list za slovenski narod.
P« polti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. 7 administraciji prejeman volji: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I fld., za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnin« prejem» opravništvo (administracija) in ekipedicija, 8emeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratn se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kT., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednigtvo je v Semeniškib ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
fsStev. 249.
V Ljubljani, v torek 21). oktobra 1889.
Letnik XVII.
Deželni zbor kranjski.
(Sedma seja dne 29. oktobra 1889.)
Deželni glavar dr. Po ki u k ar otvori sejo ob V, 11. uri- Zapisnik zadnje seje je bil prečitan in potrjen. Došle so naslednje prošnje: Posestniki v vaseh Gorenja vas, Dobrniče, Artmanja vas, Vrbovce in Korita prosijo, naj deželni zbor, oziroma deželni odbor pošlje na deželne troške strokovnjaka, ki naj bi preiskal svet, stavil primeren nasvet in naredil načrt, kako bi se zabranile redne povodnji po dobrniški občini; kanonik Luka Jeran prosi podpore za dijaško kuhinjo; patr. po-močno društvo ljubljansko in ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja prosita podpore; županstvo D. M. v Polji prosi, da bi deželni zbor dovolil podporo za popravo občinskega pota po gostinškem grabnu; topliška občina prosi, da bi se cesta iz Ljubljane do Črnomlja tako izpeljala, da bi šla skozi Toplice; podobčine Grahovo z Martinjakom, Mlaka in Žirovnica prosijo, da se izločijo iz glavne občine Cerknica ter ustanove novo občino Grahovo, h kateri bi se pridružili tudi podobčini Bločice in Lipsenj iz starotrške občine. Prošnje se izroči finančnemu in gospodarskemu odseku.
Poročilo deželnega odbora o prošnji občine Črnivrh glede podpore za cestne namene se izroči finančnemu odseku.
Poslanec Gor up poroča v imenu linančnega odseka o računskem sklepu zemljiško-odveznega zaklada za 1. 1888. Vse terjatve zemljiško-odveznega zaklada do dežele in do države, katere so bile koncem leta 1887. v zastanku, se vsled konverto-vanja niso več vstavile v razkaz. E oh od k i in sicer redni: 16°/0 doklada k direktnim davkom 266.128 gld. 241/2 kr.; 20% doklada k indirektnim davkom 66.267 gld. 43V2 kr., od države (glavnice za prepisnino, prihodki od prepisnine, obresti in nepovračljiva podpora) 122.118 gld. 48Vi kr. ; ako
doštejemo izvanredne in prehajalne dohodke, znašalo je vse pokritje za 1888. leto 1,680.008 gld. 91 kr. Troški in sicer režij ni 6181 gld. 8 kr., plačevanje glavnice in obresti, državi povrnjena predplačila itd., vse vkupe 1,633.269 gld. 36>/, kr. Vsi dolgovi dežele znašajo 2,868.532 gld. 87'/a kr., terjatve 109.631 gld. 22 kr., torej se kaže čisti dolg zemljiško-odveznega zaklada 2,758.901 gld. 65kr. Poročilo je bilo brez ugovora na znanje vzeto.	(Konec sledi.)
Nemški cesar \ Carjigrariu.
Po obiskih cesarja Viljema II. v Petrogradu, na Dunaji, v Rimu in Londonu pride na vrsto Stambul ali Carjigrad, in osebni sestanek njegov s sultanom utrdil bode prijateljsko vez, koja spaja zdaj obe državi. Gotovo bode mladi vladar sijajno vsprejet v onem primorskem mestu, kjer se na jedni strani popenja med starodavnimi platanami in veličajnimi cipresami opuščeni stari štambulski grad s svojim sivim ozidjem, na drugi strani pa nad pristaniščem z ladijami vsega sveta evropska Pera z onim čarokrasnim ozadjem letovišč, palač in sultanovih vrtov. Da bode to mesto pozdravilo in pogostilo v svoji sredi nemškega vladarja te dni, je v istini neobičajen dogodjaj. Obiski tujih vladarjev so ondi le redka izjema. Kakor v minolosti, tako je tudi v sedanjosti jako malo vladarjev, ki bi se mogli ponašati, da so z lastnimi očmi zrli in se radovali prekrasnega razgleda z obali Konstantino-vega mesta.
Pred štirimi sto leti živela je Turčija kot tujec v tem starem delu sveta z vsemi narodi in evropskimi državami v največjem sovraštvu, koje je trajalo do najnovejše dobe. Med omikano Evropo in Turčijo, ki je bila vedno prištevana k tujemu iztoku, razprostiral se !je velik propad, ki pa se je počel manjšati v isti meri, kakor je propadala moč
osmanske države. Kdaj je nehala biti Turška ona silna država, pred katere imenom se je že vse treslo, ni nadrobno znano, tako se tudi ne da danes trditi, kake posledice bode imelo potovanje nemškega cesarja v stolno mesto turškega sultana.
Turčija je bila vselej oddaljena krogu držav in evropskim vladarskim dvorom, in če se govori, da Viljem II. prihaja v sultanovo rezidenco, da se mu predstavi kot nov evropski vladar, je to taka novica, kakoršne še ni videla Kvropa v Garjigradu od one dobe, ko so se naselili ondi Turki. Toda, kdo bode neki verjel, da je Viljema napotila v središče iztočnega vprašanja sama uljudnost, dvorlji-vost? To ni hrepenjenje po sultanovem objemu in poljubovanji, tudi ne želja, da bi se v onem starodavnem mestu blestel s svojo cesarsko vzvišenostjo, temveč važne politične zadeve vedejo lastnika nemškega prestola v Carjigrad.
Nemški politiki bilo je doslej odkazano na iztoku podrejeno mesto. Bismarck je pri vsaki priliki poudarjal in naglašal, da ga ne brigajo te dežele. To nesebičnost je nemška vlada vedno poudarjala nasproti Ruski, ki ima na Balkanu življenjske interese. Črno morje je zatvorjeno in edini ključ do te ogromne morske gladine, kojo zapirajo ruske, turške, bolgarske in rumunsKe obali, sta Bospor in Dardanele, obe morski ožini med Malo Azijo in evropsko Turčijo. Umeje se, da Nemčija ni hotela tekmovati s svojo močjo in političnim vplivom z Rusko. V trgovskem oziru je pa Nemška vedno marljivo negovala dotike z onimi deželami, in v kratki dobi postal je njen izvoz v iztočne dežele tako obširen, da vsakdo kar strmi. In v istini se je tudi trdilo, da Nemčija ne išče druzega na iztoku, nego pridobitev kakega trgovskega pristanišča v Mali Aziji na lastnem obrežji. Nemčija se je sama izključevala iz vrste dedičev, koji preže na ostanke razpadajoče države; a zdaj, kakor moremo sklepati iz cesarjevega obiska, pripravlja si pot tudi za svoja prava.
LISTEK.
Pozabljen grob.
Kadarkoli obiščem bližnje grobišče pri sv. Krištofu, razprostirajoče se pred mojimi očmi — vselej se zamislim pred kakim grobom — in dolgo po-stojim. Imam sicer tu očeta, ljubko sestro, ki je prominola v najlepšem veku, a nijednega odkritosrčnega prijatelja; vzlic temu pot na to grobišče meni Jagodi. Zdi se mi, kakor bi nekateri pod črno grudo počivajoči govorili — govorili do srca, govorili iz te duše, ki je vzletela . . . . Tu čaka vstajenja marsikak slovenski odličnjak, uzorni rodoljubi, koji so bili jednoč nam vsem Slovencem najuzor-nejši učitelji — vztrajni do zadnjega vzdihljeja . . . In da bi na te može ne mislili več po njih smrti V Grobov se ogibali? Ne verjamem. Govore z nami onkraj groba — in ta glas pretresa nam v sedauji dobi divno čute naše . . . Kdor hoče, te čute gotovo tudi umeje . . .
Po vsem širokem svetu je običaj, zlasti v sedanji dobi, proslavljati jednoletni, dve- desetletni obstoj kacega društva, bodisi literarnega, podpornega ali zabavnega. Ni li to dokaz dobre in lepe vzajemnosti med posamičnimi členi, ako se sestanejo po daljši dobi in trčijo na zdravje v okrepljenje društva in osebnega prijateljstva ? Gotovo — lepo
je to. Tudi dijaki, ostavljajoč šole in stopajoč v praktično življenje, sebe ne pozabljajo. Običajno slavijo petindvajsetletnico, ko so dovršili zrelostni izpit ali rigoroze. Odkritosrčnim veseljem si podajajo in stiskajo roke, rekoč: Srečno! Na zdravje! A spominjajo se i teh, ki so se predčasno preselili iz doline solz . . .
Slični sestanki ogrevajo in unemajo dušo in srce za daljši boj, koji jim nastaje v različnih položajih življenja radi tega, ker se ponašajo z imenom : Slovenec. Marsikdo je bil prisoten taki zabavi, po mnogih letih prirejen imed tovariši, kjer so petje, godba in vzletni govori razgrevali kri.
Toda, kam sem zašel? Po glavi mi rojijo čudne misli. Odprimo veliko knjigo naše tožne slovenske povestnice . . . Koliko je tu pomenljivih, važnih tre-notij zabeleženih . . . vse do zadnje pičice ... in koliko desetletij, stoletij je že minolo, kar se pamtijo ti dogodjaji, in dan obletnice?! V srci slovenskega ljudstva je tiho — kakor bi se ne bilo nič dogajalo . . . časi pri nas kar razdajemo ua vse strani to slavlje — na drugi strani pa časi zopet za ime-nitnejše spomine še črhnomo, mignemo no ... . Slovenska domovina bi morala v take dni plakati ali pa se veseliti — toda ona vidi le svoje rodno sinove iu rodne svoje sestre brez ginjenja v vedni neslogi, torej — torej tudi sama plaka . . .
Prostora mi tu ni, da bi o tej točki pisal ob-
širneje — ker imam danes v mislih skoro pozabljenega rodoljuba, uzornega slovenskega pisatelja.
Stal sem zopet te dni poleg groba na grobišči sv. Krištofa, ki leži ob desni strani od velikega križa proti uovi mrtvašnici tik Reichmannove gomile. Zelo zanemarjen, da, pozabljen grob krije tenka, podolgasta plošča iz belega marmorja, borno poraščena s poteptano travo. Na plošči je od dežja ves izpran nekdaj pozlačen napis:
Jožef Podmilšak Andrejčkov t 1874.
Bilo jo leta 1874. po zimi, ko smo trpina položili k večnemu počitku. Umrl je v tukajšnji bolnišnici v najlepših letih za boleznijo, koja nam je toliko krasno nadarjenih mladih slovenskih mož pograbila in položila v prezgodnji grob. Kot c. kr. brzojavni uradnik moral je v dobi nemško-liberalne prekucije radi svojega rodoljubja in slovenskega pisateljevanja v Janežičev „Glasnik" mnogo pretrpeti, kajti bila je doba, ko so slovenske uradnike, zlasti pri pošti in brzojavnem uradu premeščevali v Fran-zensfeste, Bohumin (Oderberg), na prusko-silezko mejo in tja doli v bukovinsko Sučavo.
Leto po pogrebu pokliče me nekega dne k sebi pokojni dr. J. Razlag in me vpraša: „Povedite mi, ima-li Andrejčkov Jože (njegovo pisateljsko ime) kak spomenik?"
A
Iv i
rat
v,i '-0
Poleg te j>tf»»i Meiuql|tirn-j$?egs p<)tqv»tyf k sultanu stgp u» pofrijs še <J*mi° »pr»š»ftje «M" nentne važnqsti, s kojjo) se r«?po zdaj često b»|i evropska javnost: prjjjtop Turčija k trp-drzav ui zvezi. Kij je namen tefl»u ^repljenju iveze evropskih velesil? Morebiti »agotovjjenje miru, ali utrjenje vedno razpadajoče turške moi|? Nikakor ! Pq}jfičqi fbecedar uvidi, da posledica vseh teb naporov j* pgtlačepje Turčije v krog t^ozvaoe lige (zveze) miru. Združenim velesilam ima biti sultanova država sredstvo v izvršenje političnih načrtov. Drugi nalog Turčiji ne ipqtg pfipafl^ v trq-. državni zvezi. Na samostalno politično akcijo Porta še misliti ne sme. Država, ki životari od dneva do dneva, ki ostaja armadi in uradništvu dolžna polletno in celoletno plačo, ki je razkričana radi svojih praznih državnih blagajnic in vednih primanjkljejev, ne bode sorodna z evropskimi velemočmi.
Zveza Turčije s srednje-evropsko zvezo ni doslej še zaključena, a že se pojavljajo na obzorji njene posledice. Oficijozni listi vseh združenih držav h krati nekako prikrito zahtevajo, naj sultan princa Ferdinanda Koburžana, ki sedi na bolgarskem prestolu, prizmi za postavnega, legalnega kneza. Doslej se je temu obotavljala Turčija radi bojazni pred Rusko. Ako pa bode videla za seboj vso srednjo Evropo, kakor se je nadejati, otresla se bode tudi tega strahu.
Očividno je, da Nemčije moč neprestano narašča in napreduje orjaškimi koraki, da počenja v svojih rokah zbirati nitke najvažnejšega vprašanja, ki tako dolgo že premetava ves svet in za koje se je prelilo že toliko krvi. In reševanje tega vprašanja se ima izvršiti v protiruskem zmislu. Roka trojne zveze se ne zadovoljujejo več z vladanjem Evrope, ona sega celo na vzhod. Stojimo na pragu novega obdobja balkanske politike, in odgonetka je v rokah Nemčije. Po temnih skiftnjah evropske politike zadnjih let z nemškim prvenstvom korakamo novi dobi naproti s še bolj zatemnelimi, slabejšimi na-dami.___
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. oktobra. .Siotraiije dežele.
V	tirolskem deželnem zboru je minolo soboto poslanec Dordi svoj predlog zaradi samoupravne razdelitve tirolske dežele utemeljeval. Rekel je, da ga pri tem ne vodijo politični nagibi, marveč le samoupravni oziri. Predlagal je, naj se predlog izroči odseku. Načelnik nemško-konservativnega kluba, Rapp. se je proti predlogu izjavil, nemški nacijona-lec Wildauer pa za to, da se izroči stvar odseku, kar je pri konečnem glasovanji tudi s 37 proti 27 glasovom obveljalo. Rapp je naznanil, da niti on, niti njegovi somišljeniki ne sprejmo izvolitve v odsek.
V	soboto so se na Dunaji vršili veliki dijaški izgredi, ki kažejo vseueiliščne kroge v jako slabi luči. Katoliška zveza „Norika" je načelno proti dvoboju, zveza „Avstrija" nasprotnega mnenja. Člani slednje trdijo zaradi tega, da udje prve zveze nimajo pravice, nositi barve. Zoper to so ti ugovarjali, v soboto pa so udje „Avstrije", — bilo jih je
okrog UijjtP, — napadli šestdeset onih visokošolcev ter jih vq|ikq fanili. Rektorje odločno obsodil „Avstrijo". Zadev« bo konečno rešena pred sodiščem.
Da^es teden so se v Budimpešti vršila posvetovanja v^e] hrvatskim banom in zastopniki „Union-bank^-e in ogerske hipotečne banke o tem, da se ustanovj hrvatska hipotečna banka.
Tnai^ • driar«*.
K^kflr je izvedel „Czas" iz Peterburga, sklenil je ruski pooblaščenec Izvolski z Vatikanom nastopno pogodbo: Škof vilnski, Hrjnjevicki, se bo povrnil iz prognanstva, dobil bo dosmrtno umirovljino |er se bo stalno nastanil v inozemstvu. Sedanji oskrbpilf vilnske škofije, Zdanijo?, je imenovan za naslovnega škofa ter se bo v Peterburg preselil. Avdjevicz, član peterburškega konzistorija, bo postal vilnski škof; oskrbnik lublinske škofije, Jaczevski, bo ostal v Lublinu kot škof. Novodvorski, vrednik lista „Pregled Katolicki", bo dobil ploško in škof Kosovski kujavsko škofijo. Ob enem se bo oskrbništvo minške škofije vredilo. „Czas" dostavlja, da gledč nekaterih navedenih osob dvoji.
„Pol. Corr." poroča iz Belegagrada: Srbska mala skupščina ni pristojna, da bi vravnavala kraljičino vprašanje, ker sme ustavo premeniti le velika skupščina. Kraljica bi sploh tudi ne bila s tem zadovoljna, da bi se njej kakor Milanu dovolilo le 14dnevno bivanje v Belemgradu, ker se hoče v Belemgradu stalno naseliti in vsako nedeljo videti svojega sina. Ta zadeva je izvir velikih notranjih težav, vendar se bo pa stvar mirno rešila, ker so vse države, v prvi vrsti Rusija, prepričane, da bi bilo vsako zunanje vplivanje v tem oziru jako nevarno. Mejnarodni položaj Srbije je popolnoma normalen, odnošaji k Bolgariji so povoljni in vse nasprotne vesti neutemeljene. — Predvčeraj je pričela skupščina razpravo o adresi. Načrt večine je odgovor na prestolni govor. Naglaša prijateljske razmere k velesilam, izraža veselje, da se vlada soglasno z ostalimi balkanskimi narodi trudi za neodvisnost, in se zahvaljuje vladarjem, da so čestitali kralju povodom maziljeuja. Znamenit je bil govor popa Milana Gjuricia, ki je rekel: ¡sramota je bila za deželo, da so bile srbske železnice v rokah tujcev; zaradi tega je podržavljenje istih naroden čin. Kar se tiče vojne preosnove, naglašal je govornik, da srbska armada nima naloga, prodirati in pridobivati, marveč le braniti nedotakljivost dežele in čast srbskega imena.
Bolgarsko sobranje, katero bo princ Ferdinand otvoril dne 3. novembra, obravnavalo bo mej drugimi predmeti tudi o novi volilni postavi, ker ima dosedanja več hib, katerim bi se vlada pri spomladanskih volitvah rada izognila; dalje o postavnem načrtu, ki bo natančneje določeval dedne pravice; dosedaj so skoraj v vsakem okraji drugačni običaji pri zapuščinskih obravnavah, kar je premno-gokrat povod zmešnjavam, prepirom in nepravičnostim; konečno o zakonu glede varuštva mladoletnih. Minister notranjih zadev namerava sobranju izročiti predlogo o novi upravni razdelitvi države. Dosedaj je 23 okrožij; po novi postavi jih bo le 17 ter se bodo na ta način dosegle prihranitve v proračunu. Ce se pomisli, da ima v vsakem departementu pre-fekt 6000 do 7000 frankov letne plače, veliko število uradniškega osobja in okrožni sovet, ki broji 20 do 30 članov, in da bo ta primerno velikanski uradniški aparat postal v 6 okrožjih nepotreben, jasno je, da si bo država z novo razdelitvijo jako mnogo prihranila. — V nekaterih dneh se bo v Sofiji sošla sv. sinoda. Ker ne bo v njej več imel glasu znani metropolit Klement, nadeja se vlada, da se bo sinoda baviia le s cerkvenimi zadevami, ne pa z „veliko politiko".
„Gospod doktor, še križa ne!" Na to me prosi, naj ob njegovih troškili naročim pri kamnoseku V. C. napominauo ploščo, ki je menda stala 15 gld. Napis je dr. Razlagov. Do I. 1880. dičila je vsako leto Andrejčkovo gomilo nežna roka Vernih duš dan z vencem in narodnimi trobojnimi trakovi; bila je to pokojna Terezija Vrišnik iz St. Vida, po domače Medijatova Rezika, posebna dobrotnica ubogim, koja je prominola dnč 22. decembra 1880. 1. v 32. letu dobe svoje. Dičila je gomilo njegovo iz same hvaležnosti do njegovih poljudnih narodnih spisov, pripovedk itd. v Janežičevem „Glasniku", dasi pisatelja še poznala ni. — Od te dftbe je grob — pozabljen, opustošen.
Rad obiskujem Andrejčkovega Jožeta v tem zatišji. In baš letos, te dni pred Vernimi dušami pozabil naj bi nanj V Ni možno. V življenji proslavljamo obstoj raznoterih podjetij — teh se spominjamo. In če kak zaslužen mož počiva že petnajst let v naročji blagoslovljene zemlje in spi smrtno spanje po trudapolnem, požrtvovalnem nesebičnem delovanji na polji narodne prosvete — tacega moža bi bilo moči pozabljati? Pogledite na nagrobno ploščo in čitali bodete letnico: 1874. Letos je petnajst let, kar je zatisnil oči. Koliko prevratov je stresalo svet v tej dobi, milo nam domovino slovensko, koliko narodnih, vrlih bojevnikov nam je ugrabila nemila smrt iz naše srede, koliko
solz tekom petnajstletne dobe! Andrejčkov Jože je pošteno zaslužil, da se ga Slovenci hvaležni spominjajo. Spodobilo bi se, reče kdo, toda razmere so danes inače. Mala kopica je teh, odkrito pravim, prav mala, koja se ga dandanes spominja in ve: kje sploh počiva Podmilšak-Andrejčkov, ki je bil toliko let prvi sotrudnik pokojnemu prof. Janežiču. O njegovem pisateljskemu delovanji nečem tu govoriti, ker to mora zuati vsak slovenski razumnik, životopis je pa priobčen v „Zvonu".
V knjige polagamo često cvetje; časih tudi posamična peresca ali razcvele rože. In ko po letih prelistkamo možno v molitvi te strani, iz koje se nam pojavi veli, posušeni listič, nam li ne prihaja na misli, kar je bilo v spojitvi z našim življenjem ? Na bujnem, razcvelum popku blesti rosa, in mi naj bi pri tacih spominih zatajevali solze?
Namen moji črtici je, da se te dni spomni pokojnega pisatelja saj naše „Pisateljsko društvo", koje je toliko, zlasti letos, učinilo za spomeniško proslavo naših zaslužnih mož, ter ukrene, da se k nastajajočemu prazniku popravi vsaj grob in pozlati napis na plošči. Storil sem svojo dolžnost kot prijatelj pokojnemu, ter se nadejam, da se po petnajstih letih sestane poleg gomile hvaležno potomstvo ter položi nanjo venec — nepozabljeak!
A. S.
Peterburško pismq bruseljskega „tyofd'-a razpravlja potovanje nemškega çèsirj*t pujigrad ter pravi, da ima ta obj«k svoj fovir fq ffeselji cesarja Viljema do potovuRja. Ruski državqi|jj smejo biti rairnj o mišljenju tnrikih vladpih kroga«, Tudi ee je bajè cesar Viljem nasproti r^en^ ~0arju izjavil, da s carjigrajskim obiskom ne nàinerava u> Česa, kar bi moglo ruskim koristim škodovati.
Za frqnçtokega velikega rfbinca i g bil iz-
ifîJMimAJf'.S
vedno nesramniši. Takô je minole dni pisal pariški židovski „Petit Journal" o princu Koburškem : „Suu-Jjitfjji J>1i	je dandanes žalostna prikazen.
Ferdjq»fld more mnogo višje zreti, ako bo imel polno listnico. Bogata žena bo povzdignila tudi kreditno zmožnost kneževo. Princ najbolje ukrene, če si izbere bogato Židinjo, ker bi s tem ob enem prizadejal hud udarec protisemitom. Ali bo nebo uslišalo molitev bolgarskega naroda, da se bo princ povrnil z ,mahom' (denarjem), ali pa željo ruskega carja, da bi knez izdal na kolodvoru v Niši svojih zadnjih dvajset stotink za čašo piva?" V resnici, židovska drznost je prikipela do vrhunca. „Estherska* politika si pridobiva tal tudi že — v salonu.
Povodom poroke grškega prestolonaslednika z nemško princesinjo piše „Moiningpost" : „Ta zveza bo vplivala tudi na iztočno vprašanje. Anglija vidi vedno z velikim zadoščenjem, če Nemčija pomirljivo vpliva na Grško, kajti to le utrjuje mir".
Angleški ministerski predsednik marquis of Salisbury izjavlja nasproti vestem o nasilnostih na Kreti, da je angleški konzul obiskal več krajev ter se podučil o tamošnjih razmerah. Izid teh poizvedovanj je ta, da so razne časnikarske vesti o kretskih razmerah jako pretirane. Gubernator Šakir paša se na vso moč trudi, da bi zabranil izgrede.
Izvirni dopisi.
Iz Ajdovice, 24. oktobra. (Letina, zlata poroka.) Sprejmi, cenjeni „Slovenec", tudi iz naših hribov poročilo o letošnji letini.
Že spomladi ozirali smo se s plahim očesom na pšenišča, ržišča in ječmenišča, kako ja požrešen črv izpodjeda in končuje. Ne bolje godilo se je na jesen z marsikaterim prosom in krompirjem sploh. Lepo so cvetele in kaj prijetno dišale ajde, pa večino njih posmodila je prezgodnja slana. Tako smo zelo okrajšani v teh pridelkih. Bolje se je obneslo: fižol, korenje, repa in sadje. Razun hrušek je bilo še vsa-cega sadja nekaj, prav dobro so se pa obnesla češpljeva in orehova drevesa. Preživili se bodo skozi dolgo zimo ljudje že nekako, a za denar bode zopet stiska, ker ljudje tu nimajo nobenega zaslužka. Ljudje imajo tu edine dohodke, če kaj pri prešičih in goveji živini prirede ali pa kaj za vino dobe. Za pitanje prešičev bode preveč primanjkalo krompirja, za klajo goveje živine pa le tisti zemljak dobro skrbi, kateri si na zemljišči veliko detelje vseje; kajti mrva po senožetih je slabejša, nego navadna prosenica. Za vino je letos tu zopet slabo. Nesrečna peronospera je obe vinski gori Boršt in Hrib zelo posmodila, da grozdje ui dozorelo. Potreba bo, poprijeti se starega orožja zoper kebre, da nam ne zaplodë toliko črvov, pa tudi novopriporočenega „bakrenega vitrijola" zoper peronospero, ako hočemo v svoji domovini živeti. — Zlato poroko praznoval je tu v nedeljo Franc Zupančič iz Velikega Lipovca s svojo ženo v splošno veselje faranov, zlasti nju sinov, hčera in unukov. Stara sta po 77 let, pa oba še kaj postavna. Bila sta 1. 1834 v Toplicah poročena in Bog je blagoslovil nju zakon z 12 otroci, izmej katerih jih šo 9 živi in so vsi dobro preskrbljeni. Ginljivo ju je bilo videti pred altarjem in poslušati izpodbudljiv govor k potrebni hvaležnosti, da ju je premih Bog vzlic tolikim poskušnjam še krepka ohranil. Po opravilu so jima ljudje v roke segali z voščilom, naj bi jima Bog dal še več let.
Z Jesenic, dné 28. oktobra. Človeuu je prirojeno, da s tem večjim veseljem vsprejme kako stvar, katere je želel, čim dalje jo je pogrešal. Tako se je godilo danes tudi nam dolincem, ko smo „post longum et latum" zopet enkrat ugledali ljubo soluce. Meseca oktobra se nam je danes še le četrtič pokazalo. V začetku je štirinajst dnij zaporedoma deževalo in zdaj pa že zopet ves teden po noči in po dnevu, kakor bi iz škafa lil. Ljudsko prerokovanje: „Kadar je pred sv. Martinom led, je potem velika povodenj," — uresničilo se je letos zopet. B I je led, bila pa tudi huda povodenj. Deroča Sava je tako narasla vsled vednega deževja, da je izstopila ter mnogo škodovala. Na Hrušici, pol ure od Jesenic, je Sava pretrgala most in ga polovico odnesla. Ta most nima sreče. Vzroke zamolčimo, da se ne zapletemo v prepire z raznim osobjem. Pobrala iu odnesla je pa Sava na Hrušici tudi nekemu
posestniku za več stotakov zemlje, ki je ne bode več nazaj dobil. Tudi „Zvagnov most" na Jesenicah je bil zelo zadelan ? yejevjem, bruni itd., in nevarnost za most je bila še tem večja, ker je Sava vlačila za seboj cela kosmat^ drevesa. Slavno županstvo naj bi tu kaj več storilo.
Tudi pri sv. Križu so vode pota zelo razdejale in raztrgale. Na več krajih se je po bregovih zemlja približala dolini vsled hude moče. Tako konstantnega in hudega deževja ljudje že več let ne pomnijo. Kdo bi se pa temu čudili Ljudje delajo po svojem, Bog pa tudi po svojem! Na Savi pri novi tovarni se mora vedno v petek in svetek jednako delati. Kaj pa hočemo drugega? Bog pa pregreh posameznika ne kaznuje le po posamezniku, marveč kar na celi okolici. Pa tudi sam) niso brez kazpi. Poročalo se je že o raznih nesrečah, ki znašajo nad več tisoč goldinarjev škode. Danes povem Vam zopet jedno. Pripeljal je danes vlak več vozov raznovrstnega starinskega železa in pa tudi več novih železnih priprav za novo tovarno. Ker pa je svet vsled vedne moče zelo vlažen postal, ponižal se je pod težo vagona, ki je stal blizu konca tira. Pridružilo se je tudi nekoliko neprevidnosti, in — smuk, — in jeden vagon jo pobriše po bregu v Savo ter pokaže kolesa v zrak. Škode je baje do dva tisoč goldinarjev. Kjer ni Boga, ni sreče!
Sava je pa tudi tukaj, malo od nove tovarne dalje, nekemu gospodarju vzela mnogo zemlje. In na Jesenicah so vsled hudega deževja imeli pri več hišah vodo v kletih. Jupiter je pa zares mokri vladar!
Z dežele, dne 24. oktobra. Ko se je pred nekoliko dnevi po slovenskih časopisih čitalo, da se je narodni poslanec v našem deželnem zboru potegnil za to, naj bi se bolj na to oziralo, da bi se postava z dne 17. junija 1S70 o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov natančneje izpolnjevala, začudil se je vsak zaveden pi><estnik, da se na Kranjskem posebno v nekaterih krajih vse premalo na „šolske vrte", njih obdelovanje iu koristno vplivanje na prebivalstvo ozira. Ne pristuje tu o njih pomenu za razvoj kmetijstva na deželi pisati, ker o tem je vsakdo prepričau, niti ne o njih drugih pomanjkljivostih govorili, ker to spada v strokovni list; vendar na jedno stvar bi pač rad ravno sedaj delujoči deželni zbor opozoril.
Naša dežela namreč vsako leto 400 gld. v ta namen žrtvuje, da se o velikih počitnicah navadno po štirinajst ljudskih učiteljev na deželni vino- iu sadjarski šoli v sadjarstvu, vinarstvu, živinoreji itd. izuči, vendar se pa ne pozna, ako se kdo nadalje zanima za to: ali ti vež ban i učitelji potem v teh strokah podučujejo na svojih službenih mestih, ali obdelujejo v istini šolske vrte, ali sploh imajo šolske vrte na razpolaganje, ali morda vsega tega iz katerihkoli si bodi vzrokov ne store. Marsikdo bo menda menil, da se vse to samo ob sebi umeva, v resnici pa to vedno ni tako.
Je slučaj, morda edini, ko sta na neki šoli dva v tej stroki izvežbaua učitelja, oba sta kmetijski kurz na deželni vino- in sadjarski šoli obiskovala, in vendar ni ta dva, ui nobeden drug že dlje časa ne poučuje šolske mladine v kaki stvari kmetijstva ali sadjarstva, ali da bi se kaj na šolskem vrtu razkazovalo. Da šolski vrt ta dva učitelja nimata v oskrbovanji, je pač umevno, ker isti pristuje šolskemu vodji, ki se ui nikdar ničesar o tej stroki učil iu ki kot šolski vrt žalibog ni v dobrem stanu.
čemu je torej dežela troške imela, da je n. pr. obadva učitelja v tej stroki izuriti dala, ko potem nobenega haska od njih nima? Niso ini razmere cele dežele zuane, da bi mogel natančneje poročati, je li več takih slučajev.
Želeti bi torej bilo, da bi slavni deželni zbor deželnemu odboru naročil, da sepovsod, kjer so v kmetijstvu izvežbaui učitelji, le-tem podelijo šolski vrti v obdelovanje in oskrbovanje, ne glede na to, akoravno oni niso šolski vodje; da se sploh gleda ua to, da se poduk v kmetijstvu vzlasti v ponavljalni šoli kolikor mogočo temeljito podaja; da se v prihodnje samo taki učitelji pošljejo na vino- iu sadjarsko šolo, kateri imajo potem priložnost, svoje pridobljene vednosti v korist prebivalstva upotrebljevati.
, Iz PtMja, 15. oktobra.*) (Slovo.) Meseci av-j gust» se je bil raznesel glas — tužni glas — po celi fyri ay. Petrf i? Pavla v Ptuji, da kliče gosp. provincijal našega gospoda kapelana P. Stanka na drugo kapelanijo. Ali mi farani nismo mogli mirovati. Da bi m? g. Stanko zapustili, tega nismo verjeli. Zbpr6 s? občjpski predstojniki, svetovalci in odborniki devetih občin, ki sestavijo prošnjo na gosp. provipcijala- Prošpjo podpišejo vsi občinski predstojniki, (svetovalci, odborniki iu bolj odlični farani; to prpinjo podkrepili so tudi naš preč. g. gvardijan in župnik Benedikt Hrtiš. Poslali smo prošnjo na Dunaj preč. g. provincijalu minoritov.
G. provjneijal so nam odgovorili: „Za zdaj mi ni mogoče P. Stanka pri Vas pustiti, ker ga potrebujem na veliki mestni kapelaniji na Avstrijskem, zaradi šole in pridige, ker znajo dobro nemški; kmalu pa bodo zopet lahko k Vam prišli."
Na angeljsko nedeljo pridejo na prižnico gosp. Stanko. Po svoji navadi in nadarjenosti govorništva, katero jim je Bog v obilnosti podaril, pridigujejo prelepo o angeljih varuhih. Že med pridigo so igrale solze marsikateremu v očeh. Ko pa zadnjo točko razvijejo, da namreč angelje varuhe tudi lahko častimo, če eden druzega angelju priporočamo, na pr. stariši otroke, otroci stariše, prijatelj prijatelja itd., izgovore za nas farane žalostne besede: „Eden stoji pred Vami, Vaš prijatelj, priporočite ga njegovemu angelju varuhu. On bo Vas tudi v svojih molitvah Vašemu angelju v&ruhu v vek priporočal." Sedaj, dragi bralec, bilo je v naši veliki zelo natlačeni cerkvi vse v solzah, staro in mlado, moško in žensko, vse je jokalo. Videl sem tudi gospode v cerkvi in na koru, ki so si solze otirali. G. kapelau so jemali z ganljivimi besedami slovo od mladih in starih obojega spola.
Takšnega slovesa še ni jemal nobeden miuo-ritski kapelan v Ptuji od svojih farauov. Oni pa so nam bili tudi dvanajst let katehet, učenik, tolažnik, pravi zvesti duhovni oče, odkritosrčni prijatelj.
Hoteli so jemati še enkrat slovo od svojih milih šolarjev, katerih je bilo mnogo v cerkvi, a težko jim je moralo to biti Ali vendar so jim še naročili lepa nauke za življenje.
Drugo jutro po sv. maši zbrali smo se okoli njih, vsi s solznimi očmi, iu smo se poslovili: „G. Stanko, na angeljsko nedeljo ste pred dvanajstimi leti na Belokranjskem v svoji lepi domovini prvo sveto mašo peli, na angeljsko nedeljo čez 12 let od nas slovo jemali; Vaš angelj varuh Vas kmalu zopet k nam pripelji."
Ptujski Slovenci so jim drugi dau na večer napravili prelepo slovo v narodni čitalnici.
Z Bogom, častiti gospod Stanko! Nikoli Vas ne bomo pozabili, vrnite se kmalu zopet k svojim fa-ranom sv. Petra in Pavla v Ptuji.
*) Zaradi pomanjkanja prostora zaostalo. Up. vred.
Dnevne novice.
(I)eželni zbor kranjski) je imel danes sedmo sejo ter rešil le devet točk dnevnega reda, ker so bile o treh točkah daljše debate. Tako je pri poročilu o proračunu muzejskega zaklada poslanec Ivan Hribar stavil predlog, naj se vsi napisi na hodnikih in nad vratmi v dvoraue premene, in sicer da je na prvem mestu slovenski, na drugem nemški napis. Ta predlog je podpiral dr. Tavčar, pobijala pa poslanca Kersnik in baron Svegel iz formalnih ozirov.
Po daljšem razgovoru je obveljal predlog poslanca Kersnika, da se predlog poslanca Hribarja kot samostalen predlog fiuančnemu odseku izroči. Daljša debata je bila o vladni predlogi glede vzgojevaluic in učilnic za gluhoneme iu slepe otroke; debate so se udeležili deželni predseduik baron Winkler, poslanci P o v š e, K1 u n, dr. S o h a f f e r in poročevalec Kersnik. Prav živahna debata pa se je vnela o prošnji mestne občine Kranj, da se ohrani kranjska gimnazija. Poročevalec dr. Tavčar je v imenu upravno gospodarskega odseka uasvetoval, da se spodnja gimnazija v Kranji obnovi iu razširi v zgornjo gimnazijo. Za predlog se je prvi oglasil ter ga odločno zagovarjal poslanec Svetec, proti predlogu b. ron Švegel in dr. Schaffer. Za predlog sta še poleg poročevalca dr. Tavčarja govorila Hribar in K lun. Konec poročila ob 31/, uri. Obširnejše poročilo bodemo objavili v prihodnjih številkah po stenografikem zapisniku. Današnja seja jo trajala do četrte ure; prihodnja je v četrtek, i
(Odlikovanje.) Msgr. Janez K ar Ion in kntzo-škofijski duh. svetovalec Jos. Zapletal v Gradci sta od papeža Leona XIII. imenovana častnima ko-mornikoma.
(NauCno ministerstvo) namerava premeniti red semestrov in počitnic na vseučiliščih. Sedaj traja zimski semester šest in poletni semester štiri mesece. V prihodnje bode šolsko leto razdeljeno v dve enaki polletji in velike počitnice bodo ob jeduem s počitnicami na srednjih šolah.
(Ljubljanski vodovod.) Hišniki na št. peterskem predmestji nameravajo zoper previsoki tarif za vodo izročiti mestnem svetu vlogo. Vse dotične pritožbe sprejema magistrat do 2. dne novembra 1. 1.
(Štajerski deželni zbor) je imel včeraj deveto sejo. Na dnevnem redu so bile iu rešene mnoge prošnje; poročilo deželnega odbora o prošnji mestne občine mariborske za dovoljenje, da bi pobirala naklado od piva in žganih pijač v prihodnjih treh letih; poročilo deželnega odbora o nakupu in popravi hiše štev. 13, Schmiedgasse v Gradci; poročilo deželnega odbora s predlogom, da se dovolijo petletnice ravnatelju in definitivnima zdravniškima asistentoma deželne blaznice v Feldhofu, in poročilo deželnega odbora, da se ustanovi služba knjižničarja v Joanneum u. Vsi predlogi se izroče finančnemu odseku. Danes je deseta seja; poslanec dr. Badaj bode utemeljeval predlog, da se premeni deželni red.
(Večerna zabava) v katoliški družbi rokodelskih pomočnikov zadnjo nedeljo se je obnesla prav dobro. Petje, deklamaciji in gledališki prizor: vse je šlo prav gladko in sigurno, akoravno so nekateri gospodje prvič stopili na oder, ki pomeni svet. Med pevci so nekateri glasovi prijazni in močni. „Lastovki v slovo", „Naša zvezda", „Cerkvica" in „Brambovska" so kaj lepe skladbe, katere so pevci tudi dobro prednašali. Igrokaz „Vsak po svoje" od A. D. Lučinskega nima sicer ne dejanja ne zanimivih zapletk, pač pa naslika v pogovorih in pregovorih preminjajoče se rokodelsko življenje. Jezik je čist, in g. pisatelj ni štedil s soljo, ki je igrokazu navdihnila življenje. Bilo je mnogo smeha, večer v resnici zabaven. Želimo, da bi društvo zopet kmalu priredilo svojim društvenikom in prijateljem enako pošteno zabavo, ki sladi dnevne skrbi.
(Hiralnica v Ptnji.) Leta 1888 so porabili za 204 hiralce 47.353 oskrbnih dnij, povprek 232. Troški so znesli 22.807 gld., dohodki 24 953 gld. Troški jednega dne so znesli po 31 kr., občine in stranke so plačevale po 21 kr., deželni zaklad po 10 kr. Javna bolnišnica v Ptuji je leta 1S8S za j hrano plačala deželni hiralnici po 28 kr. od bolnika, to je 6228 gld., za čiščenje perila 311 gld.
(Imenovanja.) Kot začasni učitelji so bili z ljubljanskega učiteljišča za Štajersko imenovani nastopni izšolani kandidatje: Aleksander Falk v Hrastniku, Alojzij Zebel v Rajhenburgu, Josip Stritar v Sv. Jederti, in Emil Vole v Trbovijah-Vodah ; dalje kandidatinje: Marija Mlakar v Ple-troviču, Pavla Pettauer v Zdolah, Ana Pe-trovčič v Podsredi, Izabela Si e be r e r v Makulah, Josipina Susau v Trnavi, Marija Strecker na Blanci in Albina Thienel v Šentpetru v Savinjski dolini.
(Zloraba z recepti.) Ministerstvo notranjih zadev je zaukazalo vsem okrajnim glavarstvom, naj nujno posvare zdravnike, da bodo ua receptih, s katerimi zapisujejo močne strupe, izrecno iu vedno zaznamovali „ne repetatur" v smislu § 3. naredbe z dne 28. novembra 1885. Pripetilo se je namreč večkrat, da so je nepremišljeno ravnalo s takimi zdravili, ker so bili lekarnarji primorani, vsakemu, kdor se je izkazal z receptom, dajati zapisane strupene leke.
(„Avstrija 188!)".) Te dni je izšla na Dunaji v zalogi G. Griinhuta, I., S'ngerslrasse 8, umetno izdelana skupina slik z imenom: „Avstrija 1 889" z dobro zadetimi podobami Njih veličanstva cesarja, gospodov c. kr. ministrov, deželnih poglavarjev in predsednikov, deželnih maršalov in deželnih glavarjev cislajtanije. Skupini je pridejau njen posnetek v mali obliki iu je ista po kamnotisku z največjo natančnostjo in umetnostjo zvršeua. V nji se nahaja triinštirideset podob in je primerna ne samo za urade in učilnice, ampak bila bi tudi kras vsa-cega salona in pisarne. Ta skupina omogoči vsakemu seznaniti se na lahek način z dobro zadetimi podobami tistih oseb tostranske državne polovice, katere so na čelu vlade ali po zaupanju krone na prvo mesto deželne vlade poklicane, kar je važno tudi v službeni dotiki. Sliki so pridejani državni int.
deželni grbi in oni glavnih mest, in ista nas spominja s svojimi umetuo dovršenimi priličbami (alegorijami) na slavno, modro in pravičuo vladanje našega vzvišenega vladarja. Priporoča se ta podoba posebno: a) Za vseučilišča in c. kr. učilišča, kakor tudi za javne in zasebne učilnice in vzgojišča; b) za upravna in sodna, potem mestna in občinska obla-stva; c) za železniške in parobrodne postaje v čakalnih sobah in gostilnah ; d) za hotele, gostilne in kavarne ter konečno e) za vsakega, ki se zanimiva za javno življenje, za poznanje vladajočih oseb in vredbo državnih in deželnih vlad. Da bi pa ta praktična in poučljiva podoba bila več vredna, izšla bo v nemški, češki, poljski, slovenski, hrvatski in italijanski izdaji. Cena te prekrasne podobe v velikosti od 89—121 centimetrov znaša z zavitkom in po-štarino vred samo 8 gld. a. v.
(Prvi sneg.) Iz Krakova se poroča, da je precej velik saeg v soboto neprijetno iznenadil tamošnje prebivalce.
(Umrlo) je v Ljubljani od 20. do 26. dne okt. 19 oseb, in sicer 9 moškega in 10 ženskega spola; med temi v vojaški bolnišnici 1, v deželni bolnišnici 5 in v prisilnici 1. Rojenih je bilo ravno v tem času 21 otrok, in sicer 11 moškega in 10 ženskega spola.
Raznoterosti.
—	Štiri največje škofije so: Pariz z 2,300.000, Vratislava z 2,014.000, Praga z 1,995.840 in Milan z 1,322.600 verniki.
—	čiščenje nemščine. Železnično ravnateljstvo v Klberfeldu j: zaukazalo, da se bo odslej vratar uamestu „Portier" imenoval „Bahnsteigs-Diener". O blažena čista nemščina!
—	Najstarejši duhovnik v Avstriji je Dominik Falkner, duh. svetnik in umirovljeni c. kr. gimn. prof. v Briksni. Rojen je leta 1794 ter duhovnuje že skoraj 73 let.
—	Največje knjižnice so: Pariška z 2,078.000, londonska z enim milijonom, monakovska z 800.000, berolinska s 700.000, draždanska s 500.000 in dunajska s 300.000 zvezki. V vatikanski je 30.000 zvezkov in 25.000 jako važnih rokopisov.
—	Perzijski šah je prišel dne 10. t. m. v Teheran. Kolera v Perziji pojenjuje.
—	Dva milijona mark je izdalo atensko mesto zaradi prestolonaslednikove poroke samo za popravo tlaka in cest.
—	Ukradene mehjikanske državne denarje, o katerih smo nedavno poročali, so sedaj vsaj deloma našli, in sicer v državnem arhivu.
Telegrami.
Solnograd, 28. oktobra. *) Posvečenje novega lavantskega škofa Mihaela vršilo se je včeraj od 8. do 1/212. ure. Metropolitu dr. E der-ju sta pomagala knezoškof krški dr. Kahn in pomožni škof dr. Hall er. Udeležba velikanska. Lavantinskih duhovnikov došlo 16. Vsi od prevzv. nadškofa povabljeni na obed. Napitnice preginljive. Novi knezoškof dr. Mihael Napotnik odpotujejo na Dunaj. V Maribor pridejo sredi novembra. Živeli!
Dunaj, 29. oktobra. „Wienerzeitung": Zasobnik Karol Lesk o vi o je dobil v priznanje zaslužnega človekoljubnega delovanja zlati križec s korono,
Dunaj, 29. oktobra. Novemberski avan-cement: Za podpolkovnika sta imenovana majorja nadvojvoda Franc Ferdinand d' Este in nadvojvoda Evgen; za majorja stotnik nadvojvoda Leopold Salvator, za konjiškega stotnika nadvojvoda Franc Salvator, za nad-poročnika nadvojvoda Ferdinand. — Za feld-cajgmajstre: Reinländer, Waldstätten in grof Griine; za feldmaršallajtenante: Gradi, Spon-ner, Kollarz, Schroft, Milde, Pfeiffer, Hrani-lovič, Wattek, belgrajski poslantk Thömmel, Albori, Patny, Fux, Galgoczy. Razven toga je imenovanih za generalne majorje 16 polkovnikov, za polkovnike 44 podpolkovnikov, za podpolkovnike 66 majorjev, za stotnike in konjiške stotnike prve vrste 127 stotnikov druge vrste, za stotnike druge vrste 166 nadporočnikov in za nadporočnike 297 poročnikov. — Kontre-admiral Pinter je postal podachniral, fregat na kapitana Rosenzweig
in Morili sta postala kontreadmirala-vrstno-ladijska kapitana, korvetna kapitana Renvers in Heinz sta imenovana za fregatna kapitana, vrstnoladijska poročnika Kneiszler in Rippor pa"za korvetna kapitana.
Belgrad, 28. oktobra. V današnji seji skupščine je Ribarac v imenu liberalno stranke izjavil, da jo slednja sklenila iz ko-legijalnosti pridružiti so adresi večine. Potem so se vršile volitve v odseke ter so podpisali adreso, katero bodo danes izročili re-gentstvu.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Letne doneske so poslale podružnice:
Školja Loka.........
Kanalska.........
Ženska v Ilirski Histrici.....
Št. Jur na južni železnici ....
Kamnik..........
Šv. Kocijan na Koroškem.....
Smlednik.........
Celovee..........
Vrhnika..........
Apače na Koroškem......
Idrija..........
Ženska v Gorici.......
Vipava ..........
Naklo na Goriškem......
Podgrad v Istri ......
Kobarid..........
Darovali so :
Vesela družba v Pulji......
Česko-slovinski spolek v Pragi ... Rodoljubi v Prvacini ......
Duhovnik iz Ljubnega......
V Ljubljani, dne 25. oktobra 1889.
Dr. Jos. Vošnjak,
blagajnik.
Umrli no:
26.	oktobra. Henrik Feldstein, železniškega donašalca sin, 11 let, Kravja dolina 21, pljučnica. — Alojzij Perčun, delavčev sin, 5 mes., Cesta v mestni log 17, katar v črevih in želodcu.
27.	oktobra. Klara Seibel, krojačeva vdova, 70 let, Dunajska cesta 8, vsled raka. — Jora Jeretina, gostija, 57 let, Poljanska cesta 37, protin. — Ivana Drobtina, delavka, 24 leti Oesta na loko 7, jetika.
Tuj c i.
27. oktobra.
Pri Nlallču: ltoffman, Hosenberg. Meisener, Trebitsch, Oriihl, Brandl in CitTer, trgovci, z Dunaja — gospa Krener iz Škofje Loke.
Vremensko sporočilo.
14 gld.		—	kr.
11	M	—	„
20	M	—	n
15	n	—	»
80	»	—	n
34	n	50	
38		61	
22		—	M
42	»J	40	
47	»	—	1)
15		19	
70	n	—	n
15	n	—	M
21	1}	69	M
14		20	
17	n	65	
5		_	
20		—	
16	n	—	„
10	M	—	„
a rt a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
17. u. zjut. 28 2. u. pojj. 19. u. zvec.		740 8 7400 740 3	7-8 9« 86	si. SV7.ll. si. zapad n	oblačno n	000
Srednja temperatura 8 7° za 0'3° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegralično poročilo.) 29. oktobra.
Papirna renta 5% po	100 gl. (s 16^	davka)	85 gl. 50		kr.
Srebrna „ 5% „	100 „ „ 16	°b „	85	„ 65	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta			109	„ 50	
Papirna renta, davka prosta . . .		.	100	„ 50	n
Akcije avstr.-ogerske banke . . .			919	n	n
Kreditne akcije	.....		314	„ 25	„
London .....			119	„ 05	
Srebro .....			—		
Francoski napoleond.			9	„ 47'	2 n
					
Nemške marke . .			58	n 3'	
13 FJCTiaPiRJCTTPP^JPTrai^t^pH^rJ^lFriC	asssíñ] JO	K. >* /V			*
Tržne cene v Ljubljani
dné 26. oktobra.
	gl.¡ kr.			«L	kr.
Pšenica, Meti. . . .	6	66	Špeh povojen, kgr. .	_	60
Rež, „ ...	4	60	Surovo maslo, „	—	00,
Ječmen, „ ...	4	33	Jajco, jedno „	—	•J -r,
Oves, „ ... Ajda. „ ...	i	_	Mleko, liter ....	—	8
	5	30	Goveje meso, kgr. .	—	58
Proso, „ ...	4	66	Telečje „ „ .	—	70
Koruza, „ ...	5	—	Svinjsko „ „ .	—	50
Krompir, „ ...	2	94	Koštrunovo „ „ .	—	32
Leča, „ ...	12	_	Pišanec.....	—	35
Grah, „ ...	13	—	Golob .....	—	18
Fižol.....	10	—	Seno, 100 kgr. . .	2	14
Maslo. kgr. .	1	—	Slama, „ „ . .	2	32
Mast, „	—	70	Drva trda, 4 □ mtr.	7	20
Špeh svež, „	—	56	„ mehka, „ „	4	30
Služba organista
se takoj odda v Podzemlji na Belokranjskem.
Oglasbe sprejema cerkveno predstojništvo, kjer se tudi izvedo pogoji in plača. (a—i)
iPošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto !
Visokočastiti duhovščini
rriporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebru, kineSkegn srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
|uio»tstra3fficf kelihev,
SJ¥TOUml^f) RVefeijfcOlf
itd. Itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da so delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v <>yr".ji pozlatim in posrebrim. Čč. gg. naročniki naj mi blago-vole poslati iste nefrankovane	(52)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. ^Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto!
Osem svetinj!
laitolišE ročne harmonike
J 4
z 1, 2 in 3 vrstami tipk, orhestralna harmonika z jeklenimi glasovi, in usnjati mehovi lastnega izdelka, kakor vsi godbeni instrumenti, gosli, citre, flavte, klarineti, trompete, lajne, glasbene škatljice, ustne harmonike, okarine, lajnice, aristoni, lajnice za ptiče, albumi z godbo, pivni in vinski kozarci, necessairs za gospe z godbo itd.
JAN. N. TRIMMEL,
tovarna harmonik,	(30 — 14)
Dunaj, VII., Kaiserstrasse 74.
Ceniki franko in zastonj
XXXjOCXXXXXXXSOCXXX^C
k Brata Eberl, i
Izdelovalca oljnatih barv, tirnežev, lakov X ^	in napisov.	^
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. tt
K «a Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vllharja hiši št. 4.
K priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse
v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^ znano reelno tino delo in najnižje cene.	^T
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve X v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem W
Klanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše ^T nego vse te vrste v prodajalnah.	(16)
)(	Cenike na zaiitcvuujc. ff
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
*) /a včerajšnji list prepozno došlo Op. vred.
Semeni
Vrelec „Carinthia", |
alkalična kiselica,
nahajajoča se poleg gradu Hageiiegg na Koroškem,
odlična krepčilna pijača, katera se zlasti radi močne vsebine lithija (Litlnon) priporoča kot zdravilo proti boleznim v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali celo odstrani itd.
Glavna zaloga je v Železni kapli (Eisenkappel) na Koroškem, od tod se (pošta v Kapli) razpošilja ta kiselica v svet; za Kranjsko in Istro zalaga gosp. Miha Kastner
v Ljubljani.	(38)
v Preski pri Medvodah
bode «lu^ 4. novembra letos. Na prodaj bodo: konji, goveja živina, drobnica ¡11 kramarsko blago.	'	(D