Nepreslišano Soboški zavod za zdravstveno varstvo pripravil načrt za zmanjšanje neenakosti v zdravju Upam, da bo Slovenija temu sledila dvomesečni Jure h srečno prestal operacijo srca Uondonu ”*sva prišla iz bolnišnice, je Jure nepre-fjokal, a danes je čisto drugače. Star imajo zdrave otroke, so lahko srečni. je, ko otrok neprestano joka, ti pa kaj mu je, ne kako ga potolažiti.« Čestitamo ob prvem prazniku priključitve Prekmurja matici uredništvo str. 2 Delavci Zvezde -Diane delajo na črno? str. 13 - Spomini urarskega mojstra na beltinsko graščino Srečanja z grofico STR. 14 Nogometna liga prvakinj str. 23 - Rok Hozjan Iz Turnišča Ciljal bo najvišje NAROČNIK 2 AKTUALNO 17. avgust 2006 - «0 50. praznik občine Ljutomer Knehtl denar podaril za knjige in štipendijo Občina Ljutomer je svoj občinski praznik začela praznovati natanko pred 50. leti in slovesno ga je zaznamovala tudi konec preteklega ledna v ljutomerskem Kulturnem domu s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad. Nagrajenci z županom Jožefom Špindlerjem. Foto: V. P. Tako je prejel plaketo z listino in denarno nagrado Božo Knehtl z Mote za uspehe in dosežke na gospodarskem področju. Občina mu bo podarila znesek v vrednosti dveh slovenskih povprečnih plač, kar znaša 554.558 tisoč tolarjev. Knehtl bo ta znesek podvojil in kupil knjige o menedžmentu ter jih podaril ljutomerski knjižnici. Del sredstev pa bo namenil tudi Pomurski izobraževalni fundaciji za enkratno štipendijo študenta menedžmenta iz domače občine Občinska priznanja pa je župan občine Jože Špindler podaril še Karitas župnije Ljutomer za uspehe in dosežke na humanitarnem področju, Strelskemu društvu Mesto Ljutomer za uspehe in dosežke v športu ter Osnovni šoli Stročja vas ob 50-letnici delovanja v vzgoji in izobraževanju. Prepolno ljutomersko kinodvorano je s svojim profesionalnim nastopom navdušila flavtistka Liljana Novak, domačinka, ki sicer živi, dela in ustvarja v Parizu. Ob tej priložnosti so v Ljutomeru sklenili tudi Grossmannov festival digitalnega filma in vina ter podelili nagrade hudi maček. Sicer pa je občina Ljutomer začela praznovati že pred petdesetimi leti v spomin na 1. junij 1941, ko je bil na sestanku prvih organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja na Cvenu pri Ljutomeru sprejet načelni program za organiziran boj proti okupa- lorju Vanja Poljanec Velika maša v turniški cerkvi Marije Vnebovzete Glavno slovesnost vodil škof dr. Marjan Turnšek s 8 Veliko mašo so v torek praznovali tudi v cerkvi Marije pod logom v Turnišču, kjer je vodil glavno romarsko slovesnost murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek, v cerkvi in njeni okolici pa so se zbrali tisoči vernikov. Na ta dan, ko je v Turnišču tudi proščenje, že tradicionalno obišče cerkev v Turnišču veliko vernikov iz Pomurja pa tudi iz bolj oddaljenih krajev. Letos je bilo še posebno slovesno, saj je mašo v tej cerkvi ob veliki maši prvič daroval murskosoboški škof. Priprave na to slovesnost so potekale že ves mesec in v turniški župniji so se zares potrudili, da bi bilo v cerkvi in njeni okolici ob tem prazniku čim lepše in duhovno doživeto dogajanje. Poskrbeli so za lepo ok- Murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek v turniški cerkvi V romarski cerkvi in njeni okolici seje zbralo na tisoče vernikov. Vseslovensko srečanje invalidov raseno cerkev z rožami in pletenimi venci pa tudi okolica, kjer se je v torek zbrala množica, je izžarevala slovesnost. Resda vseh skoraj deset tisoč obiskovalcev ni moglo v cerkev, zato pa so poskrbeli, da s.o tudi tisti zunaj iz zvočnikov dobro slišali besede škofa in drugih v cerkvi. V Turnišču so tako tudi letos ob tej slovesnosti poskrbeli, da je bilo za vse domačine, goste in romarje, ki so se v teh dneh ustavili v turfišk J* ski cerkvi, to resnično d°* f doživetje. Škof Turnšek'j, digi poudaril pomen fije za kakovostnejše'h' življenje, govoril p3 |f, pomenu družine in ver®*' val k poglobitvi vere. | Vendar pa praznovali nega vnebovzetja ni 1 dan, ampak je poteLJk1^ petka, 11. avgusta, P3^ Vse dm so potekale i cerkvah in kapelah v I in drugih krajih lutI nije. V petek je bilo 'f I celodnevno čaščenje st^jf l šnjega telesa, v sobot« vseh prvoobhajancev1 v vih staršev iz turni^e^ srečanje animatorjev ^1 mladine, spoved po df" drugo. V nedeljo so P y srečanje članov /P* boške župnije, v pon^* ■ Čanje pomurske Čanje poročenih iz denje vso noč s prihod' I in ob polnoči sv. ni^' jl H marsko cerkev *0 nekaterih okoliških ‘. ।, letos podali peš. š n ' J avgusta, ob 14. uri I kanijsko h i c I vafidov in starejših :.-1 sveto mašo. Ob Bukovniškem jezeru je potekalo minulo soboto 1. vseslovensko srečanje invalidov, ki ga je organiziralo Medobčinsko društvo invalidov Murska Sobota v sodelovanju z Zavodom za turizem Občine Dobrovnik, ki je bila tudi gostiteljica. Kljub izredno slabemu vremenu seje zbralo več kot 500 udeležencev, ki so prišli iz Kopra, Gornje Radgone, Brežic, Laškega, Celja, Maribora, Lendave, Ljutomera in Murske Sobote. Zbrane je nagovoril predsednik MDI Murska Sobota Rudolf Kulič, kije poudaril, da ob takšnih srečanjih bogatimo drug drugega, in se zavzel, naj postanejo srečanja tradicionalna. Dobrodošlico s slikovitim prikazom občine in njenih posebnosti je izrekel dobrovniški župan Marjan Kardrnar. V zanimivem in pestrem programu so udeleženci spremljali splet slovenske in madžarske glasbe, plesa in življenja prekmurskega človeka v tej dvojezični občini. Posebej je navdušil domačin Evgen Car, član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega. Predstavil je odlomek iz monodrame Poredušovjanoš. Program so lepo dopolnili turistični delavci Zavoda za turizem Dobrovnik, ki so udeležence srečanja popeljali do energetskih točk Bukovniškega jezera, k izviru sv. Vida in v bližnji rastlinjak, kjer vzgajajo orhideje. Domačini so pripravili tržnico ročnih del in izdelkov domače obrti, kuharji pa dober golaž in bujto repo. Tudi pereči niso manjkali. Zadovoljni z organizacijo in številčno udeležbo so udeleženci srečanja izrazili željo, da se drugo leto ponovno srečajo. M. D. VESTNIK tzd^a: Podjetje za informiranje, d. d. M. Sobota Delavci Zvezde - Diane delajo na Lastnik družbe RPS 04 Andrej Osterc, ki jo 11,11 . in^, Hotela Diana, Dobraya in Pivnice Zvezda in bo * " , j/* daljeva! gostinsko in turistično dejavnost, je spor poslil 107 delavcev družbe Zvezda - Diana v steW^ jjijr vodstvo, ki je zaradi prezadolženosti družbo P stečaj. vl-^^ Toda dogovor o Številu delavcev, ki jih bo zaposlil n° jc bil sklenjen Šele po uvedbi stečajnega postopka - u st^Tjif1 tega avgusta - kar pomeni, da je vseh 173 delavcev^ ( upravitelja dr. Štefana Ščapa že prejelo odpoved poS° , S । s petnajstdnevnim odpovednim rokom. Delovno razi”6^,, J1? stečaju jim bo torej uradno prenehalo 27. avgusta, ko Zavod za zaposlovanje, če seveda delavci sami ne h0, 1 upravitelju zaradi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi P |(| # sanja odpovednega roka.Tega pa še dan pred prazni beden od zaposlenih. ;rii1 Pavje Vrhovnik, sindikalist ZSSS za gostinstvo in tuf , zato opozarja, da so že dan po objavi stečaja izbram novega delodajalca, ne da bi imeli z njim sklenjeno |"'■- ;Jpir tvi, kar pomeni, da ves čas delajo na črno in tako nin plina, v za-pa Predvsem ter-°”e ln geotermalne ■ dJT '. Cni geotermal- k baz,čn' 8eoterma,ni , ‘«®nično in tehnološko ,rr ekonomsko . želo pomembno, ka-Vft'na Pr0’ekt ,/% ' ' 'labo hotel, ki so "Hl namenjen ta-hi|r Prebivalstvu kakor i^lllj/^iBitinbnuKijSo-''°nudba hotela bo C^tk?. "v*h še seminar kakovostna nove Pr0’ p...’,l'; tudi pakete ' »ir ' kolesarjenje, ,'’.P /kradi izdelali so %: Idt.i- r ln prospekt s po k, .° Police. S tremi latlko Pritegnili ' • /’'»vePrejšnja leta je '1 Ud '‘-hie ° Petdesetodstot-■ Č 'J Pričakujejo več 'V > l°dstotno zasede- Če' zem, kar pomeni tudi kakovostne ’H ■ storitvtno dejav-.'V term Mr . - ,M , 'da je prenova n*kHl,IUtr luriz-’VS."'’/" so us. kakovostni turi- nastanitvene kapacitete in storitve osebja, Z obnovo hotela so začeli maja letos, vključevala pa je prenovo 39 sob in zgraditev dodatnih štirih sob, gradnjo dveh konferenčnih sob, prenovo restavracije in recepcije ter zamenjavo celotne električne inštalacije in dvigala. Obnovili so še streho in fasado zgradbe in tako je dobil hotel tudi novo zunanjo podobo, zgradili pa so tudi novo kotlovnico. Projektant je bilo podjetje Dominko arhitekti. Povsod poslovali z dobičkom, razen v Radencih Generalni direktor Panonskih term Dušan Bencik je ob tem povedal, da namenjajo v podjetju v zadnjem obdobju veliko pozornosti standardom kakovosti, natančno so opredelili standarde ponudbe treh, štirih in petih zvezdic, kar pomeni, da bo gost natančno vedel, kaj določena ponudba pomeni. Tudi razvojna strategija turizma v okviru podjetja Sava za obdobje 20072015 je tik pred sprejemom: »Želimo si aktivneje delovati na obstoječih trgih, torej nemško govorečem, zadnje Čase pa vlagamo precej energije v pridobitev novih trgov, predvsem angleško in rusko govorečega trga. V zadnjem času si tudi veliko prizadevamo za poenotenje cenovne politike, paketno in akcijsko ponudbo ter promocijske aktivnosti. Počasi dozoreva misel, da sl v Panonskih termah nismo konkurenti, ampak smo kapitalsko povezani in zato moramo še bolj izkoristiti sinergije. Dobavitelje dročju, saj bo kader znotraj Panonskih term bolj krožil. Izvajamo tudi projekt zmanjšanja stroškov prevoza na delo, to pa pomeni, da bodo zaposleni delali bliže domu.« Z režultati poslovanja v prvih šestih mesecih letošnjega leta so zadovoljni v vseh turističnih centrih, razen v Radencih, kjer so poslovali z izgubo, zato se trudijo, da ne bi bilo izgube tudi ob koncu so si tako izborili boljše pogoje za kreditiranje z zmanjšano višino obrestnih mer. V Radencih se je menedžerska ekipa lotila izboljšanja poslovanja z urejanjem delovnih procesov, ki so precej zastareli, uvajanjem novih informacijskih sistemov, energetiko, novo pralnico in kotlovnico, zamenjavo klimatskih naprav in drugim. V Radencih je tudi preveč rrn 0 hotelu Jeruzalem in Panonskih termah nasploh so govorili Milan Karoli, Dušan Bencik in Branko Smodiš. združujemo tudi pri nabavi in tako postajamo resnejši partnerji. Pri prodaji pa skrbimo za racionalizacijo na različnih nivojih. Spremembe bodo tudi na kadrovskem po- leta. Pričakujejo, da bo druga polovica leta za Panonske terme uspešnejša in bodo ustvarili dobiček. Panonskim termam in Savi se je boniteta podjetja zelo povečala in zaposlenih, zato prerazporejajo delavce v Moravske Toplice. Pereč je tudi problem denacionalizacije, ki se ne rešuje, in tako termam in kraju Radenci povzroča veliko škodo. Hotelske zmogljivosti so bile v glavni turistični sezoni dokaj dobro zasedene: Vendar vlada na slovenskem trgu zmeda v cenovno politiki. V Panonskih termah želimo poslovati dolgoročno in temu prilagajamo cenovno politiko. Vendar pa mnogi v Sloveniji temu škodijo s kratkoročnimi cenami, to pa bo povzročilo slovenskemu turizmu precej škode Tudi sami smo se morali v zadnjem času deloma prilagoditi tem cenam, ki jih v Sloveniji na veliko oglašujejo, vendar pa, žal, v teh cenah m akumulacije, ampak so (e za golo preživetje. To velja tako za nekatera slovenska zdravilišča kakor tudi obmorske kraje. Slovenija je zelo poceni turistična destinacija, na ravni Turčije ali Tunizije, ne pa evropskega trga, den^ mo Italije, Nemčije ali Avstrije. Stroški delovanja turističnih podjetij pa so evropski.« Ob investiciji v Ljutomeru v Moravskih Toplicah končujejo gradnjo hotela s petimi zvezdicami, ki ga bodo predali namenu konec septembra, in zato oktobra tudi pričakujejo več gostov. Gradijo tudi nov bazen v naturističnem kampu v Banovcih s platojem in centralno zgradbo, začeli pa bodo tudi graditi hotel v Termah Ptuj, Naložba v Moravskih Toplicah bo vredna od 4,5 do 4,7 milijarde tolarjev in so dobili zanjo milijardo tolarjev evropskih sredstev, projekt v Banovcih pa je vreden 140 milijonov tolarjev Jože Gabor KMETIJSTVO 17. avgust 2006 - vein Pred 44. mednarodnim kmetijsko-živilskim sejmom v Gornji Radgoni Spet večje zanimanje za to sejemsko prireditev Po nekajletnem premoru v G. Radgono spet vozil sejen*5* vlak. Obiskovalci se bodo do mera lahko pripeljali s citadeto^ Ljutomera do G. Radgone vožnja zastonj. Poleg brezp^ vozovnice organizatorji sejma kovalcem, ki bodo v G. Radgo*: pripotovali z vlakom, podarjal^ 30-odstotni popust pri vstopni na sejmišče. Vstopnice bom^ Dobro obdelano - odlično postreženo! je moto letošnjega sejma Le nekaj več kot teden nas loči od začetka letošnjega Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma, ki ga bodo na razstavnem prostoru Pomurskega sejma v Gornji Radgoni odprli v soboto, 26. avgusta, vendar organizatorji zagotavljajo, da je za otvoritev skorajda že vse nared. Letošnja osrednja sejemska prireditev bo že štiriinštirideseta, po besedah direktorja Pomurskega sejma Janeza Erjavca pa je po nekajletni umiritvi zanjo tokrat spet opaziti povečano zanimanje med razstavljale!, ki povprašujejo tudi po večjih razstavnih površinah. Na letošnjem kme-tijsko-živilskem sejmu se bo tako predstavilo 1.530 razstavljalcev iz 25 držav, ti pa so za svoje potrebe zakupili 58 tisoč kvadratnih metrov razstavnih površin. Prav zaradi večjega zanimanja za razstavne površine organizatorjem letos še ni uspelo preseliti sejemskega prostora s severnega dela sejmišča, pač pa so ga morali zaradi večjega obsega kmetijske mehanizacije celo povečati. Prav razstava kmetijske mehanizacije bo tako tudi letos najobsežnejša, saj ji bodo namenili kar tretjino vsega razstavnega prostora, skoraj petina razstavnih površin bo namenjena živilskopredelovaini industriji, velik poudarek pa bo tudi na predstavitvi posameznih institucij, od ministrstva Direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec in vodja komerciale Mateja Jaklič zatrjujeta, da je za letošnjo sejemsko prireditev že vse nared. za kmetijstvo, gospodarske in kmetijsko-gozdarske zbornice do drugih, ki so tako ali drugače povezane s kmetijstvom. Ena osnovnih značilnosti letošnjega sejma je mednarodnost, saj bodo na njem poleg svetovno priznanih ponudnikov in blagovnih znamk neposredno navzoče številne tuje države in regije. Država gostja letošnjega sejma bo Avstrija, kot pravi Mateja Jaklič, bodo dali poudarek še gospodarstvu nekaterih drugih držav. Med njimi gospodarstvu Srbije, predvsem tistemu delu, ki želi s svojimi izdelki prodreti na tržišče Evropske unije. Srbija bo imela na sejmu tudi svoj dan, v sodelovanju z območno gospodarsko zbornico za Pomurje bodo takrat pripravili posvet o možnostih gospodarskega sodelovanja med državama. Z organiziranimi skupinskimi nastopi se bo predstavilo tudi slovensko gospodarstvo, saj pripravlja Gospodarska zbornica Slovenije skupen nastop žitar-ske in mlinskopredelovalne industrije, pomurska območna gospodarska zbornica bo pripravila predstavitev pomurskih izdelkov, ki so zaščiteni z geografskim poreklom, s svojo ponudbo in pokušnjami pa se bodo predstavili tudi slovenski vinarji, proizvajalci brezalkoholnih pijač, mlekarji in slovenska mesna industrija. Letos bo na sejmu poseben poudarek namenjen vzorčnim nasadom, kjer bo na ogled več kot sto različnih rastlin, kupiti na vlaku. posebnost pa bo strokovno vod^ ’ zi te vzorčne nasade. Najzahted1^ gotovo živinorejski del razstave, največji delež namenjen gove*' ' dstavili bodo vse slovenske pas®e ■ ( di, med katerimi je najobscžiKp^ do lisaste pasme, na prostem bo®»P stavili kolekcije krav dojil brejih telic pa bodo razstavili IU(||8 dorejci iz avstrijske Štajerske , Tudi pri konjih bodo j pasme, ki so v Sloveniji, glavni prašičerejske razstave pa tev visokokakovostnih živali za P1 mesa, ki so plod dela domačih ( nih služb. Tudi na letošnje^ bo manjkala razstava drobnice, zilccv in malih živali ter razs,*V,i larstva s pokušnjo in prodajo medu. Spremljajoči strokovni posvet' vanja in okrogle mize so se« ' vsakoletnih sejemskih prirec i šnji pa se bodo začeli že prvi dan J ko bo nekdanji evropski kO'1' j kmetijstvo Franz Fischler Pre -.^ kmetijski strategiji za Slovenijo*^ ziranem svetu. Med sejmom bo lili tudi priznanja za nagrajene izdelke, ki so jih ocenile kovne komisije, posebnost vinskega ocenjevanja pa bo Prl' K . vinarja leta, ki ga bodo razglasiš delitvi priznan/. Skupina Panvita razširja sodelovanje Vodilni pri organizaciji pridelave oljne ogrščice Posebna skrb kakovosti in prehranski varnosti živil Družbi Kmetijskega gospodarstva Rakičan Trgovina Zr-no-vit in KG Rakičan TMK Lipovci iz Skupine Panvita sta začeli sredi prejšnjega tedna podpisovati pogodbe s kmetovalci - poljedelci za dogovorjeno proizvodnjo oljne ogrš-čice za predelavo v biodizel, ki je energija prihodnosti. Skupina Panvita, ki je največji slovenski pridelovalec žit in hkrati velik odkupovalec tržnih presežkov žit, namenja posebno pozornost zdravemu in čistemu okolju, pomemben prispevek k tej skrbi za okolje pa dajeta tudi proizvodnja in poraba pogonskih goriv, pridobljenih iz sonaravno proizvedenih surovin, kot je oljna ogrščica. Skupina Panvita ho proizvodnjo oljne ogrščice organizirala na poljedelskih površinah v lastni uporabi in pri poljedelsko usmerjenih družinskih kmetijah Poljedelcem bo zagotovila strokovno pomoč, oskrbo z načrtno izbranim kmetijskim reprodukcijskim materialom, ki omogoča optimalno ekonomiko proizvodnje, ter odkup oljne ogrščice po tržnih cenah. Za dodatno pomoč poljedelcem so pripravili priročnik o proizvodnji oljne ogrščice Sicer pa namenjajo v Skupini Panvita posebno skrb zagotavljanju kakovosti in prehranske varnosti živil. Dokaz za to so standardi kakovosti, ki so jih družbe iz te skupine prejele v preteklosti in jih tudi uspešno obnavljajo. Tako sta družbi Ag-romerkur in MIR julija in avgusta uspešno opravili presojo 1FS (International Food Standard), celotno verigo reje prašičev, zakola in predelave svinjskega me sa pa kontrolno presojo sistem višje kakovosti reje prašičev za meso blagovne znamke PIGI. Za pridobitev certifikata IFS je treba izpolnjevati vsaj 75 odstotkov zahtev (teh je 336) na osnovnem nivoju, obe družbi pa sta presojo opravili na višjem nivoju in si s tem zagotovili nadaljevanje veljavnosti certifikata za 18 mesecev. Oznako višje kakovosti in uporabo tega znaka, ki je edini tovrstni za meso posebne kakovosti v Sloveniji, pa je obdržala tudi veriga proizvodnje svinjskega mesa blagovne znamke PIGI. Doseženi nadsundardi orno-, gočajo Skupini Panvita hitro povečevanje izvoza, ki je bil v letošnjem prvem polletju kar za 255 odstotkov večji kot v enakem lanskem obdobju, z izvozom pa so ustvarili 179 milijonov tolarjev prihodkov. L. Kovač Postavitev Ido na Kapeli Člani Turističnega društva Klopotec s Kapelskega Vrha soped devnega predsednika Jožeta Tkalca tudi letošnjega 15. hribčku v neposredni bližini spominske preše, obdane z w1’1" Postavljanje klopotca. V pozdravnem nagovoru se je skrbniku klopotca Feliksu Rantaši terpostavljalcema Francu in gerju za vestno skrb in pripravo klopotca. Preden so ga posta*1’ mača folklorna skupina kudaJanka Divjaka. Organizatorje tev (pogače, prleške gibanice), za dobro razpoloženje pa Je npš sončnem vremenu poskrbel harmonikar folklorne skupine S ’ i Kmetijska zadruga Gornja Radgona V prvem polletju večji odkup Skupina Panvita, kije ena največjih proizvajalk hrane v Sloveniji, vključuje deset podjetij, v njih pa je skupno 600 zaposlenih. Dejavnosti Skupine Panvita so poljedelstvo, proizvodnja krme, reja prašičev, perutninarstvo, mesna predelava in ekologija. V Skupini Panvita se z nadzorovano in okolju prijazno pridelavo hrane želijo razviti v vodilnega ponudnika hrane na domačem trgu in pomembnega ponudnika hrane v srednji Evropi. Odkup tržnih presežkov Kmetijske zadruge Gornja Radgona v prvem polletju letošnjega leta je v glavnem večji od lanskega enakega obdobja. Tako je zadruga letos odkupila 898 govedi s skupno težo 572.100 kilogramov, lani je bilo odkupljenih 827 govedi, ki so tehtale 529013 kilogra- mov. Zadruga je letos odkupila tudi 6.476 prašičev s skupno težo 752.300 kilogramov, lani v istem času pa je bilo odkupljenih 4.928 prašičev s skupno težo 566.332 kilogramov. Letos je KZ G. Radgona odkupila 1.947 pujskov s skupno težo 59.102 kilogramov, lani v istem času pa je odkupila 1.016 prašičev s skupno težo 29.807 kilogramov. Le- tos so odkupili 66 telet s skupno težo 9.490 kilogramov, lani v istem Času pa 75 s skupno težo 9-830 kilogramov. 280 kmetov, ki prodajajo tržne presežke mleka, je prodalo v letošnjem prvem polletju 5.782.446 litrov mleka. Lani je bilo prodajalcev nekoliko več in so prodali v prvem polletju 5-828.153 litrov mleka Sicer pa Kmetijska zadruga Gornja Radgona odkup0* skupinskih in zbiralnicah. Indiv nice so tam, enem odkupu ,_ j t T litrov mleka. Km\.jp^.|ž G. Radgona vso 00 n ./ ko oddaja nam. Kmetijska ■ j gona, ki ima 261 ■ J poslenihjevp^^g^ai' tošnjega leta usp . -■ la. Dokaz je čla"5^ pred Irti vsakl|J 'ptlid topu v zadrug0 v tolarjev. Ta ie 190.700 tolarjev- J IKUIIK-17. avgust 2006 PRAZNIK 7 M- avgust, praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom Državni praznik, priznanje zvestobi prekmurskih Slovencev slovenstvu Zenona do združitvenega praznika zgodovinskega pomena za slovenski narod je parla-Wii rans^° iesen uzakonil tri nove državne praznike, med i:r r“"l 1" avgust, združitev prekmurskih Slovencev z ma d-.” nar°dom. Slovenska država torej z današnjim praz-**«lr Pfiznanje prekmurskim Slovencem za zvesto- ftig, ' dosedanji zgodovini slovenskega naroda 1 - 1 ’ * ^r^Ktrmrja namreč nikoli niso pripisovali izjem-Spominski dan 17. avgust, ko je upravo nad Postal " m Prevzel civilni upravitelj, civilni komisar, pa je kef Jrzavn’ praznik šele potem, ko so pomurski poslanci iro i^'rvMl. Jožef Ficko, Feri Horvat, dr. Mitja Slavinec in vložili amandma k predlogu zakona o spre-i ,D dopolnitvah zakona o praznikih in dela prostih n z njim uspeli. Dr. Janez Drnovšek, predsednik države Slovenije Bralkam in bralcem Vestnika, vsem Prekmurcem in Prekmurkam iskreno čestitam ob državnem prazniku priključitve Prekmurja k matični domovini, ki je zaradi vaše skupne zgodovine še toliko pomembnejši za vas in ga čutite še toliko bolj intimno, kot svojega. Slovenski prebivalci Prekmurja ste se stoletja najbolj dosledno označevali za Slovence in se že od leta 1848 poskušali povezati z rojaki, vendar ste se morali vse do konca prve svetovne vojne ločeno politično, gospodarsko in kulturno razvijati od svoje matične domovine. Zato priključitev Prekmurja k matični domovini po prvi svetovni vojni predstavlja ključen korak pri vašem povezovanju s skupno nacionalno identiteto, kulturo in razvoj. To je pomembna zgodovinska prelomnica, ki jo lahko razumemo tudi kot enega od začetnih korakov na poti ustvarjanja enotne Slove- nije in osamosvajanja slovenske države. Cenim vaš dragoceni prispevek k naši skupni prihodnosti in k našim prizadevanjem za boljšo družbo ter se vedno rad vračam k vam. Štefan Žižek, Gornja Bistrica im Domjan, Sobota "ki. kot je ta se SpOnl. Sb časov, ki so krojili % Riškega naroda, še po-^l.|„ ekniurskih Slovencev v Kd, Pfepričan sem. daje ki ‘h-,91itKi spomin na do ^tiZ,11 Priključitev Prekmu-Sihh'r^l,rKi^^ tcmelPna i-iion ne konferen-kani združitev Prek-delom sloven* J lr oajveCja vred-dogodkov S priklju-1 rekniurci prispevali k , p°datski, socialni in JSiJ na- k0 imamo Slovenci la- "‘'i« vse možnosti za s \i Mj^d^ski, socialni in Kako bomo Prek-r 'lane priložnosti S? ^di odvisno od nas P°niembno, da J' gradimo na za nas Zgovornih vredno. . ' ^^iniei aniti. odpr- razlik-Tako narodnostno k,''’nj|."''k"'1 tega prostora. lv*hkj c**nurci in Slovenci S uZ? '1 inulonic ; socialne ■ , 'In , . '''Tb'-z ostrimipoli-delitvami, nam Ponaša nič dobrega Andrej Ohman, Šafarsko Tudi območje Razknzja in drugih okoliških krajev je spadalo do konca 1. svetovne vojne pod madžarsko oblast in nekaj časa je kazalo, da bo tako ostalo, enako kot se je govorilo za Prekmurje. Starši so mi večkrat pripovedovali, kako težko je bilo živeti pod Madžari, ki so nas skušali potujčiti. Ali pa bi nas priključili celo k Hrvaški..Na srečo se ni zgodilo ne eno ne drugo, ampak so nas združili z matičnim narodom v okviru tedanje Slovenije oziroma Jugoslavije Seveda sem zadovoljen in vesel, da smo tudi mi dobili državni praznik, s katerim bomo proslavljali 17. avgust kot obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom v takrat novonastali državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Se dobro se spominjam, da smo to v nekdanji Jugoslaviji že proslavljali Bilo mi je trinajst let, ko sem se udeležil proslave v Crenšovcih (leta 1936), na kateri je govoril dr. Anton Korošec. takratni ugledni slovenski politik. Na prizorišče proslave, ki je bilo pri črenšovski cerkvi, so pripeljali iz Dokležovja na vozu mursko ladjo, na kateri sta bila dva moža, preoblečena v Klekla in Jeriča. Takrat sem tudi prvič slišal zapeti tako imenovano prekmursko himno Ka je Mura šepetala. Moram pa povedati, da me je zelo motilo, ko sem poslušal razprave v slovenskem parlamentu o novih državnih praznikih, in sprva ni bilo čutiti dovolj podpore, da bi bili predlogi izglasovani. Čudil sem se zlasti, da so bili pomisleki glede razglasitve praznika, povezanega $ priključitvijo Primorske k matični domovini. Bil sem tam in upam si reči, da je meja krivična. Metka Fujs, zgodovinarka 17. avgust je bil izbran za državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom kot tista izbira, ki se je zdela pri oblikovanju takega izrazito narodnega praznika najprimernejša. Predstavlja namreč spomin na slovesni prevzem slovenske civilne uprave nad Prekmurjem leta 1919 v Beltincih, kjer se je zbrala, po pisanju Časnikov, velika množica in s tem po svo- laya za javnost ti,''1-"1 *w°dnostna skupnost k praz-'/' "’•"n " 'ni l' Prekmurskih Slovencev z ,........ki«, ni dala soglasja. Prazno-i,,,.....sproža boleč občutek v sr- v,' G? ^tehtane narodne skupnosti, "° narodnostno mešanem ob-zaradi vse večje go>' ‘h .,, ^postavljeno še močnim Sitin'* -i prekmurskih Sloven- a« narodom so bili ločeni prek- sLh Po , 5V0Jega matičnega naro- '9 "■ trajajočem skup- ., '' '.'.'Z' '" “ dogajalo po končani v°jni na podlagi odločitve zma- govalnih velesil proti volji tukaj živečega slovenskega in madžarskega prebivalstva, saj je tudi del slovenskega prebivalstva še naprej ostal v sklopu Madžarske. Vsekakor je bila na ta način storjena zgodovinska krivica prebivalcem madžarske narodnosti, ki so bili na nedemokratičen način, brez argumentov in volje ljudi ločeni od svojega matičnega naroda. Po našem mnenju praznovanje pomeni novo odpiranje zaceljenih ran, in to v času globalizacije iti nastajanja novih vrednot v Evropski skupnosti, ki je grajena na demokratičnih načelih sodobne družbe, ki narode združujejo in ne ločujejo in kjer se upoštevajo “najvišji standardi pri uveljavljanju pravic manjšin. Prepričani smo, da si naša država s takšnim ravnanjem ne krepi svojega ugleda v Evropski skupnosti, ne koristi ji tudi pri boju xa pravice slovenske manjšine v sosednjih državah, za kar nam je iskreno žal, saj se zavedamo, kako je živeti kot manjšina. dede na to, da k pripravi praznovanja nismo bili povabljeni, so jasna stališča in namere ter sporočilo organizatorja prireditve, ki vsekakor niso v ponos novi članici velike evropske družine. Prizadevanja avtohtone madžarske narodne skupnosti temeljijo na demokratičnih vrednotah, usmerjenih k ustvarjanju sožitja v skupnem življenju tukaj živečih narodov, kar je osnova za demokratični razvoj tega območja Slovenije in Evropske unije. Franc Vida, Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost je plebiscitarno podprla nove razmere. Seveda se s tem datumom odločilni dogodki tistega prelomnega časa niso začeli, še manj končali. Tudi prebivalstvo ni bilo nad poznejšim dogajanjem vedno enako navdušeno. Gotovo je pomemben dan sklepa varnostnega sveta mirovne konference, ki je potrdil jugoslovansko mejo na razvodnici med Muro in Rabo, • pomemben je dan, ko je svet dovolil jugoslovanski vojski zasedbo tega ozemlja, in dan, ko je vojska to dejansko tudi storila. Pravno imata največjo veljavo za potrditev državne meje, znotraj katere živi večina prekmurskih Slovencev, saintgermainska in trianonska mirovna pogodba, ki sta določili meje Republike Avstrije in Kraljevine Madžarske. Prekmurje je leta 1919 mirovna konferenca dodelila takratni Kraljevini SHS in ne Sloveniji, zasedbo sta izpeljali dravska in savska divizija z mariborske in zagrebške strani, kar je dopuščalo možnost, da upravo prevzamejo bodisi slovenske bodisi hrvaške teritorialne oblasti. Pravno bi morala v pokrajini v prehodnem obdobju upravna ureditev ostati takšna, kot je bila pred vojno, torej ogrska, vpeljavo nove pa bi morala odobriti osrednja vlada. Kljub temu je začasni upravnik - civilni komisar v osebi mariborskega okrajnega glavarja, dr. Srečko Lainšič - od beltinskega shoda dalje začel vpeljevati avstrijski pravni in upravni red, ki ga je poznal preostali slovenski prostor. S podporo deželne vlade in sklepom ministra za notranje zadeve je že 2. oktobra 1919 na 2. seji narodnega sosveta za Prekmurje, ki ga je sestavljala skupina uglednih Prekmurcev, poročal, da se Prekmurje upravlja kot ena pokrajina s civilnim komisarjem v Murski Soboti in zastopnikom v Dolnji Lendavi. Dan, ki smo ga izbrali za praznik, poudarja pomen teritorialne vključitve Prekmurja v danes slovenski nacionalni prostor skupaj z večino tukaj živečih Slovencev. Je praznik, ki namenoma poudarja to svojo nacionalno in narodno komponento, in je v tem enak vsem drugim praznikom, ki so si jih izbrali narodi, da bi se lahko spomnili pomembnih časov svoje zgodovine PRAZNIK I Dr. Marjan Turnšek, škof Z veseljem prvič doživljam obhajanje državnega praznika v spomin na združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Naravni red je, da člani istega naroda tvorijo v družbenem in ozemeljskem smislu celoto. Razen če se svobodno odločijo drugače. Te pravice nihče ne bi smel kratiti delu kakšnega naroda. Identiteta članov naroda se lažje razvija in krepi z ozemeljsko celovitostjo in družbenopolitično samostojnostjo, saj lahko tako neovirano razvijajo svoj jezik, kulturo in tudi politiko ter gospodarstvo. Pa tudi svoje verske vrednote lahko tako učinkoviteje razvijajo, izpovedujejo in uresničujejo na sebi lasten način. Seveda velja vse to tudi za Slovence. Zato je prav, da smo letos začeli z državnim praznikom ohranjati živ zgodovinski spomin na srečen Čas, ko sc je slovensko Prekmurje spet pripelo na svoj slovenski izvor. Kot škof pa sem vesel, da je to pomenilo tudi lažji razvoj oznanjevanja med slovenskimi verniki v materinem jeziku, kar je neodtujljiva naravna in božja pravica slehernega človeka. Ker je bilo to prej »jezero« let oteženo, je ta dogodek pomenil tudi začetek cvetočega krščanskega življenja v Prekmurju, kije kmalu pokazalo svoje sadove v številnih duhovnih poklicih, ki so vzniknili ob gorečih in narodno zavzetih duhovnikih Hkrati pa se zave dam, da nas prav naša izkušnja zavezuje, da vsem, ki med nami govorijo drugačen materni jezik, kar najbolj pomagamo, da ga ohranjajo in razvijajo. Potrditev pravilnosti takratnega dogajanja vidim tudi v letošnji ustanovitvi samostojne škofije v Murski Soboti, saj dokazuje, da je ta predel naše domovine dozorel tudi za to vrsto samostojnosti. Naj se s tem praznikom v ljudeh dni gih predelov Slovenije prepoznavnost Prekmurja še poveča in naj še z večjim zanimanjem in v večjem številu prihajajo v naše kraje, kjer so doma dobri ljudje in kjer naša domovina zasije in zapoje v goričko-panonskih tonih’ Kdor jih ne vidi in ne sliši v živo, mu kot Slovencu nekaj manjka. Vsem voščim lepo praznovanje! Milan Kerman, župan občine Beltinci Praznovanja so vedno priložnost za spomine in tudi za analize dogodkov, ki so bili vzrok za določen dogodek. Prav tako je to priložnost, da se analizirajo posledice določenega dogodka oziroma tistega, kaj je le-ta povzročil v okolju. Priključitev prekmurskih Slovencev k matičnemu narodu je zgodovinski dogodek, ki je v marsičem spremenil delovanje v tej pokrajini in tudi življenje v njej. Množica ljudi, ki se je zbrala v Beltincih ob priložnosti predaje vojaške oblasti v civilne roke, je dokaz, da so zavedni Slovenci, živeči v Prekmurju, začutili priložnost in pravi trenutek, imeli dovolj politične moči za to, da sc lahko takšno dejanje zgodi. Lahko rečem, da so bili tedaj Beltinci središče Prekmurja. Prizadevanja vseh, ki so se zavzemali za Prekmurje v Sloveniji, so dobila s tem dejanjem dokončni epilog. Prekmurski poslanci so tudi ob sprejemanju zakona, ko se je uzakonil ta praznik, pokazali politično zrelost in moč, ki je bila potrebna, da smo ga Prekmurci dobili. Takšno sodelovanje med poslanci si želimo v naši pokrajini tudi vnaprej na vseh področjih. Skupno delo je obrodilo sadove leta 1919 in tudi v današnjem času je dokaz skupnega prizadevanja sprejeti zakon Beltinci bodo zopet središče dogajanja ob pn i državni proslavi, ko bo spomin na dogodke, ki so se zgodili davnega leta 1919, ponovno zaživel. Mislim, da je izbira kraja proslave zgodovinska in tudi edina sprejemljiva, zato smo v Beltincih na to izredno ponosni in zadovoljni, da se bomo zbrali v petek, 18. avgusta 2006, na proštom, kjer je prekmurskim Slovencem uspelo s ponosno dvignjeno glavo izraziti svojo pripadnost slovenskemu narodu. Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona Moje mišljenje o priključitvi Prekmurja Sloveniji je seveda pozitivno. Je logična posledica zgodovinskih dejstev. V tem trenutku lahko idejo o pomurski regiji podpremo, kajti to je dejstvo: mi smo pomurska regija in bomo to tudi ostali. Mi že nekaj desetletij delamo skupaj in imamo skupne stične točke, torej od zdravstva, kulture, šolstva iid. Ne vidim nobenega razloga, da tega ne bi podpiral Prepričan sem, da je bilo to odlično zgodovinsko dejanje in je „ skrajni čas, da začnemo te stvari praznovati skupaj. Res je tudi, da je stih letih ta ozemlja delila, pa kljub temu smo mi že prej »štrihali« skupaj stranjo Mure, torej tudi takrat, ko še ni bilo mostov. To je torej dejstvo, ki je pripeljalo do tega. Logično se mi tudi zdi, da se obletnicah godka v prihodnje praznuje kot državni praznik. Če imajo lahko vsH1 deli svoje praznike, je prav, daje tudi ta dogodek, ki je nadvse pome . levi in desni breg reke Mure, državni praznik. Sicer pa: še nekaj me jah ne bo nikogar več, niti policistov. Takrat se bo še najbolj _ bila to res prava stvar ali ne. Prepričan sem, da je bilo to pravilno. j"[ , vsi pametni zgledujejo po boljših, torej se lahko Madžari nekaj n a »čip"" mi pa nekaj od njih. 4 i Jožef Horvat, poslanec Samo od nas samih, državljank in državljanov Slovenije, bo odvisno, ali bo naš novi državni praznik dobil svoje mesto v ljudski zavesti ali spominu. Namen praznikov je namreč, da nenehno vzdržujejo človekovo pripadnost, njegovo identifikacijo, na primer s kulturno identiteto, religijo, zgodovino, državo ali nacijo. Praznično razmišljanje o dogodkih, ki jim je praznik posvečen, privede do navdušujoče ugotovitve, da je pridobitev Prekmurja za slovenski narod ena redkih svetlih točk takratnih dogodkov. Slovenci smo v zgodovini v glavngm izgubljali. Nikoli nismo resnično dojeli izjemnega pomena pridobitve Prekmurja, ki je bilo praktično tisoč let v okviru ogrske države njena nepomembna manjšina, prepoznana kot Vendi, nikoli kot Slovenci, ki pa je iz lastne notranje sile ostala zvesta slovenstvu. To je eden čudežev slovenske zgodovine in je razlog za navdušeno praznovanje. Tega čudeža gotovo ne bi bilo, če ne bi opravljali v ključnih zgodovinskih trenutkih pomembnega poslanstva z vso srčnostjo slovenski katoliški duhovniki, ki so med prek murskimi Slovenci sejali ljubezen do slovenskega jezika in matičnega naroda. Cioilni Icwnforiir za Prekmurje. si«. >ew Razglasz. VszefeK naši protivniki zmerom glžsze sirijo, da prej jugoszlAvszki szoidakf moro z našega kraja odijti, da mirovna itakdale. Vszi taksi glaszi szo lazsnjivi i brezi szak- r^K| * je zaszčdba szamo docajtna, da nam je konferenca escse tč krajine nej priznala, r. -1 -' = - ‘ K A OftUSTVO sega fundamenta. Prekmurje, tou szlovenszko krajino szeverno More szmo mij za sztalno prevzeli po velenji mirovne konference v Parizsi/ mij $zmo tu i oszt&nemo tl). Vszaksi. sto proti torni glasze sijti, je szovrazsnik našega otszaga. Duzsnoszt vszaksega postenoga cslovoka je, da vsze tiszte zsanddrom naznani, steri prouti našemi orszdgi hujszkajo. Proti tak-sim hujszkacsom sze bode po sztojeai poszlavaj z cej-lov osztrosztjov poszlopalo. M.-Szaboja, jJZ noventm 1910. Civilni Iwmistlr zi Fiekmurje: BERBUČ s. r. Situ, T SmImL Razglas prebivalstvu Prekmurja, ki gaje 22.11.1919 izdal civilni komisar Bogumil Berbuč. Matija Žižek, Murska Sobota, upokojeni ravnatelj OŠ Grad Razmislek o praznovanju priključitve Prekmurja k Sloveniji me vedno bolj prepričuje o veličini tega dejanja. Spodbujalo ga je narodno prebujenje Slovencev na levem bregu reke Mure. Plemenitilo pa sc je ob verskih slavnostih, romanjih, trgovskih in drugih stikih ljudi obeh brc gov reke Mure. To narodno zavedanje so opazili nekateri izobraženci z Božidarjem Raičem in Oroslavom Cafom na čelu, ki so iskali stike z zavednimi ljudmi tostran Mure Njihovo delo sta na mirovni konferenci v Parizu oplemenitila Fran Kovačič in Matija Slavič, ki sta pogajalcem pripravila strokovne podlage. Kljub močnemu prizadevanju Madžarov, da bi ostalo Prekmurje v okviru ogrske države, se je uresničil sen številnih narodno zavednih ljudi, da se po dolgih letih potujčevanja prekmurski Slovenci združijo z matico Slovenijo Kljub reakciji številnih ljudi je v mnogih krajih prevladal narodni duh Prav zgledno so se v tistem času opredelili prebivalci Trdkovc, kt so se ob določanju tromejne točke med narodni komisiji za razmejitev izrekli za združitev s preostalimi Slovenci. To in podobne odločitve so upoštevali na mirovni konferenci in dovolili postavitev tromejnika na sedanjem mestu. Zdi se mi, da so se v tistih dneh dogajale usodne spremembe Prekmurje se je navezalo na nove trge, na nova upravna, sodna in cerkvena sodišča Nekoč neznana pokrajina se je prebujala, povezovala z drugimi Slovenci in se počasi pn lagajala novim razmeram Slovenska narečna beseda, ki je imela veljavo v cerkvi in skromnem šolstvu, je počasi pridobivala veljavo. Takratni dogodki (1919. leta) pa so prinesli tudi nekaj grenkobe delu Slovencev in Madžarov, ki so ostali zunaj matičnih držav. Ti so razvili bogato Šolsko in kulturno avtonomijo in s tem ohranjajo svojo identiteto. Naroda zgledno živita drug z drugim in postavljata mostove med državama. Današnji dogodki pa nas spominjajo tudi na mnoge znane in neznane ljudi, ki so sc zavzeli za ljudi, ki jih niso niti prav dobro poznali. Vsi si zaslužijo trajni spomin v obmurski pokrajini. i k 'e Sl ti k k d hi Geza Erniša, evangeličanski š 01 Slovenski evangelican ’ „,. sebno prekmurski, v le skupaj z vsemi drugimiPr ci naše pokrajine s simpatijami gledamo na ■<* teklost in tiste dejavni^ , Prekmurje vrnili tja, ka® j V Slovenijo. V zgodo^ spominu in tudi v za^51’^ murskega človeka mora neizbrisljivo biti J bili tudi mnogi narodnostno ozaveščeni evangeličanski1,11 pisci tisti dejavnik, ki je tudi pod pritiskom bil samoohraf® , ter ozaveščal svoje rojake, da so kljub raznarodovanju otaBl*3 slovenstvo. Za to opravljeno delo se jim moramo zahvalit" H čestitati. Kuzmič in Ivanoci, Kardoš in Bakoš, Klekl in S!av|Cl” . gi drugi so edinstveno prispevali k temu, da je Prekmurje vensko in da smo Prekmurci Slovenci Vse to nas navdaja s hvaležnostjo Bogu in domovini za istočasno pa budi in izkazuje potrebo po še večjem lastnem •'J te svoje identitete in identitete pokrajine, kjer smo doma. D ■ namreč živi na vrednotah strpnosti, odprtosti, na narodnostid | turnem in verskem pluralizmu ter spoštovanju razlik. Ta |*,mm prav gotovo lahko dobrodošla dragocenost za šc vedno mlad® sko demokracijo in državo in jo moramo še posebno negov”’ y Slovenski Prekmurci, med njimi tudi mnogi evangelij7 seveda z vso resnostjo zavedamo svoje slovenskosti tudi da”‘ ■ paj z vsemi drugimi Slovenci doma in po svetu in skupaj ■ . državljani Republike Slovenije želimo kar največ prispev' . • ginji in skupnemu dobru. Na temelju enakopravnosti telil1' Jib'1 vati pri vseh nacionalno pomembnih odločitvah sloveni -ki je naša domovina. In tej domovini, vsem Prekmurka® mutcem ob prazniku združitve z matično domovino is^ tam in želim vse najboljše. Tomaž Smodiš, Cankova Jožef Špindler,^" občine Ljutomer It <1 * % * k k Skoraj tisočletna madžarizacija je med prebivalstvom utrdila.za-vest, da z Madžari nimamo kaj dosti skupnega, razen skupne zgodovine. S tako zavestjo in trdoživostjo je Prekmurcem, našim prednikom, uspelo odtujiti Prekmurje, se izogniti glavnim zgodovinskim tokovom in novostim in ga narediti za otok, imun za potujčevanje. Temu bi lahko rekli tudi nekakšen pasiven odpor. Na potujčevanje so naši predniki reagi ‘rali mirno in ta mirnost, nenasilnost ter sprejemanje tujcev - pri šlekov se kaže še dandanes. Prekmurje je bilo in Še vedno je oaza miru, kjer vse narodnostne, etične in druge skupnosti lahko živijo v miru in sožitju. Verjetno tudi zaradi tega, da tisto, kar imamo, vemo deliti in ohranjati za prihodnost. Zdrava kmečka pamet! Malo jc takih krajev na svetu. Veliko vlogo so pri tem igrale tudi reka Mura in druge geografske danosti Prekmurja. Seveda je takšen pristop pomenil tudi zaostajanje za drugimi narodi in preostalim delom Slovenije. Slovenska zavest se je komaj in počasi oprijemala ljudi, pa naj so se književniki, pisci, učitelji, duhovniki, ki so se zavedati »slovenskih korenin« prebivalstva, še tako trudili. Ta odziv Prekmurcev na okolje, pasti, poskuse potujčevanja nas jc naredil narodnostno otrdele Na »zunanje dražljaje« se Prekmurci le stežka odzovemo, ko pa se, potem pa samovoljno in z rezervirano mislijo o slabih namenih tistih, s katerimi prihajamo v stik. Razlog za navidezno odtujenost in inertnost Prekmurja in ljudi ni v naši nezainteresiranosti, nesposobnosti koz-mopolitanskega razmišljanja, učenja in podjetnosti, kar nam nekateri veselo očitajo. Pravi razlog je v naših glavah. V naši ucreakciji na zunanje dražljaje kot obrambnem mehanizmu. Edino lako smo lahko preživeli. In tudi to se prenaša iz roda v rod. Leta 1919 smo v trenutku prekinili tisočletne povezave z drugimi narodi in državami. Sedaj smo končno doma v lastni državi Sloveniji. In nič več se nam ni treba bati potujčevanja, nepravičnosti in nadvlade! Ne da preteklost ne bi bila pomembna. Kdor ne vc, od kod prihaja, ne more vedeti, kam je namenjen. Sedaj je zadnji čas, da opustimo razmišljanje o preteklosti ter se osvobodimo starih miselnih vzorcev in spon. it, > «1 «sov Fakultete družbene vede >■ r^išljam o obletm-Prekmurja k ma-moram priznan, hi2*rn,,rJr Rh’ ^"»mentalno kot na osta-morja, ki se je ^inp’ ' °1 dalo prostor Iju-I^Rov vtisnil° našo l)lj) melanholijo Leto M j:.1' r'j ’ z večino pre-Ih^^^^inskih dežel, ki so “■ n, "' 1,1 Ovenel, kar je bil ' Vntembnejših korakov ’ttiii ? "' Sani0 Zedinjeni Slo-^im zgodovini in %. ^^^dovalnim poli-reS’)° $e zmeraj S-,, Vseljujemo Slovenci ' 1 'torej morali prazno-^lrutdill,rm ° Posebnosti > ‘ ' onalizaciji - tako L. J kot evropski ravni F" tega je že učinko-\ /Vnk sredstev iz pro-iSt/'1’4-" unije, ki omo-razv°j- Raven ™»jf, Avenije kot enotne 4 prevelika, da bi %ti do nekaterih pri- Prekmurje kot ' lahko pridobilo. torej ponuja hkrati Suj, 2^'1 projektov, ki bi %Ki gospodarske za, ' eksotike po- n° tortno tako za do-k< Vjn|" zaidejo L" nak*iu^u-V te^ 0 "desetih letih se je etnenilo, fizične in Postale , ^loh Vneracije pa ved-^nal. n)ene z lokalno k/ttU Pripadnostjo. Zdi 1 preraslo lo- J*$d nas zahteva koz- Odločitev parlamenta, da ob praznovanju priključitve Primorske Sloveniji slavimo tudi priključitev Prekmurja, je logična, na drugi strani pa to prizadene pripadnike narodnosti, ki imajo na trianonsko pogodbo drugačen pogled. Toda z vstopom v Evropsko skupnost in prevzemanjem njenih načel, ko meje izgubljajo pomen, razumem praznovanje v tem kontekstu. Praznovanje naj bo torej poduk in priložnost za sodelovanje v Evropski uniji, da zaradi meja ne bi več prihajalo do konfliktov med narodi. t? r'h°dnost pa želim k'%. Urkam in Prekmur-‘'v ■ . 'l: '•1 ; । - prijetno mice priključi-• wveniji. Anton Štihec, župan občine Murska Sobota Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je eden najpomembnejših zgodovinskih dogodkov naše pokrajine in tudi naše države. Z njo je dobila današnja Slovenija na svojem severovzhodnem delu dokončne meje. Prekmurci so takratno združitev praznovali spontano in z velikim navdušenjem prav na območju "kt TJn, h u današnje občine Beltinci. Pre- l/''- n bonjH tokratno prvo državno proslavo združitve 1 ■ da* velikim navdušenjem. . * takratne zgodovinske dogodke zaokrožila v %? ’nas lahko navdaja s ponosom in hkrati veseljem. Z Si r' Buu,. Cf H'J dodelitvijo državnega praznika država dala l\ ?'h to opomnik vsem drugim delom Slovenije o po- ► n zgodovinskega dejstva. Ponosni pa smo lahko, da v n'i»rn m naja zgodovina ter knjižni in pogovorni f ’ 1.|. ,avn’ del slovenske zgodovine in slovenstva nasploh. I hidi na naše narečje in specifike, ki jih premore- ramo gojiti in razvijati čut za sobivanje in hkrati " smo Prekmurci in obenem Slovenci. Franc Čuš, profesor, Sv. Jurij ob Ščavnici Narodna zavest Prekmurcev o pripadnosti enotnemu slovenskemu narodu je poleg spleta okoliščin in dogodkov pripomogla, da je jugoslovanska vojska s prostovoljci Sokolske legije 12. avgusta leta 1919 zasedla Prekmurje. S tem je bil v mednarodnem pogledu ustvarjen pogoj za priključitev Prekmurja h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar je bilo uresničeno na meddržavni ravni s podpisom mirovne pogodbe v dvorcu Trianon 4. junija 1920. Kot prebivalec z desne strani reke Mure gledam s simpatijami na dogajanje v Prekmurju ob prelomnem dogajanju v letih 1918/19, ko so se širom po Evropi ob koncu prve svetovne vojne določale nove meje. Namreč že pred prvo svetovno vojno je prekmurska katoliška inteligenca vzdrževala zelo močne vezi z rojaki iz Prlekije. Predvsem dr. Anton Korošec, doma iz Biserjan, dr. Fran Kovačič iz Veržeja in dr. Matija Slavič iz Bučečovec so bili tisti, ki so po vojni s svojim političnim angažiranjem prispevali k usodni združitvi Prekmurcev s preostalimi Slovenci, kar pa se na žalost ni zgodilo s Slovenci v Porabju. Seveda na multikulturnem območju, kot je Prekmurje, ne smemo pozabiti tudi na drugo stran, to je madžarsko narodno manjšino, ki pa je ostala zunaj svoje matice. Ampak politika skozi zgodovino ni gledala na interese narodov na obrobju pa tudi selitve so zabrisale meje med narodi. Zato naj bo državni praznik, ki ga praznujemo v spomin na dogodke pred skoraj 90 leti, praznik sožitja, povezovanja in medsebojnega sodelovanja. Mark Kren n, Šalovci 19. januarja 1919 je dr. Bela Obal, vladni komisar in veliki župan tedanje slovenske krajine, skupaj s slovenskimi katoliškimi duhovniki organiziral velik ljudski shod v Beltincih, kjer je poskušal konsolidirati naraščajoče nezadovoljstvo do tistega trenutka apolitičnih ljudskih množic z madžarsko državo. Na zborovanju se je zbralo več kot 10.000 ljudi iz vsega Prekmurja. Besede vladnega komisarja je množica - med njimi tudi projugoslovansko inštruirani domači agitatorji - prekinjala z medklici in parolami v podporo jugoslovanski stvari. Med drugim: Ni nam treba vaše avtonomije, naše pravice nam bo rezala Jugoslavija! Živela Jugoslavija! Prvič se je zgodilo, da so se širše množice obrnile ne le proti madžarski državi, ampak tudi proti svojim duhovnikom (predvsem stari duhovščini), ki so še vedno špekulirali z jezikovno in kulturno avtonomijo v okviru Madžarske. Osebno menim, da so bili artikulirano socialno nezadovoljstvo, načrtno projugoslovansko agitatorstvo in volja množice na tem shodu prvi relevanten politični poskus prekmurskih Slovencev, da zgrabijo svojo zgodovinsko priložnost, Beltinci pa so postali Piemont nacionalnih silnic v Prekmurju. »Libenter homines id, kvod volunt, credunt« (Ljudje radi verjamejo tisto, kar hočejo.) r / W J Lil K * J sfer* Daleč najnapornejše in najobsežnejše delo za priključitev je opravila jugoslovanska delegacija v Parizu in v njej Slavič. Ta je dosegel, da so se za usodo Prekmurja začeli zanimati Francozi, ki so bili dejansko najmočnejši faktoma konferenci, in celo Američani, katerih predsednik Wilson je glede tega rad prisluhnil svojemu osebnemu prijatelju Mihajlu Pupinu, pod njegovim vplivom pa še drugi člani antante. Na roko so jim šli tudi dogodki na Madžarskem, še posebej razvoj boljševiške revolucionarne republike, kijih antanta nikakor ni želela. Doc. dr. Andrej Hozjan, zgodovinar Že v tihi vročici prazničnega dne ih spominjanja na dogodek pred beltinskim gradom se mi v glavi rojevajo »združitvene« in druge misli. Tam, pred beltinskim gradom, sem v družbi tisočev Prekmurcev 1999. doživel prvo množično proslavitev združitve Prekmurja s Slovenijo v novi državi. Ne dvomim, ali je nov praznični dan sploh potreben ali ne oziroma kaj naj bi nam prekmurskim Slovencem pomenil. Prosim vas, ne dvomite! O združitvi bo poslej vedel sleherni šestošolec v državi. Vsak srednješolec bo moral poznati tudi tukajšnje dogajanje v letu 1919 in pomen trianonskega mirovnega sporazuma. Združitev je - dolga desetletja po konkretnem dogodku -tako tudi formalno postala sestavni del kolektivne zavesti in spomina. Lahko bi se obrnilo drugače, morebiti ne bi imeli česa proslavlja- ti. Namreč »mi«, slovensko govoreči. Povsem razumljivo in logično mi je, da vsaj del prekmurskih Madžarov ne čuti posebnih simpatij do tega praznika. A zelo podobna je situacija pri še dveh novih prazničnih dneh, za Primorsko in za Maistra. Madžarska manjšina bo dva dni pozneje, v nedeljo, počastila praznik ustanovitelja madžarske državnosti, kar mi je prav tako logično in samoumevno. Lep praznični dan tudi vam, sosedje Madžari, katerikoli že!Za konec še ven iz zgodovine in dejstev v sedanjost ter svetlo prihodnost. Ustanovitev murskosoboške rimskokatoliške škofije in prvo praznovanje »prekmurskega« praznika v le nekaj mesecih razlike je seveda čisto naključno naključjef!). Če bi istočasno odprli še kompletno avtocesto, bi bilo skorajda že neznosno lepo. Dokončno je torej treba pozabiti na misel o »od Boga in države pozabljeni« pokrajini. Kaj zdaj? Nisem futurist, sem le zgodovinar. A celo kot tak čutim prihod obdobja, ko se bodo Prekmurci vseh jezikov in ver, odprtih in zaprtih glav morali začeti združevati in se hitro združiti z enako mislečimi na osnovah eksistenčne nuje. Od združitve je preteklo 87 let, ki so nas popolnoma spremenila. Sedanje stanje je tu dokaj razbito in brezciljno, okolje in prebivalstvo sta »bolna«, kontaminirana, Kranjčeva Povest o dobrih ljudeh - unikatni izdelek slovenskega leposlovja - pa bledi in temni. Vizij je malo, a vendarle so. Tu so tudi novi Kranjci - pisatelji in drugi intelektualci, ki živijo in dobro delajo v pokrajini in za pokrajino. Ker hočem ostati realist, hočem videti v Prekmurju uresničljive čudeže, bodisi od boga bodisi od domovine! Jernej Šavel, sociolog in glasbenik Strniti priključitev Prekmurja k Sloveniji v nekaj stavkih ni nemogoče. Če boste vprašali kakšnega ali kakšno iz IRC-generacije, vam bodo le-te ali le-ti servirali en stavek ali celo pastavek kot »Ka?> oz. »A?«. Pa vendar. Da je Prekmurje nekaj drugačnega, sem zaznal v petem razredu osnovne Šole, ko je razredničarka razlagala, kako so jo pred toliko in toliko leti poslali v slovensko Sibirijo, njej je sledila še učiteljica družbe s podobnimi, hja, zastrahovanji. Kar nekaj časa sem potreboval, da sem se spravil »nazaj« do Slovenije in takrat še Jugoslavije ter da se nisem več spraševal, ali je z nami kaj narobe. Kajti v tistem času je imela Sibirija skrajno negativen prizvok. Kasneje sem začel razlike in podobnosti, slabosti in prednosti, preteklost in realnost dojemati med učenjem za izpit iz socialne antropologije in vse skupaj »potegnil« do diplomskega dela, ki se je navezovalo na očitne in nevidne socialno-kulturne ločnice med nami in njimi, ter na koncu ugotovil, da je vse skupaj le vrtenje v začaranem krogu konstruktov, ki ti jih vsiljujejo različne socialne, kulturne in izobraževalne politike. Skratka, dolgoročno smo bili vsi skoraj »resetirani« in na novo skoraj »naloženi«. Skoraj zato, ker imamo še zmeraj močno prepoznavnost in skupno identiteto v narečju, če že ne v jeziku, ki ga govorimo. Vse drugo je na žalost tako drugotnega pomena in s potrošniškim načinom življenja razvrednoteno, da m' omembe vredno. Ponosen sem na to, da sem Prekmurec in da lahko vsak, ki pride sem živet, postane Prekmurec, če ne on ali ona, potem njuni otroci, pa če so to Čehi, Nemci, Hrvati, muslimani, Angleži, Gorenjci, Srbi, Kitajci, Dolenjci... Meni je vseeno pa tudi vam mora biti, ker nekaj od tega naštetega ah nenaštetega ste, in upam, da vam je to Čedalje manj pomembno. Jaz itak pravim, da so vsa taka razmišljanja brez vbze, ker je tako ali tako vsa Slovenija Prekmurje. Če prečkaš Muro z desnega brega in greš preko Mure, prideš v Prekmurje Torej prek + Mura - Prekmurje. In če greš z levega na desni breg prek Mure, si spet v Prekmurju. Torej je cela Slovenija eno samo Prekmurje. Tako da naj se drugi ukvarjajo s priključitvijo Slovenije k Prekmurju Živela Republika Morfologija! Geza Džuban, poslanec Hix 7? 3 h t \ r i Pobudo oziroma predlog za praznik smo pomurski poslanci oblikovali že v prejšnjem mandatu. Primorski poslanci so namreč pripravljali predlog za spremembo zakona o praznikih in na enak način smo dopolnitev pripravili tudi mi. Iskali smo datum v spomin na priključitev Prekmurja k matični domovini in s pomočjo zgodovinarjev, predvsem Metke Fujs, smo se med tremi datumi odločili za 17. avgust. Predlog za spremembo zakona je imel takrat veliko podporo v poslanskem klubu stranke LDS in državnem zboru, ker pa se Primorci niso mogli zediniti glede primernega datuma za njihov praznik, je prej prišlo do volitev in sprememb v sestavi državnega zbora. Vladni predlog dopolnitve zakona o praznikih maja lani je potem ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini predvideval le Še praznik združitve Štajerske in Prekmurja z domovino. Šele po prepričevanju je vlada pristala na ločeno praznovanje priključitve Prekmurja k matici, s to razliko, da se je izpustil teritorialni vidik, oziroma smo rekli, da gre za priključitev prekmurskega naroda in ne več Prekmurja. To sem podprl tudi jaz, čeprav menim, da bi bil teritorialni princip primernejši. Praznik ima zame izjemen pomen in zaradi zgodovinskega pomena v nacionalnem smislu je vreden državnega praznovanja. Težko si namreč predstavljamo, kakšno bi bilo danes Prekmurje, če takrat ne bi prišlo do njegove priključitve Jugoslaviji oziroma Sloveniji. B. B. P., J, G,, A. B„M. H. 10 PRAZNIK 17. avgust 2006 -VESMl 1 WgHIK-17. avgust 2006 KULTURA Grossmannov festival filma in vina Hudi mački dobili lastnike <4 W ' je programski Mutormtr pripeljati filme, povprečne pontid- Vanja Poljanec arheologi pri gradu na Goričkem dokončno odločeno, kaj vse se bo dogajalo znotraj grajskega obzidja po končani obnovi. Poleg sedeža Krajinskega parka Goričko bi si nekateri želeli, da bi bil grad na Goričkem tudi sedež določenih upravnih in strokovnih služb, predvsem pa manjka v tako velikem in turistično zanimivem objektu kakovostna gostinska ponudba. Dobitnik častnega starega hudega mačka Krsto Papič in Steven Filipovič, dobitnik festi valske nagrade hudi maček 2006. "O '* skoraj deset let. inštituta Akademije za likovno umetnost In istočasno gostujoči profesor na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Odleta 1998 je redni profesor za likovno teorijo In estetiko likovne umetnosti na ljubljanski univerzi, Njegova delovna področja so slikarstvo, grafika, likovna teorija, filozofija umetnosti in estetika. Muhovič je objavil že nekaj knjig: Vstop v likovno logiko I - II (1986), Uber die Natur des Raumes (1990), Realnost likovne teorije (1995), Zoran Didek: Skrivnost ambivalentnega šarma (2001) ter Umetnost in religija (2002). Od leta 1981 je pripravil 31 samostojnih razstav in sodeloval na več kot 150 skupinskih razstavah doma in po svetu. Njegova dela so v več umetniških zbirkah: Graphische Sammlung Albertina (Dunaj), Graphische Sammlung der kleinen Galerie (Dunaj), Landesmuseum Joan-neum (Graz), Kunstbibliothek Berlin, Mednarodni grafični likovni center (Ljubljana), Maastricht Exhibition and Congress Centre, Grafična zbirka Bienala slovenske grafike (Novo mesto), Museum moderner Kunst-Stiftung Wbrlen (Passau) in Graphic collection of Northern Arizona University (Phoenix). - T. K. tar Anakiev ter filmski kritik Gorazd Trušnovec, je podelila tri nagrade. * razvojna agencija in Praksa Plan 9 sta v smk- Arheološka izkopavanja na grajskem dvorišču goričkega gradu vodi konservatorski svetovalec Ivan Tušek z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor. Bernarda B. Peček Glavno festivalsko nagrado hudi maček 2006 je prejel za film Šejtanov Izziv transcendence V., Jožef Muhovič, 1998, jedkanica in suha igla 'i s podcenjenimi zanr-Slcer tc^0 11 Sledljivo,, 'rn |W skušajo biti zahtevni J *n mu ponuditi širši spek-T^nAlfi zgodb.« bojevnik režiser Steven Filipovič. V kategoriji mladi hudi maček (sekcija digitalnih filmov) je slavil režiser Tomaž Gorkič za film Sendvič, organizatorji pa so nagrado za življenjsko delo - častni stari hudi maček - podelili hrvaškemu režiserju Krstu Papiču. V okviru drugega Grossmanno-vega festivala filma in vina so gostujoči režiserji in avtorji podelili tudi nagrado za najboljše vino. Vinski hudi maček je tako letos pripadel suhemu vinu sauvignon 2005 - Vina Kupljen iz Svetinj prijeruzalemu. Sicer pa organizatorji želijo, da bi festival postal tradicionalna filmska prireditev, ki bo tesno prepletena z vinsko ponudbo kot eno od regionalnih prednosti, obenem pa bo predstavljal kakovostno in progresivno filmsko ponudbo ter omogočal navezovanje stikov gostujočim filmskim ustvarjalcem in uglednim umetnikom. '• ?**$* P°tekajo na dvojih. ' ke8a gradu, kjer je se-towfo Krajinski park VJ ar®e°loška izkopavanja. V''' Niku večje arheološko V1’1’1' 2notraj grajskega ob- " i*1*4*’’ kl>DCV pretekli: 8 'knesno sklenila Gros-"v festival filma in vina ' ,a nagrade hudi maček ’»i-, 1 I izkopavanja se iziemne v evrop--,e bodo najverjet-n, ' določena zgodovin-^^1^ na nadaljnjo Se vedno namreč ni v lekmovalnem delu pa so . »prt m spet (Češka), Go 7 Hercegovina). Črna Šejtanov bojevnik (Sr-5jja (Hrvaška) ter Moj oce 'J1 Turčija). Žirija, ki so jo se-cž^rja Franci Slak in Dimi- razstava Krapje skozi čas 1265-2006 v ljutomerskem Domu kulture bo do konca avgusta na ogled ■ S k ‘‘-k«. to 1265-2006«, ki sta jo pripravila Srečko Pavličič iz Splošne gradiva Denis Raj s Spodnjega Krapja. Omenjena vas, l ije lojena od Ljutomera, šteje danes petdeset hišnih s evi ► 1 t । obisk°valci razstave pasi lahko ogledajo številno pisno g' vo k ^klostl in sedanjosti,-N. Š. Odtisi samote V Pavlovi hiši (Pavelhaus) v Potrni (Laa-feld) je do 24. septembra na ogled razstava Odtisi samote avtorja Jožefa Muhoviča. Muhovič seje rodil 22. decembra 1954 v kraju Sv. Lenart pri Gornjem Gradu. Na Univerzi v Ljubljani je študiral likovno umetnost (slikarstvo, grafika, likovna teorija) in filozofijo. Med letoma 1995 do 2000 je bil predstojnik Raziskovalnega Denar za negovski grad Minuli teden je ministrstvo za kulturo podpisalo pogodbo o obnovi gradov Negovi v vrednosti več kot 1,4 milijarde tolarjev (prvotno je bila za 1. in 2. fazo obnove namenjena le milijarda tolarjev). Izbrani so tudi izvajalci del, in sicer so to GIVO, d. o. o., Iz Ljubljane, kije glavni izvajalec, partnerji pa so GRANIT Slovenska Bistrica in SGP Pomgrad Murska Sobota. Delati naj bi začeli 20. avgusta letos, rok za dokončanje pa je junij 2008. To je izjemno pomemben projekt za nadaljnji turistični razvoj gomjeradgonske občine in nasploh celotnega območja Slovenskih goric. Negova bo tako dobila enega najlepših obnovljenih gradov, v katerem bodo prostori za razstavo in prodajo zelišč, etnografsko razstavo, dve referenčni sejni dvorani za okrog 200 ljudi, v nadaljevanju pa bodo v gradu uredili tudi stanovanja (apartmaje) za okrog 50 ljudi. Slovenija pripravlja namreč projekt povezave gradov v posebno turistično verigo gradov, ki bodo na voljo turistom, ki bodo po tri dni preživeli v različnih gradovih. Že sedaj je negovski grad pravi magnet za turiste, saj ga obiščejo številni izletniki. Še posebno zanimivo pa je obiskati grad letos, saj je Andrej Coklin uredil ob njem zanimiv zeliščni park. Po zaslugi zapisanih idej tega ljubiteljskega zeliščarja seje ministrstvo za kulturo odločilo, daje vredno vlagati denar tudi v obnovo negovskega gradu, ni pa nobena skrivnost, da jim je pri vsem tem veliko pomagal Andrej Horvat. O Negovi se bo torej v prihodnjih mesecih še veliko govorilo in pisalo, kajti v pripravi je tudi snemanje filma o legendarni osebi iz Negove: Ivanu Krambergerju. - B. B. P. Znani obrazi naše ljubiteljske kulture Vera Slavič Tudi v Križevcih pri Ljutomeru je opaziti delovanje številnih ljubiteljskih skupin, ki bogatijo kulturno podobo kraja in za katerimi vedno stojijo požrtvovalni in nadarjeni posamezniki, ki jim ni žal časa, ki ga, kot sami pravijo, porabljajo »za dušo« - da storijo kaj lepega zase in predvsem za druge. Ena takšnih zanimivih osebnosti je tudi Vera Slavič, polna energije, šegavo prleška, dejavna na številnih področjih, najbolj pa na gledališkem. Junija je dobila posebno priznanje za najbolje odigrano glavno žensko vlogo v komediji Mirka Kurata Ženska že ve na medobčinskem srečanju v Ljutomeru. Večina ljubiteljskih kulturnih društev na našem podeželju je že od nekdaj odvisna od dobre volje učiteljev in temu stanu pripada tudi Vera Slavič, ki na križevski osnovni šoli že več kot dvajset let poučuje nemški in angleški jezik. Je pa, kot pravi, učiteljica stare ga kova, ki je prepričana, da imajo v šoli svoj položaj tako učitelji kot učenci in se tega ne da zamenjati Svoj poklic, poudarja sogovornica, ima zelo rada in ne bi si mogla predstavljati življenje brez šole. Z ljubeznijo do poučevanja pa se pri njej prepleta ljubezen do kulture, do lepega. To -žilico«, kot pravi, je gotovo podedovala po mami, ki je bila igralka v nekoč uspešni križevski gledališki skupini, pa tudi pevka in plesalka pri folklori. Sama se je na tem področju udejstvovala že v osnovni soli in nato na pedagoški gimnaziji v Mariboru, kjer so delali pod vodstvom priznane igralke Milene Godina. Po končanem študiju je najprej kratek časa poučevala v vasi Laporje pri Slovenski Bistrici, nato pa se je vrnila v Križevce. Tu so jo takoj angažirali za tajnico kulturnega društva in tako je počasi postajala del kulturnega utripa v domačem kraju. Pred štirimi leti je dolgoletni in uspešni predsednik KPD-a pa tudi vodja folklorne skupine Viktor Slavinec opustil svoje delo in zamenjala ga je Vera Slavič. Novo delo so ji olajšali sodelavci iz prejšnjega vodstva, pridobili pa so tudi nove z novimi idejami in brez njih bi bilo res težko delati. Za življenje je premalo, da bi se samo pehal za materialnimi dobrinami, treba je živeti tudi za dušo in delo na kulturnem področju je gotovo osrečujoče. Kulturno društvo Križevci pri Ljutomeru ima res kar zavidanja vredno in razvejeno dejavnost, pri kateri so udeležene naslednje skupine: Vaški fantje iz Kijučarovec (promocija zgoščenke prvega septembra), folklorna skupina, ki ohranja izvirno izročilo prleških plesov, nepotvorjeno, brez dodatkov inv izvirni starinski noši; moški pevski zbor, odbor za razstave, oblikovalska delavnica, ki pripravlja vsakoletno velikonočno razstavo pirhov - večino, okoli 1000, je izdelala Olga Antič -, recitacijska skupina, klub starejših plesalcev, ki ohranja stare noše, pesmi in plese, ljudske pevke v Borečih, ki trenutno zbirajo gradivo - stare pesmi iz okolice Sama pa je svoje nagnjenje uresničila v gledališki skupini Pred njeno ustanovitvijo v Križevcih je igrala v Ljutomeru pri Srečku Centrihu, ki jim je priskočil na pomoč tudi v Križevcih, za kar so mu zelo hvaležni, saj je s svojim režiserskim talentom in tankočutnostjo prt izbiri igralcev za posamezne vloge dosegel, da so bile njihove dosedanje uprizoritve uspešne. Prva je bila komedija Iz nevole v nevolo, ki jo igrajo še zdaj in je v mesecu marcu na Festivalu komedije v Pekrah odnesla tri od šestih priznanj -prvo nagrado občinstva in žirije, nagrado za naj igralca je dobil Marko Kočar, za najrežiserja pa Srečko Centrih, »Nevolo« bodo odigrali tudi drugega septembra na Špasfestu v Mariboru. Druga predstava je bila Mama je umrla dvakrat Vinka Modendorferja, letošnjo sezono pa je zaznamovala komedija Marka Kurata Ženska že ve. V njej je Vera odigrala nagrajeno dvojno vlogo Danice - vzorne gospodinje in zapeljivke obenem (na fotografiji). Vera Slavič pa se pojavlja še v drugih vlogah - kot mentorica RK na šoli in OORK Ljutomer in kot humoristka v tedenski oddaji radia Maxi Po treh koteh - prt čemer je treba povedati, da satirično sporočilo ne naleti vedno na razumevanje, saj nekateri ne razumejo humorja in izrečeno jemljejo preveč resno in osebno, vendar pa ostaja, kot vedno, upanje, da se bodo vsakršne zamere pozabile in bo spet vse po starem. Sicer pa je Vera Slavič polna optimizma, veselja in hvaležnosti, še posebno sodelavcem, brez katerih ne bi zmogla, pa občinskim svetnikom iz odbora, ki ji pomagajo v boju za društvo, najbolj pa za svoje materinstvo in čudovitega sina Marka, ki študira glasbo - bas pozavno v Berlinu. Med njima je izjemno razumevanje in ponosna sta drug na drugega. Mama, učiteljica, igralka, humoristka, voditeljica prireditev Vera Slavič pa je gotovo eden od zgledov, kako živeti lepo in polno življenje - takšno, ki je tudi za druge, ne samo zate. B. B. L. 12 IZ NAŠIH KRAJEV 17.^2006 । Obiskali smo Trbučevo kmetijo v Grabšincih Krasijo jo rože in urejena okolij Glavni »rožni arhitekt« /e 28-letni Darko Trbuc, zanje pa skrbijo vsi, ki so pri hiši Er; Popravek Deset let mlina na Stari Gori ^0 let D Lešane Pri Sveti Ani v Slovenskih goricah stoji na nadmorski višini nekaj čez 400 metrov cerkev, ki je vzorno urejena tako v notranjosti kot zunanjosti. Od leta 1998 je pri Sv, Ani tudi sedež občine, kr jo sestavljajo še vasi Dražen Vrh, Froleh, Kremberk, Krivi Vrh, Ledinek, Lokavec, Rožengrunt, Zg. Backova, Zg. Ročica, Zg. Ščavnica in Žice. Tukajšnja občina, ki ima 2.346 prebivalcev, organizira vsako leto ob koncu julija Anin teden. Vrhunec praznovanja je prav gotovo farno žegnanje. To je sicer prav na dan, ko goduje sveta Ana, in v nedeljo po godu. Oba dneva letošnjega žegnanja je vodil bogoslužje pomurski rojak, škof dr. Jožef Smej. Duhovno življenje v tukajšnji podeželski župniji že 47 let vodi Prekmurec Jožef Horvat. F. KI. Besed110 Ludvik Kra Zgodilo se nam je, da smo Ireno Kološa, o kateri smo pisali v prejšnji Številki Vestnika (Murina likarica najraje kuha, stran 15), »preselili« v Ne-mčavce, čeprav je doma v Markišavcih. Sicer pa nam je po izidu članka povedala, da je zelo zadovoljna z napisanim in da je pozabila omeniti, da so ji v Muri rekli Vogrinka. To je seveda ni motilo, saj je po rodu res Madžarka oz. Vogrinka. Žegnanje vrhunec Aninega tedna Se prej smo sc sprehodili sredi rož in občudovali delo »rožnega arhitekta«, to je mladega Ravno na tisti dan, ko nas je poklicala bralka Vestnika Angela Mišak iz Sovjka in nas napotila, da obiščemo kmečko družino Trbuc, kjer kmečko hišo krasijo rože in urejena okolica, smo se odpravili v Grabšince. Čeprav smo opravili kar zajetno pot, saj je kmetija na robu občine Sveti Jurij ob Ščavnici in meji na občino Sv. Andraž, smo bili ob pogledu na bogastvo rož in urejenost bogato poplačani. Starejši se še spominjajo slovenske popevke Sredi zasajenih Darko, Slavica, Anej, Jožica, Zofija, Janez m Leopold, to soTrbučevi, ki živijo pod eno streho in jedo za eno mizo, skoraj vsi pa z veseljem skrbijo za rože. rož se v soncu kopije moj Portorož ... Mi bi lahko parafrazirali: Sredi zasajenih rož se v soncu koplje Trbučeva domačija Nič ne lažemo. Sicer pa del tega pričara pričujoča fotografija. Čeprav imajo Trbučevi na kmetiji veliko dela, so si vzeli čas za klepet. Tisti dan, pripekalo je sonce, vročina pa je bila poletna, so iz gozda s traktorjem vozili drva za prihodnjo zimo. Odložili so delo in razvil se je prijeten kle- Ob gasilskem domu Prostovoljnega gasilskega društva Lešane v Lešanah v KS Apače je bila minulo nedeljo slovesnost, na kateri so proslavili 60-letnico delovanja društva. Proslave, ki se je začela z mimohodom apaške godbe, desetin domačih gasilcev in gasilskih desetin PGD Lutverci, Apače, Spodnja Ščavnica, Podgorje, Žiberci, Žepovci, Sv. Ana v Slovenskih goricah, Zbigovci in Gornja Radgona, so se udeležili številni gostje in veliko domačinov ter ljudi iz okoliških krajev. Okroglo obletnico so lešanski gasilci proslavili z razvitjem novega prapora, za katerega je bilo darovanih 13 trakov in 137 žebljičkov. Prapor je odvil predsednik Gasilske zveze Gornja Radgona Peter Cvetkovič, blagoslovil pa apaški župnik Janez Ferencek. Slovesni del proslave so sklenili s podelitvijo priznanj gasilcem. Med 48 HnhitnjLi en hili trii a co nctannuni r-iani Hmčtiri in Comortor intrm ior I ičr Druženje v Dobrovniku Pod okriljem romskega društva Veverica na veji Dobrovnikje potekla v Kulturnem domu v Dobrovniku delavnica za najmlajše na temo Spomin na stare romske obrti. Projekt je vodila Vera Ratko, pomagala pa ji je animatorka Loreta Solane. Tri dni so se družili mladi Slovenci, Madžari, Romi in Nemci. Projekt je bil financiran s podporo Ministrstva za kulturo RS. V delavnicah so mladi izdelovali in risali različne izdelke iz naravnega materiala, spoznavali običaje in navade ter jezik Slovencev, Madžarov, Romov in Nemcev. Ob koncu delavnic so pripravili pregledno razstavo izdelkov, ob slovesu pa so jih podarili drug drugemu kot spomin na srečanje. J. Ž. Bili so na specialni olimpijadi V Domu Lukavci prebivajo tudi stanovalci, ki se ukvarjajo s športom in lahko dosegajo tudi dobre rezultate. To dokazujejo na vsakoletnih specialnih olimpijadah v različnih krajih Slovenije, nanje pa vabijo tudi udeležence iz drugih držav. Letos so se našim tekmovalcem pridružile še ekipe iz Belgija, Irske in Nizozemske. Vseh skupaj je bilo okrog 3 70. Iz ekipe Lukavci sta se najbolje odrezala Marjeta Razboršek, ki je zmagala v plavanju, in Andrej Šerbec, ki je zasedel 2. mesto v teku na 200 me- 1 O Hrt MrtHrtliLrtl 28-letnega Darka Trbuca, ki je prevzel veliko kmetijo. Moramo omeniti, da je Darko, ki je po poklicu natakar, z ženo Jožico, ki je edina pri hiši zaposlena in dela kot kuharica, prevzel posest po sili razmer. Kmetijo sta vodila dedek in babica Leopold in Zofija Trbuc, ki sta jo predala sinu Janezu in ženi Slavici, od njiju pa jo je sedaj prevzel njun sin Darko. Ob naštetih, ti živijo pod eno streho in jedo za isto mizi (joj, kakšna idila!), moramo omeniti še najmlajšega, še ne dve leti starega sina Aneja, ki je vsem v veselje. Turistično društvo Sv. Jurij ob Ščavnici je pripravilo ob 10. obletnici postavitve mlina na veter na = p slovesnost. Kot je ob tej priložnosti dejal župan Anton Slana, kije bil ob postavitvi predsednik organ ■ g|pr. ’ < dbenega odbora, je bila to smela odločitev tedanjega vodstva turističnega društva, ki ga je vodil velik tehnični podvig, potrebno pa je bilo zagotoviti še precejšnja finančna sredstva ter vložiti velik0 koncu prireditve sta župan in sedanji predsednik TD Sv. Jurij ob Ščavnici Janez Mir najzaslužnejšim2 podelila priznanja. Med drugimi so ga prejeli tedanji predsednik Jože Tišler ter mojstra tehničnih del Pn ditvi mlina Edi Leskovar in Konrad Repa. Besedilo in foto: L. Kr. Na kmetiji s 15 lovalne zemlje in nekaj imajo pa tudi 15 da, se ukvarjajo s ‘n rejo živine. Svinjegojip'' notna za lastne potrebe P 'I oddajo tudi okrog mleka Rože pa so nji*1 | selje. O tem nam je Dat j dal: »Sam ne vem, ko veselje z rožami M* J je to v družini. j mama sta vedno ime • J rož. Tudi na vrtu je bilo H gredic namenjenih roz daj, ko sem jaz gospo^aK odločil, da z rožami z^a di okolico hiše. trajnice, ki cvetijo v t-® obdobjih, tako da je ved«e^ cvetju. Z rožami je vel1, . če jih imaš rad, tudi (0 " ’ f Vesel sem, da mi pri ne~ gajo vsi člani naše ve'" J žine, ki to zmorejo iiwfl pa tudi sicer smo i v.rm I Lo, v kateri smo nekoč ■ I živino. Vode za zatiki tako ne zmanjka? Ker sta hiša in »rožni ob asfaltni cesti, sir"' % jeno kmečko domačij0 ' I jejo tudi mimovozec Moramo omeniti tud1 • j točo ob gospodarskih P6 Nikjer nobene na svojem mestu K01 I IBM-17.avgust2006 IZNAŠIH KRAJEV 13 «^ela Vlaj je ostala sama na nekoč veliki kmetiji v Predanovclh iŽM in dela zase in za rože . - je strela zanetila požar, močno je gorelo, ona pa tega ni vedela. sporočilo, obiščemo ° Vlaj v Predano-*1 J K' stara že več kot m ki. na dvorišču in 1 l n i vse polno rož, K/na vasi. . 1 Jahko občudovali nje- ne rože, ki so lepo cvetele. Če bi jih šteli, bi jih bilo skoraj gotovo več kot sto. »Odkar mi je leta 1989 umrl mož in nisem mogla več obdelovati kmetije, bila je druga največja v kraju Predanovci, sem se še bolj kot prej začela ukvarjati z gojenjem in negovanjem rož. Najraje imam oleandre, gojim pa tudi asparaguse, vrtnice ali »ščipke«, kot pravimo mi, praprotnice in druge. Zalivam jih z vodo iz domačega studenca, iz katerega smo nekoč pili vodo. Včasih dodam tudi malo gnojila. Rože mi dajejo občutek, kot da je pri hiši vse polno življenja, če prav živim sama. Niti muce nimam nam je pripovedovala Gizela, ki je ob tem poudarila, da je po rodu Kelemenova iz Nemčavec, v Pre d an ovc e pa se je poročila leta 1964. Ves čas je samo delala na kmetiji, po moževi smrti, ker otrok nista imela, pa je večino zemlje oddala, tako da sedaj prejema kmečko rento. Nekaj polj pa daje še v najem. Zanimalo nas je, ali je doživela kaj lepega, posebnega, nenavadnega. Malo je pomislila, potem pa dejala, da je še isto leto, ko ji je umrl mož, gospodarsko poslopje zadela strela, ki je zanetila požar. Ker je divjalo neurje, ni šla ven, zato niti ni vedela, da poslopje gori. To je na srečo opazil sosed, ki je brž poklical gasilce. Le-ti so še kar hitro ukrepali. Zgorelo je v glavnem samo ostrešje, tako da Škoda na srečo ni bila prevelika. Streho so čez čas prekrili. To je bil za Gizelo lep dogodek po nesreči. Tudi zdaj je še kar zadovoljna, ker lahko kljub triinosemdesetim letom, in čeprav je ostala sama pri hiši, skrbi zase in za rože. No, vesela je tudi druženja s prijateljicama Marto Fujs in Ilonko Cipot, s katerima kaj poklepeče, se jima potoži ali pohvali glede rož... Besedilo In foto: Jože Graj Sveti Jurij ob Ščavnici Konec minulega tedna je proslavilo PGD Sveti Jurij ob Ščavnici 120-letnico delovanja. V petek zvečer so gasilci s taktično vajo, katere so se poleg vseh devetih domačih prostovoljnih gasilskih društev udeležili še gasilci iz sosednjih okolišev, prikazali gašenje požara na objektu stare osnovne šole. Gasilci iz Gornje Radgone in ekipa za reševanje izvode in na njej Gapora iz PGD Gornja Radgona pa so prikazali reševanje ob prometni nesreči pri Blaguškem jezeru ter reševanje ponesrečenca iz tega jezera. Sledila je slavnostna seja, na kateri so podelili številna priznanja in predstavili brošuro, v kateri je opisano delovanje društva skozi vsa leta. Proslave v soboto zvečer so se udeležili številni najvišji gasilski funkcionarji s predsednikom Gasilske zveze Slovenije Ernestom Ebryjem na čelu. Slavnostni govornik je bil Branko Dervodel, namestnik generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito In reševanje. Praznovanje letošnjega visokega jubileja članov PGD Sveti Jurij ob Ščavnici so sklenili v nedeljo dopoldne z zahvalno mašo v cerkvi pri Svetem Juriju. F. KI. ■ Spomini urarskega mojstra na beltinsko graščino Srečanja z grofico । ietom še poprime za kovaško kladivo “ Puc°necje imel dolga desetletja obrt. V svoji kovaški je ra lesene vozove, podkaval konje... Ponosen je. da ima v s ''A svojo obrt ohranjeno kovaško orodje iz leta 1921. Čepravje ■ kova’fe rnd Poprime za kovaško kladivo in izpod njegovih rok prihajajo j z ' umetnine. Ročno kuje podkve, svečnike, lučke In droge upora-» 1 Pocinka in pobarva, da ne rjavijo. Pn Obrtni zbornici Slovenije si k Pr|dobll naziv »Izdelek domače obrti«. Danes je vključen v ° ranjanja starih predmetov v Krajinskem parku Goričko. J. Ž. Dolgoletni urar iz Beltinec Ivan Marič je v obdobju, ko je od svojega očeta prevzel zasebno delavnico, popravil mnogo ur, devet cerkvenih ur pa je sestavil sam. Je zelo natančen in velik poznavalec svojega dela, zato je znan daleč naokoli. Da jih navije, nastavi točen čas in kaj popravi, mu vozijo ure iz vse Slovenije, tudi iz tujine. Sicer pa smo o njegovi urarski dejavnosti v Vestniku že pisali. Te dni smo izvedeli iz njegovega življenja in dela še za eno novo, zanimivo poglavje. Med strankami, ki jih je imel v gTito viti gardistov Iz Slovenije ■Lj'1 pr Negovi so se pred kratkim zbrali na domačiji Janeza Mlinariča nekdanji vojaki Titove garde, ki so k od 1956 do 1958 v Beogradu na Dedinju. Nadvse prisrčno in verjetnoedinstveno srečanje .. r" Je uderežilo 17 nekdanjih gardistov s svojimi življenjskimi sopotnicami, so popestrili z ogledom rat i ij * kleti in vožnjo s turističnim vlakom podjetja Radgonske gorice po vinski cesti Radgonskih goric, »^s^llarnll na turistični kmetiji Alenka, ki deluje pri kmetiji Mirka Kaucrca.v Gornjih Ivanjcih.To je bilo že Je. ki ga vsakokrat organizira eden od slovenskih gardistov, ki so služili vojaški rok v Titovi gardi. L Kr. začetku, je bila tudi beltinska grofica in njegova soseda Maria Zichy. Ko je bila v Beltince leta 1928 napeljana elektrika, sta imela opraviti Ivan in njegov oče Anton tudi z elektriko. Oče Anton je bil prvi ustanovitelj in poslovodja zadružne elektrarne v Beltincih. Svojih obiskov na gradu se legenda urarstva iz Beltinec spominja takole: »Moj oče je v beltinskem gradu napeljat elektriko in uredil ves vodovod, kajti grad je imel dve kopalnici. Tudi jaz sem šel v grad najmanj enkrat na mesec in se tam srečal z grofico. Lahko povem, da sem ji vsak mesec poljubil roko. Mesečno enkrat sem v grad hodil preverjat stikalno uro za dvojno tarifo, ki je bila poleg dvigala, po katerem so v prvo nadstropje pošiljali hrano iz kuhinje. Ko sem prišel preverjat stikalo, sem si odprl vrata, ki so vodila do prostora, kamor sem bil namenjen. Ta vrata so imela skriti gumb, za katerega . smo vedeli le tisti, ki smo bili pogostejši obiskovalci gradu. Ob pritisku na gumb so se vrata odprla, tako da nismo potrebovali ključev. Poleg stikalne ure je bil velik grajski salon, v katerem se je grofica pogosteje zadrževala. Ko je zaslišala, da so se vrata odprla, je takoj pokukala iz salona. Vedela je, kdo sem, mi odzdravila in nastavila roko. Jaz pa sem se ji priklonil, poljubil roko in v madžarščini izgovoril »Kezčt csokolom«, kar se je pač povedalo ob poljubljanju roke. Naziv milostljiva gospa si je seveda Maria Zichy zaslužila, saj je bila Članica dobrodelnega društva ene od sirotišnic na Dunaju. Tej sirotišnici je bila pokroviteljica in tam je dobila tudi naziv. Vsako leto pred božičem je obdarovala otroke svojih us lužbencev. Tako lahko govorimo, da je uvedla božičnice. Tragedija se je zgodila, ker je vse družinske dragocenosti z Mojster Ivan Marič pred deveto in zadnjo izdelano uro v njegovi delavnici leta 1988. Ta ura je do pred kratkim merila čas na podružnični cerkvi na Gornji Bistrici. Reke in Dunaja med vojno dala pripeljati prav v Beltince, ker jo je bilo strah, da bi prišlo do bombardiranja Dunaja, ki je med vojno in po njej ostal cel, vse dragocenosti v Beltincih pa so bile uničene ali pokradene.* Požara so na srečo hitro pogasili Mojster Marič ve povedati tudi za dva požara na beltinski graščini in le malo je manjkalo, da grad ni zgorel. Prvič je bilo nekje leta 1936, ko je divjala huda nevihta in se je na gradu mudil grofičin sorodnik z Dunaja. Na gradu je bil takrat seveda že radio. Tiste noči Zichyjeve ni bilo v Beltincih, ampak je v gradu prespal njen Sorodnik. Strela je udarila v radio, ki je bil zvezan na žico strelovoda. V grajskem salonu se je vnel ogenj, ki so ga pogasili, vendar je po pripovedi nastala velika škoda. Nekoč pa so grajski uslužbenci prišli po Ivanovega očeta An tona s prošnjo, da naj hitro pride v grad, kajti po eni steni v kopalnici je zatekalo. Anton je hitro ugotovil problem, kajti v vodnem rezervoarju na grajskem podstrešju je nastala luknja in iz njega je odtekala voda ter prišla v stik z električnimi žicami. Kmalu se je vnel ogenj in po Ivanovih besedah so bile pri gašenju pomembne sekunde. Tudi takrat so bili kos ognju. Še veliko vsega slabega in dobrega ve povedati urarski mojster iz Beltinec, ki ga še danes -v obdobju električnih ur - potrebujemo za popravilo klasičnih »časomerov«. Bojan Zadravec I lift -17. avgust 2006 KRONIKA 15 Odkrili Nadene avte rwisttw na mejnem pre-^Ul’nijovclli mrd kun • odkrili dva ukradena av-Mnobila: 5. avgusta audi A6 W dni pozneje volkswa-Š-piuat variant. Po Inter-•*”1 bar podatkov je bilo ottlu ukradeno leta 1 * Češkem. Imelo je po-^fcno številki 1 šasije in 'blikacijske številke. Na z h m: pripeljal Ircu ijin ii so mu nuni odvzeli prostost °k «1 kazensko ovadili, vrnjen pravemu la-|>rugo vozilo - VW -'ri;' trulli na Poljskem: ,. imelo ponarejene ( »1 gi bodo vrnili oš- ncu Tudi v drugem /^sovoznika avta ova-. ‘krjilcnuefi nski is lu pa so policisti jvjitnaclnem prehodu v . avgusta. Ugotovi-v, bil terenec ukraden . 'na Slovaškem in da ima Jj'Auo identifikacijsko ^MhireviUoi šasije. Sle-c u postopka: ovaditi vozniku in vrnitev ’ •“MkiL Dolgovaski poli-uspešni še enkrat, h^^aškemu državljanu Poslej lahko na vožnjo s spremljevalcem ^avtošolo s 16 leti in pol Wwafec mora zagotoviti, da poteka promet nemoteno, umirjeno in varno |v začela veljati * 139. člena Zakona o ll' testnega prometa. J- - S a*®- Zakon bo tihj. ' 1 se lahko Začneta/*.... .. v avto-in et;. preskus jmu ■venijo Murska , ' '-'moliubno, nepoli- 1 kSi ."llb m nevladno IJS?1 Mlril'ulC vse I 1* lv^, udeležence pn-I k.;"!.1".1""’ na vojno 1 ‘k| h občin Moravske I Obrita, Beltin- I hSLj|/1^ašu'.ii, Tišina, I 't’^inrGornji I tuhlH- ’f’16 Najpomemb-aohranianie Pri: tiS«! I|sk;h odnosov med ■T ranjenim, I Združenje I 'h”''itX0 pomaga pri 1 U 17 določb 'k' :’Wkt,'"K11|eur pri k d ‘u Pisno, slikovno i k ah aktivnosti v Pravda: Svetlana Farič toži Podjetje za informiranje Na potezi je bila sodnica Škerget - Logar Zanimivo razlaganje sporazuma o plačevanju najemnine - Vprašanje, ali bo tožnica upravičena do denarja 14. julija je na soboškem okrožnem sodišču pri sodnici Marjetici Škerget - Logar odvetnik Jože Korpič v imenu Podjetja za informiranje vložil zahtevo za obnovo postopka, ker meni, da je epilog tožbe Svetlane Farič zmotno ugotovljen. Spomnimo: sodišče je leta 2003 razsodilo, da je Podjetje za informiranje Faričevi dolžno plačati 12,4 milijona tolarjev in pripadajoče obresti ter pravdne stroške. Višje mariborsko sodišče Če sodnica Škerget - Logar ne ugodi predlogu za obnovo postopka, bo moralo Podjetje za informiranje Svetlani Farič plačati 12,4 milijona tolarjev s pripadajočimi obrestmi in pravdnimi stroški: skupno približno 50 milijonov. Vendar denar najbrž ne bo romal vtožničine roke, kerje na soboškem sodišču za njeno podjetje Farič, turizem, gostinstvo, trgovina, d. o. o. predlagan stečajni postopek, v katerem upnik Podjetje Gomboc že devet let dokazuje svoje terjatve (neplačana dela pri obnovi Centrala). Če bo gradbeno podjetje v pravdi uspešno, bo zaradi zavarovanja svoje terjatve upravičeno do denarja. vozila in ki v evidenci nima nobene kazenske točke. Spremljevalec, ki bo spremljal osebo na vožnji po opravljenem usposabljanju in uspešno opravljenem preizkusu znanja, mora biti vpisan v evidenčni karton vožnje, Spremljevalci so lahko: eden od star-šey, posvojiteljev, skrbnikov ali rejnikov ter stari starši, strici in tete, bratje in sestre, če s tem pisno soglašajo starši, skrbniki ali rejniki osebe, ki bo vozila s spremljevalcem. Vpis spremljevalca v evidenčni karton vožnje opravi izpitni center, če spremljevalec izpolnjuje naslednje pogoje: je star najmanj 30 let, ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj sedem let in v evidenci nima več kot pet kazenskih točk. Kandidat sme voziti s spremljevalcem osebni avtomobil ali štirikolo, dokler ne opravi vozniškega izpita za vožnjo motor- vojni za Slovenijo. Sodeluje tudi s sorodnimi stanovskimi združenji v domovini in tujini: ima dobre in prijateljske mednarodne stike, predvsem z madžarskimi veterani iz Szekesfehervarja. Med letošnjimi aktivnostmi so najpomembnejše udeležba na proslavi ob 15. obletnici samostojnosti, tradicionalno tekmovanje v ribolovu na Ptuju in veteranski piknik v Rogašo-vcih. V drugi polovici leta načrtujejo spominski slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve in obletnici odhoda zadnjega vojaka iz Slovenije. Predsednik združenja je Ludvik Jonas, namestnik predsednika Štefan Janasik, sekretar pa Dušan Lazar. je po dveh zavrnitvah prvostopenjskih sodb šele v tretje potrdilo odločitev sodnice. Korpič je k predlogu predložil tudi novo dokazno gradivo in listine. Sodnica Škerget - Logar je nekatere njegove predloge sprejela in napovedala, da bo svojo odločitev o obnovi postopka sporočila po sodnih počitnicah. Sklep bo izdala pisno. Da lažje pojasnimo pravdo, se vrnimo v leto 1993, ko je družina Faflik kot denacionalizacijska upravičenka dobila vrnjen hotel Faflik - nih vozil kategorije B oziroma največ sest mesecev po dopolnjenem 18 letu starosti. V obdobju vožnje s spremljevalcem morata spremljevalec in oseba, ki vozi s spremljevalcem, opraviti vsaj dve uri vožnje z učiteljem vožnje. Med vožnjo mora imeti kandidat, ki vozi s spremljevalcem, pri sebi evidenčni karton vožnje in veljavno zdravniško spričevalo. Spremljevalec pa mora imeti med vožnjo pri sebi veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B, Za prekršek, ki ga pri vožnji povzroči oseba (mladoletnik), ki vozi s spremljevalcem, je ta odgovorna po splošnih pravilih o odgovornosti. Za škodo, povzročeno pri vožnji vozila v cestnem prometu, je odgovoren lastnik vozila. A. B. Prireditev v mesece AVGUSTU z Mercator Center Murska Sobota Plij« 1 s Mursko Sobota SOBOTA, 19, avgust 2006, ves dan Napihljivi zabavni poligon J Poletje, sonček in zabava. Čudovita popestritev za vaše nadebudne Lumpe in Lumpike. Vabimo na velik napihljivi h, poligon, ki bo postavljen ’ pred našim Mercator Centrom. Zabava na enem izmed najbolj atraktivnih napihljivih poligonov v Sloveniji je zagotovljena! Pridite! t , 'j Mercator sosed objekt je bolj znan pod imenom Central - v Slovenski ulici v Murski Soboti. Lastnica objekta je bila takrat Zvezda - Diana oziroma Radenska. V prostorih v prvem nadstropju pa je z veljavno najemno pogodbo iz leta 1970 delovalo Podjetje za informiranje. Kljub še ne pravnomočno končanemu denacionalizacijskemu postopku, kajti Radenska se je na denacionalizacijski zahtevek pritožila, je skrbnik denacionaliziranega premoženja Marjan Farič -takrat visoki uslužbenec soboške policije - vztrajal pri podpisu nove najemne pogodbe in plačevanju najemnine njemu. Podjetje za informiranje je potem s Faričem 6. decembra 1993 podpisalo začasen sporazum o plačevanju akontacije najemnine. Najemnina se je nakazovala na njegov osebni račun, ki je bil naveden v sporazumu. Mimogrede: po takratni veljavni zakonodaji bi se morala plačevati na žiroračun. Sporazum je vseboval tudi člen, kjer je pisalo, da bo Podjetje za informiranje vložilo predlog za ureditev najemnega razmerja pri soboškem temeljnem sodišču. Sodišče je predlog zavrnilo in sporočilo, da bo s pravnomočnostjo denacionalizacijske odločbe nastalo novo raz Vzrok požara kratek stik Pretekli ponedeljek ponoči je zagorelo na gospodarskem poslopju Franca in OtilljeŽnidarič v Sitarovcih pri Ljutomeru. Ognjeni zublji so uničili ostrešje poslopja, ukrotili pa sojih gasilci iz Ljutomera, Precetincev, Male Nedelje In Radoslavcev. Da gori, je prva opazila hčerka Mojca. Žnidaričevim so še pred gasilci priskočili na pomoč sosedje, tako da so iz poslopja rešili sedem telet ter po tri telice in prašiče. Zgorelo je - zaradi močnega ognja se ni dalo rešiti - približno 500 kilogramov krmil, 75 kilogramov vitaminskih dodatkov za živino, zimske pnevmatike in molzni stroj. Policijski preiskovalci so ugotovili, daje požar nastal zaradi kratkega stika na solarnem sistemu: stik je nastal na vodniku, kije speljan iz avtomatike solarnega grelnika vode do obtočne črpalke solarnega sistema. Ogenj je tako uničil tudi ves sistem s kolektorji in grelnikom. Po prvih ocenah je za Šest milijonov tolarjev škode, Žnidaričev! pa so imeti na srečo poslopje zavarovano. A. B. merje med Zvezdo - Diano in Faričem. Marca 1994 je pm od Podjetja za informiranje zahtevala, da se najemnina v prihodnje plačuje njej. To je bil razlog, da je Podjetje odstopilo od sporazuma s Faričem in najemnino plačevalo Zvezdi - Diani. Slabi dve leti kasneje je sledila tožba Svetlane Farič, ki je zahtevala poravnavo 12,4 milijona tolarjev najemnine. Soboško sodišče je Faričevi prvič ugodilo, višje v Mariboru pa je razsodbo razveljavilo. Drugič je sodišče na prvi stopnji zavrglo tožbeni zahtevek Faričeve (tožeča stranka je med pravdo večkrat spreminjala svoj tožbeni zahtevek, sledi iz obrazložitve sodbe), vendar so višji sodniki spet zavrnili sodbo. Tretjič je sodišče v Murski Soboti sprejelo zahtevek Faričeve, kar je potem potrdit tudi novi senat višjega sodišča. Podjetje za informiranje je ves čas postopka z verodostojnimi listinami dokazovalo redno poravnavanje obveznosti. Sicer pa je Faričeva vložila tožbo zaradi plačila najemnine tudi proti Radenski. Vpleteni strankt sta se med postopkom - sočasno se je prodajala njena družba Zvezda - Diana - dogovorili za pobot in poravnavo. Leta 2003 je Vse dosedanje napisane sodbe se vrtijo okrog podpisa sporazuma o plačevanju akontacije najemnine med Podjetjem za informiranje in Marjanom Faričem. Prvo sodbo soboškega sodišča iz 23. oktobra 1996, daje Faričeva upravičena do plačila denarja, je drugostopenjsko sodišče razveljavilo. Ugotovilo je, da sodišče na prvi stopnji ni raziskalo vseh okoliščin in je tako zmotno razlagalo pravo. Višji sodniki so si tudi zastavili vprašanje o veljavnosti sporazuma. Škerget - Logarjeva v drugo -25. aprila 2001 - razsodi: Faričeva ni upravičena do plačila, saj je sporazum ničen, ker je bil eden od podpisnikov (Farič) popolnoma poslovno nesposoben za sklenitev tovrstnega sporazuma. Senat višjega sodišča - dve članici sta bili isti kot pri prvem senatu -je sodbo razveljavil. Spet naj bi prišlo do zmotnega razlaganja prava. 4. marca 2003 soboška sodnica v tretje sprejme sodbo: tokrat sporazum ni ničen, Farič je bil poslovno sposoben za podpis. Na novo sestavljeni senat višjega sodišča pritožbo Podjetja za informiranje zavrne. Sodba iz M. Sobote postane pravnomočna. Najmanj, kar lahko zapišemo: skrajno zanimivo različno razlaganje sporazuma. sledilo plačilo odškodnine: tožnica je dobila okrog 67 milijonov. Obe pravdi (proti Podjetju za informiranje je Faričeva vložila tožbeni zahtevek 5. januarja 1996, proti Radenski pa 28. oktobra leto kasneje) sta se najprej pred sodnico Škerget - Logar vodili skupaj, nato sta bili aprila 2001 razdruženi in sta stekli ločeno. Razlog: domnevno različni pravni temelji A. Bedek Po naših znanih potei oikma LENDAVA LENDVAm Bujraši na Otoku ljubezni Biijranje kot simbol boja CALWI JA IN MUZEJ LENDAVA Od 20. avgusta do 5. septembra: Mednarodna likovna kolonija 2006, Odlivanje v bron 22. avgusta ob 19. uri: Odprtje stalne etnološke razstave - KULTURA HETIŠKEGA TEKSTILA Do 23. avgusta: ESTONSKA GRAHKA Od24. avgusta do 2. septembra: Ll. mladinska likovna kolonija I inifart Stalne razstave Grad na preži - razstava srednjeveškega orožja in topov Razstava OLORIS, najdbe iz bronaste dobe Etnološka zbirka Spominska soba ak. kiparja Gyorgya Zale Odprto vsak dan od 9. do 17. ure, v soboto od 10. do 14. ure, ob nedeljah in praznikih od 14. do 18. ure. in sožitja človeka z naravo turizem t turizmus (endaua | lendva TURIZEM LENDAVA 2. septembra ob 14. uri v starem mestnem jedru Lendave: BOG RAČTEST 2006, tekmovanje v kuhanju bograča Prijave tekmovalnih ekip sprejema Turizem Lendava. 9. septembra ob 10. un pred hotelom Elizabeta: LENDAVSKA TRGATEV 2006 Prijave tunstičnih in kulturnih društev za sodelovanje pri oblikovanju etnoloških prikazov sprejema Turizem Lendava. Otok ljubezni v Ižakovcih je bil tudi letos, tokrat že petnajstič, prizorišče dogajanja, kjer je bilo v središču bujra-nje, to tradicionalno opravilo, s katerim so se ljudje spopadali z močjo reke Mure. Sicer je vreme organizatorjem v soboto nekoliko zagodlo, zaradi česar je bil res bogat program nekoliko okrnjen, zato pa sta petek in nedelja gostom in obiskovalcem ponudila prijetno obmorsko vzdušje. Prireditev se je začela v petek popoldne s prikazom prevoza naravnega materiala na brežine reke Mure, zvečer pa je nastopila ciganska skupina Langa V soboto so kljub slabemu vremenu pripravili okroglo mizo z naslovom Naravna in kulturna krajina v luči elektrogospodarskih in drugih interesov na reki Muri Okrogle mize se žal niso udeležili predstavniki Dravskih elektrarn ter ministrstva za okolje in prostor, tako da so bila zastopana le stališča nasprotnikov .. . XL{fl^ Pripravili so tudi razstavo s predstavitvijo vseh dosedanjih Bujr»r rrotnuzvtuuNMn sroHttdvn&uinn ŠPORTNA ZVEZA LENDAVA NOGOMET Pomurska nogometna liga - 2. krog, 20. avgusta Bistrica: Roma Hotiza: Tromejnik Blisk DRUGE PRIREDITVE 25. avgusta ob 17. uri v Gledališki in koncertni dvorani Lendava: 10. Praznik Občine Lendava 25. avgusta ob 19. uri: Otvoritev mestne hiše 25. avgusta ob 20. uri na trgu pred hotelom Elizabeta: Koncert Halgato benda do 1. oktobra v Hotelu Elizabeta: Katja Pal: NAPLAVINE ■ Razstava slikarskih del Prikaz, kako so nekoč bujrali reko. gradnje elektrarn na Muri, ki so jih zagovarjali predstavniki lokaL nih skupnosti, društev in civilnih iniciativ, ki si prizadevajo, da bi ob reki Muri v prihodnje razvijali predvsem turizem v sožitju z naravo. Nastopili so Še ljudski pevci in godci, prikazali pa so tudi izdelovanje voklina, s katerim so utr- Turistične prireditve Kobilje - V soboto, 19- avgusta, ob 17 30 bo nočni tek s Startom pri občini V nedeljo pa bo ob 10. uri dan odprtih vrat ob 60. obletnici LD Kobilje pri lovskem domu na Kobilju. Radenci - V okviru prireditev ob 10. obletnici Termalnega kopališča Radenci bo v četrtek, 17. avgusta, ob 13 uri izlet z mini vlakcem po vinski cesti Vinske poti v občini Gornja Radgona, v soboto ob 13. uri pa bosta pri termah športno popoldne in pik nik. V avli kopališkega kompleksa je na ogled razstava fotografij ob 10. obletnici termalnega kopališča. Moravske Toplice - V petek in soboto, 18. in 19 avgusta, ob 19 uri bosta v športnem parku Term 3000 tržnica ročne obrti in turistična tržnica. V petek ob 20. uri bo nastopila tambu raška skupina iz Radenec, v soboto pa Duo Marjan in Tadeja. Kog - Od 17. do 19. avgusta bodo dnevi turizma na Kogu. Med drugim bo v soboto ob 10. uri kolesarjenje po Kogovški kolesarski poti, ob 14 uri tekmovanje gospodinj v kuhanju kisle juhe, ob 15. uri pa postavljanje klopotca. Negova - Razstavi Negova skozi čas in ZeliŠčarska razstava v Negovi sta odprti v učilnici župnišča ter domu upokojencev Odprti bosta do 8, septembra, in sicer ob sobotah od 14. do 16. ure in nedeljah od 9. do 10. ure ter od 14. do 16. ure. jevali brežine. V nedeljo sc je prireditev nadaljevala s spominsko mašo za žive in pokojne btijraše. Slavnostni govornik na prireditvi, ki se je nadaljevala po maši, pa je bil minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič. Odprli so tudi razstavo Bujraški dnevi skozi čas s strnjenim gradivom in izdelki ljudskih obrtnikov. Nato so prikazali spuščanje voklina v reko Muro, obiskovalci pa so si lahko ogledali še ljudsko igro DKLI Ižakovci z naslovom Na biijr. Otok ljubezni je obiskovalcem prireditve ponujal še vrsto drugih zanimivosti, kot so vožnja z brodom, ogled mlina, buj-raškega muzeja in izdelovanja izdelkov ljudske obrti, ob glasbi zabavnoglasbenih skupin pa so ponujali tudi domače jedi in biij-raško pijačo. Ta prireditev in dogajanje na Otoku ljubezni zadnja leta sta čedalje p, ur< ozaveščanje ljudi o nuiN J kopravnega sožitja člo* j j ravo in opozarjanje n4? jr vplive nevestnega izživi veka nad njo. Bujrašk1^ so tudi spomin na čast, W । dje krotili naraslo golimi rokami in narav stvi, da njena razbesnel2 J bi uničila polj in odnesi Dež skoraj ni okrnil bistriških Mlinarskih dnevov »Mravla k mlini petals Čeprav je bilo konec minulega tedna napovedano slabo vreme, so organizatorji trinajstih bistriških Mlinarskih dne-vov (PGD Gornja Bistrica in NK Bistrica) vztrajali pri dvodnevnem prireditvenem programu. V Kantini pri mostu čez Muro so postavili velik šotor in podaljšali streho obsto ječega objekta. Tako jim močan sobotni dež ni mogel do živega, v nedeljo pa se je za nameček razvedrilo, tako da je bilo res zanimivo in živahno. Sobotni spust po Muri v spomin na Jožefa Godino z Dolnje Bistrice je sicer odpadel, kljub vsemu pa se je zbralo veliko ljudi na proslavi ob obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Slavnostni govornik je bil poslanec DZ Jožef Horvat, ki je poudaril, da so veliki možje tedanjega časa, kot so bili dr. Matija Slavič, Mikloš Kuzmič, Jožef Košič, Jožef KJekl, dr. Franc Ivanocy in drugi, uspeli dokazati, da so tudi ljudje v Prekmurju kljub tisočletni odrezanosti od matičnega naroda ohranili A ■ W Člani bistriškega folklornega društva Pozvačm so v sodelo',a,l,^0(1^ mlinarjem Antonom Kolenkom prikazali m pripovedovali, 1^,t t^y žetvi in mletju zrnja. Ta del programa so poimenovali Mrav/a^ _ pitP okviru dvodnevne prireditve so pripravili tudi srečanje upokoi_ ^/i ob obletnici priključitve Prekmurja k matični domovini in stričani. Zupan svoj jezik, kulturo, vero in dom. »Veliko ljubezen do slovenskega naroda je izkazal tudi Bistričan Jožef Godina, ki ga nekateri imenujejo prvi osvoboditelj Prekmurja.« V kulturnem programu so se predstavili ljudske pevke in godci iz Črenšovec ter mladi Bi- je ob tej Pr|-01 r3nU oder zlatega " * mit bauta iz Žižkov 1 mi čestital za V nedeljo sojo st V videli in slišali, kak Nv.N,* ni odpravljali na mlatili s cepmh *; ^|1|^ Do Babičevega mlina po kopnem in vodi Babičev mlin v Veržeju obiskujejo turisti in izletniki, ki so doslej običajno pripotovali po kopnem, v zadnjem času pa je čedalje več takih, ki pripotujejo po reki. Precej društev in organizacij je namreč letošnje poletje organiziralo spuste po Muri in ti so se vedno ustavili tudi pri Babičevem mlinu. Gostje ob ogledu mlina in rečnega obrežja lahko tudi pokramljajo z mlinarjem Mirčem Babičem. Taje mlinar na Muri že 59 let podedoval pa gaje od očeta. Veseli ga, da ga je pri tem nasledila hčerka Karmen, ki je tako v družini že četrta generacija mlinarjev. Hčerka je sicer najprej končala izobraževanje za poklic trgovke, opravila pa je tudi mlinarski izpit. Mirč obiskovalcem z navdušenjem pripoveduje o svojem mlinarskem delu, reki Muri, lepem okolju in pravi, da se trudi, da bi bili obiskovalci zadovoljni. Sam seje sicer upokojil in predal delo hčerki, vendar se rad posveti obiskovalcem tako iz Slovenije kot tudi tujine, med katerimi je veliko takih, s katerimi so že pravi prijatelji. Spomni se tudi časov, ko je bilo na Muri veliko mlinov. Po zgodovinskih podatkih jih je bilo največ leta 1925, in sicer 93, po letu 1945 še 69, do leta 1965 pa so ob industrializaciji mlini propadali tako, da so bili omenjenega leta le še trije. Mnogi mlinarji so šli ob močni konkurenci industrijskih mlinov za boljšim življenjem. S turisti in izletniki se rad pogovori, saj ima rad stik z ljudmi, pa tudi največja reklama za turizem je po njegovem mnenju prav odnos do ljudi, ki se ustvari z leti in ne čez noč. V mlinu meljejo in prodajajo pšenico, rž, koruzo in druga žita, prodajajo pa tudi ajdovo in proseno kašo. J. Ga. vas vabijo, da obiščete nov bazenski kompleks z zunanjimi in notranjimi bazeni s termalno vodo in wellness center VIVAT. VSE STORITVE PO PROMOCIJSKIH CENAH, Informacije po tel: 02 538 2100, e-mail: info@vivat.si, http:// www.vrvat.si 1I 50 % i VIVAT I । g / V & -«|.i, Mjri:i i Salkič, KEr^^rlč), Usnik, Štr-ism,,, ■ Hanžič. K, gledalcev je ra' ^Puščalo športni park Nrijj^ Igralci Nafte so sl 1 priložnosti, venelo L '"‘k" Da je bilo jNdjR ‘x‘ni krivi nespretni niso uspeli vniarij gostov ■ML' Mostje iz Ljubljane o anmno in iz protina-< božali vrata Kuzme. Prvo priložnost za zadetek je imel v prvem delu v 13 minuti B. Gerenčer, katerega strel ni zadel vrat. Močan strel je zletel mimo desne vratnice. Sledila je priložnost Cabana z glavo v 28 minuti. Ponovno je v 42. minuti zagrozil Caban. Njegov strel z glavo je vratar gostov v zadnjem trenutku izbil v kot. V isti minuti je sodnik Kranjc izključil igralca Factorja Mariniča zaradi ugovora pri dosojeni enajstmetrovki. V nadaljevanju je bila boljša igra Nafte. Domači napadalci so si ustvarili veliko priložnosti. V '58. in 65. minuti je poskušal Ristič. V 72. minuti je bila ponovno priložnost za B. Gerenčerja, Vratar Krizmanič je njegov strel izbil v kot. Najlepšo priložnost za tretji zadetek je imel Repina v 77 minuti. Le-ta se je sam znašel pred vratarjem Mariničem, ki je njegov močan strel izbil v kot. Moramo povedati, da trener Malačič na današnjem srečanju ni imel srečne roke pri menjavah, saj niso pokazale tistega, kar so od njih pričakovali gledalci. Zadetki: 0:1- Globinsko žogo je na robu 16-metrskega prostora odlično sprejel Japonec Hidetoshi, jo umiril in popeljal v kazenski prostor ter z močnim strelom v desni kot zadel mrežo Kuzme 1 : 1 - Po desni strani je ubežal obrambi gostov Pavlovič, ki je vrnil žogo nazaj do Bukovca. Pred strelom v vrata ga je v kazenskem prostoru zrušil gostujoči igralec Usnik. Sodnik je opravičeno dosodil enajstmetrovko, ki jo je realiziral Pavlovič. 2:1- Lep predložek Bunca z leve strani v kazenski prostor do Pavloviča. Pavlovič je stekel dva koraka in sprožil močan nizki strel v daljši kot Krizmaniča ter zadel za vodstvo Nafte. 2: 2 - V enem redkih protinapadov se je Gerič izmuznil Cabanu in sprožil močan visok strel proti vratom Kuzme s kakih 18 metrov ter Factorju prinesel neodločen rezultat. Trener Factorja Miloš Rus: »V začetnih minutah je bil očiten napredek naše igre glede na minula srečanja. Domačini si v tem delu niso ustvarili nobene zrelejše priložnosti Po izključitvi je bilo logično, da bodo pritisnili na naša vrata. Imeli so žogo večkrat kot mi. Na današnji tekmi smo bili bolj srčni kot na prejšnjih. Izid smo izenačili iz ene prave priložnosti. Ta točka je sjaodbuda za nadaljnje delo, da si zagotovimo obstanek v ligi.« Trener Nafte Bojan Malačič: »Čestitam gostom za osvojeno točko. Mi smo na žalost izgubili dve. Po prikazanem smo si zaslužili več. Noben trener svojih igralcev ne uči, da ne bi zadevali iz takih priložnosti, kot smo jih imeli danes. V prihodnje bomo morali nekaj spremeniti. Ne strinjam se s trenerjem gostov Rusom, saj smo bili boljši in imeli več priložnosti za zadetek. Dosegli so zadetek iz priložnosti v nadaljevanju.« Feri Horvat M., foto: J. Z. Rezultati 3. kroga: Domžale - Gorica 1: 0, Maribor - Publikum 2 :0, Primorje - Drava 1:0 Koper - B. krajina 2:2. Pari 4. kroga: sobota, 19. avgusta, ob 17. uri: Drava - Nafta, Gorica - Factor, ob 20. uri: Domžale - Maribor, Publikum - Koper, nedelja, 20. avgusta, ob 17. uri: B. krajina - Primorje. Primorje 3 3 0 0 6:0 9 Domžale 3 3 0 0 5:1 9 Maribor 3 2 0 1 4:2 6 Koper 3 111 6:5 4 Gorica 3 111 2:1 4 B. krajina 3 111 4:4 4 Drava 3 1 0 2 2:3 3 Nafta 3 0 1 2 2:5 1 Publikum 3 0 12 1:5 1 Factor -3 0 1 2 3:9 1 Nogomet Damir Rob inštruktor MNZ Lendava Na 20. seji izvršnega odbora MNZ Lendava je bilo na dnevnem redu tudi imenovanje inštruktorja MNZ Lendava za sezono 2006/ 2007. To nalogo so zaupali Damirju Robu, nekdanjemu trenerju prvoligaške Nafte iz Lendave, ki se je že potrdil s strokovnim delom z mlajšimi selekcijami nogometašev. F. B. Pomurska nogometna liga Roma in Petišovci po štirikrat V prvem krogu pomurske lige so bili doseženi naslednji rezultati: Roma - Bistrica 4: 2, Kerna Puconci - Ižakovci 1:1, Grad - Turnišče 2:0, Garda - Hotiza 1:0, Panonija Gaberje - Tromejnik Blisk 1:2, Petišovci - Zvezda Diana Rakičan 4:1. A. B. Pomurski legionarji Dare Vršič - včeraj je igral tudi kvalifikacijsko tekmo reprezentanc U-21 proti Škotom v M. Soboti - je v zadnjem krogu slovaškega prvenstva z Žilino zabeležil zmago s 4:1, Mitja Moreč - nekdanji kapetan ekipe U-21 - pa je z enakim rezultatom izgubil v petek na avstrijskem prvenstvu proti Altachu. Oba pomurska igralca sta standardna v svojih moštvih. B. F., A. B. Kvalifikacijski turnir nogometne lige prvakinj Belgijke prve, Pomurke z zmago let ŠD Vidonci ( PC'. Vidonci je Dejavno ''i?-člani , no8°meta \ "'k, v pucon- njih igrajo ' '‘ Društvo orga- nizira športne prireditve, družabne igre, izlete in srečanja. valijo se lahko z lično urejenim športnim centrom, kjer so nogometno igrišče z reflektorji, sacil-nice in soba, namenjena druženju mladim. Uredili so tudi parkirišče in namestili igrala na priročnem otroškem igrišču. Praznovanje obletnice so popestrili z nogometnimi tekmami med domačim moštvom, ekipo PRESS ter moštvom politikov občin Puconci in Grad, A. Bedek. foto: J. Zauneker Končal se je kvalifikacijski tur--nir nogometne lige prvakinj. V konkurenci štirih ekip - belgijske Rapide Wezemaalu, srbske Mašinac iz Niša, estonske Parnu in slovenske Pomurje iz Filovec -so slavite prve. V odločilni tekmi so ugnale Mašinac s 6:1. Pomur ske nogometašice so na turnirju dvakrat izgubile (0 : 5 proti Belgijkam in 2 : 3 proti Srbkinjam -zadela sta Niklova in Zverova) in enkrat zmagale (7 : 1 proti Estonkam). Gole na zadnjem srečanju so dosegle: tri Zverova ter po dvakrat Govekova in Niklova. Pričakovanja pa so nogometašice Pomurja izpolnite. Kot je dejal Štefan Kozic, športni direktor kluba, so si pred začetkom turnirja zadali cilj, doseči vsaj eno zmago. »Turnir je bil dobra preizkušnja za našo mlado ekipo.« A. B.. foto: J, Z. ŠPORT 17. avgust 2006 - VESTI* Slabše vreme privabilo manj rekreativcev Kolesarski rekreativci so se minulo nedeljo v oblačnem vremenu že 11. zbrali na maratonu Terme Banovci. V organizaciji Kolesarske sekcije Športnega društva Radenci se je podalo po progah, dolgih 52 in 68 kilometrov, 590 kolesarjev iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Slovenije. Letos je bilo veliko manj udeležencev kot prejšnja leta (lani 1154 kolesarjev), vzrok pa je bilo slabo vreme, saj je nekaj dni pred maratonom tudi v Prlekiji močno deževalo Krajša proga je bila speljana na relaciji Banovci-Veržej-Cven - Mota-Razkrižje-Stročja vas-Podgradje- Žerovinci-St a ra cesta-Branoslavci-Radoslavci-Logaro vci - Lukavci - Boreci- Križevci pri Ljutomeru-Veržej-Ba- novci. Bolje pripravljeni kolesarji so se v okviru daljše proge podali še na vzpona v Železne Dveri in Malo Nedeljo Najstarejša udeleženca maratona sta bila 67-letna Terezija Cerar iz Domžal in 79-letni Drago Smodiš iz Ljubljane, s 65 kolesarji pa so bili na tokratnem maratonu Terme Banovci najštevilčnejši člani novoustanovljenega kolesarskega kluba Ton-dach Borcci. Kolesarska sekcija Športnega društva Radenci bo pripravila 27. avgusta v Radencih že 26. rekreativni kolesarski maraton Tri srca, kjer se bodo lahko udeleženci podali na proge, dolge 27, 54 in 70 kilometrov, pred-prijave pa sprejemajo organizatorji do 20. avgusta. N. Š, foto: J. Z. Odlična Assilina Jadralska ekipa Assilina iz Jadralne sekcije športnega kluba Triglav Predanovci je tekmovala na 24. Lošinjski regati. Ekipa se je udeležila sobotnega navigacijskega tekmovanja in nedeljskih tekmovanj, ki jih imenujejo »palica«. Start sobotne plovbe je bil pred Malim Lošinjem, tekma se je nadaljevala do boje pred Suskom, kjer se je posadka Assiline obrnila kot četrta med 27 jadrnicami. Nato so po nekajurnem iskanju ugodnega vetra le našli pot iz brezvetrja in odjadrali proti Ilo-viku, kjer je bila zadnja obratna boja za vrnitev do Malega Lošinja. Posadka je imela start ob 11. uri in v cilj priplula ob 18 5.3 (7 minut pred časovnim limitom na drugem mestu v svojem raz.redu in na 12. mestu v skupni razvrstitvi). Nedeljske tekme so bile za gledalce v Malem Lošinju zanimivejše, saj je potekal boj med jadrnicami v lošinjskem kanalu pred očmi gledalcev na obali in z drugih plovil. Assilina je dobro začela prvo dirko in vozila absolutno na četrtem mestu skoraj do konca dirke, ha koncu pa je zaradi napake izgubila nekaj mest, vendar še vedno ohranila drugo mesto v svojem razredu. V drugi dirki je po odličnem krmarjevem startu posadka brez napak opravila svoje delo in priplula v cilj kot prva v svoji skupini. Posadka Assiline je tako dosegla v močni konkurenci prvo letošnjo zmago v svojem razredu ter skupno deseto mesto. V razredu Assiline je bilo šest konkurenčnih jadrnic. Na fotografiji ekipa Assiline: krmar Samo Žvan, posadko so sestavljali Smiljan Simerl, Anton Rous, Marjan Kočita, Janko Kodila, Boris Cigut in Matjaž Senica. Sicer pa ekipa vse leto tekmuje v pokalu Slovenije in v najmočnejši slovenski jadralni ligi Just in ten Priredil: A. B. Romano** ni šlo Na evropskem pP atletiki je Sonja Roc,,n na 1500 metrov in se uvrstila na 22-,1" tako izpadla iz finala- Mali nogomet Zmagalo Trate Na tradicionalnem nočnem meduličnetn v Lipovcih, ki ga K " KMN Lipovci, je »'»“V ekip iz posameznih predelov vasi. Najbo r ekipa Trate pred 8*1'11 in Zlatorogom jlP I I I I i i| l< li h Odbojka na mivki Prvak je Kostanjevica I V organizaciji ŠZ Ljutomer je končana 1 sezona poletne lige Na zadnjem 16. turnirju v Mali Nedelji so igrali - 16. kolo: Kostanjevica 1 - Labod Podgradje 2 0, Banovci - Jamajka 2 : 0, J. Kr- ' stnik Ljutomer - Cven 2 :0, Kostanjevica 11 - Mala Nedelja 0: 2; 17. kolo.- Kostanjevica I - Banovci 2 : 0, Labod Podgradje - Mala Nedelja 0: 2, Caffe PerJa Ljutomer - Kostanjevica II2:0,J. Krstnik Ljutomer - Jamajka 2 : 0; 18. kolo: Banovci - Labod Pod- gradje 2 :0, J. Krstnik Ljutomer - Kostanjevica 11:2, Kostanjevica II - Cven 2:0, Mala Nedelja - Caffe Perla Ljutomer 0: 2 Končni vrstni red: 1 Kostanjevica 1(27: 10), 2. Caffe Perla Ljutomer (25 11), oboji po 24 točk, 3 J. Krstnik Ljutomer. 4 Jamajka (oboji po 22), 5. Kostanjevica 11, 18, 6. Mala Nedelja, 14,7. Labod Podgradje, 12,8. Cven, 9. Banovci, oboji po 4. M. J. Pomurski atletski pokal Soklič in Vrbnjakova vodilna V letošnjem pomurskem pokalu v rekreativnih tekih sodeluje 210 tekačev iz Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Doslej je bilo na programu že 12 tekov. V absolutni konkurenci je pri članih v vodstvu Matjaž Soklič (TS Radenska) pred Ivanom Čorbo in Vladom Malcem (oba Ivanec, Hrvaška), četrti je Rudolf Majcen iz Ormoža, peti pa Bojan Brus (TS Radenska). Pri članicah vodi Jelka Vrbnjak pred Polonco Reihss (obe Ljutomer), tretja je Simona Gomboc (Ivanovci), četrta Lojzka Bratuša (TS Radenska), peta pa Olga Flisar Holcman (AS Triglav Predanovci). Po starostnih kategorijah so v moški konkurenci v vodstvu: Rok Šebok (Selo), Matjaž Soklič (TS Radenska), Ivan Čorba, Vlado Malec (oba Ivanec), Štefan Buzeti, Tomaž Peternel in Polde Dolenc (vsi TS Radenska). V ženski konkurenci so po starostnih kategorijah v vodstvu: Simona Gomboc (Ivanovci), Polonca Reihss (Ljiutomer), Milena Šantl (TS Radenska) in Jelka Vrbnjak (Ljutomer). Državnim prvakom ni uspelo osvojiti pokala točnik (Hervis) sta v p' 2:0(1^’ cer uspela gati Saša Ropa in ■■ S pokalnim turnirjem v Moravskih Toplicah se je končala letošnja sezona turnirjev serije Simo-bil Vodafone masters 2006 v odbojki na mivki Na četrtem turnirju omenjene serije sta osvojili v ženski konkurenci naslov pokalnih prvakinj Barbara Kristan in Ana Oblak (Simobile Vodafone), med moškimi pa sta bila najboljša Andrej Flajs in Rok Satler (Debitel HP Diss). Prireditelji so imeli tudi tokrat precej težav z vremenom, čeprav se je turnir začel celo v sončnih razmerah, na koncu pa so morali za izpeljavo turnirja zaradi dežja in mraza odpovedati tekmi za tretje mesto. Presenečenje se je zgodilo v ženski konkurenci, kjer se državni prvakinji in zmagovalki prvih treh turnirjev Nataša Cingerle in Snežana Rajak (K2 Šport) nista uvrstili niti v polfinale. V boju za finale sta poznejši zmagovalki z 2 : 0(18,15) prema- gali Tjašo Dimeč in Katarino Juhart (HP Diss Armal), njuni zadnji nasprotnici pa sta bili sestri Erika in Simona Fabjan, ki sta z 2 : 1 (-20,17, 11) premagali Karmen Jakob in Andrejo Velišček (www.mobilimarangoni.it). Kristanova in Oblakova sta za korič-no zmago slavili z 2 :0(17, 19). Tudi na moškem dehi turnirja je aktualnima državnima prvakoma spodletelo. Zmagovalca Portoroža Jani Makovec in Jernej Po- haja (Božnar & partr pa se nista uspela zh®1 . Njuna nasprotnika in Satler, ki sta za l|CT n*# 2:0(17,14) ugnala'1 karja m Matevža pro), v obračunu z z * vakoma pa sta bila . (15,15). Potc>:“ JUtRO VESTNIK 717. avgust 2006 ŠPORT 19 R300 177» 457 (23$ bernski tek v Ljutomeru Vrl Ma^Vnein Vfemenu je prill POrtna zveza Ljutomer j i::..'''" '" tek, ki se ga je 'itin'»02^ tekačev iz Slove-"’T' Poleg tekmoval-jL'Potegujejo za točke L s ln pomurskega po-Tlov tudi zaposleni Venski policiji. Mlajši udeleženci SO se za svoje prve kolajne potegovali po mestnih ulicah, iz Pomurja pa so se zmag veselili Jeremy Bukovec (Ljutomer), Ana Korc (AK Pomurje PDU), Doroteja Osojnik (AK Pomurje PDU)), Anja Benko (AK Pomurje PDU) in Rahela Nidorfer (TS Radenska). Starejši udeleženci 11. sejemskega teka so nastopili na progah, dolgih 3 in 8,5 kilometra, ki sta bili speljani iz Ljutomera proti Cezanjevcem in nazaj v Ljutomer. Na tri kilometre je v moški konkurenci zmagal Jože Meško (Jeruzalem) pred Damirjem Š imuni čem (Mursko Središče) in Nikom Matjašičem (Spodnji Ka-menščak), pri ženskah pa je bila na tej progi najhitrejša Sonja Gomboc (DIH) pred Karmen Stojanovič (Ljubljana) in Stanko Nidorfer (TS Radenska), Na 8,5 kilometra dolgi progi je v absolutni moški konkurenci slavil Bojan Purgar iz ljubljanske Olimpije, drugi je bil Borut Malavašič iz Žirov, tretji pa Jože Čeh od Lenarta V absolutni ženski konkurenci je na najdaljši preizkušnji zmagala Valentina Belovič iz hrvaškega atletskega kluba Gojanec, drugo mesto je zasedla Anja Bajcar iz tekaškega kluba Šmarnogorska, tretja pa je bila Bernarda Ivančič iz MNZ Policija. Na stopničke za zmagovalce so na najdaljši progi stopili številni pomurski tekači. Zmagali sta Jelka Vrbnjak (Ljutomer) med ženskami, starimi med 50 in 59 let, in Lojzka Bratuša (TS Radenska) med ženskami, starejšimi od 60 let, drugi pa so bili Dušan Golob (Spodnji Kamen-ščak) v kategoriji tekačev, starih med 50 in 59 let, Karli Vrbnjak (TS Radenska), v kategoriji starih med 60 in 69 let, ter Polde Dolenc (TS Radenska), med tekači, starejšimi od 70 let N. Š. ' ONŠ Primera vsak najde svoje mesto ■Si(| deluje tri leta. Us-\ '1 K bila decembra leta ?spomi" "' Pa je začela dčlova- 12004. Vodi jo Dam-"ll 'V trenutnih oko- . -m S1 1 n‘"1 v ONŠ Primera nogometašev. 1,1 treh lokacijah: v J in Črenšo-omenjenih (oka-% Z" trenerja (peda-j Levji delež ima .mladih Boris Ra-že iz Novega V b V°di' nogometno šo-Otliii Radoša sta tu še Jože Šola :i । ’ Jr|c nogometaše sta-ri|U'8, U-10 in u-s. 'dar? Olnenjenih katego-Sled« na h , '’inf' rpo tek- ‘K. opiati? s"i° v ligaška tek- /Hi "n pod okriljem NK Ni, j '1,1 pod okriljem NK hlv tat ^rensovci, U-12 pa ^r^PndokriijemČrenšo-m- vključujemo v prrdv tur-? * '4^ ""Komi :a po dvora-ajki ”• "Jdi zunaj nje ■ na Madžar- ' ^kem. 5 tem ir P°-- ' । ''tn' aktivnost naših S iuRowetašev. Tu so še ^at ,,1’1 k"1 )e recimo pro-C'NZs J Nogomet v organi-’ki' ■ smo bili letos če-Kajami mrdiu-2 udeležbo mladih 1 17 Ostrijo, Madžar- številnih klubov v hJSti',?r°storuV gosteh j. «1« ' 51 udi že mladi Wco" Ij?a hm tenutno se pripravlja-^nir v madžarskem 'ei hn sodelovalo "li- svetoval, naj se k«r mu $a ie “bo-sp. nm ni žal. Vpisal . |. Mednjo glasbeno in Maribor, smer W.'’,8Iilvek. oziroma na gimnaZij°- Letos Ittnij. 'boru končal drugi W? kratkim Je z vrstniki It^ ansan,bel Dominanto. - pri tem, da bo v siri n'^H Zače' nastopati v Vešč je igranja na ^to M Ontrabas, kitaro in bas a klavirju in bas kitari X ' 1 "Ulute in pevske 1 v-Zacetka srednje šole I dekliški pevski ’ retji gimnaziji v Mari- ^^il K „ Jl v r'es glavnipobud-L hojb glasbeno pot? E v začetku nisem bil ' navdušen za glasbo, F "'t |l oce nagOvarjai da 11 j00 Okusim na glasbe-pvj ■ sem se res vpi-'bdr k^U Sem Pr*šelv kriz-lsprJe ‘n Sem se samPri ev»l, zakaj sploh to počnem. Ko pa sem se z muziko začel bolje razumeti in sem pridobil že nekaj tehnike igranja, kajti igral sem ze širši repertoar ter sem si izbral štiri najljubše skladbe, mi je postalo igranje všeč. Kakšno glasbo najraje poslušaš in igraš? Metal, jazz, rock in seveda narodnozabavno glasbo. Kakšne ne maraš? Ne želim poslušati glasbe s sa-tanistično vsebino. Meni pač ni finta v tistem, ko se pevec dere v mikrofon Marija je kurva. Kako to, da te je začel zanimati jazz? Zato, ker je to posebna zvrst glasbe, s katero se lahko, če si seveda dovolj sposoben, izraziš na čisto svoj način. Ko sem prišel v srednjo šolo, me je za to najprej navdušil starejši sošolec, ki je na klavir enkratno igral jazz. V Mariboru s prijatelji zahajam v jazz klub Satchmo, kjer skupaj uživamo ob tej glasbi. Kako kot obetaven mladi glasbenik gledaš na pri nas dokaj popularno hrvaško glasbo? Med hrvaškimi glasbeniki ne obožujem Carme in Colonie. Kakšni znani evergreeni so pa spet zelo potrebni za dobro fe-što. Všeč sta mi Toni Cetinski in Oliver Dragojevič. Toda jaz imam rajši Guns n' Roses in, recimo, stari rock. Kakšno kariero si obetaš? Preprosto: ciljal bom najvišje. Rad bi šel študirat kompozicijo, ki je edina smer glasbe, kjer imaš ustvarjalno možnost. V Mariboru so mi dejali, da bi bil dober dirigent. Sicer pa je dirigiranje prav tako zahteven Študij. Bolj si želim študirati kompozicijo, ravno zaradi samostojnega ustvarjanja. Besedilo in foto: Bojan Zadravec Mednarodna mladinska izmenjava Borders of Europe V Lendavi so se družili mladi iz Španije, Estonije, Finske, Nemčije, Romunije in Slovenije •Pesmi X - - apnila močno skušnjavo glavo. r trajalo, . .^šem fJ struno, srca, ^j v’hi, . “f tuko trpela. L t . 26158 ODDAM gostinski lokal v Martjancih. Takoj. Samo resni klici na; 041991498. m26169 ENOSOBNO STANOVANJE v G. Radgoni, 38 m-, prodam.Tel.: 041 835 697. m26171 OPREMLJENO GARSONJERO v Murski Soboti oddam. Predplačilo. Tel.: 041933 096. m26179 cijo. Dobro plačilo. Tel.: 041 679 937. m26133 ŽITNO SEJALNICO, 2,25 m, sušilnico za bučno seme in sadje s termostatom prodam. Tel.: 041330871. m26151 PLUG OLT, 10", koso na nitko (bencin), sre-dmo, el. navojno rezilo Rotenberger do 6/4", prodam. Tel.: 040 743 304, m26157 PAJEK230, razsipaInik umetnega gnoja AG 400, vile za okrogle bale, manipulator za okrogle bale in vile za gnoj na prednji nakladalnik. predsetvenik 240 in IMT rotacijsko koso na 3 diske prodam, v najem pa dam z žico ograjene pašnike, opremljene z električnim pastirjem in vodo z napajalniki, na Kukeču.Tel:. 554 11 76. m26175 PLUG ZA IZKOPAVANJE KROMPIRJA kupijo. Tel : 554 1136. m26178 MOTORNO ŠKROPILNICO, samohodno, prodam. Jožica Vogrinčič, Cvetkova 15, M. Sobota. m26184 Prazen dom je in dvorišče, nase oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina tezbutH^0, ostala je le praznina, ki hudobi ZAHVALA V 75. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in praded® Viktor Šebjanič iz Peskovec kmetijski pridelki RDEČE VINO po 100 SIT/f prodam. Tel.: 041 448 679.m26172 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga | ki ste kakorkoli sodelovali pri pogrebni slovesnosti. Vs/ njeni najdražji ZAHVALA V 75. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in sestra Ana Žerdin iz Upe 155 Obbol-,.. ^od lz8ubi mame se iskreno zahvaljujemo botrini, vsem šiliti h' nl' znancem in prijateljem, ki ste jo pospre-njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, prinesli cvetje in , eie ter darovali za svete maše in druge namene. ju * kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete '"nke, govornici za poslovilne besede in pogrebništvu Jurič. Lepa hvala sodelavcem Murskatransporta, TŽOl-br. 331.TŽO2-br, 321, Žalujoči vsi njeni Srce je omagalo, dih je zastal, a.spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA V 78, letu nas je po hudrbolezni zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in tast Franc Baligač iz Lipovec hij^0'1 zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in ^ni' ki Me ga v tako velikem številu pospremili na 4^ poti ter darovali vence, sveče, svete maše in za - $ Bez: Hvala g- duhovniku, pevcem in pevkam, ''•l,,, *' dr za besede slovesa in g. Lili za obiske na domu. 11 gasilce m, pogrebništvu Jurič in osebju SB Rakičan. Žalujoči njegovi najdražji Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestal, zdaj lahko boš v grobu mirno spal. ZAHVALA ' $6. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, tast in dedek Dominik Gider iz Rogašovec 75 । ^hi $e iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, ‘u?s i-. ly ki ste ga v tako velikem številu pospremili k .j,.," Zadnjemu počitku, nam izrekli ustno ali pisno vence, cvetje, sveče, za svete maše in v dobro-i 'k h,, delne namene. Vorošu in patru dr. Gabrielu za sveto maso ' ■ ,, °°red, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Poslovilne besede, gasilcem, godbi na pihala in pogrebništvu Banfi. Hvala vsem za vse! Žalujoči vsi tvoji najdražji Bolečina da se skriti, pa tudi solz ni težko zatajiti, le tebe nam nihče ne more več vrniti. V SPOMIN 20. avgusta minevata dve žalostni leti od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Franc Bauman iz Tešanovec Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče jn se ustavite ob njegovem grobu. Pogrešamo te! Vsi tvoji najdražji Ko me pogoltne noč, dajte mi pravo ime -ali besedo SRCE ali MOČ (J. Menart) Zapustila nas je naša draga Verona Balažič roj. Gruškovnjak iz Črenšovec Zahvaljujemo se vsem, ki ste za našo najdražjo karkoli dobrega storili in jo pospremili na njeni zadnji poti. njeni Trdo delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. V življenju le skrb in delo si poznala, sedaj od vsega truda si zaspala. ZAHVALA V 91. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in tašča Ana Škaper iz Doliča 41 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, vsem, ki ste darovali vence, sveče, za svete maše, mrliško vežico in za cerkev. Posebej hvala patronažni službi za obiske. Hvala gospodoma župnikoma za opravljen pogrebni obred. Prisrčna hvala Mariji za besede slovesa ob odprtem grobu, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji najdražji Vse življenje boriti si se znala, tudi težki bolezni in trpljenju se dolgo nisi vdala. Utrujena in izmučena za vedno si zaspala. ZAHVALA V 80. letu nas je po hudi bolezni zapustila draga mama, mamca, pramamca, tašča, teta in sorodnica Katarina Zakojč roj. Ulen iz Ravenske ul. 28 v Odrancih Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in zvonike ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, govornici za ganljive besede, pogrebništvu Ferenčak, zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Rakičan, patronažni službi iz Črenšovec, osebni zdravnici dr. Zelkovi in sestri Idi za vso pomoč. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi DRAGA MAMCA IN PRAMAMCA - pogrešali te bomo: 19 vnukov in 12 pravnukov Draga mama, eno leto v grobu spiš in v mojem srcu še živiš. V SPOMIN Terezija Čergulj iz Panonske ul. 9 v Turnišču 18. avgusta bo minilo leto dni od takrat, odkar te ni, draga mama. Zelo te pogrešani sin Miran Prazen je dom in dvorišče, oko zaman te išče. Odšel si tja, kjer ni bolečin, kjer sveče ti gorijo in rože v spomin cvetijo. V SPOMIN 13. avgusta je minilo eno leto od takrat, ko nas je brez slovesa zapustil dragi mož in sorodnik Stanko Tubola iz Mačkovec Vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, mu prižigate sveče in ga še vedno ohranjate v lepem spominu -ISKRENA HVALA. Žalujoči vsi njegovi In tvoja prisotnost je bolj prisotna kot kdajkoli prej: na vseh poteh, v vseh rasteh, od korenin do vej. - ' - 7 Kuntner ZAHVALA V tragični nesreči nas je nenadoma zapustil 43-letni ljubljeni Lojze Hozjan iz Trnja, Črenšovci V teh tako neizmerno težkih trenutkih ste nam stali ob strani sorodniki, sosedje, prijatelji, sodelavci in znanci. Iskreno smo hvaležni duhovnikoma za čutečo pogrebno slovesnost in cerkvenemu pevskemu zboru za ubrano petje. Vsem se zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, za svete maše in prispevke za obnovo cerkve. V globoki žalosti: žena Nataša s hčerkami Katjo, Mašo in Saro ter vsi njegovi Ne boš več v nemirnih nočeh bedel, ne boš več sanjal o prihajajoči pomladi -in ne boš več čutil, kako neskončno smo te vsi imeli radi... ZAHVALA Z bolečino v srcih sporočamo, da nas je v 90. letu starosti po hudi bolezni zapustil naš dragi oče, tast, dedek in pradedek Ignac Šuster iz Srednje Bistrice 24 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali cvetje tn sveče ter za svete maše in v druge dobre namene ter ga pospremili na njegovi poti k večnemu počitku. Posebej hvala g kaplanu Simonu iz Lendave za iep pogrebni obred, gasilcem iz Bistric, upokojencem, pevskemu zboru, govorniku in pogrebništvu Ferenčak Hvala osebju ZD Črenšovci in osebju PIN-oddelka bolnišnice v Rakičanu. Iskrena hvala dr. Alojzu Horvatu za njegovo požrtvovalnost. Žalujoči vsi njegovi, ki smo ga imeli radi VESTNIK NEKDANJA REČNA STRUGA, MOČVIRJE PRIBALTSKA GRENAK DRŽAVA ZEUŠČNI POSUŠENA LKER GROZDNA JAGODA ZASILNA LESENA STAVBA ANTIČNA LJUBLJANA KDOR RAZGRAJA VELJKO JEZERO V SEVERNI AMERK DRŽAVNIK AD01AUER VESTW MORSKA POŠAST V GRŠKI WT0L0CUI OPERNA PEVKA (CVETKA! MESTO V ŠVICI STANE DOLANC PUBL IZRAZ ZA NEK MESTO V BELGLN GLAVNO MESTO SARDINIJE ZNAWCA KAMIONOV ! STAR IZRAZ ZA P1AČAO HAJEHMK NEMŠKI FILOZOF (GEORG) SRBSKA IGRALKA IN PESNICA Pnsnna/A STOPNJA ŠTEFAN PRIDEVNIKA HAJDINJAK ALJ PREVRATNA JEKLO, Ki SE PWDOBNA V ELEKTRO-PEČ1 TEŽA EMBALAŽE ZAZNAVA S PRSTI NASA ATLETINJA (ALfJMCA) VELIKA OŠABNOST AJDA V PREKMURKI DEL KMEČKEGA VOZA SKLENJENA VEZE JEKLEN« ČLENOV SPOJINA KALCIJA IN OGLJIKA JANEZ V NEMČIJI SORODNIK LUDWC ŽIRA FF TOPLAK NEKDANJA SLOVENSKA SMUČARKA TANČICA, PAJČOLAN (ZASTAR.) KARLI ARHAR AUPWfSKO IME PREBIVALCA RUSKA IGRAUCA SAVINA DANSKI FIZIK (HANS CHRISTIAN) NKO KOVAČ ADAM BOHORIČ BISTVO V FILOZOFIJI SPANJE IZBRANA DRUŽBA KANSKO NOMADSKO PLENt STIK DVEH PLOSKEV IZDELOVALEC LESEN« DELOV VOZOV JAPONSKI DENAR ZVEZDAV OZVEZDJU BIKA ELEKTRIČNA MORSKA RIBA SREDIŠČE VRTENJA STAREJŠA PEVKA ILEGALNI AKTIVIST ANTONIO VIVALDI O zaprtju Nekateri ljudje imajo z zaprtjem trajne težave in zaradi tega slabšo kakovost življenja. Raziskave so pokazale, da ima z odvajanjem občasno težave deset do dvajset odstotkov ljudi. Zaprtje je simptom, ko človek s težavo izloči majhne količine trdega blati Večina ljudi ima težave le občasno in so ponavadi povezane s spremembo načina življenja in prehrane, s stresom, jemanjem novih zdravil in podobno. Ljudje včasih odvajajo večkrat na dan. drugi le enkrat ali dvakrat na teden. Če pri tem nimajo težav, štejemo to za normalno odvajanje. Težave z odvajanjem blata so do dvakrat pogostejše pri ženskah kot pri moških in naraščajo s starostjo. Zaprtje je lahko tudi simptom druge bolezni. Zelo pogosto je pri starejših ljudeh, ki so zaradi kroničnih bolezni slabo premični ali celo prikovani na posteljo. GRWQ JUNAK LOVČEVO SKRIVALIŠČE NA TLEH ANGLEŠKI SKLADATELJ (NENWK) KLASIČNA SUROVINA ZA PLATNO DEL CELOTE RAČJAZEL IGRALKA STARC NEKA MESTO V LETALSKA DRUŽBA KOBALT MINERAL MORSKA PENA STOLČEK REKA V EDOPUC KRANJ KRAJ PRI PODČETRTKU PROSTO? zAPevtf VCERW1 UMETNOST JLATJ SAMARIJ KRAJ V PESNIŠKI NOGOMETAŠ UMOR BRATA KUN ZA PRITRJEVANJE LAT KOVINA 1*1 . MEH SLIKAR SLOVENSKIH ZNANA AM. TV MREŽA ČEŠKA PRITRDIL-NICA KOŠČJČAST SADEŽ ŽENSKI PEVSKI ABECEDE KACINOVA STRANKA DANSKI PRAVLJIČAR (HANS CHRISTIANI MESTO NAJUGU IRAKA Nagrajenci Vestnikove križanke št 31 Rešitev: DOMEN KUMER, BANANA, PORTOROŽ 1. nagrada KNJIGA LAHKO JEM, mag. Branislava Belovič Sanela Sukič, Grad 172 d, 9264 Grad 2. nagrada KNJIGA BOUG ŽEGNJAJ, Branko Časar Franc Žemlič, Dobrovnik 281, 9223 Dobrovnik 3. -7. nagrada majica Edvard Kos, Krajna 50,9251 Tišina Peter Malačič, Mladinska 41, 9000 Murska Sobota Nives Virag, Mladinska 17, 9233 Odranci Milan Čemi, Radovci 22, 9264 Grad Janez Jančar, Cvetkova ulica 68, Rakičan, 9000 Murska Sobota ® 4) <0 lab ra o ra AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA C E J. NAMEN IGRALKA RfNA RADU ANTON nekdaj SJKIČARKA (amta) TELEFONA (PHILIPPI KONEC polotoka Nagrade za izžrebane resevak 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Betovič, 2. Boug žegnjaj, Branko Časar, in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilno rešitev - označena polja - napišite in pošljite na na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,50 ska Sobota, do petka, 25. avgusta 2006 Rešitev: Ime In priimek: Hasler ONA: Na poslovnem področju vam bodo - j dali odlično priložnost, da ravnate po la* stni presoji, in tako dosežete tisto, za kar si že dolgo prizadevate. Nikar se preveč ne obotavljajte, ampak vzemite ta izziv karseda resno. ON: Neumno bi bilo, če bi se še naprej slepili. Zaljubili se boste v osebo, ki jo dobro poznate in ki vas je do sedaj vse prej kot privlačila. Toda časi se spreminjajo in z njimi tudi ljudje. PTTT ONA: Za kaj konkretnejšega se bo treba |1 še zelo potruditi. To velja predvsem za ■ vaše ljubezensko življenje. Trenutno ste sicer v zadregi, ki pa jo lahko povsem enostavno razrešite v svoj prid. ON: Nekdo vam bo nekaj zelo zavidal, vi pa ne boste vedeli, kaj. Je že tako, daje najhuje, če se človek ne zaveda svojih skritih potencialov. Nekdo vam bo sicer poskusil prišepniti, vendar bo vse skupaj ostalo le pri poskusu. •Tn 0NA: Obeta se vam Prav prijeten teden, ki se bo prevesil v še prijetnejši konec te- * L I dna - seveda v dvoje. In takrat se boste spomnili, da ste takšno priložnost nekoč že imeli, pa je niste izkoristili. Ne ponovite napake! ON: Sedaj je pravi trenutek, da si pndobite odločilno prednost pred konkurenco in si s tem zagotovite mirnejšo prihodnost. Hitro ukrepajte in naredite red tudi na čustvenem področju, kjer že dalj časa vlada popolna zmeda! ONA: S partnerjem se bosta dogovorila o S 3 neki zadevi, kije zadnje čase postajalaže 1 ■ kar nadležna, tokrat pa bosta vendarle uspela najti skupni interes. Prepiri iz preteklosti bodo tako kar naenkrat povsem pozabljeni. ON: Okoli vas bodo začele krožiti nepreverjene infoima-cijeovašipartnerki.vendarjimnikarnenasedite. Resnica je povsem drugačna in še najbolje bi bilo, da bi se o vsem pogovorili prav z vašo partnerko osebno. ONA: Čas je že, da spremenite nekatere stvari, ki vas motijo. Treba je le začeti na pravem koncu, nato pa bo vse skupaj teklo kar samo od sebe. Zaljubljenost bo sprva velika, nato pa čedalje manjša in mediejsa. ON: Situacija se menja vsak dan. Pred poslovno odločitvijo se rajši posvetujte z dobrim prijateljem in upoštevajte njegov nasvet, ki vam lahko prinese velike materialne koristi. Dober prijatelj je zlata vreden’ ■n ONA: Nikar ne zaupajte človeku, ki veno-| mer govori samo o denarju. Ravno ta človek vas bo izdal že za peščico drobiža. Zanesite se raje na osebo, ki ima povsem drugačna načela, pa četudi le-ta niso materialnega značaja. ON: Vaš jekleni konjiček vas bo ponovno pustit na cedilu, toda v tej neprijetni situaciji boste srečali osebo, ki bo za vašo prihodnost odločilnega pomena. Pazite, kaj boste govorili! INI ONA: Morali boste malce potrpeti in se MM odpovedati nekaterim privilegijem, a bo zato nagrada resnično enkratna. Kaj hitro se boste uspeli prilagoditi novim razmeram, kar bo pomenilo določeno prednost pred drugimi. ON: Kritičen pogled na dosedanje avanture vam bo odkril vaše realne možnosti pri nekom, ki vam nikakor ne gre iz glave. Nikar se ne podcenjujte, ampak mu pokažite predvsem svoje dobre lastnosti, slabe pa pustite raje za drugič. ■ER ONA: Nikar se ne skrivajte pred resnico, f saj vas bo le-ta prej ah slej dosegla. Poskušajte se raje pripraviti na posledice, ki bodo sledile in ne bodo niti najmanj prijetne... ON: Nekdo vam že dalj časa izkazuje svojo naklonjenost, vi pa se nikakor ne morete odločiti. Nikar ne omahujte, drugače vam bo velika priložnost splavala po vodi, kasneje pa si boste očitali neumnost! ■^1 ONA: Nekdo vas bo iskal, vi pa se mu boM ste nehote izmuznili. Toda n i ka r ne skrbi -* te, saj vam ne bo nič pobegnilo, le prestavili boste vse skupaj na neki primernejši datum, ki pa ne bo v tako daljni prihodnosti. ON. Nikar se ne zanašajte na prijateljevo pomoč, ampak si pomagajte kar sami. Vaše možnosti v ljubezni so več kot odlične, zato se nikar ne zapirajte vase, ampak se lotite tudi tistega, kar ni povsem običajno. ■ ONA: Včasih ste preveč klepetavi, potem P" v pa se čudite, kako to, da vam ljudje ne zaupajo več. Premislite o tem, še bolje pa bo, če se boste z nekom pred tem posvetovali. Nič ni tako enostavno, kot je videti na prvi pogled. ON: Začeli se boste spraševati, ali je določen dogodek le golo naključje ali premišljeno delo nekoga, ki se vam že dolgo molih pod nogami. Nikar se ne zanašajte na svojo srečno zvezdo, ampak storite kaj konkretnega! ■ ONA: Oseba, ki vasje že popolnoma om-Kl \ j| režiIa, vam enostavno ne da miru. Sicer ■ vil vam bo malo nagajala, vendar soji vaši nameni zelo všeč. Nikar se ne obotavljajte, saj lahko zamudite veliko več, kot si mislite. ON: Kar naenkrat vam bo postalo vse skupaj kristalno jasno, četudi ste še spred kratkim skoraj obupali. Zadeve se boste lotili tam, kjer bo najbolj ugodno, in rezultati se bodo pokazali kar sami od sebe, r- RIBI ONA: Srečali boste starega znanca, , j ki vam bo povedal novico, ki ste jo pričakovali. Toda novica ne bo tako slaba, kot ste se bali, ampak jo boste lahko uporabili v svojo korist Nikar se ne obotavljajte, ampak zagrabite priložnost. ON: Uspelo vam bo dobiti tisto, kar ste si že dotgo želeli, vendar se boste morali pošteno potruditi, da boste dobljeno tudi obdržali. Je že tako, da se je za srečo treba boriti. A saj bo tudi nagrada vredna truda... 1 Brat Džouzi : Med mnogimi reklamami, ka ji najde Bela Vs ,,, J'’1 ci za pošto, je pred dnevi najšo tudi edno sl # nicof pa žutof puščico/, štera je kazala, f naprej, verjetno pri listanji te reklame V •1 Gda je pa vido slovenski grb, pa naslov tri- država blaginje, - si je pa nej mogo ka/ ' prelisto. S celote njemi je knjižica napreJ1 , ' edna dobra predčasna predvolilna pott-^ r zdajšnjoj vladi, pa njenoj vodilnoj stranki- ■ je za stranko tildi kšenki zaton, ka je knjf - • Služba vlade RS pa urad vlade RS za tnjmm 1 Je tildi založnik. Pa je tak Bela razvido sp^ pa ■ de na račun iskanja fini, Štere so njoj1' ■ : njoj za tou čestito, či bi lejko do nje pri$°'„ S'u njemi je vtisnolo v pamet, ka pijšejo: največji pa najmošnejši, lahko pa smo n'. I je pa na tou pravo, ka lejko bi že davno >JI či bi bili čednejši. Tak sije pa samo spopčp Slovenija, predstavnica blagittJe’ napredni vzor pod triglavske kraj • Slovenija, naj gleda ves širni te , r kako se vzpenjaš vedno bolj in gledaš druge pod seboj tam Slovenija, ti boš najlepša na tem , |fJ Slovenija, ti boš najboljša vseh "• ’ A Slovenija, obljub teh pozabil ne 11 ko bom zajadral tja v ono stran# m gledal tvoj razvoj z nebes bom Buh- 17. avgust 2006 NAPOVEDNIK 27 Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz 18. netivi - 05.00 Dobro jutro, Simona, m 411 Mariborsko pismo, Asja Matjaž - 08.15 ”O irrna - 04.1X1 P. -mola - 09.10 TV As,Relax -™KukLrj m šport ob koncu tedna - 10.00 Po-M ■ 10-30 Mali oglasi-11.00 Poročila - ll.lšZa-^-12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 1230 vni*. <- . ' Pctk.i tj (in Poročila - 13-15 1. oseba Prtiktavljiitm vam -14.00 Poročila -l i '0 Romskih 60 - 1530 Dogodki £ ' ^15 Napoved spi>r< ila -17.00 Osre- ^6i« - 17,4o Mali oglasi - 1730 Murski val hi 3'i Radijski knjižni sejem (Nevenka - glasba za mlade, vaša razmi--dL Staša) -20.00 Združitev prekmurskih ■' matičnim narodom, prenos proslave iz-'21.00 Ugasni televizor - 24.00 SNOP av8ust- 05.00 Dobro jutro - 0830 ■ Ur •1 ’ Poročila - 09.15 Biba buba baja, so- ^skih otrok - 10.00 Poročila - 10.05 . H>30Potepanje - 11.00 Poročila -11.15 'Ig/-. * (nit,|:l '12 00 Poročila - 12.05 Obvestila -12.45 Nagrada tedenskega 1 $ PoroC'U -13151- oseba ednine -1 °bvesti1a-14.15 Oddaja tedna: Boštjana Rousa: Priključitev Prekmurja ma-^4 Z0™11" 1530 Dogodki in odmevi-16.15 Na-5'h " 17.00 Osrednja poročila - 17.30 ‘^"Mnjuft - 17.40 Mali oglasi -18.00 Pesem k1; ,C' nar°dnozabavna lestvica -19.00 Poročila \ Po|e oddaja o zborovskem petju in C s čestitkami in pozdravi - 20.00 ‘ 'člh - 20.05 Slovenija, od kdaj lepote Ri||, gluh,, potovanje po deželi - Si J?’ aTK“*t - 05.00 Dobro jutro! 07.00 kronika! - 07.30 Panonski odmevi, od-. ^bskih Slovencih (Silva Eory) - 08.00 Misel *n’ misc' Pomurskih duhovnikov - 0830 k p'• -09.00 Izbor pesmi tedna - 0930 Sre-valu - 1030 Nedeljska kuhinja: 12.30 Poročila - 1235 Obvestila -u kmetovalce (Silva Eory) - 1330 Če- 1 'i:, ' j:- kmetovalce (Silva Eory) - 1330 C । f t'^OONa narodni farmi - 1900 Poroči ww Poročila burski val - 94,6 Mhzin 105,7 Mhz srednji val 648 kHz k^R°DNOZABAVNE GLASBE ^^gasrga %tj J'^ne - šum 'r b । - Vandrovci ‘ ’ Go1rc mirto dobimo - Rudi Šantl * je veter nosil -k *rd'i UT S prijatelji LLhn.- ■ sPev kovači ZABAVNE GLASBE ^ternaclona* - Maja Seršen l/Z"1 c’mi - Langa Aspiracija Casino M nm|-Duo Danilo vj ' (kaseto) glasbene založbe L $;.r"'rbia .- Ljubljane prejme Aleš Grad 60'9264 Grad- ' 'J ••im'1* do ponedeljka, 21. avgu-\ % ■ 'lurU | val, Ulica arhitekta No- ,ska Sobota, za glasbene lestvice. 33 - glasujem za skladbo Delimo vstopnice za kino A. Originalni naslov filma Ameriške sanje je American Dreamz. Našo nagrado dobi Lea Vogrinčič, Sv. Jurij 9, 9262 Rogašovci Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje je: Alije Brandon Routh že kdaj prej igral Supermana? Da ali ne? Kupon št. 33 - Odgovore pošljite do torka, 22. avgusta, na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-poŠtl: tomo.koles@p-infsi % v - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Samo za vas! Oddaja pevca in violinista skupine Posodi mi jurja Sama Budne -24.00 SNOP PONEDELJEK, 21. avgust- 05 00 Vedro v dobro jutro! Irma, Boštjan - 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič -09 00 Poročila- 09.15 Aktualno -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Srečujemo se v Evropi (Dejan Fujs) ■ 11.00 Poročila - 11.15 Oaj, kak san zluf-to! -12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 1230 Anketa - 13 00 Poročila - 13151. oseba edndie -13 30 Mali oglasi -14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 1530 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 1730 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR -19 00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi -20.00 Zadnja poročila - 20.05 Kak je inda fajn bilou -24.00 SNOP TOREK, 22. avgust- 05.00 Vedro v dobro jutro! Vida, Bojan - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja -08.00 Poročila -0830 Besede, besede - 09 00 Poročila - 09 15 Med dvema ognjema -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.15 Specialiteta tedna - 1030 Mali oglasi ■ 11.00 Poročila - 11.15Poletna tema -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13.00 Poročila - 13.15 L oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 1530 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 1730 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Jukeboks, Boštjan Rous - 24.00 SNOP SREDA, 23. avgust - 05 00 Vedro v dobro jutro (Ga-bika in Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda -08.15 Veterinarski nasvet-08.45 Džoužijevo pismo - 09.15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Župan na obisku -1030 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev -12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 1230 Intervju -13.00 Poročila - 1315 L oseba ednine -14.00 Poročila - 1445 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 1530 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 1730 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19 00 Poročila - 19-15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Zadnja poročila - 20.05Mursko-morski val, Simona Špindler -24.00 SNOP ČETRTEK, 24. avgust -05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Iva Lukačič - 09.15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila- 11 00 Poročila -11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila -1230 O EU -13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Domača plošča, lestvica - 1530 Dogodki in odmevi -17,00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -18.00 Mali radio- 19 00 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade... - 24.00 SNOP Kino Murska Sobota Četrtek, 17. avgusta: ob 20.00 koprodukcijska drama Melissa P (Maria Valverde, Carlo Antonelli, r.: Luca Guadagnino) Petek, 18- avgusta: ob 18.00 ameriški akcijski znanstvenofantastični film Superman se vrača (Brandon Routh, Kevin Spacey, r.: Bryan Singer), ob 2030 fran-cosko-belgijska komedija Razvajene Parižanke (Mathilde Seigner, Anne Parillaud, r Cecile Telerman) Sobota, 19- avgusta: ob 18.00 Razvajene Parižanke, ob 20.00 Superman se vrača Nedelja, 20. avgusta: ob 1730 Superman se vrača, ob 20.00 Melissa P Ljutomer In Gornja Radgona Avgusta ni filmskih predstav! Napoved prireditev Napoved prireditev OTVORITEV LENDAVA V torek, 22. avgusta, ob 19- uri bo v lendavskem gradu otvoritev prve stalne etnološke razstave z naslovom Kultura hetiškega ljudskega tekstila. Otvoritev bodo popestrili Dobrovniški ljudski pevci. KONCERT RADENCI V petek, 18. avgusta, ob 1930 bo v kongresni dvorani klavirski koncert pianista Urbana Kuharja, ki letos končuje študij na Akademiji za glasbo pri prof. Jakši Zlatarju. Koncert spada v okvir praznovanja 10. obletnice termalnega kopališča Od 20 ure dalje bo na terasi hotela glasbe n o-ple sni večer z Duom Carmen. V soboto, 19. avgusta, ob 1530 bo v termah nastop Anteja Dežana. Od 20. ure dalje bo na terasi hotela glasbeno-plesni večer z Duom Carmen. BELTINCI V nedeljo, 20. avgusta, ob 20. uri bo v cerkvi sv Ladislava orgelski koncert Milka Bizjaka. GLEDALIŠČE LJUTOMER V četrtek, 17. avgusta, ob 20. uri bo v atriju Mestne hiše komedija Šoferji v politiki avtorja Mira Gavrana v izvedbi gledališke skupina KD Ivana Kaučiča iz Ljutomera. Urejenost v občini Grad Najlepša domačija v Motovilcih V občini Grad so za letos razglasili nagrajence pri ocenjevanju urejenosti domačij in balkonov. Člani komisije, ki jih je vodil predsednik Jože Sever, so upoštevali kriterije, kot je urejenost bivalnega okolja na način, da se ohranjajo značilni elementi naravnega okolja, ki so značilni za to pokrajino. Pomembno je tudi, da so se v občini ohranile nekatere stare domačije, ki so jih lepo obnovili. Enako pomembno je, da so pri domačijah ohranili stara drevesa, stare sadovnjake, brajde, stare studence in še mnogo drugih detajlov, ki sooblikujejo podobo domačije in pokrajine. Pri izbiri najlepšega balkona pa je komisija prav tako upoštevala vse bistvene elemente, kot so oblika balkona, vgrajenost naravnih materialov, vrsta cvetja, celovita podoba balkona in njegovo vključevanje v okolico. Ob upoštevanju vseh teh kriterijev so bili rezultati na koncu zelo tesni. Pri nagrajencih je prvo mesto zasedel Leopold Kuzmič iz Motovilec 11, drugo Miran Krpic iz Dolnjih Slaveč 152 in tretje Stefan Železen iz Kruplivnika 86. Najlepši balkon ima Milan Špilak od Grada 164, na drugem mestu je Andrej Rac od Grada 14, tretje do četrto mesto pa sta si razdelila Štefan Nemet iz Kruplivnika 18 in Silvo Hull iz Motovilec 35. T. K. Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. Ft^ClJe w UHm attikrtta NCvnlid DOGODEK BELTINCI V četrtek, 17. avgusta, ob 20. uri bo v kulturnem domu v okviru slavnostne akademije ob 10. občinskem prazniku tudi kulturni program, ki ga pripravlja Osnovna šola Beltinci. V petek, 18. avgusta, ob 18. uri bo pri cerkvi sv. Ladislava slovesna sveta maša za domovino, ki jo bo vodil slovenski kardinal dr. Franc Rode. Ob 20. uri bo na grajskem dvorišču državna proslava Priključitev" Prekmurja Sloveniji. Ob 2130 bo v grajskem parku veselo druženje z ansamblom Horizont. LENDAVA V četrtek, 17., in v petek, 18. avgusta, ob 9. uri bodo v okviru festivala Life 2006 ustvarjalne delavnice (rezbarjenje, slikanje na steklo, risanje, glasbeno izobraževanje). V soboto, 19- avgusta, ob 14. uri bo pred hotelom Elizabeta v okviru srečanja ob dnevu svetega Štefana in festivala Life 2006 kulturni program in nastop glasbenih skupin. MURSKA SOBOTA V petek, 18. avgusta, ob 17. uri bo v evangeličanski cerkvi svečana božja služba ob združitvi ptekmur-skih Slovencev z matičnim narodom. Društvo Joga v vsakdanjem življenju organizira vadbo joge v parku (na zahodni strani gradu) vsak Četrtek ob 18. uri do 14. septembra. Če bo dež. vadba odpade. Galerija Murska Sobota sporoča, da je do 20. avgusta zaradi priprave razstave galerija zaprta. V Galeriji pripravljajo razstavo del iz stalne zbirke galerije II - kiparstvo. DOKLEŽOVJE V soboto, 19. avgusta, ob 19. uri bo ob sveti maši za mir položitev venca k spomeniku Ivana Jerica. TURNIŠČE V soboto, 19. avgusta, bo že 16. tradicionalna Va-raška noč. Na parkirišču Planike bo že od 19- ure dalje zabavni večer s srečelovom in ansamblom Skok. Prireditev pa se bo začela že prej: od 9. ure dalje bodo na šolskem igrišču športne igre (odbojka, košarka/streetbali, mali nogomet), otroške delavnice (risanje, igrice) in športne delavnice (modelarstvo, namizni tenis, tenis) Ob 13- uri bo streljanje z zračno puško, ob 16. uti na parkirišču pri Planiki pa šahovska simultanka, LEMERJE V nedeljo, 20. avgusta, ob 1130 bo slovesnost ob 33. obletnici kapele s piknikom Slovenskega protestantskega društva Primoža Trubarja. ŠALAMENCI V nedeljo, 20. avgusta, ob 14. uri bo na nogometnem igrišču slavnostna prireditev ob 20. obletnici KMN Šalamenci. MARTJANCI V soboto, 19. avgusta, ob 16. uri bo v športnorekreacijskem centru začetek pohoda s postavljanjem klopotca na Krotovem bregu. DOBROVNIK V soboto, 19. avgusta, ob 17. uri bodo na prireditvenem prostoru pred kulturnim domom Desete vinogradniške igre ter postavitev klopotca. Prireditev se bo po igrah nadaljevala ob ampelografskem vrtu na Popovem bregu. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V razstavišču Pokrajinskega muzeja je na ogled fotografska razstava Podobe vojne v okviru vseslovenskega projekta Enotni v zmagi - Osamosvojitev Slovenije. V izložbi trgovine Mass v BTC-ju je do konca septembra na ogled fotografska razstava Pomurske impresije, ki jo je pripravil Foto klub Murska Sobota. V Pokrajinskem muzeju je na ogled Stalna muzejska razstava. LJUTOMER V galeriji Anteja Trstenjaka je do konca meseca na ogled razstava Krapje skozi čas (Spodnje Krapje (1265-2006), ki je nastala po dolgoletnem zbiranju arhivskega gradiva in so z njo zaznamovali 50. občinski praznik občine Ljutomer. LENDAVA V Sinagogi je na ogled razstava Life 2006. V gradu je na ogled likovna razstava Estonska grafika. RADENCI V avli kopališkega kompleksa je na ogled razstava fotografij ob 10. obletnici termalnega kopališča. BELTINCI V gradu je do konca meseca na ogled razstava Zgodovina zdravstva v Pomurju. laafeld/potrna V Pavlovi hiši sta do 24. septembra na ogled razstava »At second sight« - Contemporary Art from Montenegro, na kateri razstavlja osem umetnikov, in razstava Odtisi samote avtorja Jožefa Muhoviča. ZADNJA STRAN 17. avgust 2006 - VESI* VESTNIKOV KOLEDAR 17. avgust, četrtek PAVEL 18. avgust, petek HELENA 19. avgust, sobota LJUDEVIT 20. avgust, nedelja BERNARD 21. avgust, ponedeljek IVANA 22. avgust, torek TIMOTEJ 23. avgust, sreda FILIP 21. avgusta bo sonce vzšlo ob 6, uri in 9 minutah, zašlo pa ob 20. uri. Dan bo tako dolg 13 ur in 51 minut. 23. avgusta ob 21. uri in 11 minutah bo na nebu nastopil mlaj. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 15. avgusta 2006 država ozn. val. Šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 ] 238,9013 239,6202 240,3391 Hrvaška HRK 191 1 32,8567 32,9556 33.0545 Madž. HUF 348 1 0,8751 0,8777 0,8803 Švica CHF 756 1 151,1460 151,6008 152,0556 V. Brit. GBP 826 1 354,4004 355,4668 356,5332 ZDA USD 840 1 187,7122 188,2770 188,8418 DOBRO OBDELANO -ODLIČNO WN3K-VICI Pomota Natakar v restavraciji: »Gospa, ali se opazili, da je vaš mož pravkar zdrsnil pod mizo N »Motite se. Moj mož je pravkar vstopil v restavracijo.« Anatomija Študenti medicine so imeli prvo uro anatomije s pravim človeškim truplom. Všt so se zbrali okrog operacijske mize s tru plom, pokritim z belo rjuho. Profesor je začel uro tako, da jim je rekel: »V medicini je pomembno, da imate kot zdravniki dve pomembni kvaliteti'« »Prva je, da se vam ne gnusi nič, kar je povezano s človeškim telesom!« ti prste v mrliča in jih posesali z usti. Ko so vsi končali, jih je profesor pogledal in jim povedal... »Druga najpomembnejša kvaliteta je opazovanje! Vtaknil sem svoj sredinec, posesal pa svoj kazalec. Naučite se biti pozorni!« Mestni otrok Janezek med počitnicami obišče strica, ki živi na kmetiji. V svinjaku zagleda prašičke, ki ležijo in sesajo. »Stric, ali ni to zelo naporno za prašičke!« •Kaj pa?« je radoveden stric. »Poglej, ves čas morajo napihovati svinjo, da je lepo de- KMETUSKO-&VILSK1 SEJEM od 9.00 do 19.00 ure zadnji dan sejma do 18.00 ure 26. O8.~ 01. 09.2006 Gomja Radgona, Slovenija POMURSKI/SEJEM Terme Sončni park sprejemajo kopalce V Moravskih Toplicah se je od tega poletja mogoče kopati tudi v novem kopališču, in sicer pri nekdanjem hotelu Vivat. Danes so to Terme Sončni park Vivat, ki so od letošnje pomladi bogatejše za 180 apartmajev in od sredine letošnjega poletja za notranje in zunanje bazene. Notranje bazene so odprli pred štirimi tedni, zunanje pa pred približno desetimi dnevi. Čeprav bo uradna otvoritve med 10 in 15. septembrom, kakor nam je povedal direktor term Metod Grah, so bazene že sedaj odprli za kopalce, zunanje obiskovalec in goste v hotelu in apartmajih »Okolico smo že uredili, tudi vsa delovna mesta v gostinstvu so že zasedena, ne pa še vsa v zdravstvu. Zdaj je vseh zaposlenih 52. Kar 500 kvadratnih metrov površin je namenjenih dobremu počutju. Zaenkrat so apartmaji zasedeni 50-odstotno, kar je razumljivo, saj tu ne more biti takoj zdra vilišče, če je bilo še včeraj gradbišče,* je povedal Grah. B. B. P. JoncbK POfflUWSKO DRUŠTVO ZA CERURA1N0 MftAUZO pcoMovojjne prispevke nakaz m ji e na rečen: 02496-0092393969 Gorički'""' stroški, ki im kupu ovsa m 1 boPie*\ vzdrževanje ko « Dars. Glede končno oddal* skikraM^®*^^ su.se m« *>***, like sredstev. jinfraSt rai nameni^. oporekati, d kalno infrastro *** . V beltinskem date tudi nekaj se.."-"" veno pop' =•' potrebuje v*^^ strnil^ didatom izsV0J mirnemu Gon ima čedalje * na drugi Pa gam narso,a 1 ht ’■ prostoru si terim |jenJ ^treznih dovolj Za primer je profesor odgrnil rjuho, vtaknil prst v zadnjik trupla, ga povlekel ven in vtaknil v usta. »Izvolite, naredite enako tudi sami,«reče študentom. Študenti so se začeli razburjati, se nekaj minut upirali, nekatere študentke so celo bruhale, ampak sčasoma so začeli vtika- bela.« Žalitve »Vi ste pili!« reče policist vozniku »Nisem!« •Ste, ste. Oči imate čisto rde- če!« •No, če me že žalite, tudi vi imate štrleča ušesa!« Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«. Ulica arh. Novaka 13,9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Tradicionalni obisk planin Po zaslugi upokojenega župnika Franca Puncerja je v župniji Gornja Radgona že več deset let veliko zanimanja za poletne obiske gora. Tako so se pred kratkim podali na tradicionalni avgustovski izlet po Koroški do Andrejevega doma na Slemenu na višini 1.0% metrov. Nato so vsi skupaj pešačili tri ure do doma na Smerkovcu na višini 1.377 metrov Tu je Franc Hozjan, radgonski župnik, daroval sveto mašo Po tem pa so se Še povzpeli na vrh Smrekovca do kote 1.577 metrov F. KI. Nova pridobitev za gasilce iz Markovec Pred 79 leti je bilo ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Markovci. Leta 1928 so kupili motorno brizgalno, ki je bila prva v Prekmurju. Leta 1973 so gasilci dobili motorno brizgalno in leta 1983 orodno vozilo Tam. Pred dvema letoma so kupili gasilsko vozilo Mercedes. Kombinirano gasilsko vozilo z visokotlačno črpalko in rezervo a rje m za 1600 litrov vode so kupili v Nemčiji. Vozilo je stalo 31 tisoč evrov. Ob priložnostnem prevzemu gasilskega vozila so zbrane gasilce in vaščane Markovcev nagovonli Aleksander Abraham, župan občine Šalovci, ki je bil boter vozila in je ključe vozila predal gasilcem iz Markovcev, predsednik Gasilske zveze Šalovci Anton Ivanič in direktor Zavarovalnice Triglav Murska -Sobota Rudi Cipot. Priložnostni kulturni program so pripravili učenci osnovne šole šalovci, zaplesala pa je folklorna skupina KD Šalovci. Avto je blagoslovil župnik župnije Markovci Dejan Hoivat. - J. 2. Igrajte se z Vestnikovo SESTAVU AN KO vs/, ki boste 6., 13., 20., 27. julija ter 3., 10. in 17. avgusta zbirali sličice (skupaj 7) in jih pravilno sestavili, prinesite se stavljanko v naročniško - \ službo Vestnika - SAMO I A do 24. avgusta. Zanjo S' boste prejeli kupon, J ki ga boste pri bla- monopolista* * Nagornj^^ 'iiaXZ popisa i 5 poP A' delili ki so povzo)^' • I pni1' 1 nevarnost.da vorjenega roka- , veliki se1— k večjim lf tvenin»i-'r le večjih Pf0‘ ^ , Z NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): Ime in priimek: Kraj: Ulica: številka: Poštna številka: pošta: Davčna številka: Datum: Naročnino želim plačevati (obkroži): a) po položnici - letno b) po položnici - polletno Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: majica VESTNIK c) po položnici - trimesečno gajnah Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni zamenjali za brezplačno vstopnico. Igrajte se s sestavljanko in si zagotovite brezplačen ogled največjega kmetijskega sejma pri nas. cionarji ■ klubov. t nekateri z ^edtXiP lo ogorčen. pudniki n ^jeU3‘': jiS rnenileS<,^ o. Tisti daje^oain^' politika . nr*1 . ..(nlh"" k.r« je podjetj KF.SEDAtd.