likajo vsak dan rarco n«
delj ln prmniMHJn
iMued dailj saeapt Suadaja and Holidajr«.
V	i J)
TA
glasilo slovenske narodne: podporne jednotp
Urodalftkl la uprsrnUkt pn» •torls JtSST 8. Uondal* av.
Offloa of pubUcaUoa: 3667 Ho. Lawndtl* ava. ToUphon«: l.awud»U 4638.
leto—year xn.	ttj^sfsrtrfir chicago, ill., četrtek, 29. maj« (m*y 29) 1919.
s«b.«r^ption $4.00 SJEV.—NUMBER 127.
PublUhod and dUtributod undor pcrinit (No. 14«) authorisod by the Act of October 6. 1917, on ftU at tb« Po.t Offico of Cbicogo, Illinois. By or«Ur of tbo Prosišoat. A. S. lurloton, Po.tma.Ur Conorol.
Accoptsnco for »alling st »pocUl rsto of postsgs proviM for in ••ction 1103, Act of Oct. S, 1017, sutboeUod on Juno 14. 191».
KANADSKA VLADA GROZI DELAVCEM.
Generalni itrajk grt od mesta do mesta; delavski minister vidi strah "rdeče revolucij®".
Nemci izroče danes protipogoje. V Berlinu prihaja vladna kriza. Belgija je zaprla meje. Nemška Avstrija dobi del pogodbe v petek. Zastopniki Jugoslavije protestirajo proti določbam odškodnine.
VersttilloH, 28. maja. — Danes se poroča, da bodo nemški delegatje jutri predložili zahtevo za $3,-.100,000,000 odškodnine zu škodo, ki jo je povzročila zavezniška blokada v Nemčiji.
Nemci so dovršili protipogoje iu zavezniki jih dobe še danes ali najkasneje jutri, kujti jutri (v če-trek) poteče podaljšan čaa za odgovor na zavezniške pogoje.
Pariz, 2H. maja. — lz Berlina so prišle vesti, da nc tamkaj pripravljajo spremembe v nemškem kabinetu. Vlada nemške republike bo reorganizirana na ta način, da pridejo zraven tudi neodvisni socialisti nakar bo Nemčija podpisala mirovno pogodbo. Neodvisni socialisti so pripravljeni podpisati pogoje, kakršni so bili predloženi v Versaillesu.
Ženeva, 28. maja. — V mestih južnozapadne Nemčije je nastala 'panika vsled razširjajoči h se vesti, da Nemčija ne bo podpisala miru in da bodo potem zavezniki
mest i/, zraka in s I al. Več sto nemških družin sc pripravlja na beg v Švico in nekaj ubežnikov je že prišlo. Begnni izražajo veliko jezo nu berlinsko vlado, ki govori, <la ne bo podpisala miru.
Amsterdam, 28. maja. — 1/. Kindhovena poročajo ,da jc Belgija zaprla meje in prjdržala vojaške čete v taborih. Belgija namerava odrediti splošno mobilizacijo. ji ko Nemčija nc podpiše pogodbe v določenem času.
Pariz, 28. maja. — Velika četvorica je odgovorila na noto nem sko avstrijske delegacije, ko hc je zadnja pritožila, da ne more predolgo čakati nn mirovne pogoje, ker ima prevelike stroške na Francoskem. Zavezniki so odgovorili -— kakor se poroča — «1« Nemško-Avstrijci dobe pogodbo v petek, ki pa ne bo vsebovala vseh pogojev; točke, ki se tičejo Reke m vojaške ter mornariške odškodnine, š«- niso sprejete.
Včeraj je zboroval svet dsetih in posvetoval se je, da li je možno spremeniti odškodninske točke v pogodbi z Nemško Avstrijo, kakor zahtevajo zastopniki novih držav v mejah nekdanje avatro-ogrske monarhije.
Dunaj, 24. maja. — Dr. Ksrl Seitz, predsednik, je izjavil danes, da je Nemška Avstrija obsojena '•ii si nt, ako se nc sme združiti z Nemčijo. Njegovo mnenje je, da Nemčija ne bo podpisala miru. če zavezniki ne pokažejo "simpatičnega razumevanja nemških flraz-nicr " Nato je nadaljeval: "V žarel ku premirja smo upali, da bodo držale \Vilsonove mirovpg,, točke, ali zdaj sc bojimo, da bomo grd« razočarani glede principa samo "dločevanja, »In se meje novih dr ž«\ uravnajo po načelih narodno-i Ako bodo zavezniki dali naše •icrnškc pokrajine fohoalovakom 'lugoslovanom, ne da bi novi uofcpodarji obenem vzeli bremena davkov in vojnih dolgov, tedaj bo Nemška Avstrija bankrotirala Nk<» «.<• to zgodi, potem pridejo ve,'j"	■ " "
"daj bdi v Rusiji in ogrožen »mr v se K v rope."
WILS0N NE MARA PRIZNATI KOLČAKA.
Diktator nima ugleda, da bi bil prijatelj demokracije; Francija pritiska.
BOMBARDIRANJE PETRO GRADA.
Pari/., 28. maja. — Danes ae je izvedelo v konferenčnih krogih, da mirovna konferenca še ni pri-poznaia diktatorja Kolčaka, pač pa je poslala noto njegovi vladi v Omsku s pozivom, du Kolčuk pove, kuj so njegovi nameni in cilji.
Predsednik NVilson ui dal nobenih obljub Kolčaku. Njegovo stališče je, du Amerika obdrži svobodne roke, dokler se ne pokaže, kakšnega mnenja je sibirska vlu du glede na ustavodajno skupščino in splošno volilno pravico. Fruneoaki diplomatje pritMgfjo z.a pripoznanje Krrtčaka hi nnsc njegova "vseruska vlada" pripo-zna kot članica lige držav.
Stockholm, 28. piaju. — Iz Vi-borga poročajo, da je bilo včeraj slišati silovito grmenje topov i/, bližine Petrograda. Domneva se, da Finci in Angleži bombardirajo Kronštat. Druga vest sc glasi, da je Petrogrud v rokah letskih in finskih rdečih čet, ki zidajo barikade z.a obrambo mesta.
Vladivostok, 2G. maju. — Ameriške Čete so v nedeljo napadle Korolovee v okolišu Az.urju in boljševiki so imeli nekaj izgub.
Pariz, 28. maja. — Brezžično poročilo iz Moskve, ki s«' peča z vojnimi operacijami na raznih ruskih frontah, se glasi, da so sovjetske armade na južnovzhodni fronti prešle iz. defenzive v ofenzivo iu vrgle Kolčakove Čete nazaj nu Črti 150 milj od Samare. Poročilo pra vi dalje, da jc zadnji teden dezer-tiralo 11,000 mož iz Kolčakove armade.
BudapeŠta, 25. maja. — Ogrska Movjetska vlada poroča, da ho njene čete reokupirale Miskoloz in da jc bojevanje nu črti med Apt falvo in Petersvaaerjem (BO milj aevemovzhodno od Budapašte) iz padlo s porazom za fiehoslovake. Sovjetske čete so vjelc :MH» mož in vplenile :{5 strojnic.
BORDEN SVARI DELODAJALCE.
Saskatoou, Sank., 28. maja. «— Organizirani delavci v tem mestu so včeraj zaštrajkali i/, simpatij do delavcev v VVinnipegu.
Toronto, Oni., 2H. maja. — De-i luvski svet petnajstih članov je včeraj izročil župunu Churchu re-solucijo, s katero zahtevajo delavk ci 44urni tedenski delavnik v vseli strokah iu priznanje principov ko-
lektivnega pogajanja (to je pri- |,„. Auslin, ki je določal, da se d<
znanje organizacije). Ako ne dobi svet ugodnega odgovoru do deMete ure v petek prcdpoldnc, tedaj se začne v Torontu generalna stavka brez vsakega nadaljnega posvetovanja. ,
Vancouver, H. ('., 28. maju. -Generalna stavka v z.a padu i Kanadi je zdaj v mestih ('algury, Saskatoou, Winuipeg in lfidmon-ton. Organizirano delavstvo v Regini iu Moosejavvu stopi danes v generalno stavko.
Fernie, B. I1., 28. maja.—^Irnjk tukajšnjih rudarjev, ki je pričel zadnjo soboto, je danes popolen. Celo čuvaji proti ognju no zapu-stili rudnike in vodne seNaljke o« perirajo kompanijski uradniki.
Vidoria, B. ('., 28. maja. — V tem mestu glaaujejo delavake unije o vprašanju generalne stuvke iz solidarnosti do delavcev v drugih kanadskih mestih.
<'algary, Alberta, 28. maja. (litleon RobertHon, minister za tlelo v Kanadi, je včeraj brzojavil tukajšnjemu Županu, da sedanje generalne stavke v mnogih meatih so prvi korak kanadskih radikal-cev z.a polastitev dežele in ustsiio-vitev revolucionarne vlade. Ro bertaon toži, da z.a vaem gibanjem delavcev je "ena velika unija". Dalje pravi minister v brzojavki, du delodujalci niso protivni slro kovnim organizacijam in ko pri volji pogajati se z. zastopniki de lavecv, ki predstavljajo lijihovc
NAZADNJAKI RINEJO PROTI 8-URNEMU DELAVNIKU ZA ŽENSKE.
NAPRAVITI ZAKON ILU ZORICEN.
Senator Hull ae je pridružil nazadnjaškim elementom.
Springfield, 111. Pri drugem
čitanju v senatu so predlogo zu H urni delavnik zu Ženske tako spremenili, da jo njeni prijatelji in zagovorniki več ne poznajo. Vključene so bile sprciueinlie, da jih acnutorji niso mogli pravočaa* uo dobro preštudirati. Prvi apre-memhni predlog jo stavil aeua
la 18 ur v tednu, ui pu omejeval duevuegu času. Ta predlog je bil stavljen, da postane osemurni delavnik iluzoričen, ker je lahko podjetnik prisilil svoje delavke, da delajo štirinajst do šestini jat ur ua dau. Odpravil bi celo omejitev, ki je veljuvna sedaj pri de-ae I uniciu delavniku. Ko so to resnico povedali senatorju Austinu, je hitro spremenil avoj predlog, tako da določa devet ur mesto o-sem ur dela ua dan. Njegov predlog jc bil v spremenjeni obliki sprejet s lil. proti 21. glasovom.
Ko no nazadnjaki videli, da so dosegli prvi uspeh, so postali pogumni in no prišli z izjemumi na dan. Predlugali so. du so od |m> stave izvzeta trogvska podjetja. iTa predlog je dobil 2.r> glasov. Torej glasovi nasprotnikov osem urno ga delavnika so se pomnožili. Todu nasprotniki še niso bili zadovoljni s tem uspehom. Predlagali so, du so ludi bolnišnice izvzete. Ko so bili ti spreineiubnl predlogi Nprejeti, so glasovali tk predlogo.
Lani jc senator Hull predlagal, d.i se ustanovi komisija, ki naj preišče, koliko ur Udujo Ženske v industriji, da tako dobi legisla-I ura pravo sliko o garanju dela i k v industriji. Komisija je pri|Hiročila,"da ne uvede oNcuiuiui delavnik. Ko je prišlo du glasovanja, nc je senator Hull pridružil konzervativnim elementom iu
OSUMLJENEC ARETIRAN RADI BANCNEOA ROPA.
stroke, ne marajo pa pripo/.nuli u|(1S(,va| /n deveturni delavnik. Strokovno delavskega sveta, ki je Knmi,jjM j,. /M hVoj,. priporočilo izvoljen od delavcev zunuj njiho | MflV(M||lt !#|I|IM. razloge, ki pa ni
izdali.
vili tovarn.
OltiiNva, (.bit., 28. maia Sir Robert Borden. ministrski pred sednik kanadske vlade, je dejal včeraj v nižji zbornici kanadske ga parlamenta, da vlada ne bo za vzela nobenega stališča napram pripoznanju kolektivnega pogajanja, kar zahtevajo delavci, dokler vlada komisija za iudiistrijal-ne razmere ne predloži svojega poročila; to sc zgodi v dveh ted nih. obenem je Borden posvaril kanadske delodajalce, da se nm rajo ozirati na delavski program mirovne konference.
Wl.ii.lpeg, 28. maja. Mestna * JJT/ , vlada je pričela danes kazati roge atavkujočim delavcem. Vsi mestni uslužbenci ko dobili obvestila, da STEKEL PES
HO lil«
Zdi se, da ne senatorji niao ozi rali ua »drevje delavk, ko so gls-sovali o predlogi, ampak so imeli pred očmi Idzniške interese. Ibili mo se, Kako naj izhaja mali trgovec, če bodo delavne ure »meje ue na osem ur dnevno, toda ini-»lili niso, da mali trgovec nima zapoaleuih prodajalk, ker dostikrat nima mu tu zase delu.
fteuake v lllinoisii imajo volil-j no pravicu. To je uajludjše orož J je, če ga pravilno rabijo, d« spa-I metu jejo senatorje, da je zdrav-delavk več vredno kot pa biz-
OORIZEL TRI
Chicago, 111. — V mestecu Lake Zurichu ho aretirali Lloyd K (ioodricha, kateremu je njegov oče, kl je bil tovarnar v Oiieagu, zapustil pel deset tisoč dolarjev Predsednik banke v Hrge*iachu izjavlja, da je bil voznik rdeče lase«-, avtomobil pa zeleno pobar van. Ooodrich ima zelen avtomo bil in njegovi lasje so rdeči Bil je žc parkrat predkaznovan in izpuščen iih častno beaedo. Policija v Chicagu ne j« spomnila vseh teh ; okoliščin in je šla ponj. da g« 'predstavi ljudem, ki so videli voz
izgube službe, ako se ne vrnejo ua delo v četrtek zjutraj. Obenem jc župan izdelal načrt z.a obnovitev eestnožele/.uiškega obrala s slav koka/i, ki bodo pod varstvom dr žsviie policije na konjih in vojn škili čet, če bo trelui
NAJST 08EB.
KAJ JE POVZROČILO ZAVEST MED FARMARJI
Kongreenik Baer pravi, da neizmerna lakomnost nikdar sitih profitarjev.
Ohioago, IU. ~ V zadnjem čaau čil amo pogoaloma v listih, ki zagovarjajo privatne interese, du ozmerjajo VNukoga z boljše vikom, ki y.uhteva poštene gospodarske reforme od xakonodajcev. Med za-bavljače spadajo t tuli nekateri slovenski listi, ker si njih uredniki v svoji duševni omejenosti domišljajo, da bodo a krepkim zuluivlju* lijem uatavili napredek v človeški družbi, kitali smo, da so listi, zagovarjajoči privatne interese opsovali farmarje v Severni Da-koli, ki so se organizirali v "Nestrankarski ligi" z boljševiki. Nekateri predpotopni listi so šli še dalje iu ao rekli, dn so farmerji, ki se organizirajo proti ljudskim oderuhom, navadni anarhisti, nevarni elementi človeški civizasiji. Na farmarje te psovke niso napravile vtisa, ampak šli so dalje s svojim organizatoričnim delom, dokler niso v drŽavi zmagali pri vo litvah na celi črti.
"Searchlighl" je liat, ki se trudi za pošteno zakonodajo v kongresu. Zakaj? V tem listu jc kon-gresnik Baer iz Severne Dakntc priobčil članek, ki je vreden, da gu čila vsak inleligenlen človek. Za kaj t rianek jasno dokazuje, da se dajo a pametno in pošteno zu kouodajo doseči lepi uspehi proti privatnim interesom in ila morajo ti uspehi voditi do popolne osvoboditve od privatnih interesov.
Kougresnik Baer pripoveduje, kaj so izvršili v enem letu v Severni Dakotl. Njegov članek dokazuje, da so nsli, ki najbolj glasno kliče proli boljševizmu, podobni ljudem, ki kradejo, pa u-pijejo primite tatu. Z vpitjem proli boljševizmu hočejo obrniti po z.ornosl od sebe, du Ijiulslvo nc /.apazi, kaj delajo.
Kougresnik Baer pripoveduje v svojem članku takule;
Prava gospodarska demokracija, prinašajoča industrijalnu svo bodo ročnim in duševnim delavcem v mestih in obdelovalcem zemlje v Severni Dakotl, jc došla, ko Je državnu legislatura sprejela iiidiistrijalui komisijonski zakon glavno predlogo ua programu "Nestrankarske lige". Nučrl Je zelo obsežen, najvažnejži del jc v tem, da določa zgradbo iu obratovanje glavne žituice, mlina, tovar ue za konzerviranje živeža in tevernodakolske banke. Za pred logo sta glasovali dve tretjini un-vzočih poslancev v zbornici, da je bila lahko proglašena z.a nujno predlogo. Za predlogo je glasova lo 74 poslancev, proli nji pa H7. Sprejeta je bila ludi v senatu in
Phlladelphla, Pa. — Prave vročine še ni tukaj, a h prihaja nevarnost. da človeka napadejo stekli psi V Itolsnd Curku, v kit tereai prebivajo večinoaM sami
bogatini, je stekel pes popade! ZELEZN1&KI RAVNATELJ JE trinajst oseb, Popadene so bile
NAROČIL 2ELEZN1SKE TRAČNICE
Waahington.
D. C — železni
.. neke in otroei Ae le po daljši
gonji ga je ustrelil nebi policijski ječsr, I 'ss s<i oddali zdravstvene mu department u, kjer mi ga raz
ški ravnatelj je naročil pri šestih telesih Pri razteleaenju »»e je po jeklarskih družbah dve slo lisoč kazalo, da je pes sti-kel. Pas Je go
Italijamike čete so se umaknile iz Turčije
Pariz, ok maja. — Italijsiiske ''te, Ic ■ ho pred par dnevi okupi-r*ie ^.kijo v Mali Aziji. •»<» iz-
piitzuile mesto in m* vkrcale nszsj
ton jeklenih železniških irsCiile Družbe so (»onudile, da pro<luei iMjf> tono tračnic jm» MT Železni ski ravnatelj je odločno protesti ral pr«»ti tako. visoki ceni.
Knaks eena dokazuje, da *o bile kakšno ceno poou eveda malo iz
t o v o popsdel druge |»se in mačke iii zdaj postoji nevarnost, da se pasja steklina razširi.
BAKER PRIPOROČI 600,00 MOŽ MOČNO ARMADO.
Waabington, D C. — Vojni taj
KRIZA V AMERIŠKI SOCIJALISTICNI ORGANIZACIJI.
Ekaekutiva je auapeudirala 36,000 članov takoavanaga "levega krila" in med tesni so tudi Hrvatje.
Chicago, 111. _ V ameriški Socialistični stranki je uastalu pričakovana kriza. Od tajništva .1, S. Z smo «lobili o stvari sledeče informacije:
Vsled akcije "levega krila" Socialistične stranke v Cook (,ounty in akcije tega krila v nekaterih narodnostnih federacijuh v gl, stanu stranke, kakor tudi vsled razširjanju lega gibunja v državi Miehigau je gl. tajnik skll-, cul izredno sejo izvrševalnega strankinega o«lbora a naiueuoui, da eksekutlva zavaaiue stališče napram omenjenim-elementom ln du popravi kaos, kl ga je v stranki unietnu ustvarilo 'levo krilo.'
Se ju se je vršila 24. maja iu eksekutiva jc tukuj po zaslišanju obtožnice, ki se nanaša ua iidchl-gensko državno organizacijo, su apeudlrala dotično organizacijo iz stranke s tem, da Ji je vzela ehar ter; dalje je eksekullva iz enakih razlogov in na podlagi posebnih obtožb suspendirala iz stranke ua enak način sledeče federacije: rusko, letsko, lilvlnsko, ukajlusko, ogrsko, poljsko lu Jtt-goalavenaki Medjunarodni iooia liatlčni Bavea, lo so Hrvatje, ki so avoječasuo iz podobnih vzrokov Izstopili iz naše d. S, Z. — Na la uačlu je •bilo v treh dneh suspendiranih Iz stranke več kot :ili,(HMI Članov "levega krila," Obloženi so, da ao kršili pravila, ker ao lut teli na svojo pest rasširlti "lavo krilo" pu vsej strsuki lu se pola si iti njene uprave.
Sndrug Oneal, član eksekulive in bivši delegat ua mednarodnem kongresu v Bernu, je if^Jsh "Kk-sekutivi, kateri je članstvu stranke poverilo strankino vodstvo, ne preostaja drugo, ikakor da auapen dira pristaše "levega krila." Kle-meutl v "levem krilu" so naslo-pill drastično proti upravi stranke in odgovor mora bili ravno ta ko drastičen, ako hočemo zave rovatl Interese Socialistične stran ke, "Levu krilo" bi ne bilo zadovoljno nit i potem, če bi »Iran-ka sprejela program " Komunisti čuc lige," kajti kakor hitro lil bilo v stranki vse "levo", bi listi, ki hočejo izvajati diktaturo, postali "levi nad levimi" ali "levi izven levih" iu situacija bi ue hI la čist o nič Iz.preuicuJeue." Tisti, ki so zdaj boljševiki, bi hill po tem superboljševlkl (usdboljšnvL ki in out autou revoluclonsrjl.
Vsa slluaeijs ima bolj |mihulo-ško ozadje, ki pa ne islgovarjs
podpisal jo Je guverner Lynu .1 P-il.ologljl nhl r«rn,ir.m# Ame Praaier iriki lu radi tega Je škodljivo so , ' ' . ... . -t . . clallallčnemu gibanju v Ameriki. Državna banka je tame|;ni ka A wh|| Hoelsllslična stranka si men veliki gospodarski zgradbi. s; # ............................^ U|l||l- ,,
kalero bo ljudstvo v Severni Da	^ ,,„,,„„,i„ltW|i naj spada
koti premostilo prepad izkorišča ttjn, ki zija n
konzumeiitoui Severna Dakota se bo osvoInmIIIs zn vselej gospodarstva interasov, prejemajočih dinar od zunaj,
Banka je kapit»liziraua / $2,000,W)0. V nji bodo hranjeni državni, okrajni in občinski skls di. V državne finančne Inštilijte
Pred svetovno vojno so Nemci douiiulratl stranko, zdaj Jo pa hočejo Rusi Mi smo storili vse, da podpremo drugo rusko revolucijo, tods diktature pa naj pride odkoderkoli hoče ameriška So cislistlčna stranka ne bo trpela."
Natančnejša poročila o suspendiranju omenjenih elementov iz Istrank«« slede
man |ši z« ezi z
-oeialni nemiri kakor antika zelenega avtomoflila.	1 dogovorj«*m
(i.MHlrieh izjavlja, da ni v naj dijo Proteal la	. .
bančnim ropom dal. Kako je treba nastopili proti ,,ik Baker je izjavil, da vojni de privatnim interesom, da m- oineh partooMit pripor<*či kongresu, da I rajo, je poka/slu država Severns dovoli denar za fi<S»,lssi mož moč I lakota < e bi Združene držav« no armad«« 'hi prameni ni spre-imele svojo jeklar no. bi j«*kla»>ki. zadnji koti g rea magnatjt kmalu znižali erno Ta i Tej izjavi Je «l«Mlal, «ls njegov ko ps ved«*, ds jim n<* dela nibči pre«llo|r ne pomeni, ds bo stalna kolikorenee, ps drž«* eet»e visoke lunua«la štela |»et slo tisoč mol.
„a psrnike. Italijani s«, prepustili turškim oblastem. N zr«»k znan, domneva m* i/v ršiln na ukaz en
Sokij omak mt v e pa. da se j Ulite
m
to
bo prišlo več denarja, Če služI držsvs rs.,rezervno banko. kak«»r BAMD|TA gjA OROPALA DE
če avojo rezervo naloŠI v "Mesto i„AVCE ZA NJIH PRI-dvojčkov" ali v drugih velikih	HRANKE
meatih zunaj Severne Da kote
Mnogi drugi defitiitivni uspehiFqrait, III, — Ko so «hIšII IkmIo prišli s flnaelranjem drla v >(|J Vl>j llrU( Mil nauke« nih industrij DrŽMVid fipaiični' inštituti ImmIo • postsli stalni iu verni Zullsle se bo«lo tudi oble stl.
V cirkulacijo !>o |irišl«i več «le
narjs, ker IhmIo vloge gsrautirs
ne; v cirkulacijo Im» prišel <l*nar,
kl je s^laj nagrnmaden. Inteie.i
iz drugih držav, ki simpNtlcirajn * I /| V« ^taot š
temi ref«iriuaud, oo obljubili do
dva milijona dolarjev vlog Zs
vae vloge gsranlira «lržavna Sr
vei na Dak«»ta.
- , 4	.	_ ..	jaso«« iii
Zelo težko Je na msjhneu pro '
iMS so • smi. t. Mmi	'hodni vetrovi
Kleetrie železnice, sla prišla V hišo, kl si u Al 10 delavcem ZS sla novanje, nenadoma «lva baudila. ki sta /.ve/sla kuharici, |»otciti so pa preisksil vse poslelje lu k««VČe ge po vre«lu««tih Bamllts sla «nl -nesla štiri tl*«»č d«»lsrjev v gota« vbil, nekaj /a«l«»lžlile svolnide lu ttrf ""
VREME
('liieago m ok oliva: V četrtek •rko Lahki aeveniovs-
03821243
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTK LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE POOPO&NK JEDNOTE
Cana ortoov po dogovora. Rokopisi — »o vrat«jo.
Naročnina: Z*dinjena d rta v o (ta tr«B CkicagO) in Canada $4.00 D* loto, §2 00 za pol loto in »1.00 ta tri m«o«co; Chicago $6.(0 oo loto, II.7S is pol Uu, $1.40 m tri roenoca, in t* inoaenaUvo |7.00. _.
u t »a, kor lma~alik • lUlaaii
"PROSVETA"
2SS7 Sa. Lataaiala Aaaaua, Chicago. IHUaU.
*	"THE ENLIGHTENMENT'
Orgaa af tka Slavaatc Natioaal Baaafit 8o#Uty.
Ow»«d bjr tka Slavaaic National Baaafit S—U»y.
Advertiaing rmtea on ograomont.
Habsrrintion: Unitod SUto« (ezcept Chicago) ond Conodo $4 por jear; (Iklrugo $6.60, ond foreign countrlti $7.00 por yoor.__
si
* Datum v oklapanju n. pr. (Maja 3019) pola« vaioga iraana in naalova pamani, da vam ja • tam dnavom potekla naročnina. PoaovKo jo pravo-acnu, da aa vam na uatavi Hat.
NOVE SKRBI.
Sv. pismo pripoveduje, da je Faraon dal zgraditi žit-nice, ko mu je egiptovski Jožef razložil sanje, da pride sedem dobrih let in je treba hraniti žito za mitfava leta. Tako previdni so bili v davnih svetopisemskih časih. Te previdnosti danes ni več, če vzamemo stokanje za resnico, da bo letošnji žitni pridelek tako ogromen, da ga ne bo mogače spraviti v žitniee.
VVell, pšenica ne zraste čez noč, in če je res tako velika potreba za žitniee* zakaj jih ne gradimo? Iz vseh krajev prihajajo vesti, da je število brezposelnih delavcev veliko. Materijala za gradnjo žitnie ali žitnih elevatorjev tudi ne primanjkuje. Torej je prav lahko odvratiti skrb, kje naj »pravimo letošnji žitni pridelek. /
Stokanje, da primanjkujejo žitnice, le govore, da ima jo tisti najmanj dobre volje, da se pospravi žito s polja, ki zdihujejo in stokajo, kam z žitom.
Zakaf ie prišla revolucija v Evropi?
Piše Paul Wallace Hanna.)
(Dalje.)
Alt*d vojno no to mišljenje gojili ie socialisti, na vsakih dvajset socialistov je pa hilo desetti-hoc ljudi, ki niso nič mislili in ki so slepo ubogali in *|e<jili vodilnim silam. Vojna je te desettiso če korenito disciplinirala iu na pravilu i t njih mogočno organi /.učijo, ki je služila samo njej — vojni. Kakor jc pa prišel mir in /. mirom vred brezposelnost iu razočaranje, sc je ta organizacija spremenila v "napadalne črte" in bojevnike socialne revolu cije. Deset tisoči iu miljoni niso nikdar prišli — izvzemši v Rusiji — v dotiko s socialistično pro pagautlo meti vojno, ali kljub te mu čutijo danes, globoko čutijo, da je še vedno "nekaj," česar vojna ni uničila, "nekaj" sture ga in nevarnega, kar je treba iztlaj uničili, ako hoče biti svel varen preti novimi vojnami.
Profesor Hermanu Schumachei v Berlinu je dejal pred kratkem
" Pslhologično razjasnitev bolj Ševizma je najti v vojni. Boijševi-zeni je do gotove meje iudividu alifttična reakcija proti silni koncentraciji mas za stvar, ki nima stikov z blaginjo posameznikov V Rusiji in Nemčiji je hilo to koncentriranje največje. Na Nem škem na pr. se je vse prebival stvo štiri leta in pol koncentriralo ua vojno, ki ni imela ničesar skupnega /. željami posamezni kov. Ljudje so- žrtvovali živi je nje, zdravje, čas in denar za stvar, ki se ni tikala njihovih o seb.
Ogromno koncentriranje voja škili čet po vsem svetu je pustilo •nevaren vtis na masah, Vdomači
. . t § i * i i ž i i ti.* ari, ur i u la se je navada nasilja, boja z o
Nauk! — /akaj je bil povožen 9-letni Vinson Walsh|ro,jein in neštevir.»i-organizirani
McLean, poznan pod imenom "milijondolarsko dete? Ci-,i/,gredi v Nemčiji so logična po tali smo, da ga je stražilo vedno celo krdelo vzgojiteljic, Medica te navade. oiad sicer ni služkinj in služabnikov. Obdan je bil z železnimi ograjami, vrata, ki so vodile na cesto, so bile vedno zaklenjene, da ni mogel na ulico. Hi I je samo en trenotek brez varstva, šel je na ulico in povozil ga je avtomobil. Nobeno kraljevsko dete ni bilo tako vzgojeno kot devetletni McLean. Imel je pet odgojiteljic, pet krasnih domov, ki so bili samo njemu na razpolago, zanj je bilo zgrajeno igrišče, ki je stalo štirideset tisoč dolarjev, a bil je en trenotek brez nadzorstva in prišel je pod avtomobil.
Zakaj?
Bit je pod prevelikim nadzorstvom, v njem je bila individualnost ubita, in ko se je nahajal prvikrat v resni nevarnosti, si ni znal pomagati. Manjkal mu je instinkt, ki jc v vsakem proletarskem otroku, da se varuje pred nevarnostjo sam, ker nima služkinj na razpolago, da bi nanj pazile.
Prestrogo nadzorstvo nad otrokom ubije v njem ini-eijativo in individualnost.
Dve sto miljard narodnega dolga. — Državni dolg velikih držav znaša $200,000,000,000. Ta dolg se deli takole: Velika Britanija štirideset miljard, Francija štiri in trideset miljard, Rusija pet in dvajset miljard, Italija trinajst miljard, Japonska ena miljarda, Nemčija štirideset miljard. bivša Avstro-Ogrska štiri in dvajset miljard, Združene države dva in dvajset miljard.
Ves državni dolg Japonske znaša manj kot pet odstotkov njenega narodnega bogastva, dolg Velike Britaniji' 44'< njenega narodnega bogastva, dolg Nemčije TiOS njenega narodnega bogastva, dolg Francije 52' i njenega narodnega bogastva, dolg bivše Avstro-Ogrske njenega narodnega bogastva. Vsi dolgovi pa ziiesiijo $200,-<100,000,000.
Ce človek prične misliti o teh številkah, ki predoču-jejo narodni dolg, se mu zde tako visoke, da se mu kar •zavrli v glavi. Kaj pomenijo te številke?
Poročila iz Francije govore, kaj pomenijo za to deželo. (lospndarski položaj francoskega ljudstva je silno ležaven. Skoraj nemogoče je dohiti kurivo. Živež in oble-k;i staneta trikrat toliko, kot pred vojno. Delavske mezde 'e nist» povečale v primeri z draginjo. Možje so večinoma aimadi in prejemejo mezdo kot vojaki. Več tisoč žen-kih jf brez dela, ali pa delajo le del časa. Ce je gospodi.irski položaj za ljudstvo težaven, je veliko slabši za vlado Tmški za prihodnje leto so preračunjeni na osemnajst miljaid frankov. Davek bo prinesel sedem miljard fran-
uia nič fuiulameutalnega z bolj ševizmom, ampak služi kot šče getalec, ali tla se izrazim po "mi litaristično," glad deluje kot'di rektivni ženij" za nemir. Škrat ka: psMiologiČna situacija je, tla mase,, ki so se štiri leta bojevale za nevidnega, tajnega nekoga, so zdaj dobile željo, da se bojujejo zase. Doba razredne vojne, ki pi nese svetu nove grozote, jc tukaj Vsi vidimo buržoazijo iu tlelavt na obeh straneh, aH bojim se, tla so intelektualci (razumniki) v večini na strani proletarijata."
Teorija, tla naš konkurenčni sistem — kapitalizem — najde svoj konec v f uri ji, katero je sam zanetil, ni nova socialistom, ali malo je socialistov, ki bi p v že danes zavedali, kako slab je stari sistem sredi razvalin, ki jih je doprinesel. Kdor hoče spoznati mi-zerijo kontinentalne Kvrope. naj samo pogleda mulo po naših vzhodnih in severnih državah A-inerike, kjer so zaloge premoga, jekla, olja. lesa. bombaža itd. znižane na eno petinko normalne potrebe in kjer je fizična inašine-rija industrij še vedno v tistem položaju, kakor je bila ob času producira nja streliva in orožja.
Dve sili sta ztla j v smrtnem spopadu za gospod s t vo "Kvrope. Na eni strani so tisti, ki so povzročili vojno iu vse njene posledice in ki zdaj mislijo, tla ho zopet vse dobro, če se svet ponovno organizira na starih temeljili. Te
razdeljevanje potreb4čiu brez denarnega dobička za katerikoli
razred.
Tako je bil zamiljen edini in naravni proces socialne revoluci-Konkurertčna doba v industriji je morala enkrat preiti v kooperacijo in potrebna je bila le volja večine, da se izvrši preobrat. Ciniki lahko šepetajo, da ečiua nima nikdar volje, toda demokracija je vogelni kamen političnega socializmu in njega voditelji niso nikdar hoteli prizna ti, da hi mogla priti sreča za vse ljudi potoiu odločitve nekaj oseb. Izjema je bila na polju intelektualcev, ki so negovali teorijo, da lahko tudi manjšina reši vse so-ialuo delo.	,
Nobenega dvoma ni, da je ome njena doktrina političnega socializma trdna in pametna. Ampak spoznati moramo, da čista demokracija ni še nikdar nikjer eksi-stirala, izvzemši v upanju idcjali-stov. Demokracija, kakršno že imamo, se .lahko vsak čas vrže z osi in zlorabi se, tla se v njenem imenu izvrše najgorostasnejši zaključki na enostaven način, ako se zamolče pred ljudstvom kakšne važne informacije.
Dovolj je, da si priznamo, kako je bilo med vojno in kako je danes. Zadnjih pet let je priča, kako se je dušila resnica in kako ho se potlačila fakta, kqkor še nikdar v zgodovini. V vseh enoin petdesetih mesecih vojne se je vleki* ena nit, najočitnejša izmed vseli, ki se je najbolj tikala ljudstva; ta nit je 'bila utilitaristična kon škripci ja. Ljudje so poznali glavna fakta konskripcije, to je vedeli so, kaj pomeni. Ali edino v Avstraliji je bilo dano na voljo ljudstva, da li hoče konskripcijo ali ne. Kdino tam so vprašali de mokraeijo, kaj misli o prisilni vo jaški službi iu demokracija je odgovorila, tlu je ne mara škripci ju v Avstraliji je bila poražena pri splošnem glasovanji!!.
Politična demokracija v teoriji in praksi je otrok kapilalizma. Prišla je preti malo več kakor sto leti in kolikor je imamo še danes, se je razvila v kapitalistični družbi. Socialisti so nasprotovali le njenim omejenostim ;oni so hoteli, tla se demokracija raztegne tudi na gospodarstvo in industrijo, toda pri tem delu so naleteli socialisti ua neštete ovire, nešteta sredstva laži. ki jih je iznašla bur-žoazna družba v svrho, da omeji in pokveči svojega lastnega otroka — demokracijo.
Kljub vsem tem oviram, ki so jih dobro razumeli, so socialisti verjeli, da pridobijo veČino na svojo stran in v nekaterih državah so jim je bilo že skoraj posrečilo — tedaj pa je stvarnik demokracije. buržoazna družba za davila nvoje dete iu odprla za-tvorniee velike vojne, ne tla bi vprašala ljudstvo, da li je zadovoljno s leni ali ne.
Ko je kapitalizem provoeiral vojno, je zagnal, v ogenj postavim dedščino socialistov. Izpostavil je brezprimernemu topniškemu ognju ves mehanizem, ki ga je bil izpopolnil 'obljudeni svet z namenom, tla mu služi zu nasiče-vanje in oblačenje. Delo uničevanju ni bilo vstavljeno niti letlaj, ko si je kapitalizem naprtil nezaslišan tlolg ua hrbet in ko so si mase ljudstva zahotele socialističnega vodstva.
1'pali smti, tla bodo izčrpane blagajne vstavile vojno in da se
DOPISI.
VAŽNO ZA DOPIgfflKE. -Prva ssjs isvHevalnega odbor« 8. !f. P. J. js sMtatlA, ds dopisi ns smsjo presegati ene kolon«. Uredništvo nima pravieo prelomiti tega zaključka.
Dopisniki, Id morejo obdsla ti predmeta v eni koloni, naj dopis rasdele v poglavja, ki jih naj osnačijo t rimskimi številkami Ka pr. I., II, in m. Tako zaznamovani dopisi pojdejo zaporedoma po poglavjih v Hst.
Slovenska naselbina je jakt, krasna. Stanovanja st) obdana „' krog in okrog s krasnimi vrtovi in senčnatim drevjem. Mesto mo leži ria ravnini in okrog j„ „. krog se rszprostirsjo krasni par-
Ločili smO se jako težko od itoljuhnih rojakov ter krasne kolice. °
fte enkrat srčna hvala vsem r.,-jakoni v Staunton, JU. za njih g„. stoljubnost posebno pa g. Janež i. ču in njegovi soprogi.
Poročevalec
Youngitown, O. — Društvo Slov. nar. dom" je priredilo pred kratkim veselico v korist doma. Ta vesellea bi Ke izvršila popolnoma mirno, ako bi ne hilo navzočih nekaterih zgagarjev in pričeli neljubi prepir.
Prvi povod je bil ta, ker so prišli nekateri Italijani nu to veselico, kateri so pa morali odili kot nepovabljeni in .nepriljubljeni gosti. Radi tega so bili nekateri Slovenci nejevoljni in eden t* je celo izrazil, da so mu ljubši kot pa Jugoslovani in da on nikdar ne mara 'biti pod Jugoslavi jo. Radi lega se je vnel prepir, kar je zelo žalostno za sedanje razmere. Nekateri predrrnesH so eelo zagovarjali Korlna in Kuj aerja. Ker sem jaz zagovarjal Svobodo našega naroda so se ti navalili name ter direktno napadli. In to v 'Slov. nar. domu".
Ne vem, kako bi se o tem izrazil. Velika čast ni za tukajšnje rojake. — Toda obzorje se bo že izčistilo.
Joe Berchan.
< > i 4 m i ■ i m i iii -.1 ii i lil i . iii. i ji ii. ■ .	.	.	|	.	, .
i.....nuj.....u iinpi'1 IslKU'. NS dru.	^»ilHliili pohotah. 1
i. .	uvidijo, du se ljudstva ohrač gi strani no pa tisti, ki zahtevajo, , * '2, , ...
da se iz človeške družbe izločijo vsi elementi trgovske konktiren* ce zs materijsllii dobiček, v katerih vitli jo korenine vojne, lakote iu krlvičnosti. Te imenujemo komuniste.
Med tema dvenis mlinskima kamnoma revolucije pa vidimo tiste, ki hočejo pt>časen proces prehoda iz slabega v dobro. To >tn smerni soelalisti.
IV.
Rekel aeut Že, tla je velika vojna takoj \ zsčetku porodila |m>I1-v K v ropi. Pravilno.
strsnke so
lični steirem Velike socialistične
enajst miljard p.i ostane nepokritih, dokler vlada ne bile ziiisile i»o \%em kontinentu v
v. n 11»I v 11 i , da Krije tekoče izdatke.	*sdnjlh petdesetih letih- strsnke,
1,1	,. . * .	, m • »i i ki ao tudi bile politične, «o imele
I i. o vo,n,, i. morali delavei mnogo vec |>mducirati,|HV<>Jr komilllr v <lolllHn, » prejeli v me/.ilah, da so bile plačane dividende in|trajni mir in pravlčntm prideta
•t- „	rt »-.jll_ -	......- ______i:. 1 I-
otl industri
i» meUnimn na .u e\ anje vojm w
alnih in dr/.a\nih zadolžnic. Zdaj atno deset miljard dolarjev za
le <t svetovno organi*s«'ij<i delsv |cev. imajo , tolpravlli gos,»m.
. .	. » a j i a ,idiimkt» m uartMliiti ktnikurnifo
tlolna. t,ospodarskt položaj ni torej|s<H<ill,it,^M<. ,lrilMkr ,1JimrPM
• ti.it m menda bo tu im iskati finančnega ženija, da reši to ir r. demokratično agitacij« ,|„.
........ ....._f*ajo k
socialistom. A Ti zmotili smo se. Veliko vojna samanasebi ni bila odrelcnik; vojna ni rešila človeštva iz nižin propadajtičega sistema. Pač pa se je izkazala kot največji izdajalec demokracije ln v mnogih državah je pustila politični socializem brez vsake motM. kakor je v drugih trslabila politični kapitalizem, tla ni mogel nasititi lačnih, obleči nagih in dati i adravil ranjenim v vojni.
Vzemimo tri /glede -.konservativno Krancijo, soeialistlčno-1ll»e-I ral no Nemčijo in kitmimistično |Riisijo Vssks teh tndi tlržav na vklezntt manifestira različne stopnje fizičnega udarca, ki gs je pri-rsdjsla vojna. Ali ta razlika je le umetno Fizičen rszpsd in disor-gani/ari ia sts enaka v Vseh treh držs\nh; vse tri države so nespo sol me, tla bi same prehrsnile svoje prebivalstvo.
4Nsdaljfvsnje pribo<hijbV\
St. Louiz, Mo. — 27, aprila t. Kon-}'- inio praznovali proslavo tleset-letnice obstanka društva "Planinski raj", št. 107 SNPJ. ("Mani tega <lruštva so se že dolgo čssa pripravljali za to veselico in so tekmovali rned seboj, kdo bo več pripomogel do boljšega izida 'te prireditve. Podarili so več jako krasnih darov društvu. Najbolj sta se odlikovale sestre Ivana Hihalič in Terezija Apeh, ki sta na svoje stroške kupile in same naredile krasno svileno slovensko zastavo, katera ima napis "Društvo Planinski raj, št. 107 SNPJ v St. Louis, Mo." Na trakovih je pa napis "V prosravo desetletnice društva Planinski raj št. 107 SNPJ". Ime teh ti veh sester hodo v trajnem spominu našega društva In člani, kateri bodo za nami vodili to društvo, se bodo še vedno Hvaležno spominjali teh dveh vrlih Slovenk.
Na omenjeno proslavo smo povabili tudi pevsko društvo iz Stauntona, 111,, katero društvo se je odzvalo polnoštevilno, ki so nastopili pod vodstvom g. M. Ja-nežiča ter zapeli nekaj krasnih slovenskih narodnih pesmi. Navzoče občinstvo je z velikim navdušenjem ploskalo pevcem, ker tako lepo ubranega petja še niso culi v naši naselbini.
Na ti proslavi je govoril tudi društveni zdravnik dr. Herman Weber. Po njegovem govoru so razvili ameriško zastavo. Nato je nastopil društveni predsednik in po njegovem govoru je bila razvita društvena zaslnva. Sestra Terezija Špeh je predstavljala Slovenko v narodni nofti in se-sira Mihalič pa "Boginjo Svobo-ra je razvila slovenski) zastavo ter jo izročiln kot dar društvti.
Nato je sledila prostu zabava, katere*se .je udeležilo slovensko občinstvo v mnogohrojnem številu. Nekateri rojaki so praznn-vali še drugi dan.
Vsa prireditev je izpadla v občo zadovoljstvo vseh. Na tem me-stu moram 'izreči najsrčnejšo zahvalo vsem udeležencem te proslave.
Tukajšnje društvo je bilo vabljeno v Stonuton. Tli. tia veselico, katero j(. priredilo tamošnje pev-sko društvo. Na seji so bili vsi člani jakti navdušeni, da se je u-tleleže l>.»hn>Atf.\ (Ino.
ZGRADBA NOVEGA &0L8KE
ga Poslopja ihjjna
potreba.
-- vM.ii
W«shiiigton, D. C. - Vladni delavski department poroča. «|a so sklenili trgovci v ('anion, O da se izda bonde v znesku $7,(MM). 000 za zgradbo novega šolskega poslopja in sicer v najkrajšem času. Tako imenovani "Rotanr rinb", v katerem so vsi trgovci in velepodjetniki, je imel sejo, nu kateri je govoril WilUs Sprague. član delavskega depkrtmenta, otl-delek za informacije in vzgojo, v katerem je ostro obsojal šolske razmere v imenovanem mestu. Ogledal si je namreč staro šolsko poslopje in je jako ostro krili/j. ral razmere, v katerih se nahajajo šolski otroci. V poslopju, v katerem je prostora za 50 otrok in katero poslopje je bilo spoznano od komisije kol ueporabno n za šolsko poslopje, hodi k pouku •100 otrok. On nadalje omenja,d« zahaja k šolskemu poduku Ml otrok samo za polovični čas in ilu je v vsaki sobi 40 učencev.
Kaj je vzrok ti brezbrižnosti od strani šolskeega okrajnega sveta, da pusti šc nadalje šolskim otrokom zabrtjati v tako poslopje? Mogoče pa zahajati v tako poslopje? Mogoče pa zahajajo v to šolo samo otroci proletnr-skih starišev in po mnenju nekn-teHh "velikašev" je za tako o-troke vse dobro, ftm- manj sc milice, tem bolje za gotove osebo.
MOGOČE PRIDEJO K0NZER VIR ANA ŽIVILA NA AMERIŠKI TRG.
Washington, D. C. — Kritika radi zadržanja konzerviranega mesa v škatljah od ameriškega trga, je povzročila razprave v uradniških krogih, ki so vodile do izjav posameznih uradnikov, kaj naj se napravi s temi konzervami. Znano je, da je v škatljah konzerviranega mesa 2(i4,000,000 funtov.
W. C. Hare, ravnatelj za prodajo blaga v vojnem departmeiitn pravi, da ni pri volji prodati U' meso ameriškemu ljudstvu, ainpak on hoče, da se proda tudi konr.er virana zelenjava in ovočje. K«" zervirane zelenjave in ovočje imajo na milijone škatelj v zalogi. IInre dodaja k tej izjavi, tla j'1 za vojni department težkoča, d« proda to blago na drobno, zato j«' treba vprašati mesarje, na kakšen način naj se razprodajo ljudstvu te ogromne znloge živeža.
Trgovci, so drugega mnenja kot Inr. Ilare. Oni pravijo, tla se prodaja tega blaga lahko izvrši na prav enostaven način. Živež »«J se proda veletrgoveem, ki ga bodo zopet prodali trgovcem na drobno.
Izgovori, dn je meso preveč na soljeno, da lahko vzdrži vožnjo čez .morje* ne jnore držati. Tak."' izgovorom se smeje v*ak vojak, jc služil v Franciji. Kajti, če J'' bilo mogoče v Franciji meni <»*v'' hoditi soli, da so ga lahko vžir«'" vojaki, bo tudi ljudstvo dosia spravilo sol iz mesa, tla postim' vžitno.
Velikosi škatlje tudi ne igra nobene vloge. V Ameriki imajo dimti tako velikih družin, da jc P"'""1 " meva zanje v tistHi škatljah. K' drže po šes1 funtov.
D1L0 CERN* ROKE
Ohieago, 111. — <\norokarj. -
položili zopei dve hetitbi, ke*
trtv| nista hoteli izpIsčaU droh.
tilnir
žs. ki so gs sahtcvsli v grofu Tod« najpinnM. Rna bomba r P*M"'ili ^ •lan prireditve se nas je udeležilo j hiša SklVadore ^usitoroels. dru samo šest in nekaj drugih roja-1 g« preti prodajalno H. F. \*rr* kov. To nI pttsebuo Častno za tiru- j Rombi sta napravili škttd« na
vini, poškodovan ni bil l.arro tr»ll. ds je prejel tal - ^ roksrjev grozilno pismo, v k«'* rem no mu grozili, ds mu po«>r
POZOR.
inantno vprašanje.
So |»,i dolpivi ^f tlrugih ilr>.«vt tui pr. Kitajske, Španke, 1 ttu-ije, (irske, lkdganje itd., ki niso šteti.
Mil nsjprvo v svoje roke kontro J lo \lsde, pognali privatni kspitsl i* imlnstrij ln končno združiti bov(Deeoration svet v frderatijtt t a proiivajanje izide jutri.
Rsdi praznika "Kinčanjs fTt>-Day
štvo, ker se je pevsko društvo ir. Stauntona, 111., polnošlevfluo n »leležilo naše prireditve.
Ns veselici v Staunton. UI. je bilo dovolj vsakovrstne zshs itijo, če ne ^spIscs črnoroksrjes ve škoda; tla ao ure tako hitro len t MOČ dolsrjev. ('Vnoroksf* 'ekle Rojaki v l«j naselbini no ja bombe ao prišle že tako v m«d" ko gostoljubni in ns tem mestu da se radi njih ne v sem i r j« H
moram izreči najlepšo zshvalo >ija. k« ji i lov ns itslijsnske >■ liit lepšem, posebno |m družini Jane Jrokarje je konusi dozdaj vfJl,#
'z neuapehom
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
hem) nadaljuje polet v anglijo.
PB 03VETA
r.
... ■—————
Italijanska nasilstva v okupiranih krajih. — Dr. Josip Lav-renčič in tovariši so izročili mi uistrskeiuu predsedniku in :;a >tupniku zunanjega ministrstva poiueiiieo, v kateri opisujejo ,na-silstva, katera počenjajo Italijani v zasedenih. pokrajinah ua-praui Jugoslovanom. 'Prvi <leel „pomeniee opisuje nekoliko zgo-dovino, kako je prišlo do razpada avatro-ogrslke monarhije in zakaj, da so italijanske čete zasedle Primorskdfistrijo in nekatere dele Dalmacije. Sedaj mi pričele italijanske okupacijske ohladi nasilnim potom pobirati podpise. da prebivalci hočejo biti pod Italijo. V spomenici se glasi .da prebivalstvo najodločneje prote-stira proti takemu početju. Dose-iliij je že prišlo takih protestov iz osemdeset občin z več kot 100.-(100 podpisi. Iz mesta Ooriee same nkrog	Toda, pomniti se mo-
ra, da so ravno ti kraji največ ir-pdi vsle«l vojne in da je gotovo več kot 30,000 oseb moralo zapustiti svoje domačije ter oditi v druge kraje. Poleg tega se moramo tudi ozirati ua to, da je od I0.r> slovenskih občin nad 30 popolnoma uničenih in pad polovico o-stalih vsaj deloma opustošenih in stanovanja porušena. Nadalje, da jc brezštevila oseb umrlo vsled pomanjkanja, raznih nalezljivih boleznij in da se poleg tega nahaja v ondotnih krajih nekaj sto Nemcev, najbrž pel od stoikov vsega prebivalstva v (lo-rfcki in Oradiščanski, radi tega je popolnoma nesmiselno zahtevati plebiscit v ondotnih krajih.
Iste razmere so v Trstu, Istri-ji in okolici. Prebivalstvo je odločno za združitev z Jugoslavijo in odločno nasprotuje italijanskemu zasedanju popolnoma slovenskih in hrvaških pokrajin, do katerih Italija nima popolnoma nobenih vzrokov, ne etnografskih in ne zgodovinskih.
Nadalje opisuje ta spomenica, kaka nasilja so počele italijanske okupacijske Čete, kamor koli so došle'. Strogtf jp*prKffAtWtai1a"Vsa-ka slovenska govorica z ozirom mi politične stvari. Kulturne re presni ije so strožje z vsakim dnem. »lavni uradni jezik jc italijanski, vsi uradni spisi in objave so pisane v italijanščini. Italijanske oblasti izpreminjajo sta rn slovenska imena v italijanske, in vse šole, ljudske ali srednje in sploh vsi učni zavodi so v italijanski oblasti. V tlorici so ustavili edini slovenski časnik 'Oori-ška Straža" in pričeli izdajati nekaj časa italijanski list. Ker ga pa ljudstvo ni hotelo čitaii še manj pa naročiti se na njega., so italijanske oblasti pričele izdajati italijanofilski list "Ooriški Slovenec'', za katerega pa tudi ne mara ljudstvo.
Sc nasilnejše okrutosli pa počenjajo Italijani v Trstu. Poroča no jc že bilo nekoliko o barbarizmu, katerega so počele v prostorih društvu "Kdinost", njegovih uredniških proslOrih ter tiskarni. v "Narodnem domu''. Italijani izvajajo nasilne rekvizieije, za kar pa ne plačajo počenega fie-Za vsako slovensko gibanje v teh krajih, so Slovenci podvrženi najsi roijmTTuiTnim .
V spomenici je vprašanje nu ministrskega predsednika in >topuika zunanjega ministerstva. «ko je vse to znano in ako jim j«' znano, ako ho že kaj ukrenili.
Ameriški avijatik, ki je prvi pre letel Atlantik, odplove danes
v Plymouth.
Ameriške vesti.
KAZNElf01 ZAHTEVAJO, DA SE VRNE PREJŠNJI JECAR
\Yashington, 2H. maja. — Lajt-uant A. t', Kead, ki je z. letalom NC-4 včeraj brez vsake nezgode dospel z Azorskih otokov v Lisa bono na Portugalskem, bo jutri letel iz. Lisulmue v Plvfnouth na Angleškem. Kead, "zračni Kolumb", je dosegel čast, da je prvi preletel Atlantiški ocean in to čast deli z. njim tudi Amerika.
Lisabona, Portugalska, 2H. maja.
Silna množica ljudstva je vče' raj sprejela ameriškega letalca Heada, ki se je spustil s svojim le talom na vodno gladino ustja reke Tage. ko je dokončal prekomorski polet. Topovi v pristanišču so grmeli iu zvonovi v glavnem mestu portugalske republike so doneli čim je zatulila parna pišeal, ki je naznanila, da je slavni avijatik priletel čez morje.
Kead jc zadnjo noč prespal na ameriški križarki " Rochester" iu danes se pripravlja z.a polet v Plymouth na Angleškem, ki ga iz vrši jutri. Iz. Lisahone v Plymouth je 77.'» milj zračne poti in Kead upa, da preleti to daljavo v desetih urah. Vreme je ugodno.
KAJ JE POVZROČILO ZAVEST MED FARMARJI.
{čil paniko na parniku, ua katerem se je nahajalo do Iritisoč* pasaž i r i jev. Vse je drlo proti zadujeoiu koncu parnika. Posledica tega ne-| premišljenega drvonja je bila. da se jc ograja polomila iu nekateri so bili \ nevarnosti , da padejo v Rowlins, Wyo. — V drža mi i Kodo. V tem treuotku je neki poječi jc z.astavkalo dve slo osemredne* zakričal, da sc paruik po deset kazueiiccv, ker odbor dobro-Li c/«. Pasažirji so sc pričeli takoj
Slovenska Ntrodna
UlUM*lj«H V. april«
1904.
Podporna Jednota.
Inkorp 17. junij* 1007 v dri*vi lllinuia.
tvoruikov noče nastaviti prejšnjega ječarja C. L. Martina. Dobrot vorniki iu soclslci so odstavi-li ječarja, češ. da ni pazil ua dWH- j parniku.
plino v jcci,	tlohusonu so aretirali iu zaso
pretepati iu trgati za rešilne pa sovo. Le z največjim naporom so i brodarji zopet napravili red nn
Kaznenci so odložili orodje iu pretrgali električni tok. Stroji v tovarni so olistuli, ksznence so |ui odvedli v samotne celice. Sedanja jetnišku uprava izjavlja, da osi/i-nejo kaznenci v samotnih celicah, dakler sc ne izrečejo, da I p«1«» de lali.
Jctničar Martin jc bil preje uči-telj. Spoznal je resnico, da s silo ue poboljša ljudi. To so mu pa šteli v zlo, ki sebe nazivljejo dobrot voruike iu socialee, o pravilnem reševanju s<) ialnih problemov |ni pra\ malo razumejo, .let ničar Martin j«1 uvedel v kaznilnici več preosnov, ki so se oblic sle. Kot učitelj je poznal človeško dušo in po t«»ni spoznanju jc uravnal svoje delo v kaznilnici. To mu je pa nakopalo sovraštvo gotovih ljudi, ki niso preje odnehali s svo jim rovanjem, dokler ga niso spravili iz. kaznilnice.
varjati sc bo moral pred zveznimi< oblast mi.
PROTI PROHIBICJII.
Chicago, 111. — Združena dru-št v a za samostojno vlado so apeli rala ua guvernerja Lovvdena, da [vetira predlogo, ki dovoljuje InV ne preiskave po opojnih pijačah.
Kavno tako so društva naslovi la pisma ua vseh sedemdset občinskih svetovalcev v Chieagu, v katerih protestirajo proti odredbi zdrasj venega komisarja Kocbrt-sona, s katero je prepovedal ka denje ua vozovih ulične železnico.
GLAVNI STANi 1887 50 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, illinois.
GLAVNI ODBOR ZA DOBO 19191922.
lzvrievalni odbor«
ITBAVNI ODSBK. raZDSCDNIKi VSnm Caajkar, HIT U S*. Law«S*la Ara.. Cklcata. III. eOOraKDSKUNIKi A«»«a m...i. k« UO. Cart«nik«ri. Pa. TAJNIKi Jalta V.rSaihar, »TO« a«. Law«Sal» Ava.. C hI. a,o, IU. TAJNIK BOLNllKKOA ODOKLKAi Paul Bar««r, SSST-M S. Uwa<lal« Av.. CM««aa. BLAGAJNIK) Aataa J. T«rW«tt, Hm I, Clcara, III.
UPaAVITKLJ GLASU Ai FUlp UoSiaa. »«87 S« a«. LawaSala Ava.. ChUaao, III
roeoTNi ODSEK. Jot« Anhrolil. »raStaSalh. Bm SSI, l anatiakur«, P«. Jaka UaSorw«»d, 40« Nay Si., SprtatUal*, IU. Marti« lala.akkar, Bo« IT«, Barkarton, Oh I«. Jm. KaSliak, Ba« «11, Suiltka«. P*. I tank SaiMiah. SSOO PtMNr Av«., ClaralaaS, OSI«.
BOLNIŠKI OOSKK.
oaaKDNJK OKBOŽJKi Paul R«r|W, v«»S..Snlk, SSST-SS a. t.awi«S«lr Av., thlraa«, III. VZHODNO OKBOŽJSi BuSall Plclartak. Ba« 49«. BrM|*vllU, P«.
Antuti BaSo.h, Bm TI, Wtck Hava«, P«. ZAPADNO OKSOŽJZi Anton lular. Bm 104, Ur***. Kana., aa Ju«aa«aa<l
Ln Kuhar, Baa S4S. Ollkart, Mina., m aavaraaapatl.
Nadzorni odbor.
Mati Patravl«. prarfacSalk. MSI S Vitla Ava., C«UI*»a«4. OSI«. Jakah Anihioilt, 41S 1'l.rc. St. Evalath, Minn. Jm. Kalan. SI01 Si. Clalr Ava.. CUvalanS, Okla.
Tiskovni odbor.
Vlača«« Ca«Jhar, Jota Aiahiatlt I« Malt Patr«vl<.
DETE JE ISKALO OČETA PA JE UTONILO.
NAROČNIKOM V POJASNILO Za oglaao so odgovorni le ogla ševalci sami. Mi ne sprejmemo do njih nobene odgovornosti. Vsak kdor kaj kupi iz oglasov in 6e mu ni všeč naj sam sebi pripiše. Vsako odgovornost in posledloe naj nosi vsak sam. Upravnlštvo liste
(Nadaljevanje s 1. strani.) štoru povedati detajle ligine zakonodaje. Najznačilnejše na teh po-slavah je, da niso komplicirane. Nepotreben je tucat advokatov, da razloži v svojem lastnem irttc resu, kaj te postave pomenijo.
Vse državne potrebe bo vodila industrijalna komisija, katere dolžnosti so navedene v posebni postavi.
Bližnja važna naprava jc v po-atavi, ki določa, da bo državna Severna Dakota postavljala na 1 rg žito in produkte iz njega, gradila bo žit niče in državni mlin. Ti posli se bodo vršili pod imenom "Nori h Da kote Mili and Elevator Association".
(!lavni namen tc zakonodaje jc, da sc razvije poljedelstvo, da nosi več dobička farmarju in da se obenem znižajo življenski 1 roški za konzumente, ker odpravljalo prekupčevalca in konzument prejme dovršen produkt direktno od pro-ducenta.
Na pr. dne 17. maja 1917 so prodajali v Fargu, N. D., sod moke po $17.60, na Angleškem j«' l»» stal sod moke le $H.20. Moka je stala v Severni Dakoti $9.40 več, v kateri je zrastla pšenica, kot v pet tisoč oddaljeni Angliji. Kasneje, ko je uprava Združenih držav prevzela kontrolo, jc imela pšenica ceno. toda cene mo-|<(. je bilo določena na $IO.tiO, kar jc k«>nz.nmciiiopi prihranila sedem dolarjev pri sodu.
Poleg te«a izgube farmarji v Severni Dakoti na leto do pet iu petdeset milijonov dolarjev. Temu
so krive raz.uc manipulacije privatnih interesov in ker peša rodovitnost zemlje.
Poleg teh postav so bile sprejete hc druge važne postave za delavec in.doslužene vojake. Med naj važnejše postave spadata zakona za gradbo domov in nascljavanje dosluženih vojakov iiji
t;
New Brunsvick, N. J - Ko je
(iarberjeva družina sedela pri ve-čerjl, je neznanec vsiopil ln oddal dva strela na Oarberja. Se listo noč je Oarber izginil iu ni bilo več o lijem glasu. Njegova 7 letna hčerka lhirhika ga je iskalu vsaki dan. Mckli so ji, da je oče šel na drugo stran reke in da se kmalu vrne. Dekletce j«' slo k reki. «la vidi, kedaj se vrne oče, pri Jem je spodrsnila mala noŽica in mala Harbika je padla v reko. Preden je došla pomoč, je deklica utonila.
Krogli, ki ju jc izstrelil neznan napadalec na Oarberju nlsta^za-deli njega, ampak ranili sta nje govo hčer Kutlu
RADA BI IZVEDELA
kje sc nahaja moj brat Ivan Zad-nik. Preti dvemi leti sem prejela zadnje pismo Ad njega iz Itound-up. Montana, in od tedaj nisem več slišala o njem. Cenjene roja ke prosim Če kdo ve za njegov naslov naj mi ga naznani, ako bo pa sam čitul ta oglas, naj *e mi takoj prijavi ua naslov: Ivana Mam, 405 West Hirch Street, Chisholmn, Minn. <May 28 29 :ll)
PROHIBIOIJONIfiKA PREDLO OA JE V TEM LEGI8LATUR NEM ZASEDANJU NAJ-BRŽ OBSOJENA.
POZOR SLOVENCU
Ponovna otvoritev se vrši dne .'10. maja na Decoratlon day v mojih novih prostorili, kjer sem se pred kratkem preselil v mojo novo gostilno. Tu imam ke-gllšče, biljardnlco in drugo ugodnosti. Pridite vsi. Na la dan se bode kegljalo za dobitke. Kostni nova pečenka bo na razpolago prosto vseiu gostom v prigrizek. Pridite in se zabavajte z nami v družbi veselja. Pridite vsi tiljud-uq vabi Isluik. Andrej ftpolar, 2230 Itlue Island Ave., Chleiigo,
ZDKUŽITVKNI ODBOK. 1'SEDSFDNIKi Fraah AUA, SIS4 Sa. Cra«tarS Ava., Chl«a«a. III. Jaha Tr4alJ, Ba« ISI, Uarrnii, Pa. Jalha Ovvn, S4S Ra«ai»a«l. DalraO, Mlak. Jm. Shuh. flOI K. SS. St., Clavala«*, Okla. Mai y USavl«, IS44 S«. Kacina Ava., Ckkafa. III. VBHOVNI ZDSAVNIKi Dr. r. J. Kara, SSOS St. Clalr Ara., ClavalaaS, Oh ta. OOOOVOBNI UBZDNIK "PKOSVaTK"! Jata ZavartnUn co/oai — Vm Sanaraa «a«lltatva I« al vari. kl aa tl<a|a |l. lavrUvalnafa adhora In jaS««*« aftloh, »aj aa m*IU*J« «• aaalavi Jaha VarSarkar, SSS7-SS Ba. la««Mlal« Ava, CktMfa, Iti.
Vm m Sava halnUh« paS|>ara «a| aa «a*ll«la Caul Bar«ar|«, tajniku kalallkafa uStlalha v «1, uraSn.
Vm prltatfca «l«Sa pu.lavanja v gl. tavrlavalnam aShani aa naj Mllja|a M. Patiavllu, piaS.aSnlhu aaSaarnaa« aSkara, llgar aaalav |a »far«).
Val prilivi na «1. «aratal aSaak aa aaj »atljaja na aaalavt JaSa AmkratK, Baa SA|, C*ao«*htirg, P«.
Vaa |>rUo!k. proll uraSalttvu glaaUa aa aaj «allj«ja rr*SaaSalhu ll*havNa«a otlhora
Viniaac Caajharju.
Val Sa«l«l ta Srw|l a«lal, aaaaaalla, aglaal, «ara4al«a ki aflak vm. kar (a v »vari • glaaaam JaSnala, aaj aa «•**>]• aa mmUvi "PrMvata", SSST-SO Sa. LaarnSala Ava,
Chicaaa, III.	> "
FARME NA PRODAJ.
ga
Harrisburg, Pa. Prohibicijo-niška predloga najbrž ue bo rešena v tem zasedanju. Ko je imela predloga priti ua dnevni red, su sc predlagatelji sporazumeli, da sc predloga odloži. <> nji ne bodo razpravljali do prihodnjega pon | ,>r0(1|| HQ H() H|(rnv obsegajoča deljka. Vsled tega sodijo v poli ifHnl|(l rn||j„ {,, eno četrt dn tičnih krogih, da nc pride predlo : (>(, |||W|t(| 6o|p in „,|ekarne.
Ti akrov
je i zora nega tn a iikiov posejano detelja in trava. Na ti farmi je hisii 14x24, hlev za H glav živi-ne, šupa za mrvo' iu še drugo po slopje. Proda se vse skupsj za 4C1.24MI. Vzrok zakaj sc prodaja navedem kupcu, ako želi vedeti, Ako katerega veseli sedaj se mu nudi ugodna prilika, vssk naj se ogla«i oMobno ali pa pismeno na LoriH .M »HDAN, P <» Ito* r»7 (Jreenvvood, NVl*. (May 27 2H-29)
v tam zasedanju ua dnevni red. j .jo „krov jc izčlAčenega Vickermanova predloga jc da !j0 j/orH„rKa h akrov
I a
jala državnim organom moč, izvedejo vojno prohibicijo, ko sto pi v veljavo; nasprotno je pa po slaucc Itamso.v predlagal, «1» se smatrajo pijače, k'i vsebujejo le 2'x\'/t alkohola za neopojiie. To jc menda odločilo, da je bila pro hihicijoniška predloga umaku.je ua iiamenortis in ue pride več ua dnevni red.
SREBRO JE PREPELJALO 16 VLAKOV V SAN FRANCISt'0.
farmah, kt
NAPREDK.
Washington, D 0. Mr, Itai "Prosvete" pi4e za blagostanje ur, ravnatelj	v Philn lindatvs Ako se strinjaš z njeni
obelodanil, kako
solmi idejami, podpiraj trgovee oitlasajo v Prosveti. V zalogi
R«dsj lahko pollj«t« donsr s polnim Jsmstvom y AualriJ«, Koroiko, Baaa«, Dalaaaalja le SI«v«*ijo.
100 KRON ZA ia.00
po k«bUfr«inu at«a« $1.10 ▼«!,
PAROBRODI ZA EVROPOt
Mu J« 2H Noordam............... Sli.00
Malu HI La Touralna ............$00.00
Maja 81 Hasonia................ 00.00
J Ulit 4 U Loraln«................ $0.00 ,
U. R. volni dav«k sa 8 rssrrd Itstak js $8.00, ss 2 rsired llatek pa $M0.
Pilita sa pojasnila In potljlta dsnar na i
EMIL KISS, Bankir,
1SS Sacond Av«., Vogal Sik Slroal, Naw Y«rfc, N. Y, Uslaaevljoea Uta ISSS.
MATIJA SKENDER
JAVNI NOTAR
za amkniko in stami kraj
8227 ButUr St PltUburih, Pa.
Sprslama Teihe, dal« Pa«klaaOU, Kupa« po«odU, Pot... Ual« (PAftOftF.) i Ivlirj« d«lf«v« tukaj In tr alaram kraju, larrluj« VSA » N«(«rako alrok« apad*'*«« dala •« pnlnik 10 Ut n« ialam in«alu
......................i..........ns««««
I DENARNE NAKAZNICE ZA JUGOSLAVIJO ■
IiHMBH B a
(Sari,i jo, Hrvalak«, Sl«««nak« la DalmatlcIJ«)
po dalo^bnh Kedoral Itesarva Bosrd akosl
Amarican Kallaf Aaaocialion («m«riika drulb« a« pommt) pravilu« odp«al«aa.
PRESKRBIMO PAROBRODNE LISTKE
Pilit« nam v valem matarloahem Jafiku na:
VON POLENZ CO., BANKERS, 60 BROADWAY	NEW YORK, N. Y.
■ « ■ ■
si ■
■ ■ ■
........................................
k
.TOTTje ">(11 »ravcili znnoo, WI|^elpliiji, JC
obdavčuje zaslužene iu ,,|,/>h,/'',l ,)OH|M|i srebro iz. Philadelphije v „
nc dohodke. N'«;/aslužeul dohodki j Sj|n (.■rHlM,iM.0 ,|M UH tam nalože	imam vse ra vsakdanje potreliŠči.
so visoko obdavčeni.	. .! na psrnike in odfsišljejo v Indijo	ne po zmerni ceni.
Te postave govore jasno, zakaj privatni interesi pihajo in sikajo i/r<sjn,h x',„u in zmerjajo farmarje v Severni fl|< n.sMj,,
H rebro je bilo naloženo ua pet OV, ki «o imeli po pel presuin \o/ Srebro je bilo zlo
ANTON Z0RN«, Herminle, Pa
ter ako niso. kaj nameravajo | |)||koli z |,„|jftpViki. Delavci, or^a- h ^ u<|) (((M.k|J y VMk<MI( sutH
kreniti, da se odpravi to pro ti po favno nasilje v okupiranih krajih.
<4bm(jenca sta poleg tega še ob njena za povračilo potnih stro >kov iz. /.adra do Aneonc. Deset let zapora. Zadav. 24
marea. Ni ko Marinkovič. uči
niziraut v konzumnih društvih ■ J j|(j jvj( <J(| /oU 0|„,rož« ua bodo lahko pomagali tem f»n"ir'L,r(l#,„rka, ki no kaMieje strezili jem na ta način, da delavske kon /mJi)m)| ,|„kler ni bil \kresu ns /.umne zadruge kupujejo produk ^^	M<()(|1, Jf tf>|,t|Ij
tc direktno v državnih mpravisla joko,| <|vM in ^ stde«H funtov io ScverneUbikote Privatni iMere*. ^ vn.(|,M| ,|M(M'. dolarjev Na ImkIo skušali farmarje oškodovati| X)M(k<,t|| v|Bktl J<t |,||0 naložen« pi ns ta način, da ne bodo hoteli ml j ^ ^ ^ ]>f { ||o	„lllj(,, ,IV
*elj v Kilipjakovu in župnik Don I ku,,o\ati produktov, k. a« (jo,Hrjl.N	dobili toliko
Kazimir iVrkovič v Poišči «tn bl-j^jj jr4|4.|nui v državnih lM",JiHJ ,brn mi st«»pili nad d\« sto pHd«
M| miljonov srebrnih «|ola»je\
.< obs«»jens <hI italijanske okups (y	rszširjeny verigo
ddsv
ijske nhln^li \ssk ns deset let /nf»or«, ker sta javno razstavila "•■s članek i z. časnika "Narodnog List", kateri je bil ml Italijanske '••nzure prepovedan. V tem članka j*- bilo pojasnjeno, kako m-•logonlovani proetovoljno zglaša Jo k jugoslovanski armadi. Itn /umno, član«
1 om u irgn
pi-ano /.« nadaljna jH»ja«nila n» • obrniti io« čitalnico v Za«lru
'►menjeni članek je bil prilep !>•« nn okno gteriilnc Oatričeve v Dalla*
1'ipijakn.	Ivaote.
škili konzumnih zadrug ae pre ^ preči ta načrt privatnih interesov. ^ ^^
lali v Indijo, v teku t
MAJHEN VZBOK, VELIK UCINTK.
POSOJILO SVOBODE IN ZMAOE
Washington. D C. - Z-klad niški department neznanja, ds je
Vje hi. prepihe u. Nabilo p,d..........n,U	P-
prepisa Je bilo 4e pr.	vs« aaliajal -Hi
pisanega je n o -ot.	^	-M......- J'	'
a,«.....i....-..........
i	,1,,10,-ene.m ponj ,.r.Ml čgd«.
1 "	i Vjrgov akok v vimIo je pewru
Borbngton, Iowa I Meto
Leonai-d Aabnaon je akoell • p«'
I tli" \ v odo. <• -« tajal srrdi reke. da «lobi
nista
200 RUDARJEV POTREBUJEMO ZA DELO V NO-VIH PREMOGOROVIH V E V A R T S, KY., BLACK MOUNTAIN MINEŠ, HAR-LAN COUNTY.
Novo odprti |iremo|(orovl,| suhi, ni plina, dobra atn-hn, delm m* vidik (Inn NUlno. I>o^-Imt j»mnoK*f /-HHluži od $7 do i 12 na dnu. \oy<- hi^ poslpojn, ccrkvi* ih^Rolf bo-derno f^rndill tukaj. PridlU* ogtbno ali pa nam plšiU« na nasbiv:
A. R. SIGMUNDI, EMPLOYMENT OFFICE, EVARTS, KY.
Rojakom »$ priporočat
J0BN NEMETB STATE BANK
* •
llS07-9nd Av«„	Vork.
Corner 2nd Ave. in 8.1. ulica.
Poftiljsmo donar v ntaro domovino in odpravljamo potnik« za v staro domovino.
Pišite na *a vsa pojasnila. Naznaniti« nam kedaj in s katerim vlakom pridete v New York, da vas lahko nnft človek počaka na postaji (Dipl).	Ar,
Ne pozabite našega naslova:
JOHN NEMETH STATE BANK
1507 — 2nd Avo., Cornm 2. Av«. in 83, ulico, New York, N. Y.



Nemko kruto uostoBioic I železniške organizacije mSSl zahtevajo olab pei obra
TOVANJU ŽELEZNIC.
WaahingUm, D C - Zunanji! New york	K. Flump,
infon.itt.ijHk« u rad državer «^v.|a(Jvokat Stirjh velikih železniftkih
Hrvatov in Slovencev v VVashing tonu, I ) t'., poroča: ' ftievilna uradna poročila, katera ho došta iim vlado v Bel gradu i/ Ljuhljane, slikajo krvave borbe Slovencev z »mri na Korolkem in grozodejstva, katera počenja nemška soldateska napram slovenskemu prebivalstvu nu Koroškem. Strahoviti teror vlada v okoliel (Vloveu, kateri presegli že vae meje, kukoršnega so počele nemške vojaške tidpe, ko so invadirale slo-venske pokrajine. Napadli ao slovanske prebivalec, kateri so bili popolnoma mirni ter ua ta način hočejo sistematično uničiti slo ven ski živel j na Koroškem, kateri ne zeli ničeaar drugega, kot da bi bil osvobojen in prost ter združen z drugimi Jugoslovani. Pod izmišljenim izgovorom so prekoračili demarkaeijsko črto, ter preplavili slovenske pokrajine in počeli grozodejstva, kater« se morejo primerjali edinole onim, katere so nemške čete počenjale v Belgiji in na severnem Frsneoakem,
\ nn natančna poročila še niso došla, toda ona, katera je že dobila vlada, poročajo sledeče: Josip Uuuterja od sv, Jakoba, so nemški vojaki umorili z bajonetom v na vzočnosti meatnega poveljnika. Kmeta IVank Mečarja so nemški divjaki odpeljali v gozd, kjer so ua divjaško razaekali na koae. Več hI o slovenskih vaščanov je inter-tiiranili v laboriščln v Spitalu ob Dravi. Tri slovenske duhovne-župnike so obesili v istem labori-ščii.
V Celovcu so Nemei javno raz-obesili odrezana ušesa, nosove, iz-taknene oči svojih žrtev, ter na ta način vzpodbujali druge Nemce nn grozodejstva in pri tem trdili, da so to izvršili Slovenci. Največji pogrom so napravili na slovenske duhovnike, ker ti so nsjboljši rodoljubi iii takorekoč edini voditelji Slovencev na Koroškem. Ko sc je vračal župnik Josip Kuhačka od nekega pogreba, ga jc nemška vojaška tolpa napadla s kamenjem, iu ako ne bi bil pobegnil, bi bil gotovo ubit. Nemška predstra-za je f>. maja t. 1. popolnoma uničila vus Črno. Cerkev ao popolnoma razrušili iu podivjani nemški vojaki so s«* oblekli v cerkveno oblačila ter divjali po ulicah. S seboj ho modli drugo cerkveno opravo, kelihe in monfttranee iu Imati-je. V vasi Sele pod Košutnikom so nemški vojaki pobrali slike in kipe iz cerkve, katere so rabili za tarčo pri streljanju.
Soprogo Urafeiuttierju, prejšnjega koroškega deželnegu poslanca in sedanjega poslanika pri narodnem predstavništvu države Srbov, Hrvatov in Slovencev, katera je bivala mestu Sveče, so nemški vojaki aretirali iu tri male otroke ter njene tri sestre. Kam so jih odpeljali, je neznano in iatotako ni znana usoda teh nearcčnic. Nek nemški dijak (pruvilnn ime bi bilo /n njega "divjak", Opom. ured.), je raxhil glavo župniku Fsugcr liili Fužer) in ta se nahaja sedaj \ holnišniei v Celoveu v brezupnem stanju. V Velikovcu so ubili dve redovnici. Ob eestah na drevju je opaziti vae polilo obešenih ljudi in slovenskih otrok Prizori
bratovščin, je povedal pred "K-tično kulturno družbo" v Aladi novem klubu, zakaj naj se želez-niee ne vrnejo pod privatno kontrolo. Predlagal je, da železnice poHtsnejo državna lastnina. Izjavil je, da so železriie« javna potreba, radi tega naj jih vzdržuje javnost iu obratuje. Dejal je, da je obratovanje železnic državna funkcija in ue privatna.
Železnice ho po njegovi izjavi kHpitaiizjrane z devolnajat nd« Ijardami dolarjev, od katerih je šest miljard izmišljenih.
Železniški magnatje žele, po njegovi izjavi, da jim vlada garantira HI/^% dohodkov od kapi-talizaeije, ko je plačan dolg $600-000,000 dolarjev, (e se hoče magneten osigurati take dohodke, je dejal Pluuib, se morajo znižati delavske mezde in povišati vozni-ns. Izjavil je, da je kaj takega nemogoče. Predlagal jc, da sc sestavi upravni železniški odbor takole: Kno tretjino odbornikov i-mentije predsednik Združenih držav, eno tretjino izvolijo delničarji in eno .tretjino organizira ti Železničarji, Povdaril je, tla ta načrt podpira osem miljonov organiziranih delavcev iu farmarjev. Železniški delavci predlagajo tn načrt, ker hočejo služiti ljudstvu najprvo in potem šele profitu.
Izjavil pa jc, če se dogodi, da *c železnice vrnejo privatnim podjetnikom, je to mrtvaški zvon za privatno lastništvo, ker privatno lastništvo ne more več izhujali v tnzmcrah, ki jih je samo ustvarilo.
Zn njim je govoril Ilenrv, I Ircu-ere. ki je v glavnem soglašal z njim.
DOLŽINA CEST V ZDRUŽE NIH DRŽAVAH IN EVROPSKIH DRŽAVAH.
tek. Proračunili ao že, da ae lahko zgradi nad 50,000 milj cest, katere bi služile tt7 odstotkom vsega prebivalstva. Stroški bi znašali okrog $1,250,000. Te ceste bi bile zgrajene v dvanajstih letih in gradbeni stroški bi znašali letno okrog * 100,000,000.
Tudi japonska vlada se je pričela zanimati za zboljšanje cestnega sijema in ima nastavljene svoje inženirje v Združenih državah, tla tukaj proučavajo ceste. Isto tudi Kitajska in južnoameriške države. Splošno se jc pričel ce* svet zelo zanimati za gradnjo cest.
Kolikor boljši cestni sistem ima kaka država, tern bolj se razvija industrija iu trgovina in v toliko večjem hlugostanju živi ljudstvo. Tako n. pr. Anglija, katera ima največ in najboljše ceste, je do-sedaj najbolj industrijska država in ima tudi najbolj razvito trgovino. Za njo pride Nemčija, katera je tudi zelo skrbela za dobre ceste, seveda v prvi vrsti ra di militarizma in je. gradila stra tegične ceste. Nato pride Francija. Druge države se pa niso dosti brigale za gradnjo cest, so pa zaostale. V Združenih državah je toliko boljše, ker imamo poleg Anglije najbolj gosto železniško mrežo in ee»te dosedaj niso prišle veliko v pošte v.
Toda ravno v zadnji vojski se je pokazala jako velika potreba dobrih cest, ker so bile železnice preobložene s prevažanjem to vornega blaga in ker je bil ves železniški sistem jako zanemarjen, Radi tega kc je zvezna vlada pričela zanimati za gradnjo cest in je dovolila veliko vsoto za popravo že zgrajenih cest in obenem za gradnjo novih.
Pozvala je vse prebivalstvo v Združenih držaah, da naj ji gre na roko, ker h tem bo pripomoglo do večjega blagostanja in o-benem se bo mejila tudi brezposelnost, ker ista že postaja jako pereče vprašanje.
Washington, D. C. — Takoj
po podpisanem premirju je vladni delavski department razvil veliko kampanjo za gradnjo dobrih ceat v Združenih državah. Veliko držav se jc odzvalo temu pozivu in zvezna vlada je dovolilo vaoto za financiranje gradnjo cest, katere bi imele splošno vrednost za celo državo. Kajti vedno bolj se občuti pomanjkanje dobrih cest, katere bi vezale posamezna mesta v Združenih državah. Ko bi imeli boljše ceste in več, ki se tudi 'trgovina veliko bolj razvila. V industrijskih državah v Kvropi so se vlade bolj hrigalc /.a gradnjo cest, kot sc je pa dosedaj v Združenih državah.
Združene države so dovolile, da se lahko porabi do konca leta I #21 $275,000,000 za gradnjo cest. S tem denarjem se lahko zgradi 2,500,000 milj dobrih tr-dih cest, Francija je dovolila $126.000,000 za gradnjo cent v dolžini (15,000 milj. Dolžina cest v Angliji znaša že sedaj 150,908 milj in poleg tega je pa angleška vlada še dovolila $50.000,000 zn popravo istih in za gradnjo novih.
Vladna statistika v Angliji kn-Žc, da ima drsava 2.571 milj
PROHIBIOLJONISKA ZMAGA V LEGISLATURI.
ee
ho strašni. Poročnik SIIS. armade1	v**ko kvadratno miljo po
Krainet je bil umorjen od bajone t »'rilne, Francija ima 7.7.r> milje tov iu Šc mrtvo truplo so prelm-1Zdnižene države pa aamo 0,7:10 dali ter takorekoč popolnoma rnx 1 ,nj'i rWi'f nn vsako kvadratno meaarili.	j miljo površine. V Franciji pri-
Poveljniki nemških predstraž 'b* ■»" vaeko miljo ceate 10H oseb, Imajo se znamke vaeh Slovencev, j v Angliji 2M iu v Zdruežnih dr-katere je treba nli ubiti, mučiti nli *avsh pa 41 HI Ako hočemo ime-ps odpeljati v prognsnatvo. t "eni sorazmerno na prebivalstvu in ne, dn so dosedaj že odpeljali več1 imvrftino ravno toliko milj ceat, tisučiM Slovencev v progtianatvo ! ^ot J'1' bns n. pr. Francija, mora
biti v Združenih državah najmanj .V(MKMMM) in zonirom nn Anglijo pa 7.500 00(1
TimIh tudi to ni šc vse. Francija in Anglija sta veliko pred
Materijalna škoda se ceni na pet *leset miljonov kron.
Nova |Niročiln vedno prihajajo 11 t e u j» sc sklepa, da so bili vsi ti napadi dobro organizirani in i/de. lani «»l nekega ncmškcua svetnika Združenimi drŽavami / ozirom n
\ incent/a i/ Schume, kateri hc nahaja sedaj v Parizu kot jcnstop
kakovost cest in njih koiisiruk eijo. Tako iiioi n. pr Prusija sa
nik k<iti»nkili Nemcev in kot član nia nad 75,000 unij dobrih in tr av strijsko nemške delegacije Vsi dih ceat \ /.druž« nih držav ali ii <1111 bodo predloženi mednamd neniu vrhovnemu •mnIiščii
je večina ceat ka kaže, <|n je
mehkih; stalo i-edaj v Združenih
Sprin^field, 111. — Legislat urna zbornica je sprejela prohibici-jouiško predlogo, ki tlaje pravico oblast venini organom do hišne preiskave. Za predlogo jc glasovalo HO poslancev, proti nji pa 67. Zdaj je odvisno od goveruer-ja Lovvdena, če postane postava. (*'c jo governer podpiše, tedaj bodo po 1. juliju iineli oblastveni organi pravico preiskati hiše lc v tistim okru jih in mestih, v katerih je že uvedena prohibicija. Nu pr. mesto Chicago je izvzeto od te postave. Kadar pn stopi v veljavo splošna prohibicija po dodatku, ki je bil sprejet k ustavi, je pa postava veljavna za vso državo iu ni nobene izjeme. Talu> razlagajo postavo juristi.
Debata o predlogi jc trajala 4 ure.
Predloga za imenovanje prohi-bicijoniških komisarjev je propadla. Dobila je šliri glasove premalo. Ta predloga je določala, da se pod nadzorstvom priznanega prohihicijoniata ownuje zbor preiskovalce, ki bo preiakaval hiše. Vrhovnega nadzornika imenuje governer. Ce governer podpiše novo prohibicijoniško postavo, hodo morale lokalne oblasti preiskavah hiše, ker ne bo posebne-t(ii zbora, ki bo opravljal to delo. To pa prinaša občinam nove t roške. Kajti, če bodo občinske oblasti hoteele preiskovati hiše po o-pojnih pijačah, bodo morule najeti ljudi, ki bodo izvrševali to delo.
Najbolj odločno proti tej postavi je nastopil poslanec Shnrt« leff iz Miircuga. Rekel je, da bodo hišne preiskave podžgale ljudi, dn bodo odločno zahtevali, da se prohibicija odpravi. Po njegovem mnenju je taka postava velika /.iiio*u, pravzaprav prinese končno prohibiciji neizogiben poraz. Ljudstvo se bo kmalu naveličalo postave, ki daje oblastvenim organom pravico, da pridejo v hiše. kadar se jim zljuhi.
Sbivon*kn prebivala!vo na Ko 'držatah samo eno četrtinko ene roškem pošilja pozive na voa kul- ua iNlstotka vseli cest. dobrih in turni s\d m nn mirovne tlelegste trdih Ako hočemo imeti Hi»rn> \ Parim, ds preprečijo nadaljnn merno s Prtmijo enako število 'nka gro/iMlejatvs napram mirne milj dobrih in trdih ceat. moramo mu slov enakemu ljudstvu, katero 'graditi še l.till.914 milj. j« sislnj •Hkoreknč prepuščeno mi- Radi tega so Združene države I« »s l i m iirmilonti podiv jnmli tirni urinima r ve/na vlada csčeln relo »kili vojaških tolp. Vsi Slovenci | intenzivno delovali .da se Zgradi na Komškem hočejo biti vdruženi kolikor mogoče veliko dobrih m t drnsitui .lugoalovsni v novi ju sicer trdih eeet, da ne bodo ran t/osluvnuaki državi. (Zunanji iu «tajale ra drugimi državami Ra forro*« ijaki biroj države S II S rtti inženirji ao že d<dgo rasa na Dr. V M Jovsnovlč, upravnik i delu, ds peottčsvajo tn nedo«**
TIHOTAPCA Z NARKOTIČNI ' MI 8TRUPI PRIJETA
Pittaburgh, Pa Vladni urad nik i ho prijeli dnaluženega vojska Paddv Colanetfla in lekarniškega pomiNMuka Robert Paacucnja, ker sta prodajala narkotične ntrupe pri lioaliižeiietuil Vojaku ao obleti• veni organi dobili ra $l,(IHO stru-
Za »a/pečavanje strupov je do btčens visoka kaven Ali vinok profil privsld vedno nove ljudi 'da jih pendsjsjo
Z ognjem in mečem«
Zgodovinski roman.
Poltki spiaal Simnkicurfuricj. — Poslovenil Fodravki.
Nadaljevanje.
"Torej ata hotela, gospoda iti ž njim?"
"Da. Ali kaj nuj počneva aedaj, gospod -Mihael? Ali naj greva za njim, ali nč?"
"Prepustim to vašej zviti glavi.
"Hm!. . . Minilo je že deset dni, kar je šel; ne dohitiva ga. Drugo pu je še, du je ukuzul. nuj ga počakava. Sam Hog ve, po kateri poti je šel t Znal je iti nu Ploskirov in Bar po sturi cesti, uli pa na podoljski Kamenec. . . To je težavna st v ar.'
"Ne pozabite", reče Veršulj, "du jc moja misel samo slutnja; zato še ni gotovo, če je res šel po kneginjico."
"To bo!" odvrne Zugloha. "Nemara je šel, da se nekoliko razvedri, nabere kaj poročil in potem se vrne v Zbaraž. On že ve. da moramo iti skupaj in da midva prideva kmalo. . .Da, težavno je Mvetovati kaj pametnega."
"Jaz bi svetoval, da počakuta tukaj kakih deset dni", omeni Veršulj.
"Kaj deset! . . .Ce se čaka, se čaka nekoli-dalje, ali pa nič."
"Moja misel pa jc, da bi nič ne čakala, marveč kar jutri odrinila na pot. Č'e Skretuski ne najde knegujinice, bova imela nernaru midva več sreče", odvrne Volodijevski.
'Vidiš, gospod Mihael, stvari s e nč sinemo površno lotiti", odvrne Zaglobu. ".Mlad si in bo-jaželjen. . . Nevarno bi bilo, da jo išče on pose-be in mi posebe, ker bi znalo vzbujati sum med ljudmi. Kozaki so premeteni ter se boje, du bi kdo ne odkril njihove nakane. Lahko, da imajo zvezo s tamošnjim pašo v llocinu, uli celo s Tu-tarji za Dnestrom radi bodoče vojske - kdo ve tolTojrj bodo pazili na tujce, zlusti nu one, ki bi povpraševali za pot. O, dobro jih poznam! Izdati se je lahko, a kaj pa potem?"
"Tem več, ker Skretuski lahko pride v take zapreke, v katerih mu bo potreba naše pomoči."
"Tudi to je res."
Zagloba se zamisli tuko močno, da so se rnu žile napele na ttencih. Naposled, kakor »prebudi vši se iz snu, reče:
"Premislivši vse, vidim, da bo treba iti."
Volodijevski se zadovoljno nasmehne.
"A kedaj?"
"Počakava samo par dni, da si nekoliko poči jeva, potem pa greva na pot.
Druzega dne se začneta prijatelja že pripravljati na pot, kar na večer pred njunim odhodom pride v Zbaraž strežaj gospodi Skretus-kega, mladi Kozaček Ciga z novicami in pismom na gospoda VerŠulja, Zagloba in Volodijevski to slišati, stečeta tukoj v po vel j ni ko vo stanovanje, tla tam prečitata naslednje pismo:
"V Kamencu sem, od koder je pot ne Satanov popolnoma varna. Pojdeni v Jahorlik k trgovci Armenci, katere mi jc priporočil gospod Bukovski. Oni imajo tatarska in kozaška sprevodna pisma in smejo svobodno iti v Akerman. Hijdejo z blagom na Ušieo, Mohilovko in Jam-pol, vstavljajoč se povsod po poti, kjer prebivajo ljudje; nemara .nam Bog pomaga, du najdemo, česar iščemo. Povejte mojima tovurišema, Zaglobi
iu Volodijevskemu, naj me počukata v Žbara-žu, ako nimata druzega dela. ker na to stran, kamor sem šel, v večji družbi iti ni mogoče, ker bi to takoj vzbujalo sum Kozakov, ki prezimujejo v Jampolu in nad Dnestrom ter pasejo svoje ko nje po snegu. Cesar sam ne opravim, tega tudi vsi t ri jo ne izvršimo, jaz sam pa sem popolnoma varen mej Armenci. Zahvalite se njima, gospod Krištof, iz srca za njuno dobro voljo, na katero do svoje siliti i ne pozabim; — toda čakati ju nisem mogel, ker je čakanje že presegalo moje moči; vrh tega tudi nisem vedel, ali gotovo prideta, ali ne. Sedaj je najugodnejši čas za tako iskanje. ko barantavci raznašajo povsod brokat in tkanine iz svile. Pošiljam vam zvestega služabnika, katerega vzemite v svoje var.ttvo, sedaj gn tukaj več ne potrebujem; bojim sc celo, da bi radi svoje mladosti kje kaj nc izbleknil kar bi vtegnilo biti škodljivo. Ooapod Bukovski mi je porok za te tujce, da so pošteni, kar mu rad pritrdim, verujoč, da se nahaja vse v rokah vse mogočnega Stvarnika, kateri, če hoče, ukaže nam lahko ovoje usmiljenje ter skrajša trpljenje, amen."
Oospod Zagloba odloži pismo ter pogleda tovariša. oba sta molčala. Prvi se oglasi Veršulj:
"Vedel sem. da je šel tjekaj."
'A kaj naj počneva sedaj!" vpraša Vohali-jevski.
"Kaj?" ponovi Zagloba. razproatrši roke. "Nimava po kaj hoditi t je. Dobro je vravnal, da hodi s trgovci okrog, ker ž njimi more pogle-dati v vsako bivališče brez kakih ovir. V viakcj kiH-i, v vsakej pristavi je treba sedaj kaj kupili, ker so lopovi uplenili polovico poljske Ijtldovls de. Zs naju bi bilo težavno dospeti v Jampol. Skretuski ima zaasuel obraz, torej se Inliko izda ra Armenca, tebe bi p» po ovsenih hrkicah precej apoKiiali. Sc v kmečekj opravi bi bilo za naju ti lavno. . . Bog ga hlagoalovi f Bila bi mu tam nepotrebna; priznavam, da mi je močno žal, ds nisva storila ničesar za njeno osvobojenje Vejika dobrota, ki sva jo doprinesla Skretuakemu, je ta. da s va umorila Bohuns; zakaj, ko bi še ta Živel, pa bi rte hotel biti porok za zdravje Skretnskegu
Volodijevski je bil močno nezadovoljen; *e naprej se je veselil potovanja, na katerem lahko doživi ra/nih dogodi.: vrh tegs mu je tudi pre aedalo tako dolgo čakanje v Zhsrsžit
Ali Iii ne ka/nlo odriniti \sa| do Kamen- j ••a*" vpraša	—
Kaj Imms počela tsm. a čem se hranila?"	I
odvrne Zagloba.	eno je. h katerim zidinam	I
pnrasteva enako gobsm TrMia je čakati, dolgo
čskstl, ker tsko pot o vsuje vranic Skre-iiskemu	I
mnogo čaaa. Človek je dotlej mlad, dokler ^ bije (tu gospod Zagloba otožno pobesi glavo prsi), ko pa ae vsede, začne se starati brez poj * On bo opravil tudi brez naju, naj bo torej tak Jutri naročiva služiti slovesno sveto mašo da l°: mu Bog dal srečo. Glavna stvar je, da sva pol,'* la Bohuna. Ukaži goapod Mihael, rasedlati ki! nja — Imlje bo tako. Čakala bova."
Za naša dva prijatelja so se začeli sedaj <]0| gi. enolični dnevi čakanja, katrih ni mogla *kr/ šati ni igra, niti pijančevanje, ali druge zai);n! Mej tem je nastala huda, stroga zima. Sneg j( ,la laket visoko pokril z belo odejo Zbareško zidin' je; zvprjad in ptice se jele seliti po<| strelu č|0. veških bivališč. Po eele tedne si čul krokunje vran, ki so tolpoma letale okrog. Minil jn ^ <len, potem prosince, svečan, o Hkretuskem p,, „i bilo ni duha ni sluha.
(iospod Volodijevski je jezdsril v Tarnopol iskat dogodeb. Zagloba pa je postal čnieren z«, trjuvajoč vedno da se stHra.
XVI.
Komisarji, poslani od ljudovlade, da nklc nejo dogovor s Hmelnickim, so se podali nap.,, sled ž velikimi težavami v Novo Selo, kjer se vstavio, čakajoč odgovora od zmagovitega hetma na, ki je bival v Čehrinu. Sedeli so žalostni in u. trujeni, ker jim je na vsej poti neprestano grozila smrt iu težave so se množile pri vsakem koraku. Dan in noč so jih okroževale tolpe prohtu-kov, po vojski iu morit vi popolnoma divjih -zahtevajoč smrt komisarjev. Večkrat so naleteli na troje razbojnikov, nepoznavajočih postav, pač pa gladnih krvi in plena. Res, komisarji so imeli s seboj slo jezdecev spremstva, katerim je načeloval gospod Brišovski; vrh iega je še sam Ifinelnicki, sluteč, kuj bi se jim znalo pri pet iti, poslal jim naproti polkovniku Don. « n štiri sto molojci, toda še vse to spremstvo skupaj si mogel smatrati jut premajhno, ker so divje tol pe naraščale vsako uro ter se kazale čedalje lie-snejo. Kdor jezdecev uli služabnikov se je le ne-koliko oddaljil od karavane, zginil jc brez. sledu Bili so podobni peščici ljudi, katere so obkolili glndni volkovi. Tako so jim tekli dnevi in tedni, na prenočišču v Novem Sclu pa sc je že vsem zdelo, da se jim bliža zadnja ura. Dragoncj in Don-čevo spremstvo so imeli tega večera že pravilno vojsko za Življenje komisarjev, kateri opravljajoč molitve za umirajoče, so že priporočali Ho gu svoje duše. Karmelit Lentovski podelil jim je po vrsti odvezo, — mej tem pa je skozi okno, skupno s pišem vetra, doleteval odmev strelov, smeha, žvenket kos in krik, zahtevajoč glavo vojvode Kisla, ki je bil glavni predmet razjarjenih prost akov.	,
Bila je strašna, dolga, zimska noč. Vojvodu Kisel, podprši si glavo z rokami, je sedel ver ur nepremično. Ni se bal smrti; od kar je šel i;. Ilufiče, bil je že lako onemogel in utrujen bedenja, da bi bil, kakor se je zdelo, celo z veseljem pozdravil smrt. Toda njegovo dušo je razjedal brezkrajni obup. On je bil, ki je kot Rusin po kosti in krvi prevzel nase nalogo pomirjevalca v lej struhovitej vojski. On se je povsod v senatu in na zboru kazal najbolj vnetega privrženca do|<o-vorov. On je podpiral politiko kanclerja in pri masa, on najhuje krotil Jarcmo v dobrej veri, da dela za blagor ljudovlade in svojih Kozakov. Prepričan je bil, da dogovori obojestranske pripustitve, vse pomirijo v deželi; sedaj pa, zlasti v tem trenutku, ko nese bulavo Hmelnickemu. spozna ničevnost svojega truda ter vidi propast, ki je zavezala prej njim.
"Ali res nečejo ničesar več, nego samo krvi? Ali mar res ne gre za drugo svobodo, nego z« svobodo ropa in požiganja?" misli vojvoda ter le s težavo duši ječanje, katero mu je razdiralo njegovo plemenito dušo.
"(Slavo Kisla, glavo vojvode Kisla! Smrt mu!" odgovarjale so mu tolpe.
In vojvoda bi jim bil rad prinesel v dar svojo sivo glavo, ko bi ne bil imel še one betviee vere, du njim in Kozakom jc treba dal« nekaj več nego, je njegova glava. Nu, naj jih nauči bodočnost želeti kaj holjega
V tem času, ko je tuko mislil, jc žarek nade in junaštva razsvetlil za minuto mrak, katerega inu je dcitil obup. Domišljeval si jc nesrečni Marec. du t i prostaki nimajo nič opravMi s koza šivom, če ga c zastopniki so ILmelnicki in njegovi polkovniki, s katerimi gre sklepaje dogovore.
"Ali bodo pa ti dogovori 1rajn», dokler ^ pol milijona kmetov nosi orožje? Ali nc skupne s prvim prihodom pomladi, kakor bi skopnel sneg, ki pokriva široke stepe?. . .
Potem kc spomni hecsed kneza Jeremij«1 "Ljubo.cn je moči skaz.ali samo premaganim . in znovič se je ruzgrn'1 preti, njim mrak. « P«mI nogami odpiralo sc neskončno brezdno.
Mej tem jc minila polnoč. Krič in streli nekoliko potihnili, povečal pa sc jc piš hladnega vetra. No dvoru je začelo mesti sneg. Tolpe •>» sc br/ l:o m jele vračati domov in upanje s< j* vrnilo v rea komisarjev.
"Vojiet Mjaskovski, * levovski komoru'k, vstane s klopi, posluša nekaj časa pri oknu. U medenim s snegom ter reče:
"Vidi se mi, da z božjo pomočjo še doživim« jutra "
" Nemara Hmelnicki pošlje do jutra še kaj
spremstva", reče ftiujarovaki. "Pod varstvom s« dstijegu pač ne dimpemo."
(losptid Zelenaki, braelsvski točaj. m** bfio nasmehne.
"Kd i M si bil mislil", reče. "ds bo na* pnslanst • o takšno, da ne I m m o smeli stop'ti na
Mi dan?"
Šel sem /.c večkrat kot poslsnee k Tat*' jem", reče praporšček novogreški, "toda tak' ga poslanstva, kot jc naše, fte ninem videl v žb Ijenju. \ naših osebah ac godi ljudovladi veča nečsat, nego pod Komunam in Ptlavieami *vf tujem fotej. da %e v rnemo, ker ua kake pm^'1* itak ni mialiti."