutljiva za vremenske spremembe. Prvi močnejši solnčni žarki, menjava vročega in mrzlega vetra, vlažnega in suhega zraka, vse to nežni koži močno škoduje. Poieti naj ženske s suho kožo rajši docela opuste umivanje z milom, če hočejo imeti svežo in napeto polt.
Da se ti ne prične koža na obrazu, luščiti, si zvečer namaži obraz z mastno kremo ali pa z mandljevim mlekom. Zjutraj se moraš seveda dobro umiti, a namesto z milom, s kuhano mlačno vodo ali pa z madljevo moko. Pazi, da bo moka res iz mandljev in ne iz zmletih breskovih koščic.
Po umivanju moraš obraz osušiti, čeprav je poletje, ne dopuščaj, da bi ti ga sušila solnce in veter. Brisačo imej zmerom pri roki, in to gladko platneno brisačo, ne pa frotirko. Frotirka kožo draži, zato je za obraz ne uporabljaj, pač pa za brisa-' nje vratu.
Poleti ne nosi tenčic na klobukih, zato pa klobuke s širokimi krajci in solnčnik, Ne nalošči obraza s šminko in pudrom, to je škodljivo in grdo; v žarkem poletnem solncu je kričeče poslikan obraz hudo neokusen.
V vročih poletnih dneh spremeni jedilnik, tako da bo ravno nasproten od zimskega: dosti solate in zelenjav, malo me‘sa in masti. Le tako se bo tvoje telo odpočilo od težke zimske hrane, prebava se bo uredila in koža očistila.
Za naš bolero potrebuješ 135 cm dolgo in 75 cm široko blago: pazi, da kroj ob vratu natanko pogodiš, ker moraš nanj prišiti ovratnik v obliki traku. Ovratnik lahko vrežeš dvojno, posebno, če je blago zelo tanko. Bolero si lahko omisliš iz vsakega blaga, najbolj čeden bo pa bržkone iz močnega platna za poletne obleke.
Praktični nasveti
Čevlje za šport, turistiko itd., napraviš nepropustne, če jih dobro namažeš z ricinovim oljem; to olje dela namreč usnje voljno in neprodušno. Mokre čevlje seveda ne smeš sušiti pri vroči peči. Ce nimaš pri roki drugega, jih nagati vsaj s 'časopisnim papirjem, da ne izgube oblike.
Klavirskih tipk ne čisti z navadno vodo,, ker postanejo rumenkaste,
Koralde se ti ne bodo strgale, če jih boš nabrala na tenke strune.
Zelo občutljive tkanine škrobiš z vodo, v kateri si raztopila nekaj koščkov sladkorja.
Presoljeno juho popraviš, če vržeš vanjo nekaj rezin surovega krompirja.
^55“"^ 7—	-	••'^v„Vv.
^______
LOGARSKE HIŠICE
Roman. — Angleški napisala Eliner Gtyn. — Prevedel Z. P,
9. nadaljevanj«
»Ne, to pa že ne!« je vzkliknila Tamara, ki jo je spet popadel bes. »že večkrat sem pri bratu Tomu poskusila, pa ne prenesem. Ne zaradi tega, ker sem plaha, temveč zaradi tega, ker je neumno, eato ne kadim, ali razumete?«
»Saj vas ne silim h kajenju! Meni so vaši drobceni zobki všeč takšni, kakršni so!«
Tamara je bila ogorčena. Njegovo vedenje nasproti njej je bilo zmerom tako, kakor da bi bil on gospodar, ki lahko ukazuje in ima pravico, da si izgovori kolikor mogoče mnogo zabave, igrajoč se z njenimi občutki, kakor mu pač muhavost narekuje. Najrajši bi ga bila oklufutala.
»Koliko je že tega, odkar sva v Egiptu skupaj plesala? štirinajst dni, ali že več? Vaši gibi so sicer prožni, pa vendar nimate pojma o plesu,« je nadaljeval. »Ples je ali smešno skakanje kopice norcev, ki pomen plesa prav tako malo razumejo kakor lutke. Ali je pa izraz občutja. Grki izražajo to z besedo ,orchoesis‘; vsak občutek ima svoj poseben gib. Zame ima ples najrazličnejše pomene! Ako je ženska vitka in upogljiva, mehkih gibov, in mi je tudi sicer všeč — potlej ples zame ni zapravljanje časa. Nocoj se bom bržčas spet opil,« je nadaljeval in otresel z mezincem pepel s cigarete. In čeprav se je Tamara jezila nanj, vendar ni mogla predreti, da ima lepe, čeprav krepke roke.
»Na parniku pa niste bili pijani; vsaj kazali niste,« je dejala in se sama zgrozila, da je o tem sploh govorila.
»Ni mnogo razlike. Včasih pač čutim v žilah toliko življenjskega preobilja — lahko bi rekel: pijanosti čustev. Eno prednost pa ima ta pijanost v primeri s pijanostjo od šampanjca: trdno stojim na nogah in jezik se mi ne zapleta.«
Tamara ni odgovorila.
»Radoveden sem, kaj vam bo povedala glasba, ki jo bomo pozneje slišali. Kdo ve ali bo pognala mleko in vodo v vaših žilah v obtok? Neznansko se veselim užitka, ko bom to opazoval «
»Saj vendar nisem ustvarjena vam v zabavo, knez! Kako si le drznete tako ravnati z menoj?« je vzkliknila Tamara in oholo vrgla glavo vznak. »In tudi če se pretakata po mojih žilah mleko in voda, je to pač samo meni mar.«
»Že zadnjič ste mi hoteli kljubovati, madam,« je dejal, in izzivalen nasmeh mu je zaigral okoli ustnic. »Ali se vam zdi pametno, da ta poskus ponovite?«
VIII
Na novega leta dan
Ko se je bližala polnoč, so kvar-tači prenehali. Služabniki so prinesli šampanjca in kozarce. Gostje so stoječ tesno drug poleg drugega v krogu, dvignili kozarce v dobrodošlico novemu letu. Tamara je bila previdno stopila h kneginji Ardaševi, gostitelj je pa vendar samo njej pogledal v oči, ko je dvignil kozarec.
Potlej so vsi odšli v vežo, služabniki so jih oblekli v tople kožuhe in kmalu nato so se odpeljali v kavarno poslušat cigane. Tamara je že sedela s kneginjo v vozu, ko je knez Milaslavski vzkliknil: »Tetica, še mene vzemi s seboj! Droban sem in lahko sedim med vama; rad bi bil prvi tam; svoj avtomobil sem pa posodil Sergeju in grofu Valonnu.«
De da bi čakal odgovora, je vstopil. Sedeti so morali prav na tesnem, in Tamara je bila btjna nase, da je kljub vsej jezi na kneza čutila, da jo nekaj skorajda magnetno vleče k temu možu in ji povzroča neznan in vnemirjajoč ob-čutak. Sklonil se je In kneginji nekaj šepnil, potlej se je pa obrnil še k njej, in je tudi njej nekaj po tihem dejal na uho, kakor da bi ju vezala kakšna skrivnost. Besede so bile prazne; nekakšna neumnost, ki je sploh prav razumela ni. Toda med govorjenjem so se njegova usta dotaknila njenega ušesa, in spreletelo jo je kakor blisk; vzdrhtela je. Tako hucio je bilo njeno razburjenje, ki ga je to na videz slučajno ljubkovanje zbudilo v njej. Zakaj jo le tako muči? Zakaj venomer ta čudni način, ki jo spravlja skoraj ob pamet — in zmerom le takrat, kadar se mora obvladati in se braniti ne more. Nekaj je bilo zanjo pribito: ako bo kaj dalje ostala v Rusiji, se bo morala na kakršen koli način z njim sporazumeti, da se vnaprej ogne vseh dogodkov, ki bi utegnili ponižati njen ponos.
Stisnila se je v svoj kotiček in ni odgovorila.
»Ali ste že spet hudi name?« je šepnil. »Avtomobil tako trese, zato sem se vas dotaknil. Odpustite mi; skušal bom, da se spet znova ne pregrešim.« Toda še medtem ko je govoril, je spet ponovil svojo prejšnjo grdobijo.
Tamara je trdo stisnila pesti in odgovorila z ledenim glasom: »Ničesar nisem čutila, knez, bržčas vas slaba vest sili, da se opravičujete.«
»Potlej je vse dobro!« Lahno se je nasmehnil.
Tedaj se je vmešala kneginja v pogovor.
»Gricko, mrs. Loralne moraš malo pripraviti na cigane in na vse to, kar bo tam slišala in videla, sicer
posled prišli v veliko prazno sobo. Prazno, kar se ljudi tiče, zakaj na drugem koncu so stale zofe in dolga ozka miza in še nekaj manjših miz s stoli. Na že pogrnjeni mizi so stali krožniki s presno gnjatjo, slanimi mandlji in razno sladko drobnarijo; prižgani lestenci so metali žarko svetlobo na celo kopico šampanjskih steklenic.
Družba se je spet otresla resnosti, in zdela se je veselejša ko kdaj prej. Kmalu je sedela Tamara na sredi zofe za dolgo mizo, desno od nje grof Glebov, na levi francoski ataše, grof Valonne. Potlej so se vrstili kneginja Sonja in vsi drugi. Njihov gostitelj je stal pred mizo s polnim kozarcem v rokah. In tedaj je vstopilo — druga za drugo — pet in dvajset skoraj živalsko zanikrnih ženskih bitij v prav preprostih in odurnih oblekah. Vse so sedle njim nasproti ob steni na dolgo vrsto stolov. Niso bile oblečene v narodne noše ali kakor koli že, da bi bilo očem v zabavo. Med pomivalke in postrež-nice bi jih človek prisodil. Celo stare sivolase ženske so bile med njimi; ena izmed njih je imela obraz zavezan s črno ruto. Deset mračnih moških s košatimi obrvmi je prišlo za njimi; vsak je imel kitaro v roki.
To so torej ti znameniti cigani! Njihova vnanjost je resda razdrla človeku sleherno iluzijo. Tamarino razočaranje je bilo nepopisno. Ko so pa začeli peti, je čutila, da je vendar nekaj na njih, nekaj na godbi, čeprav je zvenela mrzlično nemirno. Za vsako ime navzočnih
V 24 URAH
barva, pli.sira in kemično fisti obleke, klobuke itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, monga in lika domače perilo. Parno čisli posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
.	.u!	se ji bo čudno zdelo.«
zaplamtel v njegovih j	sg	je	0j->rnn	^	Tamari	in	ji
Tedaj je očeh takšen plamen, kakršnega dotlej še ni bila opazila; prav blizu k njej je stopil in je rekel s tihim, a razumljivim glasom:
»To je izzivanje! Zdaj pa vi poslušajte: še malo, pa me boste ljubili! Vaša ponosna, drobcena glavica bo brez upiranja počivala na mojih prsih, in srebal bom poljube z vaših ust, dokler vam sapa ne poide!«
Drugič v svojem življenju je Tamara smrtno prebledela. Knez je opazil, da so ji zbledele tudi ustnice. Ker pa še ni napočila »njegova ura«, in ker tudi ni bil takšne volje, da bi jo mučil, se je ves skesan sklonil nadnjo in jo z mehkim glasom prosil odpuščanja.
»Madam, samo šalil sem se, ostudna pošast sem,« je šepnil.
Tamara je vstala in odšla h kvartačem; besna je bila sama nase. ker se je izdala, da ima knez moč nad njo, pa najsi jo samo v jezo spravi. Stopil je za njo, sedel poleg nje in ji začel pripovedovati o znamenitostih prestolnice, o zanimivih muzejih, umetniških galerijah in o zbirkah orožja. Njegovo vedenje bi ne moglo biti ko-rektnejše. in kvartači, ki so utegnili slišati njun pogovor, so se jima prijazno nasmihali. Grofica Olga si je po tihem mislila: ,Ali je pravkar razkril Angležinji lju bežen, ali se pa na smrt dolgočasi!* Zdolgočasenost mu je namreč brala z obraza.
dejal: »Čudni ljudje so ti cigani, ki so vsi enega rodu. Pojejo ko zlodjl! Nekaterim se zdi njihovo petje strašno, nekaterim očarljivo, res je pa, da gre na živce. Ako imate zelo občutljiva ušesa, vas bo njihova godba spravila v jok. Jaz bom ob tej godbi še znorel.«
»Gricko,« mu je šepnila kneginja, »obljubil sl, da boš pameten dragi moj fant. Včasih me pošteno prestrašiš; predaleč zaideš.«
»Tetica,« je odgovoril in ji poljubil roko, »tvoja želja mi je ukaz.«
»če bi le res bilo,« je z vzdihom odgovorila kneginja.
Zavili so čez Nevo in kmalu so se ustavili pred poslopjem z mračnim vhodom. Skozi vrata so prišli v umazano vežo, kjer so tekali natakarji drug mimo drugega. Potlej so stopali po neskončno dolgih zanemarjenih hodnikih, spominjajočih na norišnico, dokler niso na-
gostov so spesnili skrivnosti polno pesem in jo potlej peli. Vsakemu opevancu so morali vsi napiti in stoje izprazniti kozarce. Da niso bili naposled vsi pijani, je* šla zasluga navajenosti in odpornosti. Tamara ni bila vajena ne pijače ne tolikšne soparice v sobi. zato si je komaj upala omočiti ustnice.
Ko so odpeli vse zdravice, so spet sedli. Knez Milaslavski in neki Poljak sta sedela sama ob sprednji strani mize. Plamteča od živahnosti in šale sta dražila družbo In določala pesmi, ki sta jih želela slišati. Godba je igrala divje, z nekam kovinastim prizvokom; zrak je kar drhtel od presenetljivih harmonij in živce dražečih akordov, ki so razburjali kri, čeprav so bile pevke brez sliehernega čara. Z nepremičnimi obrazi so sedele, roke v naročjih in pele najstrast-nejše ljubezenske popevke, ne da bi jim trznile mišice na obrazih. Človek bi si ne mogel misliti ne-ubranejšega in grotesknejšega in vendar je Tamara čutila, da jo godba vse močneje priklepa. Kakor da bi bila uročena! Vsak izmed odurnih obrazov se ji je neizbrisno vtisnil v spomin; še dolgo pozneje so se ji prikazovali ti nepremični obrazi v sanjah. Gostitelj, ki je zbral te cigane, se je zdel kakor sam hudič. Ni se čudila divjemu izrazu v kneževih očeh, ker je še sama, čeprav je bila dobro vzgojena in po angleško zapeta, čutila, da ji kri živahneje polje po žilah. Ko je trajala ta godba že dobro uro, sta začela dva cigana plesati. Njuni gibi so bili drugačni
kakor ples aleksandrinskih ciganov, ki je tolikanj osupil mrs. Hard-castlovo. Plesala sta nekakšen valček in sta kakor ptiča s perotmi premikala ramena zdaj navzgor zdaj navzdol. Gibala sta samo z rameni, medtem ko so telo in boki ostali popolnoma mirni.
Okoli treh so vsi drug za drugim odšli iz sobe, da se odpočijejo in okrepčajo. Gost tobakov dim je valovil po pretopli sobi; nekdo je sedel za klavir in začel igrati, medtem ko so vsi gostje zaplesali strasten skupinski ples. bržčas mazurko. Knez je med plesom trdno ovil roko Tamari okoli pasu. Gibala se je po taktu godbe, čeprav ni poznala plesa, in ves čas ji je knez po rusko šepetal vse mogoče brezumne besede na uho. Ni se mogla upreti, saj ni razumela smisla njegovih besed.
»Dušica,« ji je naposled šepnil, »ali si se vendar predramila, torej vendar nista samo mleko in voda v tvojih čednih sinjih žilah? Naučil te bom, kako je treba živeti!«
In Tamara se ni srdila, temveč se je brez pomisleka predala sreči in veselju brez želja.
Klavir je utihnil — in nekdo drugi je sedel na stol. Na vso srečo je bilo pa ukletje prebito. Tamara se je spet znašla in misli so ji postale trdne.
»Utrujena sem,« je kriknila skoraj nezavestna od vročine in slabega vzdušja, ko je hotel knez plesati dalje. Odpri je okno in jo je peljal na sedež, da se spočije.
Potlej je spet plesala s prvim, ki jo je zaprosil; romala je iz rok v roko — samo da bi prevečkrat s knezom ne plesala, zakaj tisti hip, ko ji je ovil roko okrog pasu, je zaplal po njenih žilah divji in opojen občutek sle.
»Upam, da se dobro zabavaš, dragi otrok,« je dejala botrica. »Kar tule doživljaš, je pristno rusko; tega drugod nikjer ne najdeš.«
In Tamara je bila res srečna, kljub nemiru in razburjenosti. Sedla je k Olgi Glebovi, in obe sta pasli oči po okolici. Knez je plesal s kneginjo šebanovo, ki mu je s koprnečim nasmeškom zrla v oči.
»Uboga Tatjana!« je tiho dejala grofica Olga predse.
Cigani so se vrnili, in njihova godba je postajala čedalje bolj divja; marsikatera pesem je pretresla Tamaro prav do mozga. Knez je bil sedel tik nje na zofo, in vsak hip se je sklonil nadnjo, da vzame iz mize slan mandelj ali cigareto. Slehernikrat se je je kakor po nerodnosti dotaknil, že zdavnaj je' odbila peta ura, ko je bilo šele vsega konec In so si gostje med oblačenjem kožuhov voščili prijetno spanje.
»Tetica,« je dejal knez, »pošlji šoferja domov. Trojko sem naročil; že čaka. Saj moramo vendar pokazati mrs. Loraini, kako se vozi na saneh.«
Kneginja je privolila.
O, kolika slast, če drčiš po mehkem snegu!... Kako hitrih nog in kako varno tečeta oba stranska konja v skok! Pod toplimi kožuhi nista ne botrica ne Tamara čutili hudega mraza. Gricko, divji knez, jima je sedel z bleščečimi očmi nasproti. Spotoma so enkrat obstali, da se razgledajo po Finskem zalivu. Ozki ščip je pravkar vzšel, in nebo je bilo posuto z neštetimi zvezdami. Ura je odbila sedem, ko je Tamara stopila v svojo sobo.
Tistikrat se je prvič vozila s trojko po severnjaški deželi.
Tiso« je bolezni, a zdravje samo eno!
Bili zdravi ali bolni, ako še ne poznate RADENSKEGA zdravilnega kopališča, zahtevajte s kratko dopisnico prospekte in navodila od uprave
Radenskega kopališča,
Slatina Radenci
(pri Mariboru)
Direkten vagon iz Ljubliane do samega kopališča
IX
Posvetitev vode v Carskem selu
Šest dni je minilo, preden je Tamara spet videla kneza. Ali je imel toliko opravkov ali ga pa nalašč ni bilo, tega ni zvedela. Vprašati pa ni marala, vendar jo je vsaki-krat obšel nejevoljen občutek, kadar koli se je spomnila nanj.
»Po vsaki ceni moram tako urediti, da boš šestega januarja v Carskem selu,« je dejala nekaj dni po ciganski veselici botrica. »Takrat imajo tam veliko svečanost; sam car posveti vodo. Jaz sem že mnogokrat videla to slovesnost, in nič kaj rada ne postopam po mra zu, toda Sonjin mož je carjev po-bočnik In... saj veš, da stanuje v Carskem selu. Olga se bo peljala tja, pa te lahko vzame s seboj; vsi trije se boste potlej odpeljali tjakaj. Prav gotovo te bo zelo zani malo.«
SMI^r^LESAVOSTI! -MORAN A^^AVO CJJDO !
.MORANA' JE USA^ENA.ODPfil/tpRHlJAJ.E^^AČl I^HRAHmSlŠČ E. TAKOJ USTAVI IZPADANJE LAS.LASJE PO RASTEJO TUDI NA PLEŠA5TOM MESTU. CEHA STAKltNICEPO POVZETJU DlMAo. POSTNIMA DIN 7.-
MODERNA KOZMETIKA -SPLIT-
MORANA"DIPi.OM:aANA V LONDONU s OF GRAND PftlX IN ZLATO KOLAJNO
Cene našim malim oglasom so zmerne in času primerne!
Tamara je z velikim veseljem sprejela vabilo.
Po polurni vožnji z železnico sta prišli v Carsko selo, ki je bilo Tamari na moč všeč. Zdelo se je, dat je sezidano le za letovanje — same lesene vile, vse pokrite s snegom.
Z grofico Olgo se je peljala h kneginji Sonji; odondod so pa odšle vse tri na grajski vrt, kjer so se ustavile pri majhnem svetišču ob jezeru; tam so prav od blizu, stoječe poleg kozakov, gledale dol-" go procesijo, ki je prihajala mimo.
Nebo je bilo pokrito s temnimi oblaki, in kmalu je začelo v debelih kosmih snežiti. Beli sneg je bil krasno ozadje za sijajne škrlatno-rdeče uniforme častne straže. Tamara je občudovala mikavne obraze teh častnih stražarjev, ki so imeli skoraj vsi gosposkejše obraze kakor vojaki bližnje carjeve garde. Vsi so imeli dolge brade, vsi so bili visoko raščeni in okoli pasu tako vitki, da bi jih marsikatero dekle zavidalo za drobne živote. Na drugi strani je Tamara zdajci opazila kneza; govoril je z drugimi častniki in je bržčas ni videl.
V tistem trenutku je zatrobil rog v znak, da je car odšel z dvora. Vsi so se odkrili; v tem ostrem mrazu so stali gologlavi. Knez je : zapovedal »mirno«, in medtem ko je stal pričakovaje, je Tamara opazovala njegov obraz; zdel se je negiben kakor kakšen kip. V službi je bil bržčas drugačen Gricko, dru- ■ gačen, kakor ga je videla na ciganski zabavi. Ni se mogla ubraniti svojih čustev; privlačeval jo je — takšen ali takšen.
Procesija se je bližala; najprej je stopal fantovski cerkveni zbor; debeli kožuhi so skrivali njihova ' rdeča oblačila. Za njimi so stopali pevci moškega zbora, potlej pa duhovni v prekrasnih, z zlatom in ' srebrom izvezenih oblačilih, tik za njimi pa car — sam, gologlav!
Sprevod so zaključili veliki knezi, zastavonoše vseh gardnih polkov in naposled pobočniki. Ko je šel car mimo, je Tamara spet opazovala kneza. Stroga resnost njegovih črt se je umaknila izrazu najgloblje vdanosti; ta čudaški značaj se je zdel ves prežet neskončne ljubezni do svojega vladarja. Ko je zavila posleohja postava za vogal svetišča, se je napetost polegla; vsi so se gibali prosteje, in zdelo se je, da se je začel, celo Gricko zanimati za dame. Nasmehnil se je in vzkliknil: »Po zajtrku pridem k vam, Sonja; pripravite mi vročo kavo; Mariji sem obljubil, da pridem.«
»Ali se ne prehladijo vsi ti ljudje?« je vprašala Tamara, kazaje na razkrite, skoraj golobučne glave kozakov. »Še plaščev nimajo, ubožci, to jih zebe!«
»Privadijo se, in na vso srečo danes še mrzlo ni,« je menila grofica Olga, »sicer bi že oblekli kožuhe. Ali nimajo prekrasnih postav? Tako rada jih vidim v tehle rdečih jopičih. Samo pri prav posebnih svečanostih jih oblečejo, kadar je car tu, kvečemu še na dvornih plesih in pri krstnih slavah. Prav vesela sem, da vidite Grička takšnega!«
Tamara je zamolčala, da je kneza nekoč že videla v tej uniformi; nihče izmed njenih prijateljev še slutil ni, da sta se bila s knezom že nekoč srečala v Egiptu.
Ves ta čas so pokale vojaške puške; ceremonija je bila pri kraju: car je pomočil križ v vodo. Procesija se je vrnila v istem redu; duhovni so gredoč otirali križ z bleščeče belimi prtiči. Vsi so se vrnili h gradu, in kmalu so izginili gledalcem izpred oči; naše tri dame so vse prezeble stekle k sanem. Ko so pri kavi sedele v udobnem, po angleškem okusu opremljenem salonu kneginje Sonje, so zdajci zaslišale v veži glasove, in precej nato je vstopil knez. Zastaven fantič osmih let je stopal za njim, noseč na rokah drobno dekletee, vse zgrbljeno in z berglo v rokah.
»Moja mala prijateljica Marija; srečala sva se v veži,« je vzkliknil, ko je damam poljubil roke. »Mnogo si imava povedati.«
27. V. 1937.
Humor
Vljudnost
»še pojma nimaš o vljudnosti, sin moj! Ali ne veš, da vljudnost nič ne
stane?«
»Res, oče? Pa napiši kdaj na brzojavko besede: Z odličnim spoštovanjem!«
Prašek
Gospod: »Ponoči ne morem spati, rad bi imel kakšen prašek.«
Lekarnar: »Mrčesni ali spalni prašek, prosim?«
In tako dalje...
Gospod čemač (po večerji): »No, ženka, kaj nameravaš nocoj početi?«
Gospa černačka (skomigne z rameni) : »Nič posebnega. Najbrže bom napisala nekaj pisem, malo bom čitala, poslušala bom radio in tako dalje.«
Gospod Černač: »No prav, ko boš prišla do ,in tako dalje', ne pozabi prosim mojih srajčnih gumbov!«
Posledice
»Kako ste bili včeraj zadovoljni s krokanjem?«
»O hvala, prav všeč mi je bilo. Le moja žena je danes precej hripava.«
Zlobnost
»Ali niste pravkar telefonirali, gospodična Košakova?«
»Seveda sem.«
»Komu pa?«
»Neki stranki.«
»Res? Nisem še vedela, da imamo Stranko, ki ji je Ljubček ime!«
Upravičeno začudenje
Ančka je še majhna, saj ima komaj tri leta.
Zadnjič jo je mamica peljala v cerkev in ji je pokazala Kristusa na križu.
»Kdo je te gospod?« jo vpraša Ančka vsa presunjena.
»Ne veš?... To je vendar Jezušček!«
»Jezušček! Joj, kako je zrasel od Božiča!« vzklikne Ančka vsa presenečena.
Iz otroških ust
Sonjica gre vsako leto k babici na počitnice. Tam ji posebno ugaja, da prihaja zmerom toliko ljudi v vas. Sonjica vneto pomaga pri postrežbi, smola je le, da včasih po nesreči kakšnega kozla ustreli.
»Sonja, pomagala mi boš gospe postreči s čajem,« ji veli babica. »Kar prični pri najstarejših damah.«
Sonja vzame krožnik in kolačke in krene proti trem babičinim prijateljicam, starejšim damam s sivimi lasmi. Nekaj časa jih pozorno ogleduje, potem se pa obrne k babici in ji zakliče e svojim jasnim glaskom:
»Babica, katera je pa najstarejša?«
Anekdota
Maščevanje
Dunajski igralec B. je slabo odrezal. Z novo pogodbo ni bilo nič. Igralec 'je slutil intrige in je zato stekel k ravnatelju in zavpil: »že vem, odkod \eje veter! Toda zapomnite si, da se bom maščeval nad tistim, ki me je Pri vas onemogočil!«
»Za pet ran božjih,« se je nasmehnili ravnatelj M., »menda vendar ne mislite na samomor?«
Ko Dritfem v Ljubljano
mi ni treba dolgo iskati
barve, lake, Selake, firnež, čopiče itd.
ker vse to dobim po zelo ugodnih cenah tik pri kolodvoru:
Bame*laki: R. Hafner
Ljubljana, Miklošičeva cesta 36
ARTIST B U X
			VELIK ROMAN IZ CIRKUŠKE-	
Napisa/ Hans Possendorf
Za pravilne odgovore na vprašanja, nanašajoča se na razplet tega romana, razpisuje uredništvo „Družinskega tednika" 12 denarnih nagrad v skupnem znesku 2500 din
13. nadaljevanje
Zaradi tega se je Benson iz previdnosti že v Solnogradu zaril v nekem konjskem vozu pod slamo, prej je pa še vrgel Buxu skozi okno brezimno svarilo, ki ga je nekje v Solnogradu napisal na pisalni stroj. Ker je Bux neskrbno potoval s transportom, si je Benson mislil, da svarila ni našel.
Toda Benson se je motil! Bux je bil opazil listič z napisom: ,Do not eross the German frontier! You will be arrested!1 (Ne prestopite nemške meje! Aretirali vas bodo!) Buxu pa še na um ni prišlo, da bi storil po svarilu. Saj se vendar ne bo mogel vse življenje ogibati domovine! In če se že neprijetnostim zaradi ovadbe tega umazanega Bensona ne bo mogel ogniti, je bolje da doživi stvar prej kakor slej.
Kljub temu je pa Buchsbaum napisal še tisto noč dolgi pismi svojim staršem in Cilki, ki je v njima natanko vse objasnil in določil vse potrebno za bodočnost.
Da ni bil ob prihodu v Freilas-sing kdo ve kako dobre volje, je pač razumljivo. Zadovoljen je bil, da se mu vsaj Benson ni prikazal pred oči, zakaj bržčas bi se ne bil mogel obvladati, ako bi uzrl tega podlega mulata. Belil si je tudi glavo z razmišljanjem, kdo neki mu je poslal svarilo; še na um mu ni prišlo, da ga je Benson sam napisal.
*
Toda niti v Freilassingu niti drugod niso Vilibalda Buchsbauma aretirali. Z vsemi drugimi je srečno prišel v zimsko prebivališče v M. Vsi artisti in skoraj vse drugo cirkuško osebje je dobilo za 31. oktober odpoved. Pojavilo se je vprašanje, ali kaže iskati drugod zaposlitve, ali je pa pametneje počakati tako dolgo, dokler se cirkus Kreno morda sam ne odloči, da bo čez zimo igral v M.
Skoraj vsi so se odločili, da ostanejo začasno v M. in počakajo, kaj prinese bodočnost, zakaj pojavile so se govorice, da se bo cirkus kmalu odpravil spet na novo turnejo po jugu. Poslovodja Schmol-ler je že zdavnaj odpotoval kdo ve kam. V pisarni so imeli dela čez glavo. Brzojavka je hitela za brzojavko. Noč in dan so popravljali rekvizite, kostume in konjsko opremo. Skratka: nekaj je bilo v zraku! To bi bilo spet imenitno, ako bi lahko čez zimo vsi ostali v službi cirkusa Krena!
Bux se še zmerom ni mogel otresti živčnosti. Nekakšno osnovo za svarilo je moral brezimni pisec vendarle imeti! In še nekaj drugega je grizlo Buxa, čeprav si tega ni maral priznati. Takoj po obisku svojih staršev, kamor se je nameraval kmalu odpeljati, je hotel vendar oditi v Potsdam, da preseneti svojo prijateljico Fedo. Nu, to kajpak ne pride več v poštev, saj mu od takrat, ko mu je poslala poslednjo razglednico, ni nič več pisala. Tudi med pismi, ki jih je dobil v Nordlingen, in mu jih je mati poslala v M., ni bilo nobene-’ ga Fedinega pisanja, čeprav je dobro poznala njegov .stalni naslov*.
Bilo je na dlani, da ji je tega za nekaj časa sicer prav zanimivega in originalnega dopisovanja in prijateljstva s cirkuškim klovnom zdaj že dovolj. Potlej si je pa dopovedoval, da ni prav, ker Fedo obsoja. Saj ji je takrat sam rekel, naj se ne čuti vezano — in naj mu piše samo takrat, kadar bo čutila potrebo. Sicer je pa že takrat dvomil, ko mu je rekla, da mu bo zmerom, zmerom pisala... Že takrat ji je bil skeptično odgovoril: Qui vivra verra!
Ne, prav sam je kriv, da se je zapletel v tako nemogoče razmerje in se zagrizel v to čudno zaljubljenost! A tudi tega se bo znal otresti!
Ves srdit sam nase je sklenil svoje razmišljanje:	Prav se mi
godi! Popolnoma prav!4
III
Dva dni po prihodu v M. sta se že Bux in Cilka odpeljala v Nordlingen. Nego živali, ki so bile v zimskih hlevih cirkusa Kreno verno in skrbno pod streho, je Bux izročil Dakji in Tomu. Dakje je
v	dolgih osem in štiridesetih letih dovolj dokazal svojo zanesljivost, in tudi črnec se ni v obeh letih, odkar je bil pri Buxu v službi, ni koli pregrešil. Razen tega sta obljubila še višji hlevar Siebert in nadzornik Friedenthal, da bosta tudi onadva skrbno nadzirala živali.
4. novembra proti večeru sta se pripeljala Bux in Cilka v Nordlingen.
Cilka je seveda vedela, da je bil oče njenega velikega prijatelja več desetletij cirkuški ravnatelj; in tako mesto je zanjo pomenilo sploh vrhunec človeške moči. Ravnatelji, pri katerih so bili njeni pokojni starši v službi, so pač včasih spregovorili kakšno besedo s Cilko; ravnatelj Kreno se je včasih celo prijazno pošalil z njo. Toda zasebnega občevanja med ravnatelji velikih cirkusov in artisti in nameščenci kajpak zaradi rešpekta ni bilo nikjer; prav tako kakor na ladji ne, kjer se poveljnik ne druži s svojimi častniki. Zaradi tega je bilo to za Cilko nekaj nezaslišanega, da bo odslej dneve in dneve prebila v hiši pravega cirkuške ga ravnatelja in da bo z njim za isto mizo zajemala jedi pri obedu in večerji.
Ko sta stara Buchsbauma na postaji stopila svojemu sinu in Cilki nasproti, ji je bilo prav tesno pri srcu: tako strog, tako velik in tako gosposki se je zdel stari sloki gospod ravnatelj Buchsbaum. Majhna in zavaljena gospa Buchs-baumova je pa koj prižela Cilko k sebi in jo poljubila. In precej je dekletcu postalo laže pri srcu.
Stara Buchsbauma sta stanovala v pritličju čedne stare hiše, in njuno stanovanje je bilo skoraj vsepovsod podobno udobnemu meščanskemu domu, kakršnega je Cilka komaj iz pripovedovanja poznala. Toda množica slik po stenah, ki so skoraj vse kazale slike artistov, konj, zveri in prizorov iz cirkuškega življenja, so dihala tolikšno domačnost, da je takoj manj čutila nenavadnost tuje okolice. Presrečna je pa bila, ko je nad zofo v stanovanjski sobi opazila veliko sliko Brame in Dakje. Tudi pomenek pri večerji je bil domač za Cilko, saj so se pogovarjali skoraj samo o cirkuških zadevah. To je bilo kakor nalašč za gospoda ravnatelja Buchsbauma, ki sicer v Nordlingnu ni imel nobenega strokovnjaka, ki bi se z njim o teh rečeh pomenil; zato je zmerom izrabil sinov obisk, da se je temeljito naklepetal.
že koj drugo jutro se je med znanci družine raznesla vest, da je prišel sin ravnatelja Buchsbauma na obisk. In tedaj so se kar vrstili obiskovalci, prihajajoč pozdravljat Buxa. Med njimi je bil tudi marsikateri njegov pacient, saj je Bux njega dni izvrševal v Nordlingnu zdravniško prakso. Vsi so ga ogovarjali z »gospodom doktorjem«, in to je bilo Cilki na moč všeč; saj ni dotlej nikoli slišala drugače kakor »gospod Bux«, »mister Bux« ali pa kar na kratko »Bux«.
Popoldne je Cilka vprašala: »Stric Bux, ali lahko malo zdoma odidem? Razbojnike in žandarje bi se radi igrali!«
»Koliko vas pa je, da govoriš v množini?«
In pokazalo se je, da se je Cilka že z vsemi otroki v soseščini spri-jateljila.
Bux ji je kajpak dovolil. S klikom in vikom je sprejel cel roj fantov in deklet svojo novo zanimivo prijateljico, in brž jo je mladina mahnila odtod.
Tako krasnih igrišč, kakršna je spoznala v Nordlingnu, ni Cilka še nikoli videla. Tam so stale stare razvaline, tu nasipi, utrdbe, stolpi in staro obzidje; povsod so lahko plezali in se lovili.
Cilka je stopila v vrste »razbojnikov«. Ko so jo nekoč »žandarji« že skoraj ujeli, se je rešila s hitrim skokom čez neko obzidje — in temu so se kajpak vsi na moč čudili. Cilka jim je pa zagotavljala, da to še nič ni.
Neki deček jo je vprašal, ali zna prevračati »kolo«, ker ni maral, da bi ga dekle prekosilo v urnosti in spretnosti. Pri priči je začel prevračati »kolo«. Cilka mu je pa na to izzivanje precej odgovorila s celo vrsto saltov, tvvistov in arab-cev. Tedaj so se morali kajpak vsi nevoščljivci potuhniti, in Cilka je pri priči napredovala v poveljnico »razbojniške tolpe«.
Pri večerji je navdušeno pripovedovala o igrah. Ko je legla spat, je dejal Bux svoji materi:
»Cilki je menda kar všeč tu. Ali bi jo hotela morda kar za zmerom obdržati pri sebi?«
»Kajpak — zelo rada! Tako mlado sveže bitje nam prav za prav manjka. Oče bi bil otroka gotovo zelo vesel.«
»Veš, Cilkina mati si je neizmerno želela, da bi njena hčerka dala slovo cirkuškemu vzdušju. Tebi je to lahko dopovedati, saj so se tvoji slični načrti z menoj popolnoma izmaličili.« Bux se je pri teh besedah malce škodoželjno nasmehnil.
»In kaj bomo storili, če bo prav tako ,nepopravljiva*, kakor si bil ti?«
»Potlej naj bo po njeni volji. Njen oče je celo v oporoki določil, da ji v tem pogledu ne sme nihče delati sile. Toda najprej poskusimo vendarle z .meščanskim* življenjem.«
»Tudi jaz bi tako dejala, Vili!« je zadovoljno menila gospa Buchs-baumova.
*
štiri dni kasneje, ko so sedeli za mizo, je vstopila služkinja in z važnim glasom oznanila:
»Brzojavka za gospoda doktorja!«
»Da bi le živalim nič ne bilo!« je zaskrbljeno dejal Bux, medtem ko je odpiral brzojavko. Potlej je pa veselo vzkliknil: »Lej, lej! To rej vendar!« in je bral: »Turneja po Španiji zagotovljena. Odpotujemo desetega zvečer. Brzojavite, ali greste z nami. Kreno.«
»O ti ljubi Bog!« je vsa preplašena kriknila gospa Buchsbaumova.
»Prav tako se delaš, kakor da bi bila nesreča, če ima človek dobre zveze!« je dejal stari gospod karajoče, kakor da bi bila ljubeča mati storila velikansko nehvaležnost zoper usodo.
»Torej boš sprejel? Jaz sem se pa tolikanj veselila, da te bomo vendar imeli dalj časa pri nas «
»Seveda sprejmem, mamica!« je vzkliknil Bux in nežno in tolažilno pogladil mater po licih. »Saj vendar ne bom zametaval zaslužka. S cirkusom B. iz Berlina menda tako ne pridem zastran plače na zeleno vejo. živali, Dakje, Tom — vsi ti me pa mnogo stanejo, in vsak dan so lačni...«
j^rei BarerjjetfegaJcriže J? ni Aspirin tablet.
VsakafAspirin tableta ima~Bayer-jov’ križ.
Pri Hj:omaCiir^u, grf/ji itf iročiai
Otl&4 j« rogislr, pod S. SL 1583 od S. X1L 1936.
»Kaj pa misliš, kako dolge bo trajala turneja?«
Bux je skomignil z rameni.
»Španija ni lahka dežela,« je resnobno rekel ravnatelj Buchsbaum. »To predobro veva iz skušenj, ljuba Klara. Kreno bo pa že dobro opravil. Spričo takšnega sporeda! — Španci se bodo kar na glavo postavljali!«
»Kakšnih devet ali deset mesecev se bo že vleklo,« je menil B»'x.
Gospa je z vprašujočim pogledom ošinila sina in na skrivaj pomignila z glavo na Cilko. Sin ji je pritrdilno prikimal.
»Naša mala Cilka,« je menila gospa Buchsbaumova, »bo pa kar pri nas ostala ta čas. Saj si je že našla toliko dobrih prijateljic; gotovo ji bo všeč in prijetno. Kajne, Cilka?«
Cilka se je nekam v zadregi nasmehnila. Vabilo se ji je zdelo na-spol šala, in zato ni prav vedela, kaj naj odgovori, da bi ne bila nevljudna.
»Da, Cilka ostane pri vama!« je pritrdil Bux materi. »In lepo pridna bo in izprevidela bo, da ima njen stric Bux prav. Jel' da, pun-ček moj?« Toda bilo mu je tesno pri srcu, ko je to dejal. Misel, da se bo moral kar hipoma ločiti od Cilke, se mu je zdela skoraj neznosna. V teh dolgih mesecih mu je bila tako prirasla k srcu, kakor da bi bila njegov lastni otrok.
Cilka je bila od strahu vsa prebledela, zakaj vedela je, da ni šala. Niti uda ni mogla premakniti in je strmela predse na krožnik. Vsi so napeto zrli vanjo. Bux je opazil, da so ji ustnice drhtele v zadrževanem joku. In potlej se je nenadejano izlila vsa njena strastna bolečina. Skočila je pokonci in se divje ihteče vrgla Buxu za vrat.
Tedaj je bilo sicer tako neupogljive energije Vilija Buxa konec:
»Tak Cilka, kaj pa je?« Nežno jo je pobožal po lepi paževski glavici. »Ali res ne maraš tukaj ostati — res ne?«
Cilka je med ihtenjem stresla z glavo. Obraza ji ni bilo videti; skrila ga je na Buxovih prsih.
»Ali hočeš mar z menoj v Španijo?«
Goreče je prikimala: »Pri... tebi... pri tebi... hočem...« Solze so ji zadušile glas
»Prav, Cilka!« se je olajšano oddahnil Bux. »Pa ostaneš pri meni. Toda zdaj nehaj jokati in mi odgovori na moja vprašanja. Zdaj ti bo že kmalu štirinajst let !n ne boš nič več neumno otroče. Morda se bo v tem trenutku odločilo vse tvoje kasnejše življenje. Dobro premisli! Kaj boš počela v Španiji? Zgolj potepanje po svetu ni cilj in ni smisel življenja; kaj ne da ne?«
Cilka je s silo premagala ihtenje, dvignila je glavo in rekla: »Delala bom!«
»V cirkusu?«
»Da.«
»Samo kaj? Da bi malce skakljala po širokih sedlih, da bi prevračala kozolce?... To zna marsikdo — vendar to še zdavnaj ni točka za spored. Ako že hočeš postati artistka, moraš znati kaj posebnega.«
»Z živalmi bi hotela delati.«
»S kakšnimi živalmi? Svoje žj-vali potrebujem za svoje točke. Več živali pa ne morem kupiti, sicer mi požro vso plačo. Saj imam že tako neznosno mnogo stroškov.«
»Bom pa papanovo in mamino točko na novo naštudirala — kolesarski akt na visoko razpeti vrvi,« je de>ala Cilka, kakor da bi šlo za najpreprostejšo stvar na svetu.
če Vam je težko pri srcu in si želite tnalo razvedrila, potem sezite po »Družinskem tedniku«!
POJDITE TUDI VI, ki čitate ta oglas, v popolnoma prenovljene lokale staroznane
gostilne »Lovšin" v Gradišču štev. 13
(pri dramskem gledaliičn)
in počutili sc boste udobno. Postrežba je izborna, vina so pristna in naravna. Pivo je vedno sveže. S hrano bodo abonenti kakor tudi ostali gostje v vsakem oziru zadovoljni.
Tobačnica
Madžarski napisala G. K e 1 e m e n
Ladja je mirno in enakomerno plula na debelo morje. Počasi je medlela zlata svetloba dneva. Srebrne tenoiee «w se že spuščale na sinjezelene valove, podobne marmornatim plastem, prepreženim z belimi penastimi vitrami.
Kapitan v svoji beli uniformi je zamišljeno slonel ob ograji; njegove svellosive oči so počivale daleč zunaj na temnem pasu, kjer sta se morje in nebo stikala. Morda je kapitan premišljal, kako lepo bi utegnilo biti, ako bi naposled vendar našel mir tam, kjer se Siri kopna zemlja. Ko je bil še mlad, ga je gnalo zdoma-Bil je še močan in v samoti na morju si je preganjal dolgčas z večnim hrepenenjem. Toda zdaj ko je postal starejši in se je utrudil od hrepenenja, se mu je zdelo, da je že zamudil življenje. Morda bi bil res srečen, ako Ih bil živel s svojo tiho plavolaso ženo. s svojima ljubkima otročičema, ki so bili vsi trije zmerom tolikanj zapeti in tuji, kadar jih je videl. Ves zamišljen je segel v žep po tobačnico. Tedaj je pa zdajci opazil, da ni sam. Poleg njega je stal For^ini, njegov najmlajši častnik.
— Aid kadite? j« vprašal kapitan in mu ponudil tobačnico.
— Hvala, kapitan; ne kadim. Joj, kako lepo tobačnico imate! Občudujoče je: opazoval mladi častnik težko, v baročnem slogu okrašeno zlato tobačnico; iz rubinov je bila sestavljena na pokrovu krona, na notranji strani je bilo pa vrezano: »Za zvesto službo!«
— Da... ta tobačnica... je zamišljeno zategnil kapitan. Zvesta prijateljica mi je. Povsod me spremlja in povsod se mi s hladnim porogom posmehuje ta napis: ,Za zvesto službo!1
— S porogom, kapitan?
— O tem nisem še nikoli govoril, Forsini. Toda vi ste mladi; morda vam bo zgodbica o tej tobačnici dober nauk. morda vam bo povedala, kako smešno je, če človek misli; da lahko sam oblikuje svojo usodo, da je treba samo to in ono storiti in že so izpolnjene želje... Neki človek, denimo, ostane pri svoji ženi, ki jo ljubi — pozneje se mu pa zazdi, da bi bil prav za prav našel srečo v tem, ako bi bil postal raziskovalec in bi živel med divjimi črnci. Spet nekdo si domišlja, da utegne prinesti ljudem pomoč, toda vse, česar se loti, se iz-prevrže v nesrečo in smrt. Vsi smo norci.
Med vojno sem imel prijatelja; Arthuro Merimo se je pisal. Bil je hraber in pošten mož, visok in koščen, hladnih in zapetih potez, ooi so mu pa zmerom žarele. Pri nekem spopadu se je posebno odlikoval zaradi bliskovite odločitve — in zato ga je Njegovo Veličanstvo odlikovalo s tole tobačnico: „Za zvesto službo!‘ Pri prihodnjem spopadu ga je zadela krogla v hrbet. Zdravnikom se je posrečilo, da so mu ohranili življenje. Vendar zanj ni bilo rešitve — hrbtenica mu je ohromela.
Nekaj časa po vojni je živel 8 svojo ženo po raznih zdraviliščih Nemir ga je gnal iz dežele v deželo. Naposled je upal, da ga bo ljubljeni zrak Sredozemskega morja ozdravil — in tako se je s svojo ženo zatekel na mojo ladjo.
Njegovo ženo sem bil videl takrat prvič. Zdela se je žalostna in krotka. Kila je pa na moč lepa, zelo bleda, čudovito svetle polti, rdečkastih las in temnih ooi. Oči je »skoraj zmerom [(obešala, in goste temne obrvi eo zakrivale njihovo lepoto; včasih, kar nenadejano, se je pa v njih utrnila divja iskra, želja po sprostitvi. Arthuro je (trebil vse sončne dni na palubi, mrk in molčečen. Lilian ga je požrtvovalno negovala in te redkokdaj se je nasmehnila. Toda komaj se je oddaljila od njega, je postal Arthuro nemiren in v njegovih očeh, mrzlično trpole-čih, in na njegovih ovelih licih sta se zrcalili nemoč in bolečina.
Kadar sem le utegnil, sem bil pri njem; sprva zaradi starega prijateljstva, kasneje sam Bog si ga vedi zakaj... Pač, morda zato, ker mi je tako veleval človeški čut, da ublažim njegovi mladi ženi težko usodo. Zdelo se mi je, da je postala Lilian v moji navzočnosti veselejša in bolj neprisiljena.
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG 9
Velika izbira vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih slekl, daljnogledov, toplomerov, barometrov, barotermometrov, iiforametrev i. i. d. — Rainavrstne ure, ilatnina in srebrnina. — Ceniki brutliCns!
Pot nas je zanesla na Grško, v Sirijo, Palestino, Egipt, v Tunis in’ Al-žir. Ure in dnevi, kadar smo počivali v kakšnem pristanišču, so bile za bolnika pravi pekel. Zdelo se je, da ga razjeda bolečina, kadar sem z Liliano odšel na kopno. Tudi telesne bolečine je čutil čedalje huje, in lepega dne sploh ni hotel več iz kabine.
»Lilian,« je dejal nekega dne, >pro-sini, stopi malo na palubo. Rad bi govoril s kapitanom.«
Lilian in jaz sva se začudeno spogledala. Potlej je Lilian vstala, ošinila me je z nežnim pogledom in odšla.
»Prijatelj si mi, Antonio...« je povzel bolnik. »Vem, da mi boš pomagal, čeprav se zavedam, da je usluga, ki jo zahtevam od tebe, kruta in strašna.«
»Kaj lahko storim zate, Arthuro?« sem ga vprašal.
»Viš, Antonio,« je odgovoril, »ali misliš, da ima takšno življenje, kakršno je moje, sploh kakšen smisel? Moja bolezen je neozdravljiva. Hrom sem in ne morem ničesar, pa prav ničesar storiti, kar bi mi bilo všeč. Vsem sem samo v nadtego, vsem sem v breme, zlasti moji ženi. Ali razumeš, kak.no uslugo bom terjal od tebe?«
Nemo sem odkimal.
»Tam zgoraj,« je šepnil in pokazal z roko na neki predal, »je moj samokres. Dan in noč mislim nanj, a vstati ne morem, da bi ga vzel v roko. Edino ti mi ga lahko daš, Antonio... rotim te!«
Hotel sem ga potolažiti, in vendar je bil že tako miren, mnogo mirnejši in treznejši kakor jaz. In vse, kar sem mu v tolažbo dejal, se mi je zdelo plehko in zlagano.
»Saj ni treba drugega kakor seči v predal,« je šepnil, »pa že držiš samokres v rokah. Nihče ne bo vedel, da si mi ga ti dal.«
»Ne morem — ne terjaj tega od mene!« sem kriknil in hlastno planil iz kabine. Toda od tistih dob je zmerom, kadar sva bila sama, načel staro pesem. S trdimi in brezupnimi besedami je slikal pezo svojega življenja in opisoval trpljenje svoje mlade, lepe žene. Prepričeval me je, da je sebično in strahopetno od mene, da mu kot edini prijatelj odrekam uslugo, ki me zanjo prosi.
Mesece in mesece sem se upiral. V tihih urah sem pa le premnogokrat premišljal, da mora biti edinole smrt odrešiteljica vseh muk temu ubogemu človeku, ki sme življenje samo od daleč opazovati, in ga zaradi tega vse mori, kar vidi okoli sebe. In tudi za mlado, lepo ženo. prekipevajočo miline in lakote po življenju, bi bila njegova smrt samo odrešitev. Z Liliano nisem nikoli govoril o teh stvareh. Vedel sem pa vendar, kako zelo jo teži njena žrtev, kako zelo si želi, čeprav samo podzavestno, prostosti.
Bolj in bolj me je rezala njena usoda v živo: čedalje pogosteje sem iskal njeno bližino m premišljal, kaj bi jo neki razveselilo. Včasih se je lahno in nežno nasmehnila... Kar srečen sem bil. kadar sem opazil ta njen nasmeh. In vendar se je zdelo, da se njen smeh ni mogel nikoli sprostiti, zakaj zmerom je zamrl v bolečini. Premnogokrat, kadar je Arthuro spal, je prihajala k meni na poveljniški stolp; veter ji je lcuštral rdečkaste lase, ko je v beli obleki stopala čez palubo k meni. Naslonila se je na ograjo, dvignila je drobno glavico in krotko molčala. Čutil sem, kako mirna in zadovoljna je bila zmerom v moji bližini.
Nekega jutra smo pristali v Pireju. Lilian je z menoj odšla na kopno. Sprehajala sva se po pristanišču, zavila‘sva na Akropolo, po mestu sva se sprehajala med stebrišči Jupitrovega templa — in tako sva se malo zakasnila. Ko sva se vrnila, sva našla Arthura vsega zbeganega in strtega. Bolečine so ga bile tako dajale kakor še nikoli. Napad je minil, vendar je bil Arthuro po njem še bo-lj obupan, kakor prejšnje mesece. Njegov obraz se je zdel siv in izpit, njegove oči so se pogreznile v globoke temno osenčene jamice.
Bil sem do dna srca ganjen spričo tolikšne bolečine in izčrpanosti. Tisti dan se nisem mogel več upreti njegovi prošnji. Nedoločno mi je plavalo tudi drobno, bolno Lilianino smehljanje pred očrni, tisto smehljanje, ki je zmerom trudno zamrlo, ker mi smelo živeti.
Dal sem Arthuru .samokres.
»Hvala tii, dragi prijatelj!« je dejal in skril orožje pod odejo. »To naj ti bo v spomin name,« je dejal in segel v prsni žep po tobačnico. »Za zvesto službo!« je dejal in se nasmehnil. Prijateljsko sva si stisnila roke.
»Skrbel bom za tvojo ženo!« sem mu obljubil. Nemo me je pogledal, potlej se je pa odsekano in trdo zasmejal. Obrnil sem se vstran in hotel oditi. Toda tiski trenutek je stopila Lilian v kabino; njene svetle rdečkaste lase so bile od vetra vse raz-kmštrane, lica zardela od morskega
Zakaj
on
poie—
JANI VE An CREME
m
ker si je prej ojačil Ložo z livea...
Pred namilanjem nadrgnite kožo dobro z Nivea, ker se potem lahko brijete hitro, ugodno in brez bolečin,
NIVEA onemogočuje, da bi Vain koža spokala ali da bi ^ Vas pekla. Toda samo krema NIVEA vsebuje EUCERIT,
* ki je najboljše okrepčevalno sredstvo za kožo. Vedite, ia ni ničesar, kar bi bilo „boljše“ ali vsaj „enako dobro*.
zraka. Z nežnim smehljajem je stopila mimo mene in se sklonila k možu.
»Ali ti je že kaj bolje, Arthuro?« je prijazno vprašala.
»Da k je z jasnim glasom in z vročičnimi očmi odgovoril. Za hip se je zdel zdrav iti krepak; tako oster in daljnoviden je bil njegov pogled samo takrat, kadar je šlo za veliko odločitev. Dvignil je roko — strel. je odjeknil.
Vendar ni ustrelil sebe, hromca in neozdravljivega bolnika — temveč Liliano, mlado, cvetočo, nežno in lepo ženo, ki sem jo bil jaz že ljubil.,,
*
— Taka je ta zgodba o tej tobačnici, dragi Forsini, je končal kapitan s trdim glasom. Zgodba norca, ld je hotel nesrečnežu pomagati;
— Kapitan!... je zajecljal mladi častnik. Toda kapitan se je obrnil in hitrih korakov odšel.
Dan je ugasnil, sence so ovile palubo in morje... In kmalu potem je opazil mladi častnik kapitanov obris — malo temnejšega, kakor je bila tema noči — negibno stoječega na poveljniškem mostiču...	*
SINGER, PFAFF
šivalni stroji, malo rabljeni, kakor novi, najugodneje kupite pri »PROMET" nasproti Križanskc cerkve
WRI6LEY
THE FAVORITE OF H0LLYW00D Po jedi: žvečilni gumi
VARUJE
VAŠE
ZOBE
Vsi zobozdravniki so enakega mnenja: Wriglev žvečilni gumi koristi zobem I Žvečite Ufrigleif po vsaki jedi; to vam osveži usta, d i h postane prijeten, zobje čisti.
PO VSAKI JEDI: WRIGLEY
Zavitki po Din f—. 2'— in 5'—
Gener. zastopstvo in tovarniško skladišče:
Agentura „Ozmo“, Zagreb Vlaška 72a - tel. 52-80 Iščemo provizijske zastopnike.
do 17. ure) ■ 17.00: Preskrba Ljubljane z mlekom (g. Benko Ivan) ■ 17.20: Veselo popoldne: Oddelek »Sloge«, vmes vesele, zgodbe ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored obvestila
■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve v Ljubljani ■ 20.20: Po domače! Akademski pevski kvintet ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: .Za krajši čas in boljšo voljo (plošče) ■ Konec ob 23. uri.
PETEK, 28. MAJA
11.00: Pokrajinska oddaja iz Litije, izvaja narodna šola, vodi J. Zupančič
■ 12.00: Iz naših poljan (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Radijski orkester ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Prosvetne in verske razmere na vasi (ga. Krista Hafner) ■ 18.20: Plošče ■18.40: Francoščina (gosp. dr. Stanko Leben) ■ 19,00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nacionalna ura ■ 19.50: Zanimivosti
■ 20.00: Koncert Radijskega orkestra
■ 21.00: Plošče ■ 21.10: VI. Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec Ob 23. uri.
SOBOTA, 29. MAJA
12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila
■ 13.15: Plošče* 14.00: Vreme ■ 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: Pogovori s poslušalci ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Slovenska zemlja v leposlovju (prof. V. Novak) ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar) ■ 20.30: Veselo potovanje na Havai. Po zamisli in besedilu V. Bitenca priredil in vodi J. Podgornik ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri.
NEDELJA, 30. MAJA
8.00: Plošče ■ 8.30: Telovadba ■ 9.00: Čas, poročila, spored ■ 9.15: Citraški koncert Elviire Zadravec ■ 10.00: Verski govor (g. Jože Jagodic)
■ 10.15 Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda ■ 10.45: Plošče ■ 11.00: Prenos iz Uniona: proslava majske deklaracije ■ 12.30: Trboveljski pevski »Jazz-kvartet« ■ 13.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ (Oddaja prekinjena od 14. do IG. ure ■ 10.00: Plošče ■ 17.00: Gospodarski pomenki ■ 17.30: Prenos akademije iz Zidanega mosta
■ 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Prenos majniške pobožnosti iz trnovske cerkve v Ljubljani ■ 20.20: Slov. božja pota: Napisal Niko Kuret, izvajajo člani rad. igr. druž. ■ 20.50: Zabaven koncert Radijskega orkestra * 22.00: Čas, vreme, poročila, spored
■ 22.15: Originalna švicarska godba (bratje Malenšek) ■ Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK, 31. MAJA
12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: čas, spored, obvestila * 13.15: Odlomki iz zvočnih filmov (plošče) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Lahka glasba na dveh klavirjih (plošče) ■ 20.10: Socialno medicinsko razmotrivanje o vajeniškem vprašanju II. d. (dr. A. Trtnik) ■iO.SO: Slovenski skladatelji, orkestralni koncert (Radijski orkester) H 22.00: Čas, vreme, poročila, spored
■ 22.15: Narodno pesmi (Fantje na vasi) ■ Konec ob 23. uri.
TOREK, 1. JUNIJA
12.00: Operni odlomki (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čai, spored, obvestila ■ 13.15: Opoldanski koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Vreme, borza ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nacionalna ura ■	19.50:	Zabavni
zvočni tednik ■ 20.00: Harmonika (plošče) ■ 20.10: Sanacija bratovskih skladnic (R. Smersu) ■ 20.30: IV. ura francoske moderne klavirske glasbe ■ 21.30: Koncert mandolin (plošče) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Lahka glasba
■ Konec ob 23. uri.
SRfiDA. 2. JUNIJA
12.00: Glasba južnih Slovanov ([)!<>-šče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče po željah ■ 14.00: Vreme, borza ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19-50: Šah ■ 20.00: Josephina Baker (plošče) 20.10: Kako potujemo (J. Siherl) ■ 20.30: Vesel večer: Sodelujejo: Jožek in Ježek in Radijski orkester ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Akademski pevski kvintet ■ Konec ob 23. uri.
Radio Ljubljana
od 27. maja do 2. junija 1937.
ČETRTEK, 27. MAJA
8.00: Prenos iz stolnice ■ 8.30: Verski govor ■ 9.00: Prenos blagoslova ■ 9.30: Čas, poročila, spored ■ 9.45: Reproduciran slavnostni koncert ■ 11.30:: Otroška ura (vodi Manca Romanova) ■ 12.00: Pevsko društvo »Zvezda* iz Most ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Gregorčičev pihalni kvintet ■ (Oddaja prekinjena od 14.
K
POZOR
GOSPODINJE i
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUOOLF VELEPIŽ
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII.
Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
stalni odjem
K
MOLI OGLASI
GOSPODIČNA STARA 25 LET želi resnega znanja z gospodom, starini do 30 let. Le rea-ne dopise na upraro Družinskega tednika, pod »Osamljena«.
INTELIGENTEN DRŽAVNI USLUŽBENEC želi spoznati gospodično Ciste preteklosti, dobre vzgoje in vefičo gospodinjstva, tz posestnifiko hifie. Neanonimne dopise upravi pod fiifro: »Harmonija«,
PRODUKTIVNA ZADRUGA ČEVLJARJEV V TRBOVLJAH »prejme izvežbanega delavca za žensko in moško galanterijsko delo. Stalna služba, eksistenca! Nastop takoj!
ŠIVALNI STROJ znamke Nauman skoraj popolnoma nov, na piodaj. Naslov pove uprava »Družinskega tednika«.
UČITELJICA 27 LET, čedna, dobra gospodinja želi pred celibatom poročiti značajnega dobrosrčnega inteljgenta. Ponudbe pod: »Želim biti mamica« na upravo.
ZELO DOBER kratek klavir prodam za 4.500 dinarjev. Medved, Slomškov trg 7, Celje.
IŠČEMO OSEBE, ki bi hotele imeti v svojem bivališču z večjo okolico oddajallSče (podruž-i nico). BivaliSče, poklic, egalna. Dotični poslujejo pod vodstvom direkcije! Poglavitno jo i blagovni depot! Nikakih potovanj. Nikake prodajalne! Za mesto in . podeželje lahko re-elno delovanje! Brez rizjka! Dosedanji poklic lahko obdržite! Za nakazani rajon mesečni dohodek do fi.000 din in več. Obširna pojasnila daje HUPO, Celovec (Klagenfurt), Avstrija, v vsakem jeziku.
NOVOSTI
lepe vzorce
za pumparice, športne obleke nudi ceneno
Presker
Sv. Petra cesta itev. 14
Isdaja m kaMMordj »Družinskega tednika« K. JlratuSa, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. r Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.