Tečaj XX. go od tn V i III List 26. II Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta, 1 fl. 80 kr. za cetert leta 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr., za cetert leta 1 fl. 15 kr. nov. dn. V Ljubljani v sredo 25. junija 1862. Slamoklajarji. Ce, dragi bravec, greš poleti ali v jeseni memo ka-košnega pašnika iu ogledaš mlado živino, javalne da bos drugać rekel, kakor da naš kmet za živino še vse premalo dostikrat sliši, da ogršične preše za lanene prodajajo v • V in Dr. Juli Lehman, kteremu so bile skrbi. Kjer je pa živinoreja zanemarjena, ondi se tudi po Ijodelstvo gotovo na višo stopnjo ne povzdiguje; zakaj eno 7 ,n|ačno vo(j brez druzega obstati ne more; dobre njive potrebu jejo tudi dovelj gnojá to je ocitna goljufija. preše izroeene , da naj jih preišče, naznanja , kako se dá omenjena goljufija spoznati. On pravi: Lanene preše se morajo ali štupo zdrobiti, potem pa, najbolj v kakoš- sprvega v prah ali nem visokem kozarcu v kterem se postavimo toči ol (pivo), počasi mesati in potem tako dolgo pri miru i obili gnoj pa dá tudi obilo klaje za držati, dokler se vse lušinice z ha ne vsedej doli G živino. tijstvo. Umna živinoreja je steber, na ktero se opira kme sava na dnu se pregleda: ali nima več ali y ^ Ce se Tù pa tam se kmetovavci nahajajo, ki živino imajo le za silo in da jim gnoj delà. In tako tudi ravnajo ž njo. Marsikdo misli, če ima več živine, mora si tudi vec gnoja napraviti. Toda, kdor tako računi, se dostikrat jako ope-hari, in zlasti tišti gospodarji, ki se z natriletnim obdelo- manj crn oru javih ali temno-rudečkastih lušinic v sebi. tacih lušin obilo vidi, je znamenje, da so lanene preše z ogršičnimi zmešane. Na dalje se dá to pozvediti, ako se od omenjene vode, ki nad goščavo v kozarcu stoji, nekoliko v kak drug kozarec odtoči, in na to se nektere kapljice raztoplj sode ali natrona, in nekoliko potašelj y • v vanjem polja pečajo , in menijo, da bodo s pičlo přiděláno V0(ja rumen krmo tudi obilo živine preredili ; največ se zanašajo na obilo přiděláno slamo. Pa kakošni borni in mrhovi repi pridejo konec zime iz njihovih hlevov! raztoplj sicne prese so primesane e bi tega pri rokah ne bilo na njo kane. Ce potem ta, : ogr- m. Ce je med 100 deli la- limonino barvo dobi, je goljufija gotova h près le 8 delov ogršičnih vmes, naznanja to tudi Preobilna klaja s slamo pravi dr. Kiihn Je duh v vodi raztopljenih pi velika potrata in rakova pot za krnetijstvo. Nikoli ni slame dosti, malo gnoja in še ta ni dosti vreden, slabo rejena ži- nasledki po go V • v ali enofovem take preše dišijo nekoliko vina malo gnoja malo mléka in še to stane drago: to so Obrtnijska skušnja slamoklaje. Slama sama ni v stanu živine pri dobri moci ohraniti , pa še to je, da želodec s samo slamo nabasan še iz slame ne more vsega izvleči, kar je v nji tečnega. (P dob klej 1 k i m s kterim sel Navadni mizarski Kdor pa slamo z dobrim senom meša i bo živino es s J i m se mu med pri mesu ohranil, in krave mu bodo pri umni mešanci obilo mleka dajale. Ce se slama za klajo na drobno zreže, po- zavre in se zmehčá, lože jo živina prebavi in bolj ji steklom ali kamnjem se z vodo zakuha, in kadar je včs raztoplj vednim mešanjem nekoliko presejanega kuhinskega pepél pridene, da je firnežu mažejo po licah tište pari tekne. skupaj stisnej K podoben. S to še vročo mažo se na- , ktere se imajo zlimati , in se so se zlimane reci dovelj shladile, reči so Res je, da se s slamo in nekoliko repe goveda pre se že tako trdno sprijele, da se tudi s silo narazen spra redé, dobička ni od nje pričakovati. Sla al kako? Tako da pri življenju ostanejo; druzega na ima mnoffo lesnih viti ne daj tk v sebi Ako slami le lesne nitke vzameš ostane le Vraže pri poljodelstvu. tretji del redivnih stvari v nji, ki jih želodec in čeva prekuhaj želodec za živino. Pri vsem tem je pa se vprašanje i Je V • nski v stanu, redivne moči iz teh lesnega lakna Ako pomisl imo, koliko ljudskih sol imamo na Sloven skem, v kterih se v mnogih vednostih podučuje ljuba mla dina, in po ti izobražuje ves narod; ako nadalje pregle izsrkati. Gotovo je, da ne zdá 250 funtov slame toliko davši liste naših „Novic", vidimo toliko sto in sto lepih kakor 100 funtov sená; 400 funtov bi je moglo biti. Potem naukov, bodi si o poljodelstvu, živinoreji ali v drugih ved- bi gla molzna k 100 funtov dobre slame povziti bi dobra 2 funta prave red stvari v se dobila da 100 nostih; in ako se zadnjič še ozremo na lepo število drugih knj i o* ft 1 zapopadajocih mnogotero koristnih naukov: res ču funtov slame je na videz tako velik kup, da bi se vstrasil d i ti se moramo, da se brezštevilna množica vraž se ni zgu vsak še tako neusmiljen slamoklajar, i vamp ubofife k spi Ravno taka bi bila tudi pri cloveku ko bi imel ta kup v bila izmed ljudstva. Res je tudi na kmetih mnogo modrih umnih mož, ki ti babji veri toliko verjamejo, kolikor ji je V ce bi Ie sam v resnici verjeti nič t ali vendar ie še tistih veliko več kromp jedel i Da bi se s samim krompirjem cloveskemu kterim je vraža sveta resnica. • •> . «• •« VI , . ■ •« a v ■ i _ ___ 1 ___ truplu dostojna obilnost redivnih reci dala, bi mogel želodec Preglejmo nekoliko vrsto teh vraž in sicer le bolj tište, veliko več krompirja povžiti, kar ga more prekuhati in re- v navadi pri poljodelstvu; vseh našteti ni mogoče, njih divnih m^M Hl reci bi šlo dosti brez vsega prida od njega prec število je neizrekljivo. Za setev mnogovrstnih rastlin imajo svojo lastno pra Gospodarske skušnje. tiko ; vsaka rastlina ima posebej svoj dan ali teden drugi čas memo tega v ti babji pratiki odločenega je nesrecen, (Kako se po znaj o lanene preše od o gr- vsajene rastline ne poratajo. Tako se na priliko v nekterih šičnih?) Zavoljo više cene lanenih pres od ogršičnih y • y se krajih zlo boje krompir cvetni teden saditi „gre ves 212 v t" pravijo. Mnogo pri setvi gledajo tudi na veter so ; pri vedno bolj razširjajoči se omiki bodo prej ali po in luno; jug in polna luna sta jim ugodna. Znamenito je, da zneje zginile. Ce prazna vera kmetovav so že stari Rimljani pri setvi pazili na veter in luno; kaze lan »meti, velike korake . . â « % m i t a t « I • m • * m • 1>U , delati veli, pustimo ki hoče visok mu to : če mu am to starodavnost nekterih vraž. Motili vendar bi se, nie ne koristi, saj mu ne škoduj V • menivši da so se te vraže vse v nekdanjih časih izcimile Drugaci pa je z vra IlICllll ni , UU nu .v ' ' """ " ---------J--- ---------- krompir se v naših krajih komaj kakih 100 let sadi zami, ki zamorejo skodovati. Prazna vera na priliko veleva pa kmetu, ta in ta sadez na ta in ta dan saditi dnevi so lepi vendar ima on, kakor mnogo druzih novejih rastlin, svoje dobro bi bilo za setev, al kmet le še pričakuje zapoveda nega dné, dokler slabo vreme nastane, ga od delà zadržuje vraže. Omeniti moramo tù ene vraže, ktera je dalec dalec in mu mnogokrat eliko škodo naklone take vraže se razširjena in ki pri mnogih trdo vero najde. Ce gré kme- morajo iztrebiti tovavec zjutraj na olj na sejm ali po drugih opravilih in če ga ereča kaka k sosebno stara » baba" Dobro bi bilo, ako bi se med prostim Ijudstv bi kakor pravi) obrne se nekter raji precej domu, kakor da bi dalje po opravkih šel, ker nesrečno bi bilo početje nje- mnogovrstnih sadežev vsajevali joci gospodje te reci poprijeli. Naj bi na ravno tište dni ktere vraža kot dneve sovražne in nesrečne razglasuje govo. Baba tedaj je znamenje nesreće. Kaj se ti je pac tako hudo pregrešila baba, da se je tolikanj bojiš? Mar je 1/ ...... V« i i I Bog, voril : ko je ženo pripeljal Adamu v tovarsico , tako-le go „Tù jo imaš, babo v pogubo naj ti bo in nesrećo , in priprosto, lahkoverno ljudstvo tako djansko prepričali, da vse to vražno modro-vanje je pi ugovora azna rec. Najbolji in gotovši pomoček pa je brez poduk, bodi si ustmeno v šolah, ali med ljudstvo naj ti oznauuje njeno oblicj u Če pa ni tako govoril ? pa raznesen po koristnih, poducnih knjigah ali časnikih. Vedno res ne vem » zakaj bi bil njeni pogled tolikanj v pogubo Tudi petek je nekterim nesrečen dan kako opravilo, raji ga odložijo. > ce bi imeli ta dan bolj med ljudstvom razsirjajoći se nauk, spoznanje in oraika pregnala bo vse vraže, kakor vshajajoče solnce přežene nočne tmine. A. Z. Pr nekterih sadežih imajo pripomocke , po kterih sad solnčnim zhodom na pustni dan, nikdar vrane ne zobajo. Pri drugih gotovo dobro porata; tako koruze, lušene pred sadežih imajo znamenja, po kterih spoznajo, ali bo vsajena reč se obnesla ali ne. Tako na nekterih krajih Gorenskega Bandera in grbi obrtniških ali rokodelskih družb. na sv. Lucij dan v • mnogovrstnega žita vsejejo v Navadno imajo obrtniške ali rokodelske družbe svoje kako po- zastave (bandera); na njih je namalan grb, kteri pomeni sodo in ko iz zemlje izleze, dobro zalivaj Ce tu v po sodi dobro raste, trdijo, da bo tako tudi rastlo na polj Le njihove opravila. Tako imajo : Zdravniki in apotekarji: višnjevo in rumeno bandero; čudim se ne rastlo 5 da nekteri to verjamejo. Kako bi v posodi lepo v sredi bandera je namalana tablica, na tablici pa zlata v posodi na tr » kem stojeći in dobro glestani posodica, v kakoršni se zdravila hranijo ; njihov patron: SS. Tudi to. kak je kaj ? ej ej Kl dijo v nekterih krajih, Kozuias iu Damian. polno vraž. Tako v nekterih krajih lan seječ Peki imajo višnjevo in belo bandero, v sredi je na kmetovavec jako velike korake delà zato da bo tudi lan malana plava tablica, na tablici pa srebrna presta; patrona: dolg. Kaj smešna je pa ta-le: Ce hoces debelih buc pride- Sv. Elizabeta. lati. moraš še kadar jih sadiš pi debelo lagat tako Olarji (pivarji) : rudeče in rumeno bandero, v sredi ru veli stara govorica. To je dobro, da ti vraži skoraj nihče mena tablica, na tablici poveznjena olarska posoda , na nji vec ne verjame r Kakor žito in drugi manji sadeži imajo tudi d lastne vraže ob enem rečeno: skoraj vsaki sadež ima tri zlate pénence; patron: Sv. Florijan. Bukvovezi: bandero rujavo rumeno. V sredi rumena tablica, na tablici zlate bukve; patron: Sv. Ludevik. Bukvotiskarji: bandero crno in belo, v sredi bela tab svoje vraže, če ne v tem, pa v drugem kraji. Pa naj bo tega zadosti; pojmo k važnišemu premišljevanju, da vidimo, lica, na tablici lev z zlato krono na glavi; v krempljih kako so se te neumnosti med ljudstvo zaplodile in kako se drži dve crne tiskarske blazini; patrona: Sv. Katarina. je mogla ta babja vera dne ohraniti? vkljub poduku do današnj Da so nekterc vraže silno stare, smo že vidil Obče je stari čas napolnjen praznih pravljic in vraž, tudi sicer pametni možaki niso prosti takih neumnost. Pomislimo le da še celó imenitni Bukvarji: bandero belo-rudeče in rumeno, v sredi pol srebrne pol zlate tablice, na tablici rudeč rak; patron: Sv. Bonifáci. Vozniki: bandero plavo in zeleno, v sredi zelena tab-na tablici zlat voz; patrona: lica Sv. Katarina. ljanski nator Plini v spisih pravi i n da meso divj zajca stori tistega svojih ki ga Vrtnarji: bandero zeleno in belo; v sredi bela tablica na tablici zeleno drevo s koreninami vred; patrona: Sv povzije, za devet dni ljubeznjivega" in se mnogo tacega. Dorotea. Tako tudi pripoveduje, da ima kamen „ametist" , vdelan v Krčmarji (oštirji): bandero rudeče in belo; v sredi prstan, lastnost, da tisti, ki ga na prstu nosi, ni nikdar rudeca tablica, na tablici srebrn kozarec, zraven kozarca pijan prepričali i • V in ko bi še tako v ee viival. Kako lahko bi se bili nekaj srebrnih kruhov. Vrh tega namalano tudi srebrno da j ta bosa, pa verjeli so. Mislimo si pa zdaj enega naših priprostih kmetičev ravno gré žito solnce, luna in zvezde; patron: Sv. Goar. Strojbarji (ledrarji): bandero rudeče in belo, v sredi ej at i med tem delom veje jug. koj meni žito porata rudeča tablica; na tablici dva srebrna strojbarska noža > j da jug mu je naklonil bogato žetev Ako se patron : Sv. Jernej. primeri, da prihoduj leto pet ob jugu seje in mu sad pet lepo porata Steklarji (glažarji): bandero plavo in belo, v sredi nico: ob koj oznani svojim sosedom zlato res- bela tablica; na tablici okno z okroglimi v • sipami, zraven jug u sejt gotovo vam bo poratalo, kakor je meni. déščica in steklorez (démant), patron: Sv. Serapion. 1 fl • v # ■ I j 1 ! • mmm. m m w ■ a « « m à m m m a m lako, rnenim, izcimilo se je večidel to babjeverstvo je oj ega »olj Ze ko ie taka vraža stara, bolj resnična se jim dozdeva. starega očeta oče so tako ravnali — pravi — bo ja res?" Kar pa so preddedje govorili, to vsak vé šemu kmetu sveta, nepremakljiva , je na resnica. Poglejmo h koncu še, kaj bi bilo pač storiti, da se te vraže scasoma populijo in ejo Kar se tiče nedolžnih vraž, najbolje je, jih pustiti kakor Zlatarji in srebrarji: bandero rumeno, plavo in belo; v sredi plava (modra) tablica, na tablici zlat pas; patrona: Sv. Agata. Lončarji : bandero rudeče in rumeno, v sredi rumena tablica, na tablici rudeč lonec; patron: Sv. Goar. Strugarji (drakslarji): bandero zeleno in belo, v sredi zelena tablica, na tablici srebrn lovsk rog; patron: Sv. Hubert. Kovači: bandero crno in belo; v sredi crna tablica, ilirsko-primorski deželi se kaj tacega ni nikoli pri? na tablici konjska podkev; patron: Sv. Eligi. godilo, da je ni ondi ne ene občine ali soseske slovenske, ki Klobučarji: bandero plavo in crno, v sredi plava tab- bi bila za nemške postave prosila ali ktera bi nemške postave iz Dunaja dobivala, marveč da vse prejemajo slovensko pre lica, na tablici črn klobuk; patron: Sv. Jakob. Glavnikarji: bandero rudeče in rumeno, na sredi ru- stavo iz Ljubljane in iz Trsta. Ravno to veljá tudi od čisto deča tablica, na tablici zlat lepo okinčan glavnik; patrona: slovenskih, neponemčenih krajev Stajarskega. Samo iz več Sv. Marija Magdalena. štajarskih, unstran Marburga in proti nemški meji ležečih občin Kotlarji : bandero plavo-rumeno ili rudeče, v sredi so lani in letos prišle na dan in tudi izpolnjene bile takošne plava tablica; na tablici rudeč rujeta; patron: Sv. Evlogi. kotel, kterega dva leva va želje zlasti od tega casa sem, ko se je ondi bila zamesla tista nenárodna, naši prošnji protipostavljena peticija. On Krznarji: bandero rudeče s hermelinovo dlako natre- dotne obcine tedaj prejemajo zdaj nemške postave. In ravno že v letu 1860 po slovenskem Koro- seno, v sredi rudeča tablica, na tablici jermen hermelinove to se je tudi zgodilo kože; patron: Sv. Janez Krstnik. tanu kjer so bile po narocilu celovške deželne vlade vse Čevljarji: bandero rudeče, v sredi bela tablica, na slovenske obcine vsaka od svoje okrajne gosposke popra- za naprej dobivati nemške ali pa slovenske sane, ali hočejo tablici črna moška škornja ; patron : Sv. Krišpin. Krojači (žnidarji): bandero crno in belo, v sredi bela postave, ker po novi uredbi ni bilo več dopuščeno dajali tablica, na tablici srebrne velike škarje odprte ; patron: jim dvojnega teksta, in pri ti priliki seje sam en župan Sv. Janez Ev. (iz slov. Bleiberga) oglasil trdno za slovenske postave, ki Tesarji: bandero belo in rudeče, v sredi bela tablica; jih tudi sedaj dobiva (natisnjene v Ljubljani), dva druga na tablici dleto, sekira in žaga; patron: Sv. Jožef. župana sta hotla imeti nemške in slovenske, pa sta dobila Lectarji : bandero rudeče in belo, v sredi plava tablica, samo nemške, in vsi ostali so se potegnili v odgovorih na tablici sta dva velika lectarska štruklja; patrona: Marija Devica Zidarji: bandero belo rudeče, v sredi bela tablica, tablici zidarska lopatica (kela) ; patron : Sv. Janez Ev. Višnjagorski. na Napredek začetnih ljudskih šol na Tržaškem. 55 V v Solskemu Tovaršu" se iz Jelšan naznanja sledeca vesela novica 55 Dragi 55 Tovarš!" Marsiktero veselo novico si nam V ze 5 prinesel; vendar nas še ni nobena tako srčno razveselila kakor ta le, ki smo jo přejeli 15. sušca t. I. od precast. po ukazu našega si. c. k. deželnega tržaškega konzistorija poglavarstva od 22. oktobra 1861 davno željno pričakovali. ? št. smo v ze 17448/3675, ktere Ponosno moram reči, da nam gorkejše solnce sije, kakor Vam Krajne om, ker nismo še čuli, da bi bili Vi to dosegli, kar srno mi „tržaški Primorci." Blagovoli nam toraj > dragi n Tovara", da ti ne izrekljivo veselje razodenemol Veselja so se nam srca ta-jale in vroče solze utrinjale, ko smo v neprecenljivem ukazu čitali tako-le : a) Voni Beginne des Schuljahres 1861 auf 1862 ist ail alien Trivial-Schulen der Unter-richt bloss in der Muttersprache der Lernendeii zu ertheilen. b) Fortgangskataloge, Fleissno-ten, Schulzeugnisse u. s. w. sind uberall in der Unterrichtssprache auszufertigen. c) In alien Volksschulen wird der Unterricht im Gesange nach Môglichkeit z u ertheilen sein itd. (to je po naše: 1. Z začetkom letošnjega šolskega leta se imajo v vseh začetnih ljudskih šolah vsi nauki v maternem jeziku razlagati; 2) šolski katalogi, solske spricala se imajo v maternem jeziku pisati, 3) šolarji kolikor je mogoče, naj se peti vadijo itd.) Pri nas se je novi ukaz hipoma spol- novati začel." Tako se piše 55 Šolk. Tovaršu." Pri nas pa še zmiraj pričakujemo takega določnega ukaza pa ga le ni! Še nekaj o prestavljanji državnih postav Ker je enkrat prišlo v navado, za dokaz, da slovenski narod našega pismenega jezika ne razume in da zanj dosti ne mara, o vsaki priliki pripovedovati in ponavljati, kako namreč slovenski župani slovensko prestavo državnih postav zametujejo postave v nemški besedi moledvajo, moramo čeravno jo je tudi vendar še enkrat poprijeti besedo o tem pod Černe v svojem tehtnem govoru razložil vsacemu » skoraj enakog lasnih za nemske postave in jih tudi sedaj prejemajo in tako koroška dežela na to stran oficialno ni priznana za nemško-slovensko deželo. To je cela in e d i n a resnica v ti reči. V e č i n a Slo-vencov je tedaj za slovenske postave in jih tudi dobiva, le nekteri, — le izjemek jih neče. Vsak pameten člověk naj tedaj sodi, ali gré po ve- ćini sklepe delati, ali po i zj e m i ? I Pomislimo pa še, kakega pravila se mora slovenski prestavljavec postav držati, kaj mu je imeti za cilj in konec ? Mar hoče v ti prestavi rabiti tisti řičet, ki se na mejah slovenske okolije sliši povsod drugačen, drugači na laški, drugači na nemški meji? Gotovo ne; marveč držati se mu Novice" in je lepe, gladke slovenščine, kakor jo rabijo slovenski, „Drobtinice" drugi casniki se razlega s prižnic že večidel 55 v « in druge knjige; kakor po Slovenskem Bogu na cast in priprostemu člověku na veselje, in v ti slovenščini razvijati sodni in sploh opravilni jezik , da bo enkrat mo- goce v vsem ocitnem življenju dati mu polno veljavo. Kadar se to zgodi, bode že iz gorke sredine slovenstva přitékalo toliko toplote do sedaj ozeblih in malo da ne mrtvih končin, da bodo za slovenstvo zopet oživele. Postave se morajo toraj prestavljati v sedanjem písmenem jeziku, in vsak prijatel resnice , komur v slovenskih rečeh sodba gré, přiznal bo tudi in potrdil gotovo, da sedanje slovenske postave so pisane v tisti slovenščini, v kteri toliko razširjene „Novice" 55 našemu ljudstvu rodoljubje in koristne nauke oznanujejo, da se morajo tedaj, kolikor to dopušča sam zapopadek kake postave, razumeti ravno tako, kakor se razumejo „Novice4', in da če se kje slovenske prestave zametujejo, tega mora krivo biti vse kaj druzega, kakor pa revnost. jezik in njegova Da pa bravec kakoršni koli spisek razume, ni dosti, da jezik razume, razumeti mora tudi stvar, ktera se mu pripoveduje. Ce ne veš, kaj je to in uno, kako boš raz- naj se ti dopoveduje slovensko ali nemško, laško ali umel francozko in kakor si bodi. Ce i ne veš, kaj po nemško Wechsel, ali po nemško Ueberlandsgrund itd., je m e n i c a ali kaj je zemlja pri dobij en a kako hočeš postavo razumeti, naj ti jo pišejo angeljci sami. Tega pa naši burovži ne razumejo in vpijejo le: Jezik je kriv! Res je tudi, da med prestavo in prestavo je razloček, in da se more prestavljati bolj ali manj razumljivo bolj ali manj po domače — al prestavljavci postav se kolikor je mogoče držijo pravila, da prestavljajo po domače, vendar ne morejo čisto prezreti izvirnega spisa Mž. komur je mar za resnico. Naj pred bodi povedano, da v ćeli kranjsk m Kratkočasoica Sprehod. zdi, da take ljudi V se trpé v deželi; kar na barke bi jih Prvega majnika, ob petih zjutraj hitel sem, kar sem kako se togotim, kadar ualozili iu v Ameriko odpeljali. Tamkaj bi bili najbolj shra- Le misliti si ne morete, njeni kjer je vsa sodrga skupaj. govor kakega tacega norca berem. le mogel, proti bregu Donave, kamor Dunajčauje radi za- Kaj zlodja vendar ima ljudstvo zmiraj s svojim česčino iu y _ • #i t m t t • y m . v^ - . . ... m ^ . hajajo. Šel sem tjè iz d voj n ega namena. Prvic — nak, pa slovensčino, kakor da bi bil v se kteri jezik lepši kakor drugič hrepenel sem pomladausko jutro v vsi svoji krasoti je nemški, v kterem se vendar lahko eden ~ _ . «V «.t «§■ m • m jm • • i • y • __- . _ druzega poraz vživati, in prvič obljubil sem drago mi Marico iz hise pn- utnemo. Kakor nor mlatim vselej krog sebe, kadar take jatlove spremiti in se ta dan pod milim nebom z njo radovati, narodne brkljarije berem.u Otožna misel me prešine, ko vidim okna hiše, kamor sem v Pac res gotovost sem more vsak imeti se bil namenil, na široko odprte; al žalostilo še le tadaj zadobil, ko me stara hišna že od dalječ z ne ti niso celó 99 za noresra Te nic ravno prijetnimi besedami nagovori Y) Vse je ze sfrcalo. celeni predmestju, zdaj pa si je pricne zena njegova kdor tvoje žlobodranje o rečeh sliši, ki mar. Popřed je bil naj prid niši mojster v pijanoga cevljarja za to Grdo pac za Vas, da tako lepo priloznost zaspite! Pa saj dandanašnji že ni prave ljubezni na svetu." Dobro razumem starko, ter ji stisnem bledo podobo goldinarja v velo roko. sem sloboden državljan iu varša zbral, potroši neizmerno denarjev za časnike, in naša kupčija gré rakovo pot/4 — „Jezik za zobmí, žena! jaz Hipoma se je njena srditost v hvaležnost spremenila. druzih. Vsak če zopervati! Pol ure potem stopim pred dorubahskim gajem z voza. pa drugaiu, kamor hoćeš." ne v Ce trpim nobenega upljiva od ti ni pri meni všeč i pojdi Po drevoredih je bilo že vse polno našopirjenih Ceravno je naravočastje nekterim gizdalinov. gospa greh , in so Zena oniolkne. nekakim ponosom „Lejte a pravi na to mojster z precej je tiho. Ravno tako bi morala vendar semkaj Ijudje hiteli naravo vsaki posvoje častiti. Ob- tudi vlada storiti s tem, ki ji nasprotuje. Kdor uoče čutljiva mladost se vé tukaj s svojim živim životom ponašati; naj pusti! Boste le vidili, kako bodo Hrvatje pa 0 j gri mož si skuša preteklih srečnih časov spominjati, in siva in prosili, da bi jih zopet vzeli. Brez Duuaja so vsi zgub-starost se raduje v mili sapici iu prijetnem duhu, ki od ljeni; tukaj zasluži jo svoje denarce. Kako bi bila Lombar- vseh straní puhti. Te pa i ki sem jez iskal, ni bilo nikjer. dija rada zopet naša! Pa je že prepozno!44 „Kje ste pa Dalje gredé slišim pred menoj nek parlamentaren to slišali ?44 las : v Le za mano! to je edina pot do cilja u Kmalo za n Vvcerajšni Donau-Zeitung-i stoji. u r> Potlej je pa ze res. Ce bi pa vendar Ogri in Hrvatje ne hotli gledam debelega m o z a ki je te besede govoril; kornaj se nazaj priti, kje pa bi vzeli denarje, da bi državne dolgove je vštric svoje žene dalje pomikal, in cu zdaj še le pravo J9 Vse in vse mislim. Treba bi bilo enkrat vse narode avstrijanske v pra- terju (znano sprehajališče na Dunaji) zbrati , jim piva in je le svoboda.44 Nisem imel ravno želje po tej skušnji njegovega modro- klobas dati. Piti bi morali vsi narodi bratovščino med seboj ; vanja dalje poslušati. Al brž poprime spet mojster besedo: po tem takem, mislim jez, bi bili vsi prijatli. Pa ne mislite, : al v Moje ime in moj stan veste tedaj; tukaj pa je Katka, da jez zato pravim, da bi piva in klobas zastouj dobil moja žena. Zdaj pa Vi nam povejte, kdo da ste? gremo eno pot, torej gremo lahko skupaj!14 se moral v osodo. » Ne hitite mi tako44 Vsi - LTdati sein povzame co- le vidil bi rad veselje med narodi.44 Take so misli marsikakega Dunajčana o naših političnih • V zadevah. tašti rokovičar spet besedo Zadosti sem slišal. Plaćam in grem „včeraj sem si na naših do Ko dalje korakam, slišim glasen smeh. Bila je Marica, mačih stopnicah, ki še niso razsvitljene, nogo izpahnil. Pač ki se je s svojimi tovaršicami radovala. Očitala mi je, zakaj je grdo, da policija gospodarjev ne sili, da bi stopnice raz- da nisem o pravém času přišel, pa odpustila mi je, ko sem svctlovali." „Pa, hrabri mestnjan" ki mu je svoboda čez vse n ste mož in ga zavrnem še celó v svojih do fT1 Vi ji dokazal, da nisem kriv. Po Ost uud West44. mačih rečeh policijo na pomoč kličete!" ospodarjem prepiral; policija pa bi lahko V7 tem hipu pride neki gospod memo, or O Kdo se bo z pomagala î44 kterega mestnjan Jugoslo vensko slovstvo. Nova slovenska slovnica. Gosp. prof. Anton Janezic B. ponižno pozdravi. Sune me z roko in pravi: „Taje brat priobčuje v svojem „Glasniku" veselo novico, da prvi od-državnega svetovavca N." Kaj pa je ta brat?44 vprasam 99 Nič, pa brat je državnega svetovavca N., ga ki delek „slovenske slovnice", ki jo izdeluje za srednje šole, je že toliko dovršen, da ga je razposlal nekterim slo- je unidan Poljce in Cehe dobro zdělal. Meni se Ie čudno venskim pisateljem v pregled in pretres, preden pride v 215 natis. Ob eiiem pa prosi rokopis njegov zavolj pičlega kterim casa ne more v roke priti, tudi druge jezikoslovce, Janko dragi! vsake od težave V V * nnrno se spoci da razodenejo svoje misii vsaj v glavnih vodilih, kterih se je držal pri izdelavi in pa o terminologii, ktere bolj na Ker je za Z raja blagoslovljaj sine Slave Ki te pozabíl ni. drobno razlaga v 6. listu „Slov. Glasnika", vzajemtio reč tudi vzajemne pripomoći treba, smo si svesti da marljivi gosp. Janežič ni zastonj prosil. * Dizionario Tascabile italiano-ilirico se zove mali žaluje zdaj slovenska Vila y Bode roso jutrno V kratkem roža na Tvoj Kakti solzo žalostno! grob cedila V S slovnik italijansko-ilirski, ki ga or ospod Janko Jurašić y Od Sv. liolfenka v Slov. goricah 20. jun. J. M. Naša sveta, nam po Bogu dana dolžnost je , da ljubimo kr. činovnik župau. sod. stola izdaja na Rek i, in uaročilo svojo domovino in slavimo milino nj enega jezika. Velik, na to delo sprejema. Slovnik bo obsegal blizo 600 strani, neobhodno potreben pripomoček, da se materinščina čedalje Cena inu je nizka. bolj razvija, pa so knjige. Iz tote zadrege so nam častiti, fi Cvetje iz domaćih in tujih logov se marljivo nati zavolj svojih velikih zaslu cr znani or skuje; přišel je na svetio že 5. zvezek. Naznanjaje ospod iu domoljub ta zvezek razodeva gosp. izdajatelj Janežič sledeče želje, pre- Poslali so nam že 160 knji or f.9 dr. Mursec , nasnovavši knjižnico , krepko začeli pomagati. ktere marljivo prebiramo. or e» y vdarka in pripomoći vredne: „Od vec straní se nam raz odevajo želje, da bi „Cvetja" vsako leto 12 vezkov priha Zato cast koniur čast g ré ! Iz Istre 14. junija V Cloveku srce veselja poska jalo na svitlo. Res, naše slovstvo bi po tem takem lepo kuje, ko bere, kako se Slovenci dobro svoje narodnosti za obogatelo , tudi pripravnih del bi ne bilo pomanjkanja: pa vedujejo in se za njo poganjajo; al pri nas je to vse dru gace, dokler ni odstranjen edini zadržek, namreč prepičla mate-rialna podpora, tako dolgo se ne more spoluiti ta želja, iu po besedah slavnega ministerstva je to še ker med Talijani kaj takega še misliti ne smeino, le za drugi Oglasilo se je (v Celovcu ali pri bukvarjih) sicer že to- rod upati. Čudno je to, da se od uradnikov ne terja oštro drugega kot talijansko. Iz tega se vidi, da bo pri nas rav liko prejemnikov, da so poplaćani vsi tiskarni stroški, ne pa dařila pisateljem za njih preveliki trud in delo. Največ nopravnost jezikov še petdeset let le „pium desiderium". bogoslove*! v podporo je našlo „Cvetjeu doslej med cast. Gorici , v Mariboru, v Ljubljani in v Celovcu in pa med vam Od reske ceste v Primorji 22. rožuika. B. Naj y predrage „Novice" po vemo, da, kakor zdaj pri nas gimnazijskim! učenci v Novem mestu, Varaždinu in v Ma- polje in senozeti kažejo, ne nadjamo se dobre letine. riboru, tudi od čast. duhovne in s ve to vně gospode vam sporočimo, da so naš svetli škof g u a Kraj nske m, Koroško m, v Gorici i u T r s t u Tudi dr. Jernej Legat mu 2. dan t. m. iz Podgraj, kjer so birmali in prej še birmance dohaja precej podpore, iz druzih strani pa le malo prav natanko v kršauskem nauku pretehtovali, čez Hrušico ali celó nič. Navdaja nas vendar sladko upanje, da se v Brezovico potovali, kjer so nek med nekterimi farani in tudi po druzih stranéh učitelji neke zabave vstale. Viši pastir so se hotli sami prepričati, kako iu kaj, in so torej sami šolsko mladost po slo- s časom v korist naši literaturi na bolje obrne!" V Slovenski Glasnik ? ki ga vreduje in izdaja gospod venski več časa izpraševali, tako, da so le še pod večer in Anton Janežič v Celovcu, se na svojem lepoznanskem prav po apostoljsko, to je, pes, in cez visoko goro po blatni podučnem polji vede tako izvrstuo, da je vreden, da g» li in tezavni poti jo v Vatovle odriniti mogli, kamor so še le prebila ue le vsak, ki se šteje med domoljube, ampak tudi ob 11. uri ponoći dospěli in prenoćili, drugi dan so se pa tisti, ki še le nekako škili v slovstvo naše iu ne verjame, napovedani komisii zastran utemeljenja slovenske kaplanije da kaj imamo in kaj znamo. Polletna cena, po pošti přeje- v Barki pridružili, in se po srečno dovršenem opravilu spet manemu, je le 1 gold. 50 kr. v Trst vriiili. Se nekaj druzega. Platonove spise izdaja v hrvaškem jeziku prof, je neki dijak neke primorske O letosnji veliký noci gimnazije jo skrivaj v Crno J. V. Kost i ć v Oseku, ki tudi naročila sprejema na po samesne zvezke po 50 nov. krajc. goro potegnil, nadjajoč se, da ga bo ondi brž boginja ..for tuna" objela, pa mu je namest tega le v yy tužna kukavica" y'. 1. zvezek s 4 polarni unidan v „Novicah" priporo zapela. Zelí si spet nazaj v naročje svoje domovine. čane knjige: „Pojavi iz prirode za pouku prostega na roda poleg Talijanskoga A. Cima-e izradio C. A. Bakotić" V Gorici 14. jun. T-i. Ker v milih nam „Novicah" že dolgo nismo nič brali o slovenskih zadevah v Gorici in je přišel na svetio in se nam je tudi v Ljubljano poslal. Kdor bi nasi prijatli se bati utegnili, da tukajsni Slovenci sladko „ spanje tolažljivosti spimo, naj mi bo dovoljeno, da v tolažbo želi to knjigo, naj se oglasi v čitavnici ljubljanski iu izroci dnar, da prejme prvi zvezek in zapiše svoje ime za prejem vseh prijatlov slovenskega naroda spregovorim obsirnejse o prihodnjih zvezkov. 2. zvezek bo skoro gotov. tukajšni narodni ravnopravnosti. V ta namen bom govoril najpred o s od ní i, potem o k me tiš k i družbi, na dalje Dopisi, o šolah iu zadnjič o čitavnici. v lz Stajarskega. Čeravno gledé na sodnij o národna ravnopravnost spomin J. P. Vijanskemu njegovi prijatli. Komu se je sodba razodela, Slovencom še ne cvetč popolnoma, se nam v nji vendar kaže, da je slovenski jezik popolnoma ugoden za soduiške obravnave in se čedalje bolj pravice njegove saj očitno s p o- 4. t. m. je bila zna vaj o To nam kaže sledeča dogodba. cas 2 Kd ki odloći bitju • pregleda čudne Božj In namen. ki vodi nas? delà pri tukajšni okrožni sodnii končna obravnava o hudodelstvu ropa. Obdolženec je bil Slovenec, in ravno tako so bile tudi • V Tukaj smrt je sinka pokosila. vse price bilo jih je čez deset slovenske; tedaj ni V tem, ko starćek še živi Tam na grobu joka mati mila, V kterem njena hćerka spi. Tudi mi stojimo na gomili, Solzno nase je okó, Ker od nas rojak predragi, mili, Vzel na veke je slovó. V zlati dobi svojega življenja Je usahnil žile vir; Bratec! Tvoj'ga konc je hrepenenja, Tvoj'mu srcu dan je mir. y bilo drugače kakor da opravili jezik biti je mogel in bil je slovenski. Sodnikov s predsednikom vred je bilo pet, med temi so slovensko umeli in govorili predsednik svetovavec gosp. Mainardis gosp pa, Huber in gosp. Cerer, deželni in dva deželna svetovavca, druga dva deželna svetovavca , kot rojena Laha, slovensko le umeta, pa slovensko ne govorita. Obravnava se je začela ob devetih zjutraj in je trpela do treh popoldne; zapisniki so se pisali v laškem jeziku y in to je, kar nam nikakor ni dopadlo. Sicer pa nas je veselilo slišati našega obče spoštovanega rojaka in 216 vrlega Slovenca gosp. Defacis-a, državnega pravdnika, ki ni Iz Tomina 18. rožnika. Veselega srca sem binkoštne bil le med razpravo duša cele sodnije , temuč je tudi iz- praznike pregledaval nekoliko snopicev slovenskega časnika vrstno dokazal v svojem koncnem govoru, da slovenski jezik „Slavček" imenovanega, ki mi ga je te dni pokazal neki je za uradnisko rabo popolnoma pripraven, omikan in olikan. naših dijakov (študentov), ki v Gorici v šolo hodi, rekši, da ga izdajajo goriški petošolci vsak teden enkrat. Prebi- raje lepe spise v „Slavčeku" mi je srce veselja igralo iu prepričal sem se iznova, da vesela prihodnost mile naše do- Začel je s temi pomenljivimi besedami: „Mož, ki pred nami danes stoji, obdolžen je, žalibog! hudodelstva razboja ali ropa, ki je do sedaj še neznano bilo po naših lepih tukajšnih H MH Ha WĚ HHH ĚĚM slovenskih krajinah____" ; govoril je častitljivi gospod čez movine le stoji na mladini naši. Ako šolska mladost tako _ _ _______ ______. ■ m m a mm « 11« V • « • in pol ure s krepko, gladko in vsem razumljivo besedo bralo se mu je na obrazu , ko je po vseh kotih zlajšavne vrlo napreduje, kmali ne bo mogel nobeden reči, da nimamo iskal, da bi, če bi mogel, obdolženca raje zago za šole in kancelije pripravnih mož. — veliko veselih reči, da se pravica godi naši narodnosti Iz Gorice čujemo al okoljsine varjal kakor tožil, in da s toženjem samo spolnuje sveto kakor nikjer ni medu brez pelina, tako tudi tukaj ne. j Ze dolžnost svojega stanu. Ginjenega srca poprime zdaj po ukazu, da se imajo vse slovenske vloge brez vseh over za besedo zagovornik zatoženca, izvrsten in izurjen pravdnik sprejemati in kolikor se dá tudi v ravno tem jeziku reše-dr. Bizzaro, Rečan po rodu, pa začne v laškem jeziku go- vati, je c. kr. okrožna sodnija goriška nekemu kmetu iz voriti tako-Ie: „Radostnega srca spoznam korak k napredku našega okraja po slovensko napravljeno pogodbo, ktero je o narodni ravnopravnosti, kterega smo danes stolili s tem, bil tej c. kr. uradnii s prošnjo vpisa v zemljiske bukve da je častita sodnija slovenski jezik za uradniškega pri- izročil, nazaj poslala in z dekretom od 5. aprila 1862, znala; al ker mi je prišlo to nepričakovano in ker mi ni št. 1898 terjala, da se mora v laški ali nemški jezik pre- toliko na tem ležeče, da me razume moj izrocenec. marvec voditi, in je tirjala z dekretom, na kolek pisanim y kte zahtevanji „exoffo" povrniti! na tem, da me razumejo gospodje, ki ga bojo koj sodili, rega je moral kmet po njenem mi ne zamerite, da se še danes ne bodem poslužil slo- Naj sodi po tem vsak sam, kako deleč smo še od toliko venskega, ampak laškega jezika." Še to moram reči da zaželjene in toliko nam potrebne ravnopravnosti, ki bode le je gosp. zagovornik med razpravo priče prav lepo po slo- tedaj pri nas resnica, kadar po novi organizacii se bodo vensko izpraševal; zato se nadjamo, da bo tudi mož beseda ces. službe po okrajnah in zlasti na Primorskem le takim imajo prikladne lastnosti, dobro voljo in možém podelile, ki tega, kar je danes rekel, in da se bo vprihodnjic tudi po-služeval slovenskega jezika vselej, kadar bo zagovarjal pravično željo zadostovati ljudstvu v tem, kar mu po vsej Slovence. pravici gre T dogodba nam je živa priča, da častitljivi naš jezik ni le za kmeta vstvarj ampak pripr Iz Novega mesta 20. rožnika. Smarski. Brid ka in vsako rabo, opravilo in razpravo posoben za zguba je zadela v sredo večer novomeške dijake in nam vsekala rane krvave v domoljne srca. Tista nemila žena lep Tudi goriška kmetiška družba se je začela prav ki je pokosila pred kratkem vrlega našega rojaka Vij an razevetati in vijati svoje koristno djanje pod novim in iskrenim predsednikorn, ki je občespošto cr --- -------------------------------j --- J ~--» W ^J. „ ^ VV. . - v---------------^ ^ 1 lil a 11 ~ M <1 ni RJV JV Y O ¥ V/J I I« O^IOIII I1IIVI1VIUI UíiHlJV » in kot deželni svetovavec tudi vreden ud tukajšne okrožne Da je bil rajnki priden delavec na polji národnega slov Claricini skega, ge1 m a n-a vzela nam je tudi nadepolnega sodijaka L. E n ki se je v svojih spisih imenoval -NožarjevtV sodnije. Ceravno Lah ume vendar tudi slovenski jezik in mu stva, spričujejo nam mnogi lepi spisi, ktere nahajamo v Mnogo blaga pa v vezani in priznava popolnoma enake pravice kakor laškemu. Da bi raznih slovenskih časnikih. narodno ravnopravnost vpeljali in izpeljali tudi v goriški nevezani besedi je še v rokopisu, ki je pri si. vodstvu tu kmetiški družbi , je bil 22. dan preteklega mesca omenjeni kajšne gimnazije začasno shranjeno. Milo je donela pri po 1 19 1 fl « V § t « V i m m t li ■ ^ m*____^ ___ _ —, * * gosp. predsednik předložil v obenem zboru predlog ? naj bi kopu iz čilih grl naših pevcov pesmica: „Jamica tiha" se kakor v laskem, tako tudi v slovenskem jeziku od kme- Strohnele bodo sicer tvoje kosti, o tovarš, al nam ne bo .•v, 1 v 1 • 1 • « V • V • . .. A . • m _ _ _ _____ tiske družbe izdajal m predlog je bil enoglasno sprejet k na celi pol Ta 5 in bo kakor • V • lsim slo zginil iz srca blagi tvoj spomin î S temi vrsticami se venski k goriške nam iz Novega mesta naznanuje smrt domoljubnega mla zagledal beli dan kmetiške družbe v prihodnjem letu denča, kteremu v spomin tudi dijaki ljubljanske gimnazije, (Ko Iz bistriške okolice na Notranj. 17. jun prih.) kl (Nova priča, da tudi Nemec ne razume nemèkega pisma iz kancelije, in da Slovencom je treba slovenskih pišemJ Znano je po bistriških okolicah, da imajo Harije pravdo z eke paše. Ni dolgo, kar so zareški kmetje isposki kterih tovarš je v prejsnih letih bil, Ijajo sledečo nadgrobnico : po g. Okiskem stav Spominek na prijatlov grob Zarečjem zastran i ovce hariške zarubili. Harijci so šli tožit h okraj naj bi zareški župan ovce nazaj dal, in res spiše sodnik S Razširjala je pomlad divnost svojo Razlegal se nebeske slave Ker aleluje don je dušo mojo Povzdigal nad rumene zore kras f m s k pismo v ktei em ukazuje, naj se zarubljene ovce dotičnim gospodarjem prec nazaj dadó. Zraven pa gosposka In Pred segel pet sem v desnico tvojo, v tvojo već te ni pri nas! se tud posij darje. Ko pridejo lastniki ovác in žandarj Pomladi dvojne žarki so sijali. In gl srcu slast dajali! v Zarecje, pokazejo pismo županu in mu rečejo, da je uka zala gosposka vse ovce hitro nazaj dati. Pa župan kmetor m andarj ne verja i in ker sam nemškega jezika ne ces razume, hitro nese krčmarju pismo , Nemec, popolnoma ume nemški. Krčmar prebei krčmar j roj en preduhta pismo, ter pove, da je treba povrniti vse molzne ovce, jalovih pa ne. Ko hočejo zdaj po sili žandarji ovce Na mlado cvetje drage domovine Upirala sva radostna očí, Zidati svitle gledala grajsine Na ravnem polji zlatih kdaj nam dní Krog njih, na premlajene nam ledine Kak blagoslov bogat nebo rosi: Tam djala sva se blago dá živeti, vzeti, poprimejo zareški kmetje za puške, se bili hudo stepli ali še celó postřelili, ako ne bi se b in srotovo bi I k Po njih ne jenja srce hrepeneti. veliki sreči neki clovek nameril, ki je prav dobro prebral pismo in jim razložil, kako in kaj. Spričuje li to, da umejo nemški ljudje vsi nemški? Ali povikšujejo nemške pisma med slovenskim ljudstvom vero in udanost do pravice, ako se še celó žandarju ne verjame, ki terja kaj s pismom v roki, ki ga Slovenec ne ume? Na reve sva sedanje pozabila, Ki naji stiskajo in mili dom, Verige trde nagloma drobila. Kot suhi les viharjev moćnih lom) Presvitla luć je žarke nama lila: Kdo vé, za njo da brž privriska grom Kar sladki upi urno so zidali. Kdo vé, alj bojo boljši dnevi dali? 21? Naprej veslam, v daljave duh me vodi, e vabi stavljen v domislii svet Alj kod, prijatel, ladja tvoja hodi Ki hotel z mano trgati si cvet? Sovražni, zapeljivi, oštri prođi, Končali vožnjo ste najiepsih let! Rosí oko naj v tamne globočine, Za tabo gledam v jasne visocine. pomota vrine, spet v nedeljo to naključilo, da so mu po-hlevni „možnarjiu doneli na ušesa kot „Kanonensalven." Kar so spekulativni Francozje prevzeli dunajsko- se je nekako živejše gibanje na nji za- in njegovo trzaško železnieo celo. Ne le posamni ljudje se vozijo gledat Trst morje in medpotoma obiskavat našo postojnsko jamo, ampak počiva, i pridno djanje tvoje. Tedaj Miruje um Zaprtega te v grobu pesem poje; Da v grobu si? — Alj čujem, ali Samoten jaz stojim spim cele družbe se zbirajo na to pot, ker jim vodstvo železnice prav po ceni prepušča vožnjo. Tako je prišlo o binkoštih na enkrat okoli 600 Dunajčanov, přetekli petek okoli 1200 za celo pot v Trst in nazaj se plaća le po Ogrov 12 iz Pešta 9 Da sklenil mlado si življenje svoje? S Id. Ce toliko gostov na enkrat kam pride, pričakujejo Dà! sklenil si Bogii te izroćim kar je cisto naravno i Dlileje solnce naj te tam obšije, Zavetje sprejme lepše domacije! druga se je godila da jih sprejmejo prijazno; al vsa v petek in pondeljek Ogrom v Ljub- A. Okiski Iz Ljubljane. 16. t. m. je tukajšna zdravilska družba imela svoj drugi deželnesra zdravniškega svetovavca gosp. dr. Srott-a. Gosp. shod pod predsedništvom c. k. _ V e? primari dr. Fux je zboru pokazal 7 let starega fantiča, kteremu je levo roko pri ramnem sklepu srečno izsnel. Fantič je nekega due igraje se zamotal v mlinsko kolo, ki mu je mu ne bili snetjave roke odrezali, bi ljani. Sila veliko mestjanov je v petek dopoldan šio na kolodvor , da bi vidili Ogre , ki so prišli k nam in v Trst v gostje; vendar ni nobeden smel blizo; razpostavljene straže so branile to. Ljubljančani so hudo godrnali zatega voljo, in kamor si přišel v petek, bilo je govorjenje o tej prečudni prepovedi, ktere nobeden ni zapopadel ; Ogri sami pa so zgrabilo in tako strlo, da je snet pritisnil; ce bi bil fantic mogel umreti; Tudi dva kamna tako pa je spet dober, le leve roke nima. tako velika kot golobje jajca je pokazal gosp. doktor, ki ju po vrnitvi iz Trsta toliko bolj tožili o nepriljudnosti ljubljanski , ker so bili od Tržačanov tako prijazno sprejeti. Včeraj nam je „Laibacherca" na korespondencijo „Trie-sterce" u ga nj ko te zastavice přinesla, rekši, da ni poli- zaprla cija iz „politischer Tendeiizriecherei" kolodvora 9 je nedavnej v tukajšni bolnisnici nekemu mozu iz scavnega mehurja pobral, přeřezavši mu mehur od strane. — Gospod sekundari dr. Mader je popisal neko prečudno pijavko i Urinfistel) in pokazal dotični anatomični preparat. zgodilo le po ukazu oskrbništva Ogrom V se scavnično ampak da se je to kolodvor u ega, ktero je hotlo Ljubljančane k le po kosilu spustiti, da bi jim med kosilom na poti ne Naj je bil Peter ali Paul, kdor je tako „galantarijo bili. u u Gosp. asistent Cepudar je popisal hudo visnjelíco (Cya nose) nekega ravnorojenega deteta, ki se malokterikrat pri meri in je odtod izvirala, da v spodnji tretjini srčnega med stenja je bila luknja. — H koncu je dež. zdravniški sveto za Ogre imel: dosti čudno je to, da v Trstu vladuje druga postava kakor v Ljubljani, in da se nedolžni Ljubljančani raznašajo zdaj po svetu, da so nepriljudni, kar smo na svoje ušesa 6lišali v nedeljo zvečer. Kako različno so ljudje vavec gosp dr. Srott svoje skušnje razodel v dokaz, da je kolera nalezljiva boiezen. Čeravno je govor njegov več kot celo uro trpel , je bil vendar od konca do kraja tako ugibali ta nas „Ausnahmszustand" , po kterem ni smel m i ka ven, da ga je vse rado posiušalo. V tej seji je bilo tudi enoglasno sklenjeno, naj družba zahvalnico podá dr. Kai olu Vesel-u, c. kr. okrožnemu zdravniku, za noben domač na kolodvor, kaže nam sledeči razgovor. Neki magnát ljubljanski prikorači po dunajski cesti proti Slonovi gostivnici; tù ga ustavi znauec njegov: „Kaj tudi tebe je íirbec" nesel Madjarom naproti?" — 55 smeli blizo." gosp 5) Se vé da, pa nismo Saj sem vedil, da Slovencov, ki so napol v lepo darilo zdravilskih bukev, s kterimi je ustanovil družtveno bukvarnico. 21. dne t. m. mu je posebna depu- izročila to zahvalno pismo, ktero je visokočastiti in Hrvatje, ne bojo pustili k Ogrom zato 9 da bi se ne - ste pli. Saj vendar „Presso" bereš, pa si še tak palček v politiki ! V nedeljo zvecer pa , ko so Ogri iz Postojne res tudi visoke časti vredni doinoljubui gosp. doktor ginje nazaj prišli , so se razkropili po mestu , da je vse mrgo nega srca sprejel. - Procesije sv. Rešnjega telesa so se v četrtek in nedeljo slovesno obhajale, čeravno vreme skozi in skozi ni lelo po nekterih gostivnah in kavarnah, in povsod so Ljub • t ljančanji prijazno stregli prijaznim gostom. — V saboto spet gre velika množica Dunajčanov v Trst in Postojno. Našega trgovca gosp. Edmunda Te r p i n - a je jun ug odno bilo. Da lepo petje veliko povzdiguje cerkvene nenavadna sreča obiskala, da je z Esterhazijevo srečko svečanosti, to je znano vsakemu; našim gosp bogoslovcom pod vodstvom gospoda Riharja gre pa še posebna čast in (lozom) za 40 gold, dobil 40.000 gold. hvala, da z izvrstnim petjein miloglasnih Riharjevih pesem povzdigujejo slavo Božjo tako, da se ne bojimo očitno reči, da nikjer se ne sliši kaj takega. Ze večkrat bi bili radi bogoslovcov Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaj a. (Iz državnega zbora). Zbornica po naših; al ni se nam slancov je přetekli teden pretresala stroške artnadne pohvalili divno petje g. spodobno zdelo, cerkvene opravila trajati na oder očitnosti; za leto 1862. Veliko se je sèm ter tjè govorilo; nazadnje je obveljal predlog odborov, po kterem se je za to leto za ko so se pesmi njih razlegale javno po mm H HHR^H^HHH ^^HHHI HS^H H H ulicah mestnih , ne moremo se zdržati, da bi po mnozih vojaščino dovolilo 135 milij. in 300.000 gold., in tedaj le nam razodetih željah ne dali očitne hvale, komur hvala gré, 8 milijonov odbilo od predloga ministrovega, kteri je rekel, je v cerk- da čez ta znesek nikakor ne more zmanjšati armade. Dalje venem petji osnoval čisto novo dobo. Ker že o petji go- je obveljal predlog: naj se vladi izreče silna želja, da bi in da ne bi ponavili žive resnice, da Rihar nas vonmo * i/i i m v, naj še to povemo, da so vsakemu domoljubnemu na diplomatični poti skusila laške zadeve gledé na nase srcu tudi kaj dobro déle lepe slovenske pesmi, kterih zlo- cesarstvo tako poravnati, da ne bo treba tolike armade žitelji nam niso vsi znani in ki jih je prepevala po zmiraj na nogah imeti. Ker se vojaki iz Laškega pregnane božna množica za procesijo tako, da še celó nekteri tistih, modeneške vlade vzdržujejo z avstrijanskim dnarjem, so Krajnskem, ti stroški izbudili velik hrup , da to ni treba , da bi mi še ki traučajo vedno le o „deutschthum-u na zagovarjal te so te dni skesani svoje pomote na prsi svoje trkali, ko tujo armado plačevali ; minister Rechberg je razun latinske pesmi niso slišali nobene druge kot domače stroške, rekši, da Modena je dežela, do ktere ima Avstrija slovenske. Kdo je za procesijami šel, ne bomo na drobno v 3. rodu dědinsko pravico in da je vojvoda modeneški popisovali, in tudi ne, ali so s topovi ali z možnarji stre lali ; to pa smo naprošeni bili edini bil med zavezniki, ki je Avstrii zvest ostal v nesreći; popraviti, da se je dopisniku nazadnje je obveljal predlog: naj se za „Laibaeherce", kteremu se o cerkvenih zadevah rada kaka mesec 70.000 gold, za to armado, ako letos še plača vsaki namesto avstrijanske 218 službo opravlja; za prihodnje pa naj nehajo ti nepotrebni zbori Vlad časnik „Donauzeitung u tem govoricam od stroški. Tudi zavolj eesarskih žebearjev in kobilstev, ki govarja to-le: Ni res, da se bo državni zbor tako kmali državi toliko stroškov prizadenejo , da država za nje več razpustil; državni stroški in dohodki za leto 1863 se bojo plačuje kakor za šole, se je vnela huda borba, ki se je s še temu zboru v pretres in sklep izročili; deželni zbori se tem sklepom končala : naj se žebcarstvo in kobilstvo skozi boj še le mesea novembra (listopada) začeli in ne boj da le bojo mogli vse in skozi prenaredi, da se stroški pomanjšajo kakor je po- malo tednov trpeli, ampak tako dol treba v sedanji dnami stiski. Dalje so se pretresale velike svoje važne opravila, kterih je veliko, zložno dognati penzije, ki jih vživajo tudi taki oficirji, ki bi še lahko slu- Ministerstvo dnarstva z razglasom od 16 t m žili, neugodno preskrbovanje in nakupovanje živeža za oklieuj i da se bojo od 23. do 26 t. m pet p o d p vojaške prejemali na obligacij učilnice, ki več znašajo kakor učiluice civilne itd.; napo- se bo izdalo za 16 milij vojake in konje po zakladavcih in spekulantih, z terijo od leta 1860, kterih in 600.000 gold obliga sled je bilo še sklenjeno: naj vlada armado tako osnuje, čije za 100 gold, se prodajajo po 94 gold da v mirnih časih ne bo za leto in dan več kot 92 mili Vesela novica se ponavlja, da se zdravje presvitle gold jonov morsko armado za njo treba. Tudi o stroških za ces. ladije in cesarice spet bolj bili razgovori živi. Potem ko so govorili Skoíje, ki so bili v R pridejo 26. t. m. nazaj nekteri, da Avstrije moč obstojí v arrnadi na suhi zemlj Cesko. Kako se Ceh, naj je kmet ali gospod, zaveda drugi zagovarjali potrebo nikakor pa na morji, so tudi na morji veliko moč predlog: naj se za letos dovoli 5 milij i da imamo svoje narodnosti, kažete očitno in celemu svetu v izgled z a d nj je bveljal odboro in 965.000 ffld spet dve volitvi za ondašnji dežel zbor pri oběh sta bila d iski Slovana izvolj in sicer v Visokem Mitu za napravljanje ladij pa 7 milijo tem so se dodale spet nektere državni zbor navado, da svoje in 200.000 želj °id in pri prof. Šember enoglasno, v Litomišlji pa fajmošter Jindra in nade, kakor ima z veliko većino glas V Pragi je klepe ehčuj z eljami Novin" dr. Greger vrednik „Narod volj nekterih sostavkov, ktere je sod in nadami. To se je godilo přetekli teden v zbornici po- nija krive spoznala motenja pokoja in javnega suntanja Zbornica gosposka je začela 20. t. m. po- obsojen na 4 mesce v jeco in slancov. svetovanje o dnarstvenih sklepih, ki so ji iz zbornice p slancov v roke prišli; začela je s stroški ministerstva zg ub 1300 or old ljudi je bila sodnija in ulica krog in krog tišti dan Vsa polna , ko je imela mu sodba oklica biti in dr. Greger in zagovornik njih oprav. Odbor je nasvetoval, naj se njegov dr. Klaudi sta mogla pričujoče prositi , naj mirni ces. hise in uns sprejmejo zneski po nasvetu zbornice poslancov, pa nektere boj kakor koli izpade sodba, ker to je le sodba prv njih eU naj se še bolj omehčaj in po beni ceni ne sodnije, zoper ktero je še pritožba mogoča. In množica ju more se pripustiti , da bi se od plače kega poslanca in je ubogala; zunaj sodnije na ulici pa so hotli predsednika kozvezne vojaške komisije kaj odbilo Pr iu zagovornika sprejeti s slava-klici obsojenega al da se ogneta vsa- tej svoj ki se je ë pod Anton grof Auersperg m toliko priijublj misli prehajal v kemu hrupu, sta se po stranski poti domu podala. Zdaj pa %/ V t . . « • i • S A i « 1 • a « « i Nemcijo in z edinj in ljudsko svobodo naj se Avstrija združi z posiljajo iz mest in kmetov vredniku mi v ^ . . mm vv 1 >*/ • 1 v • t . • l * • , • pisma 9 in mocjo naj doženete ljudski bla„ kakor „Hlas" pravi, hočej kmetje zloziti tistih 1300 gold r pote Nemčii in Slovani ne boji tud Madjar ne bo hrbta kazal ki imajo zapasti kazni od vrednikove kavcije rekli, da nimajo Nemškem Anglezko. Iz Lond Sodniki so o post • V nic opi » dalj se je potegnil za • v plačo rimskega Ijenem blagu sklenili svojo razsodbo in 15. t. m. oklicali poslanca, ker rimska vlada je velika milijoni dušami in tedaj mora poslane kvena vlada z 200 k