GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE TITOVI ZAVODI LITOSTROJ LETO XVII. LJUBLJANA, APRIL 1976 TEMA RAZGOVORA, KI GA JE VODIL TOVARIŠ JOŽE ZAKONJŠEK, ČLAN IS SRS Naš srednjeročni plan razvoja Razgovoru, ki je bil 29. marca 1976 v Litostroju, so prisostvovali tovariš Tone Pačnik — strokovni sodelavec CK ZKS, tovariš Franc Hribar — sekretar komiteja občinske konference ZK Ljubljana-šiška, tovariš Jože Šavnik — podpredsednik Izvršnega sveta skupščine ob-S,ne Ljubljana-šiška, tovariš Karel Gornik — predsednik zbora zdru-enega dela občinske skupščine, s strani Litostroja pa predstavniki .•tj^bonopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, strokovnih ■•Uzb, direktorji proizvodnih TOZD, vodstvo delovne organizacije ter Predstavniki strokovne službe in družbenopolitičnih organizacij ZPS. K-K-K-k-k-K-kiF-K-K-K-K-k-fi-k-^-k-k-k^r Pred krhkim smo dobili v javne/ razpravo dolgo pričakovani osnutek Zakona o združenem delu. V naslednjih mesecih, tja do jeseni, bomo razpravljali o tem obsežnem in pomembnem dokumentu. Smo sredi priprav in oblikovanja akcijskih načrtov za vodenje in usmerjanje javne razprave o osnutku tega zakona. Družbenopolitični dejavniki na vseh ravneh so že pripravili delovni načrt aktivnosti, kateri posebej poudarja, da je potrebno organizirati široko in usmerjeno akcijo, da bi v javno razpravo vključili slehernega delavca. Namreč osnutek zakona je poleg ustave gotovo najpomembnejši delavski dokument — tako imenovana »mala ustava« in predstavlja konkretizacijo ustavnih določil ter stališč kongresov zveze komunistov in zveze sindikatov. Je torej rezultat dosedanjih spoznanj in najnaprednejših izkušenj samoupravne socialistične prakse. V razpravah, za katere moramo tudi v naši delovni organizaciji izdelati akcijski načrt, se moramo ne samo seznaniti s posameznimi zakonskimi rešitvami, temveč moramo na osnovi analiz in izkušenj samoupravne prakse proučiti ponujene rešitve. Seveda pa je potrebno vse zakonske rešitve idejnopolitično osvetliti in razčistiti morebitne nejasnosti. Delavski zakonik Sindikat v TOZD, delovni skupnosti SSP in v delovni organizaciji je v skladu s svojo družbeno vlogo neposredni nosilec javne razprave, seveda pa sta za učinkovito in sinhronizirano javno razpravo odgovorni tudi zveza komunistov in zveza socialistične mladine, ki morata v okviru skupnega programa razviti svojo aktivnost. Tudi samoupravni organi, delegacije in drugi faktorji se morajo ustrezno vključiti, da bo razprava potekala nemoteno. Razprave v temeljnih samoupravnih skupnostih naj bi tekle v maju in juniju. Za učinkovito vodenje razprave naj bi družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v TOZD in DS SSP oblikovali odbore za razpravo o osnutku zakona o združenem delu, tak odbor pa bo oblikovan tudi na ravni delovne organizacije. Ti odbori naj bi med drugim poskrbeli za izdelavo analiz samoupravnih razmer v lastni organizaciji, nakar bodo to analizo obravnavale družbenopolitične organizacije, z njo pa je potrebno seznaniti tudi zbore delavcev. Treba je poudariti, da je takšna analiza sestavni del razprave o osnutku zakona o združenem delu, saj si je drugače težko zamišljati, da bi v razpravah mogli »na pamet« ocenjevati stopnjo razvoja samoupravnih socialističnih in družbenoekonomskih odnosov. Razprava mora biti, kot že rečeno, široka in organizirana. Zajeti mora sleherne dele kolektiva, zato mora potekati po skupinah, oddelkih in obratih. Odbori naj bi zbrali pismene pripombe, jih povzeli ter j h skupaj z osnutkom zakona predložili zborom delavcev. Pismena poročila je potrebno do začetka septembra dostaviti Občinskemu sindikalnemu Svetu Ljubljana-šiška. Gotovo je potrebno za vodenje te nadvse pomembne javne razprave usposobiti zadosten krog družbenopolitičnih delavcev, zato bodo organizirani seminarji (tudi v naši delovni organizaciji), da bi vsi razlagalci izhajali iz enotnih idejnopolitičnih stališč in ciljev. Ivan Elikan -k-k-k-k-k-k-k-k-K* * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ K-**********-*****-******-***-********-*-**-*>♦-****><-*■***)♦•* Namen razgovora je bil, da 'L okviru priprav na šesto sejo CK ZKS, ki bo med drugim Posvečena problematiki na pod-oeju družbenega planiranja, neposredno v praksi preveri, kako °?vija postopek, priprava in Prejemanje srednjeročnega pla-oa na nivoju TOZD, delovne or-sanizacije in sestavljene organi-acije združenega dela, ter kakš-* Problemi se pojavljajo pri ^loinskem oblikovanju srednje-očnih načrtov. Predstavniki strokovnih služb so predstavili Paše temeljne usmeritve pri vse-OtPskem oblikovanju srednjeroč-Pega plana na nivoju TOZD, de-lQvne organizacije in združenih Podjetij strojegradnje. Te usmeritve temeljijo pred-, na iz analize tržišča izhajajočih predvidevanjih, tehnično-ennološkem razvoju pri nas in svetu, obstoječih kapacitetah p resursih, gibanju stopnje ra-, fizičnega obsega proizvodnje Preteklih obdobjih in strokov-6Pr potencialu; usklajenimi z resolucijami o srednjeročnem družbenoekonomskem razvoju Jugoslavije in SR Slovenije. Glavne smeri razvoja TOZD in delovne organizacije v obdobju 1976—1980 so predvsem: — poglabljanje samoupravljanja in samoupravnih odnosov; — intenzivnejše vključevanje v mednarodno delitev dela; — modernizacija in razširitev proizvodnje na področju turbin, dieselskih motorjev, talnih transportnih sredstev, preoblikovalnih strojev, specialnih žerjavov, specialne in jeklo litine itd.; — uvajanje nove tehnologije in večja udeležba razvojnega in raziskovalnega dela; — razvijanje sistema informiranja, ki bo delavcem v TOZD stalno zagotavljal: pregled nad uresničevanjem planov, uresničevanje kontinuiranega planiranja, spremljanje gospodarjenja z združenim dohodkom ter pregled nad doseženimi rezultati; — samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje na vseh nivojih (delovna organizacija, sestavljena organizacija združenega dela, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost in družbenopolitična skupnost); — združevanje dela in sredstev na nivoju delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela ZPS za širjenje materialne baze združenega dela; — utrjevanje dohodkovnih odnosov za uresničevanje začrtanih ciljev med TOZD v okviru delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela. Glede na opredeljene cilje srednjeročnega plana Litostroja, specifičnosti proizvodnje, investicijske opreme, usmeritve v izvoz in dosežene rezultate na področju delitve osebnih dohodkov, družbenega standarda, izobraževanja, združevanja dela in sredstev, predvidene stopnje rasti celotnega dohodka, bruto dohodka, zaposlenosti, investicij in amortizacije, naj bi bile razvojne stopnje večje kot jih predvideva resolucija o družbenoekonomskem razvoju občine. Kot neposredni nosilci uprav-Ijalske funkcije so temeljne organizacije združenega dela na zborih delavcev 1.3.1975 sprejele predlog srednjeročnega plana razvoja za obdobje 1976—1980 kot osnovo za izdelavo »minimum kazalcev«, ki ga je pripravil Zavod za planiranje SR Slovenije. Zakon o družbenem planu predpisuje postopek opravil za pripravo srednjeročnega plana. Priprava sestoji iz dveh faz. Prva faza je sočasno medsebojno usklajevanje in sprejemanje samoupravnih sporazumov o osnovah srednjeročnega plana TOZD, delovnih organizacij, sestavljenih organizacij združenega dela in širših asociacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti. Pri- pravo sporazumov o osnovah planov v samoupravni bazi združenega dela bi morala spremljati sočasno tudi priprava dogovorov o osnovah plana v družbenopolitičnih skupnostih, kakor tudi medsebojno informiranje združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti. S to fazo smo nekoliko v zamudi, ker bi po rokovniku morali do 15.4.1976 sprejeti samoupravni sporazum o osnovah srednjeročnega plana. V zamudi smo tudi na področju samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja z dobavitelji re-promateriala, trgovskimi delovnimi organizacijami, poslovnimi bankami, poslovnimi združenji, krajevno skupnostjo, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi. Zaradi zamude je potrebno v mesecu aprilu vložiti veliko naporov, da zamujeno nadoknadimo in zaključimo prvo fazo. V drugi fazi sprejemanja plana na nivoju TOZD, delovne organizacije, SOZD, kakor tudi drugih samoupravnih organizacij in skupnosti se v plan vnesejo obveznosti iz sklenjenih samoupravnih sporazumov in obveznosti iz družbenih dogovorov o osnovah plana družbenopolitičnih skupnosti. Ta faza mora biti zaključena v juniju. Razprava je pokazala, da so naša izhodišča in osnove srednjeročnega plana pravilna, da smo postopek pravilno zastavili in da moramo zamujeno na področju samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja v čim krajšem času nadoknaditi, vendar ne v škodo hitrih samoupravnih odločitev. SEJA SVETA ZK V torek 20. aprila 1976 se je sestal Svet ZK Litostroj na svoji šesti seji. Potem, ko so člani Sveta in sekretarji osnovnih ter oddelčnih organizacij ZK prejeli poročilo Jožeta Kušarja o izdelavi samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnega plana razvoja delovne organizacije, se je razvila plodna in vsestranska razprava, ki je pokazala na pomanjkljivosti in na nove vsebinske predloge, ki jih mora končni sporazum vsebovati. Boris Klemenc je nato poročal o poteku medsebojnih poravnav in o položaju delovne organizacije, glede na nove plačilne pogoje. Svet ZK je v tej zvezi sklenil, da je potrebno kolektiv tekočo obveščati o položaju in o premikih na tem — zelo pomembnem področju. Ob koncu seje je svet pregledal še uresničevanje sklepov zadnje seje. ISKRENE ČESTITKE IN MNOGO USPEHOV OB 1. MAJU ŽELE VSEM DELAVCEM NASE DELOVNE ORGANIZACIJE IN DELAVCEM ZDRUŽENIH PODJETIJ STROJEGRADNJE družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in vodstva TOZD ter delovne organizacije. V. Zivkovič STABILIZACIJSKO POLITIKO VGRADITI V SREDNJEROČNI PLAN Rodila so se načela o bistvu družbenega planiranja, o dolgoročnem usmerjanju razvoja na trdnejših temeljih. Priče smo intenzivnim pripravam na razprave prenovljene sistemske zakonodaje. Smo neposredni udeleženci kovanja novih razvojnih načrtov naših delovnih sredin in širše družbene skupnosti. Skratka, oblikujejo se kriteriji, katera in kakšna odločitev je realna družbeno sprejemljiva in perspektivna. Pri tem ne smemo spregledati, kaj je stabilizacijsko, kaj je lahko oziroma mora biti poslej stabilizacijska politika. Ta mora biti usmerjena v srednjeročno razvojno politiko, pa tudi v tekočo ekonomsko politiko, da bi v določenem obdobju postopoma, učinkvilo in na trdnejši podlagi prispevali k urejevanju gospodarskih gibanj. PLAN MORA POSEČI V VSA BISTVENA PODROČJA DELAVCA Zakon o planiranju je uporabni dokument, razumljiv in ne niha od skrajnosti k skrajnosti, brez občutka za stvarno in možno. Posega na bistvena področja, kjer je potreben odločen korak, da naša nadaljnja razvojna stopnja TOZD dobi zaželene dimenzije in kakovosti. Opredeljuje kriterije za pripravo razvojne in z njo neposredno povezane investicijske politike ter politiko zaposlovanja. Opozarja na bistvene kakovostne nosilce razvoja, na kriterije, ki morajo voditi politiko oblikovanja in delitve ustvarjenih sredstev za osebne dohodke in skupne potrebe. Oblikuje delovanje in organiziranost tržišča v naših razmerah ter naposled narekuje, kakšen sistem in strategija sta nujna za ekonomski razvoj odnosov s tujino. Prav gotovo ni treba znova poudariti, da je v zapletenih pogojih gospodarskega razvoja, kakršni so v današnjih domačih in svetovnih razmerah, pač bistveno STVARNO SPOZNATI lastne možnosti in prednosti razpoložljive, skrite, pozabljene ali zanemarjene delovne in materialne moči. Dokument je konkreten, saj našteva težišča in spodbude, s katerimi je treba v prihodnje usmerjati razvoj naših TOZD in delovne organizacije. Prva zahteva je sprememba položaja delavcev v združenem delu pri ustvarjanju, delitvi in porabi dohodka, tako da bo delavcem zagotovljeno obvladovanje celotne novoustvarjene vrednosti, kar pomeni ustreznejše vrednotenje dela, uskladitev odnosov med akumulacijo in porabo itn. Pod pojmom združeno delo si dostikrat vsakdo predstavlja nekaj drugega, pri čemer praviloma docela zamenjamo njegov zgodovinski družbenoekonomski izvor. Ta kategorija se pojavlja kot rezultat razvoja proizvajalnih sil družbe, torej kot objektivna zakonitost. Nenehno povečanje produktivnosti dela ter pospešen razvoj proizvajalnih sil terja čedalje večjo stopnjo podružabljanja človekovega dela, se pravi čedalje tesnejšo medsebojno povezanost, pogojenost in odvisnost tega dela. Združevanje dela postaja objektivna nujnost. Zato tudi osnutek zakona o združenem delu pojmuje združeno delo kot temelj družbene lastnine oziroma socialistično samoupravno združeno delo. Planirati stvarno Menim, da v naši delovni organizaciji upoštevamo naše domače bogastvo in lastne možnosti, ne vem pa ali na vseh področjih dovolj pospešujemo hitrejši razvoj. Predvsem na ravni sestavljene organizacije združenega dela ZPS bi lahko bistveno več prispevali k tehnično tehnološkem razvoju v republiki in državi. Vprašanje zaposlovanja terja od nas ob planiranju veliko odgovornost, kajti delavcu je potrebno zagotoviti vse minimalne standarde, pri tem je nujno misliti tudi na rast produktivnosti dela. Znano nam je, da imamo neizkoriščene proizvodne zmogljivosti, ki nudijo možnost za povečanje zaposlenosti in to brez posebnih vlaganj (zasedenost II. izmene). Družbeni dogovor o minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanju delavcev zagotavlja, da so delavci lažje in aktivneje vključijo v novo življenjsko in delovno okolje, da zaradi urejenih življenjskih, kulturnih in socialnih razmer dosegajo pri delu večje rezultate in uspešneje uresničujejo svoje samoupravne pravice in dolžnosti. POGUMEN INVESTICIJSKI PLAN V razpravi je srednjeročni načrt investicijskih vlaganj v naši delovni organizaciji, ki je zelo pogumno sestavljen. Dopolnjuje izkoriščanje obstoječih zmogljivosti, vendar se v celoti ne more opreti na domače znanje In ustvarjalnost; pomeni pa vlaganja v strojegradnjo, ki je strateškega pomena za nacionalno gospodarstvo. Zelo pomembno je področje, ki govori o uvozu in izvozu. Moram poudariti, da smo zelo uspešno vključeni v mednarodno delitev dela, a to je tudi ena izmed osrednjih nalog v strategiji naše proizvodnje in stabilizacijskih prizadevanj. Novo nastali položaj zahteva drugačno reševanje te zahtevne problematike, ker predstavlja povečani izvoz pogoj in enega od ključnih vzvodov dinamične in stabUne rasti naše delovne organizacije. Na osnovi sklenjenih pogodb z vzhodnimi državami ugotavljamo, da se menjava z deželami SEV razvija za Litostroj dokaj dobro ter da jo bo treba še krepiti. Našo usmeritev na tržišče držav v razvoju bo potrebno okrepati z najraznovrstnejšimi oblikami sodelovanja, ne vem pa, kako bomo izdelali podrobni plan razvoja menjave. O tem naj nas seznani kdo z delovnega področja izvoza ali ustrezne službe? V srednjeročnem programu bo moralo biti podrobno obdelanih še cela vrsta vprašanj od organizacije dela, povečanje produktivnosti, izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja za opravljanje proizvodnih in samoupravnih funkcij, izkoriščenosti zmogljivosti, stanovanjske problematike, družbene samozaščite itn. Ob koncu naj dodam, da morajo biti prevzete obveznosti v zvezi s planom trdne in merljive, da bomo vedeli vsi delavci, kdo za kaj odgovarja in kdo ima kake pravice in odgovornosti. Delavec mora vedeti, kaj pomenijo nerealni in neusklajeni plani In kako vplivajo na naše interese, dohodek in standard. Planirati moramo tisto kar je realno in ne smemo sejati nezaupanja, da ni mogoče doseči tistega, za kar imamo dejanske možnosti. To pa pomeni, da bo najširši krog delavcev rekel svojo besedo v nadaljnjem razvoju in pri urejevanju določenih stvari. Dinamična rast mora temeljiti na naraščajoči produktivnosti dela, boljšem izkoriščanju zmogljivosti, večji gospodarnosti in izvozu, razumnem nadomeščanju uvoza ter na taki naložbeni dejavnosti, ki bo sicer živahna, vendar v stvarnih okvirih naših temeljnih organizacij združenega dela in delovne organizacije. I. Saboi Konferenca sindikata Delegati in predsedniki osnovnih organizacij sindikata so se 8. aprila sešli na 10. redni seji konference sindikata. V poročilu iz te seje člane litostrojskih osnovnih organizacij sindikata obveščamo o pomembnejših stališčih in sklepih. • Konferenca OOS je potrdila sklepe 9. redne seje z dne 26. 2. 1976 in opozorila OOS, ki še niso obravnavale uresničevanja stabilizacijskih ukrepov, da to storijo do 20. 4. 1976. • Poročilo komisije za družbeni standard je v celoti realizirano in posredovano ZSE.Vse pomanjkljivosti naj se v mejah zmogljivosti odpravijo, o tem naj poroča predsednik IO OOS ZSE na naslednji seji Konference OOS. e Podpisana je pogodba o rekreacijski zamenjavi med sindikati ZVVZ Milevsko iz CSSR in TZ Litostroj za leto 1976. Konferenca je sprejela podrobno poročilo delegacije. • Dogovorili so se, da se vse ankete, ki jih dobijo OOS, prenesejo v tajništvo družbenopolitičnih organizacij, kjer sc bodo izpolnjevale po enotnih kriterijih. • Konferenca je sprejela poročilo delegata, ki se je udeležil delegatske konference livarjev v Banja Luki. Predsednik Ivan Saboi je prisotne seznanil z delom med 9. in 10. sejo: 1. Tovariš Gvido Colja je upravnemu odboru delovne organizacije poslal zahtevo, naj se oceni koristnost in uporabnost predloženih inovacij, ob tem pa pričakuje podporo konference OOS Litostroj, člani so se z vsebino seznanili, konferenca pa zadolžuje komisijo za pospeševanje inventivne dejavnosti pri DS DO Litostroj, da pismena poročila o vseh nerealiziranih predlogih od leta 1974 dalje, ki so bili delno realizirani, zavrnjeni ali realizirani do 25. 4. 1976. Konferenco mora obvestiti tudi, kako napredujejo popravki pravilnika o inventivni dejavnosti v TZL. 2. 22. marca 1976 je bil delovni dogovor med predsedniki OOS. — Obveščeni so bili o novih finančnih ukrepih, ki veljajo od 1. 4. 1976, za vse vodstvene delavce pa je bil o tem organiziran tudi seminar. — V tem času je bila organizirana široka razprava o osnovah srednjeročnega načrta razvoja za obdobje 1976—1980. — Izvršene so bile vse kadrovske priprave za volitve v organe upravljanja. — Obravnavali so osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja ZPS v razdobju 1976—1980. — Pripravljali so program izobraževanja za DPO, samoupravne organe, vodstva podjetja, delegate SIS in ZZD. Program bo uresničen v naslednjih mesecih. — V skladu z razgovorom s predsedniki OOS je konferenca sprejela sklep o pokritju dokumentacije za izdelavo šeststezne-ga kegljišča pri delavski restavraciji Litostroj (v višini 27.000 dinarjev). Za realizacijo programa so zadolžili ZSE, ki mora vnesti to gradnjo v srednjeročni program, če izgradnja ne bo rea- lizirana, stroški izdelave padejo v breme ZSE. Stroški dokumentacije pa bremene poslovni sklad konference OOS. — Vse OOS so dolžne, da obravnavajo predlog za spremembo samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov za kovinsko in elektro industrijo, ki ga je dala konferenca OOS TZL in predsedstvo sindikata ZPS in pripombe pripravijo do konca aprila. — Razpravljali so o shemi organov upravljanja. Naloga predsednikov IO OOS je, da se sestanejo z vsemi direktorji, vodji obratov in oddelkov v TOZD ter zberejo koristne predloge in dopolnitve ali spremembo določenih členov samoupravnega sporazuma, te pa bo Konferenca posredovala skupni komisiji. — Jubilarne nagrade za leto 1976. Predloge iz leta 1975 je potrebno pregledati in jih uskladiti. Akcija naj zajame širok krog delavcev in naj bo dejanski izraz njihovih hotenj. Predsedniki OOS naj do 15. 5. 1976 pismeno posredujejo predloge delavcev njihove TOZD. Spisek jubilantov 1976 bo konferenca prejela do 19. 4. 1976 in bo prevzela vlogo usklajevalca na nivoju delovne organizacije. — 7. marca 1976 je bila razprava o osnutku samoupravnega sporazuma razvoja ZPS na Republiškem odboru ZSS za kovinsko industrijo. Dne 22. 3. 1976 je predsedstvo sindikata ZPS obravnavalo osnutek samoupravnega razvoja o srednjeročnem razvoju. Po razpravi so ugotovili: a) Osnutek o temeljih plana razvoja SOZD ZPS je izdelan na osnovi minimalnih kazalcev razvoja dalovnih organizacij iz decembra 1975 in je nepopoln, ker vse TOZD in OZD niso dostavile minimalnih kazalcev. b) Konferenca OOS ugotavlja, da je obstoječi osnutek o temeljih plana ZPS, potrebno dopolniti na osnovi zakonskih določil z vsemi kazalci, ki morajo biti dokaj realni za obdobje 1976—1980. V njem morajo biti zajeti strateški cilji in interesi o katerih se bodo izjasnili delavci. To pomeni, da je osnovno izhodišče srednjeročnega plana v TOZD, usklajenost na ravni delovne organizacije in nato v SOZD ZPS. Tako pripravljen plan bomo ponovno obravnava; li na OOS in na konferenci osnovnih organizacij sindikata. — Ponedeljek 26. 4. 1976 je po koledarju delovni dan. Zara-ri 27. aprila, dneva OP pa so predlagali, naj DS TOZD sprejmejo sklep, da bo delovni dan sobota 24. 4. 1976. — Konferenca je imenovala v časopisni svet Litostroja tovariša Avgusta Kočarja. — Konferenca je sprejela informacijo o novih prispevnih stopnjah, ki so se na osnovi sprejetja zakona povečale Z® 29,60 na 30,79. — Na razpis za znak priznanja sindikata Litostroj je bila poslana le ena vloga. Konferenca je zadolžila vse predsednik® OOS, da jo prihodnji dan odpr° in odločajo kot žirija. — OOS morajo razpravljati o priznanju, ki ga je razpisal ob; činski sindikalni svet (srebrni znak občinskega priznanja sindikata). — Predsednik konference tovariš Saboi je prisostvoval sestanku komisije za stanovanjska vprašanja, na katerem je tekla beseda o srednjeročnem načrtu v TZL. Razprava v zvezi s stanovanjsko problematiko bo organizirana v širokem obsegu v kolektivu. — Vse OOS razen v ZSE so že izvedle letne skupščine, sprejet je bil dogovor o skupnena sestanku članov sindikata v ZSE, ki se ga bo udeležil tudi predsednik, razreševali pa bodo pro; bleme, ki so se pojavili v tej OOS. — Kadrovska komisija mora pripraviti predlog delegatov klub samoupravlj alcev na nivoju občine. — Predlog samoupravnega sporazuma o PTT bo dan v razpravo v prihodnjih dneh. — Tovariš Seme iz KSS na) se poveže s tovarišem Gasparijem iz RS ZSS zaradi problema — Obvestiti je treba občih; ski sindikalni svet o proslav* TABOR na Sorici in o lO-letneh* sodelovanju z ZVVZ Milevsko ČSSR. . — Kadrovska komisija Prl konferenci OOS mora vabiti na svojo sejo tudi predsednika komisije pri ZSM — Litostroj, tovariša Seljaka. — Tovariš živkovič je poročal o delu setanka medpanošk6 grupacije proizvajalcev turbin in parnih kotlov, ki je bila v Karlovcu. Konferenca je pregledala sklepe 10. in 12. seje predsedstva sindikata ZPS in jih potrdila. Dva od štirih mehanskih separatorjev — MS-63 v zaključni faZ montaže Ob zaključku tovarniške montaže vsak separator preizkusimo thO na »hladno«, pri čemer kontroliramo zlasti mirnost teka in siceršnjo funkcionalno brezhibnost vgrajenih elementov. Nazivni preihe‘ separatorja je 6300 mm Omenjena separatorja smo v začetku leta dobavili naročniku c mentami »SALONIT« v Anhovem POVEČANA AKTIVNOST MLADIH V prvi polovici aprila so bile v osnovnih organizacijah ZSMS v TOZD in DS SSP seje, na katerih so obravnavali predvsem tri točke dnevnega reda: • volitve v samoupravne organe, • politična šola, ki jo organizira svet ZK TZL, • mladinske delovne akcije v letu 1976. — Mladi so se odločili, da za volitve v samoupravne organe skupaj z OOS in ZK predlagajo kandidate iz svojih vrst in to tiste, ki so si s svojim dosedanjim delom to zaslužili. — Druga točka je bila bolj informativnega značaja, ker so bili pogoji za slušatelje te šole že znani. — Na koncu so se mladi seznanili še z mladinskimi akcijami v letu 1976, predvsem s tistimi, katerih nosilec je občinska konferenca ZSMS Ljubljana-šiška. Domenili so se, da vsaka OO pošilja na te akcije nekaj brigadirjev. Zavedati se namreč moramo, da so mladinske delovne akcije šole samoupravljanja in se zato zavestno odločamo zanje. J. M. Naš izumitelj govori o svojem delu V Litostroju izumiteljstvo ni neznano. Brez njega sploh ne bi napredovali ali pa počasi. Krivda za to, da se izumi niso pojavljali bolj množično in spontano, je bila v dokaj neustreznem nagrajevanju, kot tudi v samem sistemu, ki ni dovolj vzpodbujal vseh delavcev, naj sc v večji meri angažirajo pri ustvarjalnem delu. Zdaj pa je nastala občutna sprememba. S 7. redno sejo delavskega sveta naše delovne organizacije, dne 25. 3. 1976, je bil za izume postavljen nov mejnik. Delavski svet je obravnaval in ovrednotil dosežke naših izumiteljev, in sicer na osnovi gospodarske koristi in tudi v primerjavi z vrednostjo tujih podobnih patentov, ki bi jih v nasprotnem primeru morali kupiti. Razpravljali so o enajstih predlogih za patente, za katere bodo njihovi avtorji dobili ustrezno nagrado. Vsi prijavljeni patenti predstavljajo veliko gospodarsko korist, za Litostroj pa so pomembni zato, ker zago-tavljajo, da so naši izdelki visokokvalitetni in originalno zasnovani in da ponudbe vzdrže hudo konkurenco, tako doma kot na tujih tržiščih Za razgovor o tej temi smo zaprosil tovariša inženirja Antona Brcarja, ki je letos dobil tudi nagrado sklada Borisa Kidriča za iznajdbe in izpopolnitve, za izum oljnega dovodnika posebne vrste, uporabljenega v prvi cevni turbini HE »AJBA« ter Predvidenega v znanem projektu za HE »ČAKOVEC«. Inženir Brcar je povedal, da Je prišel v Litostroj leta 1948 in bil tu do leta 1957. Po opravljeni vojaščini je bil zaposlen v Institutu za turbinske stroje, že ‘6.ta 1965 pa se je vrnil nazaj v Litostroj. Je vodja oddelka HE-HR — hidravlične raziskave in dokumentacija v zvezi s hidrav-‘icnimi oblikami vodnih in črpal-nih turbin. . Takoj na začetku razgovora Jc želel povedati tole: »Naši izumi nastajajo v delovnem procesu obdelave ponudbenih projek-t0v, naš cilj je namreč originalna zasnova, značilna za Litostroj kot tehnično in ekonomsko ne-°dvisno podjetje.« Najprej smo hoteli kaj več zvedeti o njegovem patentu. Mehanizem za spreminjanje naklona lopat rotorjev turbinskih strojev, aksialnega prednostno diagonalnega tipa. O tem je av-mr dejal: »Izum je nastal v Buško blato za aksialne čr-Palne turbine, primerne tako za ?rPalno in turbinsko kot tudi mverzno črpalno delovanje. ublike pretočnega polja z diagonalno vstavljenimi lopatami otorja so narekovale zasnovo ustreznega mehanizma v skladu ^navedenim izumom. Potrebni r° bili določeni ukrepi za zašči-i° Pred morebitnimi vibracijami a kar je zaščtena rešitev ustro-Ja upravljanja zelo primerna.« , Tovejte nam prosim še kaj o zu.mu z naslovom Ureditev do-|aJ,anja in odvajanja tlačnega huda pri vrtečih se gredah in njimi vezanih delih strojnih "/UPnav. Za ta zum je avtorju Podeljena nagrada Sklada Bori-a Kidriča za iznajdbe in izpopolnitve. Inženir Brcar je pove-uui tole: »To nagrado sem do-u za izum, uspešno realiziran Pogojih izvedbe prve večje cev-ne turbine za HE »AJBA«. iq Iznajdba je nastala v letu ab6 med snovanjem koncepta ovnih turbin za centrale na Sa-i Pod Ljubljano in je doživela eaiizacijo, zahvaljujoč vsestran-«ernu prizadevanju konstruk-orjev v he/CT in HE/K, dalje 2» + *usom modela v Institutu la tUrbinske stroje ter vsem de-v čm1 pri Preizkusih prototipa glavnici za preizkušanje regu-, orjev. Vsem udeležencem gre tUdVala’ talcc> avtorja izuma kot rt., ‘ neposredno zainteresirane ‘maVne organizacije. V bistvu kon Najdba pomen v pogledu jheepcijske zasnove dovajalni-fK-^ziroma odvajalnika tlačnega ri-‘da, rotorsko upravljanih hi-avličnih strojev ter se pri himfni zasnovi odlikuje z mi-tiJvUmimi izmerami in izgubami uuega olja oziroma energije. Povejte kaj tudi o izumu. Iz-Vf^balna in blokirna ureditev hr«.,inikov turbinskih strojev, huostno črpalnih turbin. va]^m izhaja iz študija obrato-Palnn! lastnosti vodilnikov čr-Čilna111 turbin, za katere je zna-a nagnjenost k pojavom vi- Dipl. inž. Anton Brcar — eden naših najvidnejših izumiteljev bracij, katere naj bi ta izum predhodno odstranil, oziroma zmanjšal na dopustno mero. Prva izvedba je predvidena v prototipu agregatov za HE Moste 4. K podobni konstruscijski obdelavi so v veliki meri prispevali konstruktorji oddelka CK in K. Analogne rešitve bodo v slučaju potrebe in uspele realizacije uporabljene pri predstoječih izvedbah črpalnih turbin za črpal-ne elektrarne na Dravi in Savi.« »Pomen je predvsem v izbiri preventivnega ukrepa za zanesljivo delovanje črpalnih turbin, ki so glede na funkcionalnost vodilnikov zelo delikatne.« Ali menite, da bo novi način nagrajevanja za inovacije bistveno vplival na porast le-teh in ali je ustrezen? Inženir Brcar je odgovoril: »Sedanji sistem je v določeni meri ustrezen, o čemer priča večji interes projektantov in konstruktorjev pri zaščiti tehničnih izboljšav in izumov. Potrebno b bilo dopolniti kriterije za oceno vrednost za posamezne inovacije v smislu poudarka na prednostih, ki jih le-te dopri-našajo podjetju v pogledu originalne zasnove posameznih elementov in opreme kot celote, posebno v primerih, ko od take rešitve zavisi pridobitev posla. Včasih je namreč že udeležba v določeni fazi nudenja vezana na aplikacijo ustrezne originalne ni za Litostroj značilne izvedbe. Pogovarjali smo se o tem, v koliki meri bodo sedaj imeli tudi delavci v proizvodnji možnost za uveljavitev. Namen novih pogojev o inovacijah je tudi, da pri tem sodeluje najširši krog delavcev, ki še niso motivirani za to dejavnost. Kot je povedal tovariš inženir Brcar lahko tudi izkušeni delavci v proizvodnji pomembno prispevajo pri ustvarjanju in pri končnih izvedbah določenih izumov. »Pripomniti je treba,« je dejal inženir Brcar, »da nastopajo v proizvodnem in pripravljalnem procesu končnega izdelka velikokrat momenti, ki zahtevajo posebne prijeme in rešitve. Takim originalnim izvedbam in prijemom je pogosto moč priznati zadostno vrednost inventivnosti v smislu pravilnika, avtorji pa bodisi iz razlogov ozkega gledanja na problem ali nepoznavanja SREDNJEROČNI PLAN 1976—1980 Upravni odbor delovne organizacije je na 20. redni seji razpravljal o osnutku Samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnega plana organizacije za obdobje 1976 do 1980. Osnutek je izdelan na osnovi določb Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, zlasti na podlagi določb 2., 7., 29., 33. in 34. člena tega zakona ter na osnovi smernic in osnov za sestavo srednjeročnega plana razvoja, ki so jih sprejeli zbori delavcev 1. marca 1975. Osnutek samoupravnega sporazuma je že dan v razpravo, do 20. aprila pa naj bi ga dopolnili in sprejeli delavski sveti TOZD, delovne skupnosti SSP in delovne organizacije. Po sprejemu tega sporazuma bo strokovna služba s sodelovanjem predstavnikov TOZD, ki jih bodo imenovali delavski sveti, pristopila k izdelavi srednjeročnega plana razvoja delovne organizacije. Seveda morajo družbenopolitične organizacije in samoupravni organi na osnutek dati pismene pripombe, da bo tako delo potekalo usklajeno in nemoteno. širše problematike tega ne prijavijo v zaščito. Po potrebi naj se povežejo s službo za patente, oziroma z ustreznimi strokovnjaki iz IRRP, ki jim bodo posredovali ocene in napotke. Podobno bi bilo umestno, da bi zaradi nadaljnje prijave zaščite v tujini v spornih primerih setavili odgovarjajočo skupi-od avtorja in ustreznih služb no izvedencev, k naj neodvisno podjetja svetujejo primerne ukrepe.« O tem, kakšne načrte snuje in kaj lahko pričakujemo, da bo še patentiral, nam je tovariš Brcar odgovoril naslednje: »Glede na aktivnost v pogledu študija koncepcij in rešitev posebnih in novih vrst tujih strojev bom v kratkem prijavil zaščito patentov za ustroj posameznih elemenov, uporabnih pri cevnih in črpalnih turbinah.« V imenu bralcev se tovarišu inženirju Brcarju za njegov razgovor lepo zahvaljujemo. Povedal nam je nekaj svojih misli o tem, kako gleda na ustvarjalno delo, in kdaj vter kako le tega zaščititi. Čestitamo mu za dosežene uspehe, obenem pa mu želimo še dosti uspehov pri nadaljnjem delu. Poleg inženirja Brcarja so dobili denarne nagrade za svoje izume še dr. Marko Kos in dipl. inž. Savo Rakčevič ter še nekateri drugi projektanti in konstruktorji. Prav gotovo, da je bil skrajni čas, da se je na področju inovacij nekaj premaknilo. Naša država je bila po prijavljenih patentih nekje na repu. Znano je, kako težko so izumitelji uveljavljali svoje izume, zato bo potrebno temeljito spremeniti zastarelo miselnost o izumih. Izumiteljem moramo dati vsestransko priznanje in zaslu- ženo nagrado za uspehe, ki koristijo tako podjetju kot družbeni skupnosti. Odstraniti moramo vse negativne pomisleke, ki hrome razvoj inovacij, posebno tiste individualne. Omogočiti je treba vsem, bodisi tistim za risalno desko ali onim za strojem v delavnici, da uveljavijo in dokažejo svoje sposobnosti z izboljšavami in izumi, če bomo pogumno stopali po tej poti, potem se ni bati, da ne bi uspeli v novih prizadevanjih. Litostrojčani ne kupujemo znanja, pač pa smo tisti, ki ga prodajamo drugim. A. N. Sindikat in srednjeročni plan Iz dosedanje prakse izhaja, da se je sindikat kot najbolj množična organizacija delavcev angažiral le tako, da je bil odgovoren za samoupravne postopke, manj pa se spuščal v vsebino dokumentov, ki so se obravnavali v TOZD, SSP ali v samoupravnih organih na ravni delovne organizacije. Sindikat ima svoja stališča in sklepe glede celotnega družbenoekonomskega razvoja, ki jih moramo uresničevati tudi neposredno. Te bomo ob uveljavljanju družbenega planiranja uresničevali tako, da bodo osnovne organizacije sindikata in njihovi organi na vseh ravneh naše organiziranosti dolžni izoblikovati svoje mnenje in stališča na vsak dokument srednjeročnega razvoja naših TOZD, SSP, delovne or- ganizacije in sestavljene organizacije združenega dela ZPS, ki bo namenjen organom samoupravljanja ali za javno razpravo. Sindikat si tako ne jemlje nikakršnih pravic, ki se morajo uresničevati v samoupravni organizaciji, temveč deluje kot naj-srša družbenopolitična organizacija delavcev in ustvarja pogoje za hitrejši samoupravni razvoj. Zavzemali se bomo, da bo srednjeročni plan naše delovne orga- nizacije izhajal iz Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, v katerem morajo biti zajeti vsi strateški cilji kot so: pridobivanje dohodka n njegovo razporejanje, izobraževanje ins trokovno izpopolnjevanje za opravljanje proizvodnih in samoupravnih funkcij, zaposlenost, zaposlovanje, stanovanj-skav prašanja, družbena prehrana, zdravstveno varstvo, varstvo pri delu, rekreacija itd. To pa pomeni, da se bo sindikat zavzemal za srednjeročni program, ki bo izhajal iz boljših življenjskih in delovnih razmer delavcev. Skratka, delovnim ljudem razprave o družbenem planiranju pomenijo izziv, da pokažemo, koliko smo sposobni prispevati k odpravljanju razlik ali nasprotij v interesih, za katerimi pa so tudi cilji. Ob tem želim opozoriti, da strokovna služba ne more in ne sme biti nosilec plana. Sklep o pripravljanju plana po vseh dosedanjih fazah sprejme delavski svet TOZD, ki določa ORGAN in ROK za pripravo srednjeročnega plana, v katerem mora biti predložen v razpravo in dokončno potrditev. Z drugo besedo pa to pomeni, da morajo biti nosilci plana TOZD, ki bodo v povezavi z ustreznim organom usklajevali in pripravili ustrezne podloge za pripravo plana TOZD, SSP in delovne organizacije. Pričakujemo, da bodo ti plani realno postavljeni in uresničljivi ter da bodo opredeljeni nosilci in tisti, ki so odgovorni za njihovo izvajanje. Dokončno bo plan TOZD, SPP in delovne organizacije sprejel delavski svet DO potem, ko ga je sprejela večina delavcev, tak pa bo vgrajen v plan SOZD ZPS. V nadaljnjem spremljanju realizacije srednjeročnega plana, pa bo dolžnost nas, da bomo enkrat letno pregledali, kako se ta petletni samoupravni plan uresničuje. In kaj ima pri tem sindikat? Sodeluje pri pripravi plana s tem, da sproža pobude za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o osnovah planov in se udeležuje sporazumevanja in dogovarjanja v zvezi z določanjem osnov in meril za pridobivanje in razpravljanje dohodka. Sabol PRAVILNIK SOLIDARNOSTNE POMOČI Na izredno delovni seji konference osnovne organizacije sindikata Litostroj, dne 8.4.1976, je bil med drugim obravnavan in sprejet tudi Pravilnik o dodeljevanju solidarnostnih pomoči članom osnovne organizacije sindikata delovne organizacije TZ Litostroj. Predlog pravilnika so pred tem obravnavale osnovne organizacije sindikata v TOZD in DS in bistvenih pripomb niso imele. Pravilnik poleg že znanih oblik pomoči in dela prinaša še nekatere nove. Novosti, ki jih velja omeniti in so zajete v tem pravilniku, so: vse prošnje se naslove na strokovno^ službo, ki pripravi ustrezne podatke in jih v nadaljnje reševanje odstopi osnovnim organizacijam sindikata OZD in DS; — skrb za upokojene člane osnovne organizacije sindikata Litostroj z njihovo upokojitvijo ne preneha, še naprej ostane obveznost sindikata, da jim v stiski pomaga; — vsem članicam kolektiva ob rojstvu otroka pošljemo čestitko in šopek; — osnovna organizacija sindikata lahko krije 1/3 stroškov ob nabavi ortopedskih pripomočkov, ki jih invalid nujno potrebuje za normalno vključitev v delo. Invalidom, pri katerih je invalidnost posledica nesreče pri delu, pa lahko za nabavo ortopedskega pripomočka krije vse stro-škči — komisija lahko odobri tudi delno kritje stroškov zdravljenja otrok članov kolektiva v zdravstvenih kolonijah; — ob smrti nezaposlenega zakonca ali otroka se našemu delavcu dodeli enkratna pomoč; — ob tednu rdečega križa bomo organizirali srečanje krvodajalcev s podelitvijo priznanj najbolj aktivnim. Na osnovi že utečenih nalog se komisiji za socialna vprašanja in družbeni standard z določili tega pravilnika postavljajo še nove naloge, k bodo zahtevale tudi veliko osebnega angažiranja vsakega člana. Upamo, da bodo člani komisij tudi v bodoče aktivni kot doslej in jim bodo določila sprejetega pravilnika le olajšala delo. Magda Kreft V JAVNI RAZPRAVI Osnutek samoupravnega sporazuma o izobraževanju in štipendiranju A) Nekatera določila osnutka novega samoupravnega sporazuma o izobraževanju in štipendiranju Delovna organizacija TZ Litostroj izloča namensko za izobraževanje in štipendiranje 3,6 % sredstev iz bruto osebnih dohodkov delavcev. Ta sredstva se namensko združujejo in predstavljajo del sklada skupne porabe. Od tega denarja gre 0,5 % bruto OD v občinski sklad za štipendiranje ter 0,3% za gradnjo dijaških in študentskih domov. Ostalo pa ostane v delovni organizaciji za potrebe izobraževanja in usposabljanje delavcev naše delovne organizacije, ter_ za zagotavljanje novih potrebnih kadrov, torej za štipendiranje učencev, dijakov in študentov, ki se šolajo v sistemu rednega izobraževanja. Stari pravilnik o kreditiranju izobraževanja nosi letnico 1963, leta 1973 pa so bili nekateri členi delno spremenjeni ali dopolnjeni. Že sama letnica rojstva pravilnika jasno kaže na to, da je bila ponovna ureditev te snovi z novim aktom zares prava potreba, rojena iz vsakdanje prakse. organizacije tudi določene obveznosti: delavec mora v redu opravljati svoje šolske obveznosti in pri tem seveda ne sme zanemarjati svojih obveznosti na delovnem mestu; — šolanje je dolžan končati v roku, ki je določen za redno šolanje na določeni stopnji oziroma vrsti izobraževalne ustanove, podaljšanem za polovico; — po končanem šolanju je dolžan združevati delo v delovni organizaciji še najmanj toliko časa, kolikor je trajalo izobraževanje. če delavec teh svojih dolžnosti ne izpolni, mora delovni organizaciji povrniti stroške, izplačane v zvez z njegovim izobraževanjem. Tistim delavcem, ki se šolajo na lastne stroške na šoli, katere profil je za TOZD zanimiv, daje sporazum možnost, da jim Odbor za medsebojna razmerja njihovo prošnjo odobri na leto v združenem delu v TOZD na do 10 dni plačanega študijskega dopusta za opravljanje izpitov. Glede na manjše ugodnosti pri šolanju je v tem primeru tudi delavčeva obveznost do delovne organizacije manjša. Delavec je v primeru, da je na ta način izkoristil v času šolanja skupno do 20 dni študijskega dopusta, dolžan ostali v delovni organizaciji še najmanj 6 mesecev potem, ko je ta dopust izkoristil, oziroma 1 leto, če je izkoristil več kot pusta. 20 dni študijskega do- KONFERENCUA SAVEZA SOCIJALISTIČKE OMLADINE ŽELJEZARE ZENICA DODJELJUJE PMZMtlljE Kako teče postopek v delovni organizaciji? Delavec, ki se želi izobraževati na stroške delovne organizacije, vloži prošnjo na razpis šolanj, s katerimi se letno objavljajo vrste oziroma stroke ali smeri izobraževanja, za katere v delovni organizaciji obstajajo potrebe. O prošnjah sklepa Odbor za medsebojna razmerja v TOZD. Pri odobritvi izobraževanja imajo prednost delavci, ki so se odločili za vrste šolanja v okviru razpisa šolanj in dobro opravljajo svoje dosedanje delo na delovnem mestu, ter so po oceni psihologa v delovni organizaciji sposobni, da obvladajo višjo stopnjo znanja. Nadalje se pri odločitvi upošteva delavčev uspeh pri dosedanjem šolanju, njegova družbenopolitična aktivnost, socialni položaj in pa dejstvo, ali je bil delavcu že izrečen ukrep zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti. Predpogoj za odobritev šolanja na stroške delovne organizacije pa je, da delavec že najmanj 2 leti združuje delo v naši delovni organizaciji. Ko odbor za medsebojna razmerja delavcev sklene, da se delavcu na njegovo prošnjo odobri izobraževanje na stroške delovne organizacije, to pomeni, da bo delavec deležen v času izobraževanja vseh tistih ugodnosti, ki jih predvideva samoupravni sporazum. Delovna organizacija mu bo povrnila stroške šolnine, potne stroške, nastale v zvezi z izobraževanjem, imel pa bo tildi pravico do študijskega 'dopusta. Delavec, ki se šola na srednji šoli, bo za opravljanje vsakega posameznega izpita lahko izkoristil 2 dni študijskega dopusta, za opravljanje diplome pa 15 dni; za šolanje na višji in visoki šoli bo delavec za vsak izpit lahko izkoristil 3 dni študijskega dopusta in 30 dni za opravljanje diplome. Tudi tisti delavec, ki bo v obliki šolanja ob delu obiskoval osnovno šolo, bo za vsak izpit lahko dobil 2 dni študijskega dopusta z nadomestilom osebnega dohodka in ne le en dan, kot je bilo to doslej. Samo izjemoma bo delavec v času šolanja lahko delal manj kot polni delovni čas. Kdaj? V nekaterih oblikah izobraževanja se določena predavanja začenjajo že v zgodnjih popoldanskih urah. Da delavec ne bi izgubil stika s šolanjem in bi lahko obiskoval tudi ta predavnja, hkrati pa si s krajšim počitkom po delu in redno prehrano obnovil svoje psihofizične sposobnosti, mu bo Odbor za medsebojna razmerja delavcev v TOZD na njegovo prošnjo odobril skrajšanje delovnega časa. Delovni čas se bo delavcu lahko skrajšal največ za 1 uro dnevno in to le v tistih dneh, ko poteka tako predavanje oziroma pouk, ki se začne pred 15.30. Obveznosti delavca, ki se izobražuje na stroške delovne organizacije Delavec ima v zvezi s zgoraj naštetimi pravicami do delovne Štipendiranje V tistem delu sporazuma, ki obravnava štipendiranje, naj opozorim le na eno posebnost. Poleg kadrovskih štipendij (to so štipendije štipendistom v rednem šolanju, ki se bodo po končanem šolanju zaposlili v delovni organizaciji), predvideva sporazum tudi drugo obliko, tako imenovane socialne štipendije. Vsem otrokom delavcev, ki so združevali delo v delovni organizaciji in so se na delu oziroma v zvezi z delom smrtno ponesrečili, bo delovna organizacija v pomoč pri šolanju dodeljevala štipendijo in sicer za vse vrste šol, torej od osnovne šole naprej, ne glede na vrsto, smer ali stroko šolanja. Ta štipendija ne bo ustvarila nikakršne vezanosti na delovno organizacijo; izbira šolanja in zaposlitve po končanem šolanju je torej prosta. Predvidena štipendija je za učence osnovnih šol 300 din, poklicne in srednje šole 400 din in 550 din za študij na višjih in visokih šolah. Temelj za tako določilo nam daje samoupravni sporazum o ustanovitvi TOZD in njihovem združevanju v delovno organizacijo, ki v 16., 33. členu določa, da se bo sklad porabe koristil med drugim tudi za »šolanje otrok delavca, ponesrečenega pri delu«. Določila o socialni štipendiji pa niso le gola uresničitev tega določila, ampak tud izraz naše lastne humanosti. To so nekatera od določil, ki jih vsebuje osnutek samoupravnega sporazuma o izobraževanju in štipendiranju. O vseh teh in še ostalih določilih sporazuma bodo delavci razpravljali v javni razpravi, na predlog sporazuma bodo podali svoje pripombe in ga končno na zborih delavcev po TOZD sprejeli s tako vsebino, ki bo najprimernejša za vse. Jana Snuderl ZA DUGOGODIŠNJI I USPJEŠAN RAD U OMLADINSKOJ ORGANIZACIJI Vtisi iz Zenice Zgodaj zjutraj. V polmraku prihaja vlak v Zenico. Iz teme se prikažejo veliki objekti kombinata in mesto. Mesto samo ni veliko, reka Bosna ga deli na dva dela — z rudnikom premoga, tovarniškim kompleksom in pretežno starim delom na eni strani in z novim kompleksom stanovanjskih zgradb na drugi. Po prisrčnem sprejemu v prostorih mladinske organizacije smo z zeniškimi mladinci izmenjali izkušnje o našem delu. Po dveumem pogovoru smo se napotili na ogled tovarne, tovarniški avtobus nas je odpeljal proti železarni. Najprej smo si ogledali visoko peč, prišli smo ravno v trenutku priprav za praznjenje peči. Pozanimali smo se tudi o pogojih dela. V valjarnah so delavci z vajenimi prijemi vstavljali vroče železo med valje. Ogledali smo si tudi mogočno gradbišče nove valjarne, koksarne in visoke peči, s katerimi bodo večkratno povečali proizvodnjo. Z avtobusom smo se po kratki vožnji vzpeli na hrib. Železarna se je tu pokazala v vsej svoji velikosti. Ljudje in stroji so se kot mravlje premikali med ogromnimi halami. V popoldanskem času smo si ogledali mesto. Nove moderne zgradbe so na nas naredile lep vtis. V mestu živi mnogo razlik nih narodov, pravijo da jih je 26, imajo tudi »palačo združenih narodov« — to je stolpnica, v kateri delajo strokovnjaki iz ZSSR, ZDA, Poljske, Francije, Anglije... Vsi delajo novo železarno! Ob 17. uri sem se udeležil seje konference ZSM Železarne Zenica. Iz bogate poročila in iz razprave sem ugotovil, da dosegajo mladi zeniški železarji takšne in podobne rezultate in ima; jo takšne probleme kot mladi litostrojski delavci. Da so bolj revolucionarni sem ugotovil že na sami seji, Se bolj pa po njej na tradicionalnem tovariškem srečanju. Zveza socialistične mladine Litostroj pa je ob tej priliki prejela tudi priznanje zeniških mladincev. V imenu koordinacijskega sveta ZSM Litostroj se zahvaljujem konferenci OO ZSM železarne Zenica za to priznanje in za topel sprejem. Franc Jamšek Še en uspešen seminar Zveza socialistične mladine Litostroj si je zadala odgovorno nalogo, ko je sklenila, da bo izobraževala svoje članstvo. Ta zahteva se postavlja pred nas mlade iz preproste ugotovitve, da lahko le usposobljen in družbenopolitično razgledan mladinec aktivno deluje v našem samoupravnem socialističnem sistemu. Ugotovitev, da je družbenopolitično usposabljanje in izobraževanje sestavni del splošnega in poklicnega izobraževanja, nas vedno postavlja pred dejstvo, kako to izobraževanje izvesti. Kot učinkovita oblika takega usposabljanja in izobraževanja so se pokazali seminarji. Tega so se zavedali tudi delegati v koordinacijskem svetu ZSMS naše delovne organizacije, ko so zaupali orga-ekonomske odnose. Tako se je v Mladinskem domu v Bohinju 3., 3. in 4. aprila izobraževalo 80 mladih družbenopolitičnih delavcev. Poleg mladih iz Litostroja se je semmarja udeležilo tudi večje število mladih iz delovnih organizacij — članic ZPS (iz ATMOSA, KLADI-VARJA, STROJNE TOVARNE iz Trbovelj, GOSTOLA in HI-DROMETALA. Na seminar smo povabili tudi mlade iz nekaterih delovnih organizacij z območja občine šiška: iz Dekorativne, Slovina, Alka, Uniona, Leka in Krajevne skupnosti Litostroj. Z naštetimi mladinskimi organizacijami že več let uspešno sodelujemo. Sobota je bila izredno delovna in ta dan smo se seznanili s tremi temami iz našega vsakdanjega družbenopolitičnega delovanja: Napori in rezultati za gospodarsko stabilizacijo in samoupravno planiranje, Vloga Jugoslavije in neuvrščenost v mednarodnih odnosih ter Vloga druž- bene samozaščite ob pojavu klerikalizma in delu verskih skupnosti. Prvo temo je izredno dobro podal direktor TOZD Pl in delegat SRS v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine tovariš Zvonimir Volfand, dipl. inž. Nanizal je dogajanja v našem gospodarstvu, ki so pripeljala do neskladij med posameznimi vejami gospodarstva in načine, kako se naša samoupravna skupnost brani pred temi pojavi. Podrobno je obrazložil pomen stabilizacije gospodarstva in vlogo družbenega planiranja pri odpravljanju strukturnih neskladij. O vlogi Jugoslavije in neuvrščenosti v mednarodnih odnosih je govoril Uroš Lipušček, zunanjepolitični komentator RTV Družbena samozaščita je tema razgovora tudi med odmorom Ljubljana. Poudaril je, da je neuvrščenost gibanje, ki zajema danes že preko sto suverenih držav. Skozi to gibanje se neuvrščene dežele borijo za vzpostavitev pravičnih in enakopravnih odnosov med razvitimi in nerazvitimi deželami. Zadnja teda sobotnega programa je govorila o družbeni samozaščiti. Na njemu svojstveb način jo je podal naš stari zna; nec Hinko Bratuž-Oki. Seznanil1 smo se z razvojem varnostnega sistema naše države od povojnih let pa do danes, ko se družbena samozaščita že v polni meri uveljavlja. Izredno zanimiva je bila nekakšna podtema, ki je govorila o verskih skupnosti v' naši državi. Ravno pripadnost določenih verskih skupnosti j6 znal sovražnik v preteklosti do-bro izkoristiti. To poizkušnjo nekateri še danes, da bi izpodkopali bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. V pre* prečevanju teh pojavov pa igra družbena samozaščita odločim0 vlogo. V nedeljo so nas obiskali tf variš Franc Pentek, dipl. in^j organizacijski sekretar SOZ* ZPS, tovariš Vukosav Živkovi0' sekretar sveta ZK Litostroja h; Miha Premk, sekretar OOZb TOZD FI. Tovariš Pentek je opisal poj" ki jo je prehodila slovensk0 strojegradnja, od prvih posk0' sov združevanja, do podpisa 5° moupravnega sporazuma o zdU1- Nadaljevanje na 9. strah* SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE Počitniški dom v Medulinu Predsedstvo sindikata ZPS je dalo v obravnavo vsem OOS — članicam ZPS predlog za nakup počitniškega doma — motela Me-dulln pri Puli. Nakup tega doma bi z malo razširitvijo rešil celotne kapacitete letovanja zaposlenih članov sindikata ZPS. Če ugotavljamo, da imajo že dosedaj vse delovne organizacije ZPS skupaj približno 400 ležišč v svojih domovih na morju in v planinah, potrebujemo še 200 ležišč na jadranski obali, da rešimo problem letovanja vseh zaposlenih. Pri tem seveda mislimo, da bi lahko vsak zaposleni prišel na vrsto za letovanje v našem domu, teoretično vsako tretje leto. če pa računamo, da vsi ne letujejo v naših domovih, je možnost letovanja v naših domovih skrajšana skoraj na vsako drugo leto. — In kje stoji ta naš novi Počitniški dom? — Medulin je le nekaj kilometrov oddaljen od Pule (levo °d tako imenovane špice). Cel Predel je znan po lepi plaži, ki je oddaljena od doma le 300 metrov, čisti vodi, dobremu zraku, ki ga cenijo kot klimatsko zdravljenje. Malo mestece, v katerem žive preprosti in zelo prijazni ljudje, je znano letovišče za veliko slovenskih obiskovalcev. — Kakšne kapacitete nam nudi dom že sedaj in kakšne so Perspektive? — Trenutno je v domu 17 dvo in triposteljnih sob s kopalnico m ostalimi sanitarijami. Sedežev v zgradbi je za približno 180 ljudi, poleg tega je še pokrita terasa za 150 oseb in dvoriščni Prostor za 80 oseb, zmogljivosti dveh kuhinj so praktično neomejene. Na parkirnem prostoru stoji lahko 50 avtomobilov, zraven pa so tudi štiri garaže ter Pralnica, kurilnica, likalnica, skladiščni prostori. Prelep je lepo vzdrževani Park s sredozemskimi rastlinami, ki daje še poseben dopustniški občutek in nudi možnosti za oddih. Na za to predvidenem mestu Poleg dosedanje zgradbe je možno dograditi nove prostore in s tem povečati število ležišč. Zasebna ležišča pa lahko najamemo tudi v najbližji okolici (preko turističnega društva). Medulin, ki je zelo majhno mestece, oddaja približno 750 ležišč, kar pomeni, če upoštevamo velike zmogljivosti kuhinje, veliko možnost širjenja števila dopustnikov. Gotovo vsakogar najbolj zanima cena. Motel je popolnoma opremljen ter sedaj odprt. Zgrajen je bil leta 1966 in je dobro vzdrževan. Bil je že uradno ocenjen, ob dejanskem nakupu pa ga bo treba ponovno oceniti in določiti končno ceno. Predvidevamo, da bi ta znašala približno 12 milijonov dinarjev. Vse OOS naj za to namenijo sredstva, zbrana iz leta 1975 in 1976 v višini 2 milijona dinarjev, iz ostanka dohodka leta 1976 naj se v vseh delovnih organizacijah zbere 3 milijone dinarjev, najeti pa bi bilo potrebno tudi premostitveni kredit v višini 5 milijonov dinarjev ter prevzeti nekatere dolgove od lastnika. Ker so prostori lahko tudi centralno ogrevani, je dom lahko tudi odprtega tipa (da je odprt skozi vse leto, kot gostinski obrat). Predsedstvo bo med prvomajskim srečanjem v Poreču organiziralo tudi avtobusni izlet v Medulin. Predvidevamo, da bi v letošnjem letu uredili vse formalnosti v zvezi z nakupom, tako da bi januarja leta 1977 dom že prevzeli. Obstajajo torej realne možnosti za dokončno rešitev problema počitniške rekreacije v okviru ZPS. Predsedstvo predlaga vsem OOS, da s svojimi prizadevanji pripomorejo k čim hitrejši rešitvi problema, do 30. maja 1976 pa morajo poslati svoje pismene pripombe ali soglasje. V. M. Motel v Medulinu, ki naj bi ga s skupnimi sredstvi kupile članice ZPS Delo sindikata Predsedstvo sindikata ZPS je 22. marca na 12. seji obravnavalo vrsto pomembnih vprašanj. Prva točka dnevnega reda je bila posvečena bližnjim volitvam v organe upravljanja, ki bodo v mesecu maju. Zbori delavcev v vseh TOZD članic ZPS morajo izvoliti delegate ali delegacije za DS — ZPS, ki ga bo sestavljalo 74 delegatov iz 8 OZD, 21 TOZD in 4 DS SS. Delegati DS — ZPS pa bodo na prvi seji novega sestava izvolili tudi trinajstčlanski izvršilni odbor. Predsedstvo je dalo poseben poudarek kadrovskim perdpripra-vam, ki jih morajo izvršiti vse OOS v svojih sredinah kot to predvideva sporazum o kadrovski politiki. Dogovorili so se, da se nosilci funkcij po DO ne menjajo še za eno mandatno dobo, kot je bilo prvotno določeno ob formiranju ZPS. — Predsedstvo je analiziralo razpravo po OOS in zborih delavcev o odstopu TOZD Viator iz ZPS in pristopu DO EM — Hidromontaže iz Maribora, ter ugotovilo, da potekajo brez problemov. — Obravnavali so tudi osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih načrta razvoja ZPS za obdobje 1976—1980 in ugotovili, da v osnutku niso zajeta vsa zakonska določila. OOS v TOZD in OZD so dolžne spremljati in se vključevati v razprave o — Vse OOS naj razpravljajo srednjeročnem načrtu, da bo ta dejansko izhajal iz zakonskih določil ter da bo zajel vse strateške cilje in interese delavcev z izhodiščem v TOZD. Predsedstvo sindikata ZPS je na tem sestanku opozorilo vse OOS v DO, da neposredno spremljajo priprave in razpraV-lajo o tako pomembnem dokumentu. Analizirali so tudi zimske športne igre, ki jih je izvedla OOS Atmosa iz Hoč. Predsedstvo je sprejelo sklep, da bodo na predlog OOS iz Go-stola prihodnje zimske igre v organizaciji OOS Gostota iz Nove Gorice. — Priprave na prvomajsko srečanje članov sindikata ZPS v Poreču od 30.4. do 3.5.1976 potekajo uspešno. Rezervirali smo 600 ležišč v hotelu Albatros, pripravljamo pa tudi kulturni in rekreacijski program, o možnosti organiziranega ogleda vseh DO članic ZPS v mesecu maju. — Predsedstvo je poslušalo tudi poročilo o možnosti nakupa počitniškega doma ZPS motel Medulin v Medulinu pri Puli ter zadolžilo vse OOS, da o tem razpravljajo in dajo svoje soglasje. V. M. Soriško presenečenje niso samo proge in sneg, ampak tudi vlečnice Politična šola v ICL Idejnopolitično usposabljanje kot del splošno izobraževalnega Procesa postaja vse bolj pomembno, še zlasti, če upoštevamo nje-Sovo funkcijo pri usposabljanju ljudi za razreševanje perečih družbenih vprašanj, ki zaradi našega hitrega družbenega razvoja ne sme-J® ostati nezapažena. V preteklih letih je bilo na Področju idejnopolitičnega usposabljanja komunistov v naši de-lovni organizaciji bolj malo storjenega. Krivda je predvsem Pa nas, članih ZK samih, ker smo čakali na zunanjo pobudo. nam je sicer dala OK ZKS ^jubljana-šiška, vendar odziv ni Pil tak kot smo pričakovali gle-Pe na težnje samih članov ZK l*0 izobraževanju in usposabljanju. V letu 1976 smo bolj zavzeto Pt zares odgovorno pristopili k Uresničevanju že zdavnaj spre-•tetih obvez. Ker so OO ZK idejnopolitično izobraževanje in Usposabljanje v svojih progra-UUh postavile med glavne nalogo. se je Svet ZK TZL odločil, up pripravi vse potrebno za iz-•edbo družbenopolitičnega izo-oraževanja delavcev Litostroja. KVet je to nalogo zaupal svoji •tomisiji za idejnopolitično izo-oraževanje, ki je pripravila pro-CTam in njegovo uresničitev zaupala Izobraževalnemu centru ^tostroj. »V letu 1976 smo za delavce Litostroja organizirali naslednje jUHžbenopolitično in družbeno <°braževanje: • seminar za novo sprejete ‘Ane ZK, kandidate za sprejem ■j, ZK ter vodstvo OO ZSM v • seminar za člane IO OO ZS, za člane komisij pri IO konferenci sindikalnih organizacij ter za poverjenike sindikalnih skupin, • seminarji za člane samoupravnih organov: DS TOZD in SSP, samoupravne delavske kontrole v TOZD, OMRD v TOZD, odborov za družbeno samozaščito in za člane samoupravnih organov delovne organizacije, • seminar za delegate SIS in za delegate za zbor združenega dela, • seminar za vodilni in vodstveni kader in • druga tematska predavanja. OBVESTILO Obveščamo vse mladince, ki so se udeležili pohoda »Po poteh dražgoške bitke« v dneh od 4. do 6. julija 1975 in še niso vrnili srajce, da jim bomo ob izplačilu osebnega dohodka za maj odtrgali po 200 dinarjev, kolikor znaša nabavna cena za eno sraj- co- KS ZSMS Prvi seminar se je pričel 13. aprila v našem IC. Skozi to obliko izobraževanja bo šlo 128 sedanjih in bodočih komumstov. Program za to skupino je že podrobno izdelan in je povzet iz brošure IP — izobraževanje in usposabljanje v organizacijah ZKS 1973/74. Obsega tri poglavja, ki bodo obravnavana na seminarju v 24 urah in sicer dvakrat tedensko po 3 ure. Na podoben način so pripravljeni tudi preogrami za ostale seminarje. Poleg tako razčlenjenih programov seminarjev bodo udeleženci seminarja prejeli gradivo z vsebino o vseh temah. To gradivo bo služilo udeležencem za pripravo in obravnavo tem na seminarju in za vodenje razprav o določeni temi. Osnovni namen izobraževanja je rast in krepitev vloge slehernega člana, organizacije in celotne ZK v družbi. Zato moramo to obliko razširiti na celotno članstvo ZK, sindikata in ZSMS, da se resnično usposobimo za akcijsko delovanje, za uresničevanje stališč kongresov in ustave v svojem življenjskem in delovnem okolju. Poleg vsega tega pa člani ZK, ZS in ZSMS ne smemo pozabiti na individualno idejnopolitično izobraževanje. Močan vpliv za spodbujanje tega izobraževanja bi imela nedvomno marksistična knjižnica v Litostroju, katero že dolgo časa pripravljamo in jo moramo čim preje odpreti. M. J. Nadaljnje delo ZSMS ZPS Na seminarju v Bohinju smo mladinci med drugimi organizirali tudi srečanje vodstev OO ZSMS članic ZPS. Od ustanovne koordinacijske konference ZSMS ZPS leta 1973 smo mladi v Litostroju večkrat opozarjali na neaktivnost in nedelavnost vodstva tega koordinacijskega telesa. Prav zaradi tega smo tokrat izvedli to srečanje v Bohinju. Srečanja oziroma razgovora so se udeležili mladi iz ATMOSA, GOSTOLA, KLADIVARJA in HIDROMETALA. Obsodbe vredno je ravnanje nekaterih predstavnikov OO članic ZPS, ki se tega razgovora niso udeležili. Naš predlog o poteku reorganizacije mladih v ZPS so vsi prisotni sprejeli soglasno. DOGOVORILI SMO SE O NASLEDNJEM: — Aprila v Litostroju pripravimo gradivo o izvedbi volitev, in sicer tako, da vse delovne organizacije — članice ZPS vrnejo gradivo predvidoma do 15.5.1976 oziroma po tri delegate iz vsake delovne organizacije za zbor delegatov ZPS, ki bo v Litostroju. — Vsaka članica ZPS naj predlaga delegata v koordinacijski svet ZSMS ZPS, Id ga bomo konstituirali na 1. redni seji. — Vsaka OO ZSMS oziroma koordinacijski svet ZSMS ima tudi pravico oziroma dolžnost, da predlaga kandidate za predsednika oziroma sekretarja ZSMS ZPS. — Koordinacijski svet ZSMS ZPS se bo prvič sestal v eni izmed delovnih organizacij, članic ZPS v začetku junija. _____________________________ Josip Fileš V NOVI TISKARNI Že nekaj let smo delavci v uredništvu našega časopisa razmišljali o spremembi tiskarske hiše. V tiskarni Jadran v Kopru smo tiskali časopis že sedemnajst let. Treba je poudariti, da smo bili Litostrojčani skozi vso to obdobje zelo zadovoljni z uslugami te tiskarne. Toda potreba po hitrem in pravočasnem informiranju nas je pripeljala do odločitve, da smo poiskali tiskarno v Ljubljani, to je v bližini Litostroja, kjer imamo možnost pogostega kon-taktiranja. Odločili smo se za »Tiskarno Ljubljana« na Viču. Še enkrat se delavcem tiskarne Jadran iz Kopra zahvaljujemo za dolgoletno uspešno sodelovanje. Glavni in odgovorni urednik časopisa Litostroj Ivan Elikan Glasilo delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5500 izvodov — Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Stanislav Bradeško dipl. inž., Milan Vidmar, Janez Oprešnik, Vukosav živ-kovič, Leopold Šole dipl. inž., Hrabroslav Premelč, Janez Stražišar dipl. inž., Milan Jur-javčič, Ivan Elikan. Glavni in odgovorni urednik Ivan Elikan, tehnični urednik Estera Lampič. Telefon uredništva 56-021 (h. c.) interna 246 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska Tiskarna LJUBLJANA 1976 Usmerjeno izobraževanje PONOVNO OBRAVNAVAMO V NAŠEM ČASOPISU PREDLOG ZA PREOBRAZBO SREDNJEGA ŠOLSTVA V USMERJENO IZOBRAŽEVANJE. O TEM PREDLOGU SE JE PO KRAJŠEM PREMORU ŽE PRIČELA JAVNA RAZPRAVA IN SMO SEDAJ SREDI NJE. ODLOČILI SMO SE, DA V IZVLEČKU IN V GRAFIČNI OBLIKI PONOVIMO NEKATERE NAJPOMEMBNEJŠE ZNAČILNOSTI PREDLOGA, O KATEREM SMO V PREJŠNJIH ČLANKIH ŠIRŠE PISALI. TAKO SE BOMO LAŽE VKLJUČILI V JAVNO RAZPRAVO TUDI V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI. OB KONCU PA NAVAJA MO NEKAJ VPRAŠANJ ZA RAZMIŠLJANJE IN RAZPRAVO. USMERJENO IZOBRAŽEVANJE e je nadgradnja osnovne šole e obsega sedanje srednje, višje in visoko izobraževanje ter je sestavni del celotnega vzgojnoizobražcvalnega sistema e pripravlja mladino in odrasle za delo v določenem^ poklicu in jih oblikuje v aktivne samoupravljalske osebnosti v združenem delu in družbenem življenju • predlog obravnava le preobrazbo sedanjega srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje NAČELA ZA PREOBRAZBO SREDNJEGA ŠOLSTVA V USMERJENO IZOBRAŽEVNJE — marksizem je idejni in znanstveni temelj vzgoje in izobraževanja; — delo je temeljno načelo samoupravne vzgoje in izobraževanja — vzgajati in izobraževati moramo z delom za delo; — vzgajati moramo s samoupravljanjem za samoupravljanje; — vzgojnoizobraževalnl proces mora mladino in odrasle usposabljati za nenehno izobraževanje; — vzgojnoizobraževalna dejavnost mora upoštevati znan stveno tehnološki, družbeni in kulturni razvoj; — demokratični vzgojnoizo-braževalni sistem mora zagotavljati vsem dostopnost in enake možnosti za izobraževanje v skladu s svojimi sposobnostmi in interesi ter potrebami združenega dela; — vzgojnoizobraževalnl sistem mora biti prožen, zagotavljati mora predhodnost-poveza-nost vzgojnoizobraževalnih programov in organizacije vzgoje in izobraževanja. NEUSKLJENOST SEDANJEGA SREDNJEGA ŠOLSTVA Z DRUŽBENIMI POTREBAMI — posamezne vrste srednjih šol so vase zaprti deli vzgojno-izobraževalnega sistema, so nepovezani med seboj kot tudi z osnovno šolo ter z višjim in visokim šolstvom; — sedanje srednje šole ne dajejo učencem enakih možnosti za nadaljnje izobraževanje; — združeno delo je šibko povezano s sedanjim srednjim šolstvom, zato je mreža srednjih šol razdrobljena, vpis se ravna po prostorskih zmogljivostih srednjih šol in ne po dejanskih potrebah gospodarstva in družbenih dejavnosti; — nekatere srednje šole so prešibko usmerjene v vzgojo in izobraževanje za delo; — učenci se prezgodaj odlo- čajo za poklic, ne da bi preizkusili svoje sposobnosti in nagnjenja. POVEZANOST USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA Z ZDRUŽENIM DELOM — združeno delo mora prevzeti neposredno odgovornost za politiko vzgoje in izobraževanja ljudi za delo (poklic) ter za nadaljnje nenehno izobraževanje iz dela, ob delu in na delu; — trajnje in oblike usmerjenega izobraževanja so odvisne od zahtev združenega dela, od profilov poklicev oziroma posameznih področij gospdarstva in družbenih dejavnsti; — organizirano poklicno usmerjanje na podlagi načrtovanja kadrovskih potreb združenega dela mora omogočiti, da se vpis učencev ne bo ravnal po prostorskih zmogljivostih šol, ampak po potrebah gospodarstva in družbenih dejavnosti; — potrebno je uvajati različne oblike za konkretno povezovanje izobraževanja in združenega dela, združeno delo mora prevzeti neposredno odgovornost za politiko vzgoje in izobraževanja ljudi za delo (poklic) in za nadaljnje nenehno izobraževanje. PRVA FAZA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA — na začetku usmerjenega izobraževanja je treba zagotoviti vsem obvezno, skupno vzgoj-noizobraževalno osnovo, ki naj zagotavlja: • višjo vzgojnoizobraževalno raven, e bolj izenačene pogoje vsem za nadaljnje izobraževanje, • spoznavanje in preizkušanje sposobnosti mladih, • lažjo in najmanj za eno leto kasnejšo, zrelejšo odločitev za poklic, • hitrejše, racionalnejše in bolj kakovostno osvajanje poklicnih znanj v finalnem poklicnem izobraževanju, nost ali prehodnost v vsekpf • večjo izobraževalno prožnost ali prehodnost v vse smeri, SEDANJI VZG0JN0IZ0BRA2EVALNI SISTEM V SR SLOVENIJI 22 16 21 15 20 14 19 13 18 12 17 11 16 10 15 9 V4 8 13 7 12 6 11 5 K) 4 9 3 8 2 7 1 6 < il Pia str. 4). 17. Ni je ovire, ki je ne bi premagali (NO 1975 — 6, str. 3). 18. Samoupravljanje, stabilizacija in še kaj (NO 1975 — 8/9, str. 3). 19. Odnos socialističnih sil do klerikalizma in sekstaštva (NO 1975 — 10, str. 3). 20. Vztrajati na poti, po kateri smo krenili (NO 1975 — 11, str. 3). 21. Oboroženega ljudstva ni mogoče premagati (NO 1975 — 12, str. 3). 22. Nov ustvarjalen zalet akcije komunistov (NO 1976 — 1, str. 4). 23. Kjer se pojavijo kramarji (NO 1976 — 2, str. 4). 24. Kaj je bil fašizem in kaj je neofašizem (NO 1975 — 8/9, str. 18, 1975 — 10, str. 22 in 1975 —- 11, str. 16). H. Bratkovič Na neki samoupravni ladji je življenje mirno teklo naprej v boljšo bodočnost. Tu pa tam se je primerilo, da je kak majhen viharček ladjo zazibal, toda to izkušene posadke niti najmanj ni motilo. Zaupali so v glavnega krmarja in v svoje lastne sposobnosti. Rekel bi, da bi bilo življenje sila dolgočasno, če bi neprestano pluli v samem brezvetrju. Osvežilnih sap so si vsi želeli. Nekega jasnega dne pa je kot strela z jasnega privršala novica, da je treba v temeljih spremeniti zastarelo nagrajevanje po delu. Na ladji je završalo kot v panju. Mornarji so stikali glave in ugibali vse mogoče. Začelo je delovati nekaj komisij in podkomisij, ki so usklajevale in razporejale mornarje po delovnih mestih. In kdo je ; povzročil vso to zmedo? Seveda — samoupravni sporazum o . delitvi osebnih dohodkov v lad-i jarstvu. Ta je prižgal zeleno luč, da so se nekateri tovariši z veliko vnemo zagnali na ponujano kost. In konec je bilo mirne plovbe. Dogodki so se začeli odvijati z orkansko naglico. Ladjo je zajela neka neznana napetost. Poskočilo je izločanje vode in odplak v obliki groznih govoric. Začel je delovati mlin, ki je mesece premleval vse dosegljive podatke o delovnih mestih, izobrazbi, o izkušnjah in kaj vem kaj še. Tej tehnični obdelavi je sledila razprava po vodstveni li- 2P6iLm(9iCe&ka iz &aaptaane Ladfce niji, ki naj bi ugotovila, če osnutek ustreza pravilu: deli in vladaj. Po vseh teh strokovnih obdelavah so ga odgovorni končno ponudili še mornarjem, da si ga pobliže ogledajo. Bil je ves zavit v tabele in tabelice, razrede in razrediče z raznimi dodatki in odbitki. »Tovarš!« so grmeli ladijski aktivisti,« pred nami je sedaj nov n eden najbolj-šh tarifnih pravilnikov, oprostite samoupravni sporazum o osebnih dohodkih na naši ladji. Enkrat za vselej bo odpravil dosedanje nesorazmreje med plačami. Ne bo več tako kot je bilo, da bi tisti, ki manj dela dobil toliko kot oni, ki dela za dva. Zdaj se približuje obdobje reda, v katerem ne bo več vzrokov za nezadovoljstvo. Mirno se bomo posvetili samo delu in kdor bo več naredil, bo tudi več imel. Razpravljajte tovariši! Toda vedite: časa je zelo malo! Opozoriti vas moramo, da v primeru, če se ne boste strinjali s tem, kar piše v predlogu, ne bo plače po novem še šest mesecev, želi. Kot veste je danes zadnji dan, zato vas prosimo — le hitro s predlogi na plan, da bomo lahko do roka uskladili vse, kar se vam zdi, da je nepravilno!« Dvigne se umazana roka mornarja, ki plaho vpraša »O čem pa naj razpravljamo, če smo bili, kot sami pravite, slabo obveščeni?« »Bravo, tovariš mornar, to naj gre v zapisnik, takš-nam je malo ponagajala, pa ni-na naj bo diskusija! Tehnika smo uspeli razmnožiti osnutka. Dalje, še kdo? Ce nima nihče nič, potem glasujmo!« Roke mornarjev so same od sebe zletele v zrak, samo da bo vse v redu in zato, da ne bi morda kasneje ugotavljali, da so krivi za polom, ker niso glasovali za tako dober in pravičen pravilnik. Vihar pa se s tem še daleč ni polegel. Predvidene so razne navigacijske motnje in tako bo na ladji še dolgo lažja zmeda. Toda kmalu se bo spet vse umirilo in tako bo ladja mirno plula do naslednjega viharja, vendar bogatejša za novo izkušnjo, nevoščljivost in ogovarjanje. Nekateri se že smejijo, no in šmeh je nalezljiv. Smeh nam bo pomagal, da vzdržimo do naslednjega viharja, kajti življenje ni praznik! A. N. vesti iz obratov TOZD Pl MODELNA MIZARNA Naročila za izdelavo modelov še vedno dotekajo. Konec marca smo prejeli dokumentacijo za izdelavo modelov velikih reduktorjev za Metalurgoimport iz Sovjetske zveze. V izdelavi so tudi že modeli za pet vrst zobatih prenosnikov (reduktorjev), prav tako končujemo izdelavo modelov za HE Zakučac. Naj še posebej omenimo modele za ohišje in pokrov ležaja za Jugo-turbino iz aKrlovca, ki ga izdeluje mladi modelni mizar Vinko Klemenčič. LIVARNA SIVE LITINE Pretežni del proizvodnje ulitkov v aprilu predstavlja vsekakor izdelava ulitkov spodnjega in zgornjega vodilnega obroča za HE Zvornik. Obroči so sestavljeni iz četrtin in vsaka četrtina tehta preko 8000 kg. Uspešni smo pri ulivanju delov za dieselske motorje in za nakladalce. V aprilu bomo pričeli ulivati spodnje dele batov za Jugo-turbino iz Karlovca, kar bo predstavljalo glavni del blagovne proizvodnje livarne sive litine. LIVARNA JEKLENE LITINE V oblikovalnici je v izdelavi še pretežna večina kalupov za HE Zakučac. Posebej moramo omeniti izdelavo čepov za lopu- te. V izdelavi so tudi ulitki za HE SD II: štiridelni spodnji vo-dilnikov obroč ter nosilni ležaj. Uspešni smo tudi pri ulivanju delov za II. serijo Wotano-vih stiskalnic. V čistilnici čistimo predvsem ulitke za Minel iz Beograda in lopate za Kaplanovo turbino SD II. PLOCEVINARNA Predvidevamo, da bomo v aprilu dokončali več zvarjencev, ki so bili v proizvodnem procesu po nekaj mesecev: 41 tonsko tridelno spiralno ohišje za HE Crystal Dam, več kot 20 tonsko ohišje vstopnega zapirala za tlačni regulator HE OHAU-A ter 15-tonska iztočna cev za istega naročnika. V sestavi so tudi večji zvarjenci za SD II: nosilne lopate, traverzni in regulacijski obroči. V začetni fazi proizvodnje zvarjencev v tako imenovani predobdelavi pa so še turbinski pokrovi, obloge jaškov itd. Večji problem za pločevinar-no bo predstavljala izdelava ogrodja mostu za 160-tonski žerjav za JE Krško. Teža tega zvar-jenca bo več kot 100 ton. Poleg materiala, ki ga v celoti še nimamo, bo vsekakor naj večji problem prostor za sestavo in varjenje, saj bo most dolg več kot 35 metrov in višina posameznega nosilca več kot 2 metra. Vodstvo obrata in vsi sodelujoči oddelki bodo morali predvideti vse podrobnosti izdelave še perd pričetkom dela. Alojz Gruden TOZD FI * V TALNA TRANSPORTNA SREDSTVA V večji montažni hali za TTS montiramo 20 pettonskih viliačrjev. To je nova serija viličarjev v adaptirani, izboljšani in lažji izvedbi. V vzporedni montažni hali pa montiramo 40 viličarjev (3,51), na katere posamezni naročniki že nestrpno čakajo. V postopku montaže je tudi prototip 12-tonskega avto-dvigala, ki naj bi obogatil program na tem področju, tržišču pa nudil zanimiv in iskan proizvod. Za italijanske naročnika OM še dokončujemo posamezne dele za 12-tonskega viličarja iz prvega naročila. ČRPALKE Prvo črpalko za hladilno vodo za TE Šoštanj imamo na funkcijskem preizkusu, drugo pripravljamo za tlačni preizkus. Dokončujemo tudi posamezne sestavne dele za kondenzator. Te sklope bomo pričeli odpremi jati že v tem mesecu. Za namakalni sistem v Egiptu priprav- Vgrajevanje dvohitrostnega rotorja mehanskega separatorja. Pri obratovanju se ventilatorsko kolo (zgornje) suče s konstantnim številom vrtljajev in prejema pogon od 132 KW elektromotorja, selektorsko kolo pa dobi pogon skozi votlo gred od enosmernega elektromotorja, ki mu lahko med obratovanjem spreminjamo število vrtljajev od 450 do 1400 vrtljajev v minuti Ijamo za montažo 5 črpalk P8/16, ki predstavljajo deseto serijo iz tega naročila. V izdelavi in montaži je še nekaj manjših črpalk in armatur za razne naročnike. ŽERJAVI Izgotovili in odpremili smo dva ročna žerjava nosilnosti 51 za Komunalno energetiko v Ljubljani. Tudi za Metalko montiramo dva žerjava nosilnosti 101 od več naročenih. CEMENTARNE V širšem obsegu potekajo dela na posameznih delih za drugi mlin za Cementarno Anhovo. Za pogon mlinice sta v fazi montaže dva reduktorja. Na plašču mlina vrtamo številne izvrtine za obložne plošče in za čelne stene, obdelujemo pa tudi čelne stene in nosilne ležaje. PREOBLIKOVANI STROJI Ta proizvodnja je trenutno izredno obremenjena s številnimi naročili. V montažni hali preoblikovalnih strojev se zaradi prezasedenosti borijo poleg proizvodnih problemov, ki jih ne manjka, še za prepotrebni prostor. TURBINE Prvega od štirih naročenih agregatov za HE OHAO, pripravljamo za odpremo. V tej pošiljki odpremi jamo kompleten vo-dilnik, gred z gonilnikom, oglje-no tesnilko in ležaj. Turbina je bila obdelana in zmontirana v izredno kratkem času ter bo tako pravočasno pripravljena za nakladanje na ladjo. Za Peru v južni Ameriki pripravljamo veliko loputo premera 4500 mm za tlačni preizkus, sledi pa še preizkusna montaža, ki mora biti izvršena v zelo kratkem času, ker odpluje ladja na Peru že 15. maja. Za srednjo Dravo II smo odpremili spodnji del sesalne cevi za prvi agregat, ki jo bodo rabili na gradbišču v prvi fazi betoniranja. Za HE Moste na Gorenjskem je naročena reverzibilna črpalka turbina moči 8,1 MW s sledečo opremo: regu-latorsko napravo, regulator tlaka 0 650, dvojno preklopno loputo, preklopno loputo 0 800, dvokrilno loputo 0 1000, tlačni cevovod, drenažno napravo in vodostansko loputo. Vsi navedeni sklopi so že v zaključnih fazah mehanske obdelave in jih pripravljamo za poskusno montažo. L. N. Kulturna kronika 10. maja letos slavimo 100-letnico Cankarjevega rojstva. Kako se bomo največjega slovenskega dramatika in pisatelja spomnili v okviru našega kolektiva? V zadnjem tednu pred prvim majem bo komisija za kulturo pihala in domačega pevskega zbora pripravila v tovarni v času malice 25 minutni program. Tako se bomo vsaj na skromen način oddolžili spominu velikega glasnika naših dni. Kako se je rešilo vprašanje sodelovanja naših pevcev in godbenikov v Poreču v okviru praznovanja prvega maja? V mačni številki našega lista smo brali, da bodo z nastopom težave. Težave, ki so se kazale ob začetku dogovarjanja, so odpravljene. Zmagala je miselnost, da je to srečanje članov ZPS v Poreču res tisti pravi trenutek za medsebojno spoznanje, ki ga ne smemo zamuditi. Pevci bodo pogumno pokazali rezultate enoletnega dela. Ali je program dokončen m usklajen s praznovanjem? Program je že objavljen na plakatih in vsebuje vse, kar je potrebno za praznovanje. Zelja sindikata ZPS je, da bi se tega srečanja v Poreču udeležilo čim več naših delavcev, da bi bila tako sredstva, ki so za to namenjena, koristno izrabljena. Komisija za kulturo pri Konferenci sindikata Litostroj čestita vsem članom kolektiva k prvemu maju, prazniku dela. Tistim pa, ki bodo praznovali v Poreču, želimo lepo vreme in veselo razpoloženje! j g. NAŠI POČNTNIŠKI DOMOVI Naš kolektiv je bil že večkrat obveščen, da se pripravljajo, oziroma da potekajo pogajanja za nakup določenih zgradb na jadranski obali, s katerimi naj bi izboljšali naše počitniške kapacitete po kvaliteti in kvantiteti. Leta so minevala, česa novega v zvezi s počitniškimi domovi pa ni bilo mogoče opaziti. Na enem zadnjih sestankov je o tem razpravljala konferenca sindikata našega podjetja ter ugotovila, da je stanje nekaterih naših počitniških domov (posebno v Fiesi), dokaj kritično in da jc nujno potrebno, in sicer brez odlašanja pripraviti program za izgradnjo primernega počitniškega centra v Fiesi. Naš delavec si želi vsaj enkrat na leto tudi primerne rekreacije ob morju, v prostorih, ki bodo sodobno opremljeni in v katerih se bo dobro počutil. Ne mislimo tekmovati z velenjskim rudnikom ali podobnimi, vendar s tem, kar imamo sedaj, res ne moremo biti zadovoljni. Ce bi nastale pri izgradnji novega počitniškega doma v Fiesi finančne težave, bi bil sindikat pripravljen podpreti tudi akcijo za določeno obliko samoprispevka (prispevek z delom ali denarjem). Konferenca sindikata je prepričana, da zastopa s tem stališče celotnega kolektiva in želi, da bi v prihodnji številki našega časopisa o tem spregovoril (a) tud ZSE. F. Dvoržak Izleti na Češko Marca je naša delegacija na povabilo sindikata ZVVZ — Mile vsko, CSSR obiskala tamkajšnje podjetje z namenom, da bi skupaj pregledali rezultate dosedanjega desetletnega sodelovanja ter pripravili program za sodelovanje na področju rekreacije za letošnjo in prihodnjo sezono. Sprejem naše delegacije je bil že po tradiciji prijateljski, deležni smo bili velikega gosto- ljubja. Naš predlog za letošnjo sezono je bil v celoti sprejet, kljub temu, da bodo morali rezervirati penzione na različnih krajih pri drugih podjetjih, da bodo ustregli našim željam. Tako bodo v letošnjem letu izleti v ČSSR usmerjeni kar na tri različne kraje, in sicer v: Milevsko Bmski jez Krkonoše Vesti iz prodaje Iz prodajnega sektorja posredujemo članom kolektiva nekatere zanimive novice o delu in uspehih, ki jih tu dosegajo. Najprej nekaj o prodaji in proizvodnji Wotanovih strojev za strojno litje. Vsa dosedanja proizvodnja oziroma dela in naročila v kooperaciji so slonela na naročilu 65 strojev različnih tipov. Izdelali smo 24 strojev, pri čemer je treba upoštevati, da je bilo to uvajanje v delo ter obenem priprava na maloserijsko proizvodnjo. V pripravi je še nova pogodba med tvrdko »WOTAN« in Litostrojem, ki bo ustrezala jugoslovanskim predpisom o kooperaciji in trgovanju s tujimi partnerji. Pomembna novost pri tem je, da bo imel Litostroj izključno pravico do prodaje teh strojev na jugoslovanskem trgu. Ta dokument, ki bo vseboval tudi ekonomski elaborat in ostale priloge, je v delu v prodajnem sektorju. Dosedanji poseg pogodbenih dogovorov obsega tri tipe strojev za tlačno litje. Po tehnični plati sodeluje s tvrdko »WO-TAN« naša projektiva iz biroja za preoblikovalno tehniko. Dinamika proizvodnje teh strojev za izvoz in za domači trg za letos še ni znana, predvsem zaradi težav pri delu s kooperanti, ki še ni dovolj utrjeno, po drugi strani pa TOZD FI doslej še ni mogla dati ustreznih podatkov. Tako domačim kupcem in niti Wotanu ne moremo postreči s podatki o dinamiki proizvodnje teh strojev, čeprav je bil načrt proizvodnje za leto 1976 za vse navedene oddelke že narejen. Prodaji v izvozu je uspelo prodati v Sovjetsko zvezo štiriinšestdeset zobniških prenosnikov, in sicer preko beograjskega zastopstva »RUDNAP« »METAL-URGOIMPORTU« iz Moskve. V naročilu so vključeni štirje različni tipi zobniških pemosnikov v skupni teži 600 ton. Vrednost naročila pa znaša preko štiri milijone dolarjev. Pohodba je zaenkrat podpisana za eno leto, obstoja pa obojestranska želja za razširitev pogodbe na nadaljnja štiri leta. Na področju prodaje ulitkov se že opaža vpliv novega zakona o plačevanju, saj so naročila začasno v upadanju. Posamezni kupci ustavljajo naročila, dokler si ne bodo zagotovili zadostnih sredstev. Kljub navedeni problematiki so v prodaji ulitkov uspeli v marcu letos podpisati večje število pogodb z različnimi kupci, tako da prodaja ulitkov poteka po vnaprej predvidenem načrtu. V naslednjem mesecu bomo verjetno podpisali večje pogodbe za jekleno litino. Zaradi močno povečanih kapacitet livarn nastajajo vse večje zahteve po ulitkih blagovne proizvodnje, tem zahtevam pa oddelek prodaje ulitkov v taki' majhni zasedbi ni bil več kos, še zlasti zaradi omenjenega prehoda na novi sistem plačevanja. Ta problem bo v kratkem zadovoljivo rešen, saj bodo sprejeli dva nova delavca. A. N. V Milevsko in Krkonoše bo vodila pot preko Celovca in Linza. Pot v Krkonoše bo dolga približno 700 km, v Milevsko Pa 530 km. Izletniki, ki bodo šli do Brnskega jeza, oddaljenega od Brna približno 5 km, pa bodo potovali preko Maribora in Dunaja (550 km). Za na še planince je rezerviran izlet v Krkonoše. Nastanjeni bodo v planinski koči pri izviru reke Labe. Med ostalimi iz: leti je predviden tudi krajši obisk Poljske, ki je oddaljena od tam le nekaj kilometrov. Izletniki, ki se bodo napotili na Bmski jez, bodo nastanjeni v podobnih 4 x 5 m velikih lesenih hišicah kot v MilevskeffU (Cervena). Bmski jez je bil zgrajen že pred drugo svetovno vojno, ter je rekreacijsko središče za prebivalce moravske prestolnice Bma. Tudi za te izletnike je pripravljen privlačen in pester program. Obiskali bodo znano »Macoho« in se popeljali s čolni po podzemeljski reki na Moravskem krasu, ogledali si bodo trdnjavo, kjer je bil zaprt tudi antentator na Ferdinanda H-v Sarajevu Gavrilo Princip-predviden pa je tudi obisk enega podjetja — najverjetneje tovarne vodnih turbin CKD Blansko. Izlet v Milevsko pa bo potekal po že tradicionalnem programu. Letošnji izleti bodo trajali skupaj z vožnjo 8 dni (2 dni vožnje + 6 dni bivanja v CSSR). O vseh izletih bomo pravočasno obveščali, objavili bom0 tudi vse podrobnosti o potovanju in cenah izleta. Vsem, ki se bodo udeležili letošnjih rekreacijskih izletov v CSSR želimo lepo vreme in srečno pot! F. Dvoršak