*?SčSr Uto UD. ftw. 70. ! i -........ P UnHlflnl v srrto 2?. mora 1929, Cenn Dtn 1.— Izhofe ▼«** dan popofctne, tzvzemsi nedelje in praznike. — Insermti do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2L50, vcčjl iaserad petit T«ta Din A.—. Popast po dofovoru. I u se ratni davek pos«bej. »Storeaslć Narod* vdja letno v Jugoslaviji 144.— Din. za inozemstvo 300,— Dm. - Rokopfsl se ae Trača*. — Nafte falafnasfce SterUk* so: 3122, 3122, 3124, 3125 ai 312*. Svečan podni! prilotellskesa paKta z <3rćl]o Danes opoldne je bila v zunanjem ministarstvu podpisana prijateljska in arbitražna pogodba med Jugoslavijo in Grčijo Beograd, 27. marca, Danes dopoldne je bila v mali svečani dvorani zunanjega ministrstva podpisana prijateljska in arbitražna pogodba med Jugoslavijo in Grčijo. Kmalu po 11. so se zbrali v dvorani vsi višji uradniki zunanjega ministrstva in grškega poslaništva. Ob 11- je od-šel tajnik zunanjega ministrstva g. Subotić na grško poslaništvo, kjer so se enkrat primerjali besedilo pogodbe. Ko je bila ugotovljena popolna enakost obehizvodov, je bilo vsc pripravljeno za podpis. Malo pred 11. sta prispela v zunanje ministrstvo zastopnik zunanjega ministra dr. Košta Kumanudi in grški zunanji minisTfer Karapanos. Navzoči so bili tuđi nekdanji zunanji minister dr. Ninčić, nadalje grški poslanik Polihroniades in grški poslanik v Parizu dr. Politis, pred-stavniki grško - jugoslovenske lige, zastopniki gospodarskih organizacij in mnogo domaćih in inozemskih novinarjev. Točno ob 11. je nato sledil podpis pogodbe. Po podpisu sta dr. Kumanudi in Karapanos v Kratkih govorih izrazila svoje zadovoljstvo nad doseženim sporazumom, ki naj pripemore do se tesnejšega sodelovanja med obema državama in učvrsti staro prijateljstvo. Po svecanem podpisu sta oba zunanja ministra sprejela novtnarje ter jim podala krajše izjave. Pakt bo veljal za dobo petih let. Nadaljni program dela vrhovnega zakonoda j- nega sveta Na dnevnem redu so vinski zakon, zakoo o cestah in zakon o centralni državni upravi. — Vprašanje ukinitve ministrstev še ni definitivno rešeno. — Beograd, 27. marca. V ponede-tjek je vrhovni zakonodajni svet radi katoliških velikonočnih praznikov od* godil svoje delo, ki ga bo nadaljeval 4. aprila. Program nadaljnega dela vr* hovnega zakonoda jnega sveta še ni določen. V raznih minisrtstvih je pri* pravljenega več gradiva, ki je bilo predloženo v pregled predsedniku vis* de in ki bo nato predloženo vrhovne* mu zakonodajnemu svetu. To gradivo bo pregledano v predsedstvu vlade do prihodnjega sestanka sveta. Poleg že omenjenih zakonskih nacrtov, kakor predloga novega \nnskega zakonu, ki je bil izdelan v ministrstvu za kmetijs stvo, se sedaj obravnava tuđi novi cestni zakon, ki se mu pripisuje poseb* na važnost zaradi izpopolnitve in zbolj* Sanja prometa na naših cestah. Izdelan je bil istotako hidi že pravilnik o inze= njerskih izpitih, ki je bil včeraj pred* ložen predsedniku vlade za vrhovni za= konodajni svet. Zdi se, da program deia vrhovnega zakonodajnega sveta zaradi tega še ni določen, ker še ni u goto vi j eno, kateri izmed pripra'v ljenih zakanov se mu more takoj predložiti. Glavni razlog pa je ta, da se namerava do 4. aprila dovršiti zakon o centralni državni upravi in ga takoj kot prvega spraviti t razpravo po veliki noči. Po gotovih informacijah je ta zakon žc priprava ljen ter so vsa njegova načela ie ugo= tovljena. Odprto je samo še v-prašanje. katera ministrstva naj se združijo in katera ministrstva naj se pri združitvi podrede drugim. Poučeni krogi so mnenja da se bodo mogla vsa ta vpra= sanja do določenega roka r?šiti ter sprejeti potrebni sklepi. Ukinjcnje ao= tovih ministrstev ni lahko stvar, ker obstoje mnogi razlogi za razne kombi; nacize in je treba naj li najbolj pri-merno solucijo. Zaenkrat i< w»ot'vo. da bodo ukinjena ministrstva narod; nega zdravja, ver. pošte in brzojava ter agrarne reforme. Kolikor se doznava, bo zakon o cen» tralni državni upravi okvirni zakon. Podrobnosti, ki naj bi jih cbscgal ta. zakon, se bodo uredile s posebnim i uredbami in zakonito mocjo. N'aert za* kona določa v glavnem število ministra stev in z ozirom na to istotako. kateri ministrstva se imajo ukiniti in katera združiti. Z zakonom o centralni upravi se določa tuđi položaj ministrov v mi; nistrstvu, oziroma njihova kompeten* ca. Zanimivo je, da zakon o centralni upravi ne določa ustanove državnih podtajnikov. Namesto tega bo posa* meznim ministrom prepušeena mož* nost, da si določijo enega ali dva stro* kovnjaka kot pomoćnika. Okomica proti Milanu Gerocu se ruši Dosedanji potsk razprave ni mogel dokazati krivde podpol-kovnika Geroca. — Obtožnica đoni na splosnem smnničenju — Kraševac* 27. marca. Proces proti j bivšemu žandarmerijskemu podpolkovniku Milana Geroču, ki se vrši pred tukajšnjim I sodiSčem, vzbuja vedno večje zanimanje. Hude obtožbe proti oficirju, ki je bil ves Čas svojega službovanja na glasu kot ^den ! najsposobnejših, vedno bolj padajo in pri- j če, ki so bile doslej zasliSane, so z malimi j izjemami izpovedale v njegov prid. Glavne j obremenflne priče na razpravi nišo mogle navesti ničesar koakretnega in vse obtožbe slorje rgnii na ^umničenju in na domrte-vab. Posebno zanimiva je bila vceraišnja Popo!danska razprava, ki je prinesla mno- j go jasnosti v ta proces in po rnnenju jnri-stov je obtožnica že padla. Gabrijel Zastavnik, rodom iz Zlatarja, ie izpovedal, da ni mkdar čul. da bi Geroč odredi! ubijanje. Dru^a priča adjutant komandanta Mate Rupčića Gombač živi stalno v Ljubljani. Bil je najprej adjutant komandanta Rupčića kot poročnik, pozneje pa kot kapetan. IzpovedaJ je, da ni bilo nobenih odredb za ropanje in ubijanje. Od prebivalstva se je vzemalo le toliko, kolikor se je potrebova-Jo za prehrano vojaštva. Izdana je bila edino naredba, naj se ustreli vsakdo, ki se ga zaioti z orožjem v rokL Ta odredba pa je obstojala na vseh frontah svetovne vojne. V takem slučaju je lahko oficir z dve-ma poljubnima osebama izrckel sodbo in , se je tuđi dogodilo, da je kak korporal ali Dodnarednik s Patruljo, ako se je bal, da bi mu ujetniki pobegniH, izrekel obsodbo. Izrecno pa je izpovedal, da ne ve, da bi OcroČ izreka) smrtne obsodbc Na vpraSa-nfe. pod kakili] kneiioca Je bfl poman 1 Geroć. je iTJavil decidirano, da samo pod imenom Emil in če govore priče o nekem Milanu, je moral biti to kdo drugi. Občin-sko sodi^če v Vlajkovcih je izdalo potrdilo. da timoSnje prebivalstvo od neprijat^ljske-vojske ni bilo izropano, temveč so se vršile samo rekvizicije in so se odvzete stvari piačale. Milan Geroč je v svojem zagovoru izja-vil, da so že poznpjse firiče ugotovile njegov alibi iu da že od 21. marca 1917 sploh ni bil v dotičnih krajih. Nadaljnie priče so izpovedale, da Geroča ne poznaje Edino Gjorgje Daničić pozna Geroča izza časa, ko se ie vršila borba na Mramoru. Takrat je pobegnil pred vojsko in se je po nekoliko dnph vrnil. Geroča pozna, ker so služili pri njem reki njegovi rojaki. To je bilo v selu Maski Ravni. Izvršeni pa nišo bili nobeni umori- Zaslišanih je bilo nato še osem prič ki so bile prisotne pri umo-rih in požirih. vendar pa nobena izmed njih ne pozna Geroča, niti ne vp, kateri od-delki avstrijske vojske so izvršili zločine. Špans/ki i^rekooceanski poleti — ChicaKo, 27. marca. Lctalo »Gesti del Grand Poder«, ki ie v nedello o polnoči startalo s španske obali da bd preletelo Ocean, so opazili ob 2.36 nad letarišcem v Natalu. r>restolici braz'ljanske države Rio Grartde del Nord. Nadaljeval je s\*oi polet v južno-vrhodni smeri proti Rio de Janeiro. Letalo je torej Drcletclo 7000 km dolgo ptoco v 36 orah. .-..,...,> - • ■■■* Novi osnovnošofski zakon — Beograd. 27. marca. Nafrt zakona o osnovnih šolah je že pripravljen. Kakor pe dozeava. bo zakon povsrni prilatju^n *le-janskim potrebam podežojskih občin in mpsL I;os*»hr!a po^ornoet >p posv^a tacli ročnim ppr^tuosh'm. obrti in trgovini. V zakonu >p doloca, da ima zgradi li rirzava tuđi voeie štavilo novih o^covnib 5o1. v koliko pa to n? ho rno^rvp, »o bo z*T2ditf»v oovih io? povcrila obč.iuam, ki bojo v to svrbo laiiko uvodio po^ebti** rakJade ua davkp. Zakon o osnovnih šolab ho »ankcijo-niran ^f» v t*»kkup?cDi> ahjavlja. rfa bo-'-io biv'im poelsnrem 2?>. -*=p»-ila iz:pla^aD*» du*>yqi'*r januar. GJ^d** por%Iarr«»v bivše KDK oilocilfv .4*» vi j-2'li.i, zatrjuje pa ?p, da jim Zcpd vojria na Kitajfksn Šan&haj, 27. mar.a. Kakor ^2 doznava iz merod^jne^a k:tajsVesa vira, }e Nankinjr n?T>^verana vc^ja družfca go^rov, rr,exj niimi tuđi mesarski pomoćnik France Srirn, sawka delavca France Jerančič in Martin Joklič ter kuriač Anton Karpe. O poinftči je dražba zapustila lokal in se napotila proti domu. Stirn in Je-rančič sta sa imela malce preveč pod kapo in nenadoma se je med niirna vne! Dre-pir. Baje je §!g za Stirnovo dekle Jožico. JeranČiČ je bi! precej podjeten in uhiral ye vse strune da se pTikffPi delderu. Iz žepa je potegnil or?:Kcc in začel na vse pretege svirati. Stirn je nekai časa poslu^al njegove srčne izlive. končno je pa nje zova jeza prekrpela. na^lo je potesrri? iz žepa nožić in zamah n^ proti Jerančiču. Sunil fa je večkrat v glavo in ga laije poškodoval. Oberna se je priJiu-žil Jo^ič, ki je hote! razboritega Stirna porpiriti. Nalete! pa je slabo. Stirn se je naglo okrenil in sunil tuđi nlega tn Karpeta z nožićem večkrat v hrbet, Res sreća je bila. da ni imel Stirn večjega noža, scer bi se lahko priperila težja nesreća Janežača je kasneje našcl vseza okr-vavtjeucga in slonečesra na plotu službujo-či strainik in ga dal prepeljati v bolndco, dočlrc sta osrala dva ranjenca že odSla sama. V bolnici so vse tri obvezali in jih posfoJi domov. Joklič in Karpe sta pri zasli-šanju izpovedala, da sta bila Dopolnoma trezna in da se ništa vmešavala v pre^pir. ki ffa je imel Stirn z Jerančiče.n. Hotela sta i u samo pomiriti, a sta slabo nalet ela_ — Stfrn bo imel sitnosti na policiji in rrtor-da tuđi na sodišču, kier rrai bodo jezo otiladili. Snoči okoli 33 je začelo soreti v prvem nađstropju stranskesa trakta Kranjske bra-nilnice v Knaflovi uKci. Ogenj se je precei na«lo Sirii in ie bila nevarnosi. da se raz-širi na vse poslopje. K sreći ie požar od*« zi3 policijski uradnik g. Orezorič. ki se je vraćai \z službe. PobrteJ je takoi v uredništvo »Jutrac in telefonično pozval rešilno postajo na pomoč Poklicni m za njim! prostovoljni gasilci so prispeli že Če-z ne-kaj minut in posreči'o se jim je ozenj kmalu zaieriti. V stranskem traktu suše stene s pečicami, v katerih srori koks. Etia teh pečlc je stala preblizu okna in tako se je vuci les na oka«. Skodt Je iramtaa. Zagrebskhn morilcem na sledu? Po inlornuiciiali beo^rafake policije bo umor v par dneh pojašnjen. — Rapajić dokazuje svoj alibL — Beograd, 27. marca. Tukajšnja policija je prejela iz Zagreba poroČilo, da je preiskava v zađe vi umora Toni* ke Schlcgla že pred zaključkom. Za-; grebška policija je tekom zadnjih dni aretirala reč oseb, o katerih sumi, da so soudeležene pri umoru. Prepričana je, da je med njimi tuđi storilec sam Zuenkrat se še ne more reci. kdo je atentator, toda obroč se vedno bolj oži in že zi prihodnje dni je pričako= vati večje jasnosti. V Beogradu are* tirani Toni MatoSić, ni katerega se do« ćela strinja opis atentatorja. je bil pre-peljan v Zagreb. — Beograd. 27. marca. Današnji li* sti objavljajo izjavo direktor ja »Vi« dovdana* Dobroslava Jevdjevića, ki pra\i med drugim: Docela deplasirana in fantastična je vest, da bi bil morilec Tonija SchJegla sotrudnik ».Vidovda* na« Bogoljub Rapajić. ki je usodnega dne po mojem naročilu odpotoval v Zagreb, da dobi od Svttozarja Pribi-čevića interview za »Vidovdan«. Po* poldne istega dne je posetil uglednoga industrijalca Teslica Nihče pač ne bo mislil, da bi hotel jaz viačiti svojega bivšega šefa Svetozarja Tribićevića v take zadeve. Rapajič je z lahkoto do-kazal svoj alibi Kritično noć je prebil v družbi lastnika kavarne »Roval«, ne-kega policijskega uradnika in dvth za* frcbških meščanov. Po mojih infor* macijah Rapajić sarno zaradi tega še ni bil izpuščen. ker policija še ni mogla naj ti vseh onih oseb, ki jih je Rapajić navedel v dokaz svoteg* bivanja v Zagrebu. — Zagreb, 27. marca. če-prav je riretekto že ve^ dni po teozarijonjtliien) umoru prmi-sednika Wugoštampe< Fonija Schlrgla. vendar obzirna preiskava i« n; rodila Dobenih pozitivnih reniltatov. Policijske oblasti n»-šo Mmo v Zagrebu, temveč tuđi v drugih vK-jiii meetih mobi liri ral** ve» stoj aparat, da bi izisledUv tJo^inre, vendar pa *♦» <1f»-slej še nj moglo ugotoviti, kdo to bili )*• vxro?ite1ji umora. Izvrsnih jp bilo vo<* .ir#-tacijji v raznih me«tih države, ki pa «« bodo brikone lzkazale kot popre*ne. Kmkor uta-no, !«•* j<* tf dni porofaUo, da »ta bili ar#-tirani v Karlovcu dve sumljivi ocH>i. nida-lj«», da j^ bil aretirau v N^-trudnik lista »Vidovdana< Rapajil. ki j*» hil ha^ usodn** dni v Zagrebu, in ve«raj ao ar©-tirali tuđi v Beogradu neke^ra •umljivej^a človeka, dozdevuega trgovca Vse aretiranee so na zahtevo tagrohSk« poljcije prepeljali ¥ Zagreb. Kolikor pa s« doznava, se j^ Rapa^iću ie povečilo dopri-nesti alibi, ker je bil osega veiera, ko yn bil Toni Schlegel umorjen, v Zagrebu v družbi svojih tovarL6ev ter j© i>nkel v Zagreb «attkj v poslovnih zadevah. Ker iuimjo majhni vtroki pri za*l«*dovanju ilo^inov i«»-goeto velike po*led]C4% je povsem um**vno, da policijske oblasti prondujejo vsako uaj-manjšo kombinacijo, ki se pojavi. O i*>-drobnostib [»reiskave se »eveda v interesu zaeledovanja zioČincev ne uedajajo za javnost nobena točnejSa porobila. Hišiii posestpild zabteva jo brezpogojno ukinitev sianovanjskih omejitev Deputacifa hišnih posestnikov pri ministrskem predsedniku ts ministri? socijalne politike. — Omojjoci naj se svobodna kon- kurenca. — Beograd, 27. rnarca- Včeraj je pesetila minjstrsketla prcđseđnika in ministta socijalne pcliiike deputacija Zveze druhtev hišnih posestnikov. Slovenske h!šne pose$twkc je v deputaciji zastopal g. han Vrelih iz Ljubljane. Deputacija je obrazložila stališče kišnih pose^tnikov ter zahtevala. naj &e stanovanjske omejitve s 1. nušjem definitivno in brezpogojno ukine ju, ker no se stanovanjske razmere sedaj /c tako spremenile, da je na razpolago dovolj praznih stanovanj. Zato se mo» ra z ukinitvijo vseh omejitev omogo* čiti prosta konkurenca, ki bo sama po sehi regulirala \*išino najemnine. Pretresljiva otroška tragedija Spor za pimh. — Šestletni deček ubil svofo sestro in nato iz- vršil sainoinor- — DuMtn, 27. marca. Tu se ;e odigrala te dni pretresljiva otroška traje-diia. £e$.t;etn: sin nekeua delavca ie pretel v dar od neke dame. ki je r>o nalogu de rctvzct:. Ker pa se je deklrtce branilo, ie pograbil za kladivo ter jo uda* ril po glavi tako. da ji je zdrobil k>ba-njo in da ;e otrok že po par tninutab uwr'.. Ko je deček videl. kaj je napra-vil. »c skočii \t kuhinjskega okna sta-nova na v četrtem nadstropju na tla-kovano dvori^če. Ko se je mali vrnila z dela domov, je na§!a e-neca otroka tnrt^esa, dn'^eea pa umrajočeta. Dečka so prepeVali v bolni&nico. venđar pa ni upan.ia. da bi okreval. Rokavski predor — London 27. marca. Na seji apod-nje z5x>m:ce ie mimstrski pred^edn'k Baldvin obrazložil stal 5če vlade grlede projekta zg:rad:t\*e podmorskega pre-dora. Izjavi] je, da se bo imenoval civil en naiistranskarski odbor, ki bo pro-ujll sjospodarsteo stran projekta. Sport in sport — Chkaro. 27. rrarca. Pri boksar-sk«m matehu med čmcem Ta masonom in Američanofn Fieldom za svetovno prvens-t\'o v we!terski teži, katerernu je prisostvovalo 9000 gledalcev. je r»ri-Šlo do sTK>padov rred z^-nrorci in belo-kožei. Nekdo ie pr spopadih. da bi razdvoji! pretepajoce se stranke, za-klical »Gori!«. Nastala je velika panika. Približno 100 oseb ie bilo poteprta-nih, težje rarrjcnih ie 30 oseb. Intervenirala je policiia. k' je v-zpostavila red. Borba se je nato nadaljevala ter 'o Field 7»naffa! po točkah. » i ŽeleziviSka nesreća pri Pragi — Prasa. 27. marca. Na železrJ.šđv: poyta>i FLcbocer v hližiri Pra?e sta tr-Čila delavski in tr.vorni vlak Lokomn- ] ti^'l obHi vlakov in štirje va«on: delav-sfcega vlaka so skočili s tira. 15 oseb j je bik) ranjenih < 2 Dalmacijo zopet normalni promet ~ Zicrrb, 26. ina rva Pred dr^ma dn<*-votna otvorjeoi ifl«,niiki promet i Dalmi* cijo >*» normalizira s pojaSenim tempojn, tak da »o na ITOgi Pa^reb — Split upo-stavlj^ni ie vsi vlaki, ixrxrm§i brzih. Ker p« §o vseke med Malovanom in Zrmanjo im tolito o£i5£ene sn^ga, da j*» omo^n M«*-herni promet, j^ sklonila zagT«bika hf>\e%-oiSka direkcija z današnjim dnero ot« 30.25 iipoetaviti redeo promet hrzovlakov Brw>-vlak. ki odhaja ix Zagreba ob 2O.25, ba pri-vofiil v Split ob 7.45 ijutraj I^toi'ii^no b© odvodi ix Splita drevi prri brzovlak prr>ti Zagrebu rvb 20.28 ter ima dospeti v Zajjreh ob 8^55. Vsporedoo z npoKtaTijenjem teh vi«. kov 00 obnovljene tuđi iel**zni»ke ivptp f%d Peri ovi« proti Šibeniku S tem je normaliziran relokunoi ž^lezniiki promet ni proiri Zapreb - Split. Borzna poročila. ZAGREBSKA BORZA. Devize: Ounaj 800.45. li.i \.\S\. Brcselj 7i>l, Bud:mf>eSta 9.962, Mila« 298.20. Lrmdon 27*».«. Ncwyor% 56.»4. Pa. t\7 14«.7.?. Curih 10^.0. r\OZEMSKE BORZE. Curih: Beojrrad 9.125, Dima« 73.0$. Budimpešta 90.55 BerHn 125.35. MHan 27.2\. Pirtz 20.31, LotKkm 25^3, Newyork 5I9.M. Pnsa IS^i. Stran 2. »SEOVENSKI NAROD« dne 37. maita 1929. '^♦^v Plesalka Meta Vid mar zopet doma Po skorsfšfijem absohriranju mojstrske sole bo otvorila ▼ Mrljani plesno Solo. Ljubljaaa, 27. aiarca. Te dni se je vrnila iz Draidan plesalka Jrfeta VidBirjtTa, znana Ljubljani nom po uapeiem saatostojaem hnletnem večeru leta 1927 v opcrnem gledalištu. V Drazdanili obisknje že šesto leto moderno plesno Solo Mary Wigmannove. Letos bo po triletnem Studiju dokončala mojstrako solo. —Koliko plesalcev obi sira je solo Wig-anaanove, se je intonniral pri nje] nad urednik. — Okoli 80 poklicnih plesalk in 20 po-klienib pieealeev, poieg tega pa še okob 100 diletantov. Plesalke smo po narodnosti: 2 Jugoslovenki, moja malenkost in ga. Romana 2ukuv iz Beograda, Nemke. Holand ke, Norvežanke, Svedinjie, Američanke, An* gieainje, Poljakinje, Rusinj*\ Italijanke, Madžarko in končno Zidinje. — Potemtakem je Wijrmannova na glasu relike umetnice? — Vsekakor. Iz, njene sole je iz&lo ž^ mnogo mladih priinanib plesalcev. Na] omenim le par najznamenitješih: Vvoano Georgijevo in Harolda Kreuzberga, ki sta aedaj na turneji po Ameriki, dalje Greto Palaccovo, Vero Skoronelovo . . . Mary Wis»-jnannova je \k> moiem nonenju največja nemška plesalka moderne j>lesiie sole. Kar je njen učitelj Rudolf Laben započel, je ona dovršila tako, da je posta 1 pri njej ples govor teleaa v najviornejšem sniielu. Mimo nje poznam kot največjo plesaIko Ano Pav- Besedo imaio naši čitatelji Kje naj stoji spomenik kralju Dsvoboditelju Pri vprašanju glede preureditvc* »Zve-xde< so te zopet pojavili glasovi, da Ljubljana nima za spomenik kralju Petru Osvo-boditelju primernega prostora. Vemo, da je bilo o tem že precej javne debate in raznih predlogov. Zdi ee pa vendar, da je edino pravo mesto tam, kjer bo spomenik naj bolj viđen in bo imel okoli sebe dovolj prostora. To je pred vhodom v tivolski dre-vored. Trubarjev spomenik na tem rrtestu ne pride do prave veljave, zato se je že mislilo na to, da bi moral dobiti par na drugi strani. A vpraSanje je. 5e bi s tem bil razrešen ves kompleks, ki nastane pri splošni preureditvi drevoreda, ker bo bo-doči drevored tako širok, da se bo videlo izpred pošte tja do tivolskega gradu. Zato bi Trubarjev spomenik našel mnogo prime me jše mesto v okriliu protestantovske cerkve, kjer bi imel več ozadja in idejne blizine. Nova široka Gledališka ulica bi omogočala tu ugodno i-ešitev brez večjih te-žav. S tem bi bil ves prostor pred vhodom v tivolski park prost in bi mogel stati spomenik v sredi, da bi obvladal vso Aleksandrovo cesto in okolico okoli Nar. doma. Že eedaj se tara vrš^ vojaške parade in Blei-weisova cesta bo vendarle glavni Ijubljan-iki bulvard. Temu primerno bi se «lala urediti tuđi vsa okolica in š> nezazidan prostor ob Bleiweisovi cesti, vis-a-vis Tru-barjevemu parku. Ta prostor že dolgo caka na koncno ureditev in mislimo, da bi spomenik kralju na tem mestu Iahko stal v do-giednem Časa in bi se dal postaviti z raz-meroma malimi stroški Moćna žarnica, ki »edaj sveti na tem prostoru, nas opozarja, da je tu pravo me*to, kjer bo prišel tuđi kraljev spomenik do polne veljave. Film in mladina Zadnje tekme za nasltrv n-ajlepse žen« sveta so prrnesle ropet mr* +o razburje* nja med mlajši ženski svet. Zanimanje kakor tuđi konku-renca je velika; ni čuda saj je zmagovalka resna pretendentka za filmsko zvezdo. Ko pa so tekmovanja ko»n* čana, pride razočaranje *n vsc konkurent* ke tare zavist, ki je lasrna samo žcrcskam. Ostane jim le še trpanje, da drugo leto ne bo »fogoreta«. Toda tuđi drugo leto je isto in tretje in veo. Kaksni Ijudjc silrjo dane« k filmu? Z eno besedo rečeno: skoro v-si. Vse branič in profesije se najdejo dancs med film* skimi kandidati. Delo po trgovinah, pisar* nah m delavmcah se jitn zdi prcnizkotno, oni si žele slave m drMarjev. Pri tem zanemarjajo svoj poklič in di* jaki svoje studije — edrni cilj jim je Hol* ly\vood ali pa najmanj Berlm. Ako pa po* gledamo dusevnost teh ljudi, opazimo na* vadno veliko duševno rc-vščino. opažamo jo že pri tem, kako si o stem času u4c^ arja z izotvraztK>, bi menil ©no: lTmetnost, pa naj si bo filmska ali odrska, je produkt đuševoosti, je moanji izjra« notranjepa dožnljanja. nikakor pa ne lejm figura, ki ražen svoje telesne lcpo» te ne pretnore ni^esar drugega. Ako gleda č-lovek, — ki se nekoliko ra» rume na umetnost — film poln samih lo pih obrazov, ki se polju+>ujejo, strcljajo fn koočno poroče, hna o+>čutek kot, da je Črtal največji literarni sirod. In te filme, kj jih je na vozove, dane« mladina narav« nost pozira z oomi Koliko pridobi člo^ck od takega »umctni^kegft« film* je sroešno da bi go-voril Sami lepi obrazi. £\nh^ke£3. ni^esar. Pcrznasm neko mlado tr^ovsko vajetiko, ki {v«v&, d* ima klasično lep obtm (bogve kdo ji je to povedal) in, da ima talent za vloge kot jih igra demonska Greta Garbo. V resnici pa je na nj-enem obrazu ravno toliko demonskega, kot na dveJetnctn otroku, o klasični lepoti m o talentti pa raje ne govorim. Takih in en&kih filmskih kandldatk in tuđi kandidatov imamo v Ljubljani moo go, in ako bi imeli kako vrednost in tt* bno, uporabno za film, bi ji Iahko rrva* žali v iiKwesn«tvo. Ne rečem, kak m*jhcn prozni! najde pri filmu svoj kruh, da postane Iahko iz n-avadne »suflerke« kar čes nod sLa^iaa filmska diva, Toda to je usojeoo Te tako maJemu številu, da skoro ni vredno ometu« be. Vsean frhnskim kandidatom bi pa sr& toval da se udajo v svojo usodo — biti navadeo človek in ne zvezda; kandidat* kam bi pa priporočal, da mesto filmskih rtvij im albumom Čitajo — kuharske knjige. M č. Pravkar izšlo Velecenjeni g. urednik. PretekJi leden se j,e na tem mestu zagovarjal slovenski pi satelj proti slovenskemu kritiku. To je bila edina pot, da se je mogel braniti pred kn vičmmi napadi. Njegove besede so bile po-potnoma opravicene. Njegova knjiga je, ce drugega ne, dobra ljudska povest in 6 tprn odgovarja namenu družbe, katere namen ni in ne more biti visoko mnetniSka literatu ra, ker bi dražba ne imela 18.000 članerv in čitateljev, ki si želijo same dobrega, za-bavnega čtiva. Objektivna kritika mora to vpoštevati in priznati delu dobre strani, ki jih ima kot ljudska kojiga. V našem slnčaju je še posebno zanimivo to, da je prine.9el tako kritiko ^Ljubljanski Zvon<, ki je sicer samostojna revija, ki pa izhaja vendarle iz istih krogov. kakor Vodnikova družba. S tem m* rečeno, da bodi kritika pristranska, zahtevamo pPravkar izšlo« emo videli te dni, kako se rode knjige drugod. In vemo prav dobro, da tuđi drucod ne izhajajo samo dela naj-višje vrste, založniki poskrbe za reklamo, knjiga gre v svet, prodaja ee, kupnje. Pita in včaeih doseže ćelo nagrado. Pri nas ni nagrad, založniki pa ćelo v lastnib gla*ilih dopušcajo kritike, proti katerim se mora za varova ti pisatelj, ker &o krivične. To eo čudne razmere, kajti kritika ne zadene samo pisatelja ampak tndi družbo, ki jo je izdala. Nič ni lažjega kakor pisati nniČujo-če kritike, a take kritike po ob enem spri-Čevalo kritikovih postranskih oameno^v, neobjektivnosti in domišljatosti. Ako pri-hajajo take kritike iz drugega tabora, je razumljivo, komedija >Pravicar ix5k>< nas uči, da drugod ne izhajajo take kritike v revijah, ki so blizu založnišhru. Pri naših razmerah je to tembolj žaloctno, ker vemo vsi, da preživim slovenska knjiga ter&o krizo in da tuđi sodobna produkcija ni velika. Brez poljudne lietrature, ki odgovarja veliki većini čitateljev, ni noben narod, ali pa zavzame to mesto tuji &oikL Zato obsoja javnost tako kritikarjenje v »Ljubljanskim Zvonu«. — Redukcije v bohilcati 1928. Zćnmoiki in bolnični uradniki, ki jfh je stavila ljubljanska oblastna samouprava dne 1. aprila 1928 državi na razpoUzo, ko ie prevrela od države zdravstvene ostanorre, še do danes nišo preleti kljirib irrcciK»in od mi-nistrsrva še nobene odločbe: niti da so stavljeni na raspoloženje, niti da so upokojena. Prrzadeti pa že tuđi cdo leto to ie \2 mesecev nišo preieli nobenih službenih prejemkov nfti od države, niti od oblasti. Pmadeti se obračajo «hd še potom dnevnega časopisja na SK- vdikega župana in c>blastnc?a konrisarja za ifciMjansko oblast z vljudno prošnjo, da posrednjeta pri ministrstvu za narodno zđravje v Beo-eradu, da že en^rat po efiem leta izda vpo-koiitvene odlolee pri'zadetnn zdravnikom m uradnikom, ali da jim fzda vsal neko meritorno odlođ>o. — Eden v imenu prfra-detih. Kdor oglašuje, ta napreduje! Beograjski novinar pri Trockem KJco fe hotel priti dopisnik »Vremena« do Trockega. — Brrši botrsevi^ki dBrtator se poen ti v izgnanstvu dobro. Beogrmjafco »Vreoie« obja^U« razgoror svojega dofrianika v Pm iffarin s Trockiaa. Ko sem v lokalnih čaaoparifc rvedel, da »e je pfselil Trocki iz ■ovjetakega poalani« štva v hotel »Tokatlijaa«, prtponreduje do* ptanik, sea» se požurU k Troekemu, želee od njega dobiti izjavo sa »Vretne«. Hotel »Tokatlijao« je najlepdi in na>* elegaatnejii hotel ▼ Cafigradn. Tu loiirajo samo najncledoejii m bogati tujci Hotel }« arejeo popolnoma moderno z vsemi bur« žiijsktmi udoboostmi Ima ves konfort, ki ga ▼ Augđi cmrigrajskgi botelih napadno &i Zato je t%c prescnetila vest, da st j« pređatavtrik proletarijata nastanu* v tako buržujskem in Iuksuznem hotelu. Na ta na* čio je Trocki oatal oeopažen nekaj dnL Toda koncem koncev so ga izaledili novi* narji. Prosi] sem vratarja hotela, naj me javi gospodu Trockcmu. Vratar me je pa odsk>* vil, češ, da Trockega ni več v hotelu. Ko sem povecUl, kdo sem m kaj bi ra neguje svojo ruoanjo»t- Sedel je v avto in ac od» peljal po Carigradu. Vratar ju je rekel, da van bo že poverfal dan m »po. da ga bom fahko obiskal ko se vrae z irprelioda, Popoldne je bil Trocki deprimiran zara» đi nekaj vesti ki jih je sliSal v mestu in se je za-prl v svojo sobo. Odloču1 se je, da ne bo več zapustil hotela in ue bo »pcejel nikogar. Namesto Trockega mu je sprejei njegov s*n, mladi Lev Trocki, in mi pojas* nil, kaj se je pripetilo. — Moj ode, je rckel »in Lev a Trockega, je stradno jexen na no\'ittarje Pomislite, kolika nelojslnost rn brervearnost! Včeraj so bili tu in danes so zc objavili v čašo« pisih lažne vesti in popolooma potvorjene izjave, ki bi jifi moj oče 5e v sanjah ne mortcJ dati. Trockega sm je jerno \Tgel ob tla ko» maj prižgano cigareto, da bi ta*o pokaxal tuđi svojo jezo do novtoarjev. ki so rm*» burili vso rodbino Trockega, Potem se }« zopet obrni! proti meni in mi rekel: — Vidrtc, moj oče je rekel, da §e ▼ borbi proti Stalimi in njegovi oiigaraiji v Rusijo ne bo posluži oroži* in nasdnih sredstev in tuđi da nima namena osnovati četrto rnternacijonalo Novmarji so pa rav« no to najkočljrvefše mesto objavi!? potvo*r» i eno, da ima nasproten smisel V^o vsem tem dvomim. da Ko moj o?e Se *prejel ka» kega noa-inarja Trockt ie ittk ?e povedal vse, kar je mislil povedati Sedaj se bo popolnoma umtknil i-z Uvivosti in se je po* svctil samo svoji avtobiojjrafiii, ki se že t*ska v Nemčiji 2al mi ie. da ste se po* trudili iz Beograd v OaritjTad. da bi dobili ifjrro od moiecj očeta. ^dai je prekasno. To sem porveda] tud1} drugim i?o«podnm no* vmarjern, ki so pTO«i1i za razgovor z oče» tofn. Jaz sem mlađemu Trockemu oblrubil, da bom očeto-vo izjavo nbjavil popol-noTn* lojalno in neporvorjeno. __ Pndite drugic", toda dvomim. da bo* ste imeli uspeh. — Torej jutri? — Ne. pojutrišnjim. — Kdai ps odpotuiete? — Nimamo namena odpotovati tako hi« tro iz Carigrada Vendar pa Iahko po*ku* srte svojo srećo, ko bo moj oče pomirjen. Seda] ie res depTrmiran. Dopisnik »Vremena* je zvedel, da bo Trocki kmalu zapustil Carigrad in bo od» potoval najbrž v Nemčijo PoLzkusil bo pred odhodom dobiti avtenticno izjavo Trockega za »Vremc«. Čuden apostol v beograjski glavu jači Kmet Maksim Stević pravi, da more človesivo resiti samo je- ra, ki jo omanja on___Ker je brez pokliča, so ga vtakniK ▼ glavniačo. V beograjaki glavnjaci imajo kaj čudne-ga gosta. To je neki seljak, ki je nenava-den in zagoneten tip. kajti nade] si je v teh tefkih easih nalogo mesije. Spoznal je, da je človeStvo prokleto in da mora propasti. Edino on ga Iahko resi. Mož namreč pripo-veduje, da more Človeštvo re§iti le nova vere ka stranka in pa vera, ki jo oo uči. Ta Čudak, okoli katerega se je ljudstvo zbiralo kar v trumah, se piSe Maksim Stević in je doma iz vaši Vitina v leskovskem okraju. Ljudstvo je poslušalo njegova pre-rokovanja in mu verjelo. Stević je pred letom dni sapufitil rojstno nišo in začel oznn-njati, kakor sam pravi, >božjo misele, ki mu jo je razodel sam bog v nekem samotnim kraju pri Rudniku. Od tega časa je moža-kar potoval od sela do sela in povsodi otna-njal svoje poslanstvo, dokler ni priroma! v beograjsko glavnjačo. Ko je priSel v Beograd, so se okoli njega začeli najprvo zbirati delavci na Gospodarski poti. Seljak je sedel na tla in začel ieiavcem razlagati na dolgo in Široko »bozjio miselc. Delavei so ga verno poslu iali. Nekaterim je bilo cudakovo modrova-nje o novi verski stranki v veliko zabnvo in nortevali 90 se iz njega na vse načine Na cesti je nastalo tako glasno prerekanje o božji misli in novi verski stranki, da je morala intervenirati polieija. Neki detektiv, ki je sli&al pridigo na cesti in prereka-nje, je stopi) k mesiji in sahteval, naj se legitimira. Ker moj ni imel pri sebi noben e legitimacije, ga je detektiv povabil oa strsž-nieo. Hočeni resiti sret pogube Ko je detektiv javil šefu beograjBke po-lietje, zakaj je privedel možakarja na policijo In s čira se bavi, ga je aaal&al sam šef g. Popović, — S Hm se bavite? — Takoj vam moram povedati, da ni-aem priiel v prestolico, da bi obogatei in ljudi izkoriš£aL Mene žene božji ukaz,, da potajem po svetu in ljudem osnanjam, kaj morajo storiti, da se reSijp boije kazni. Svet je greien in le pojde tako naprej, bo strašno kaznovan na dan veeoljnega potopa, ki ni daleč. Priiel sem zato, da resim svet, da apreobrnem vse grešnike in jih resim strasne kazni boije. V ta namen pridi-gam ljudstvu, kako naj Svi in kaj naj dela ter nm osnanjam novo vero. Eto, to je moj 1 poklič. — Dobro, v eetn pa je ta vaša nova vera? — V stalni molitvi k bogm. K&jti vsak človek ima toliko grahov na veoti, da mora moliti nof in dan. Jaz na primer molim doČ in dan. Najprvo sem se ksaal vseh gpehov, ki s*m jih tteril v mladosti. Potem se mi je prikaza] bog in mi je povedal ka) moram storiti. de) #em po sveta, da spreobr-nem čtoveStvo. Refiti hoBem svet pogube. 2r»e] sem dva meaeea v nekem samotnem kraju pri Rudniku in ko se mi je prikani nadaogel ter mi dal navodila, sem se od-pravil, da reiiiii svet. 2ivrm samo od kruha in vode. Vaditi po«of> se bUž« Stevie je §etu policije pripovedoval le druge fantastično pravljice, kako se mu pri-kaznjejo anđeli ia kako ga obiSte večkrat ^am sv. Peter. Nato je začel pripovedovati o vesoljnem potopu, Id se bliža. Govoril je, kako bi zemlja utonfla. _ Najprvo bo utonila Evropa, je rekel seljak, ker je največ grežila. Iz Evrope pri-ha ja vse zJo in vsi grehi, ki jih danes dela človeštvo. Drugi kontinenti bodo samo poplavljeni, Ijudje se bodo reSili, ker so mno-po bolj verni in pobožni kakor Evropci, ki so od boga najbolj oddaljeni Apostol 12 Vitina je nato pripovedoval o našem seljaku, ki je poboien. — Toda treba je, da se pri našem seljaku razvije nova, večja ljubezeo do boga in to na drug. popolnoma nov način. Današnji sveČeniki in veroučitelji, je dejal mesija, premalo skrbe za našega nepismenega seljaka. Kadar uče vero, dela)o to na napaćen način in tako. da seljak dvomi o vsem, kar ga uče. Po rasli sanju je šef polici je uvidel, da ima opravka z verskim fanatikom ali s fantastom, ki nima vseh kolesčko-v v glavi Izročil ga je drugemu uradniku, da ga ponovno Mališi Temu je Stević pripovedoval isto storijo o svojem poslanstvu in vesolj-tiem potopu. Po vsem tem eo apostola aretirali, ker ni imel dokumentov in je brex pokliča ter ea bodo odpravili v rojetni kraj. Ko so mu to povedali, je bil mesija preeej raxb»rjen in je protestiraL __ Zakaj me boete aretirali? Kje naj sedaj molim? je zaklical, ko je jetničar zaprl za njim vrata glavnjače. TeŽko je biti pre-rok. Živahen tržni dan v Ljubljani Prav pestro sliko je ntiđil današoji pred* velikonočnd tržni dan Na val prodajaik je bil vetik, toda razmeroma mala je bila maorioa kupujočih gospodinj napram prej« §njim letom, kar je znak, da je letos Veli* ka noč padla na dneve, ko većina mestnega prebivalstva še ne razpolaga z denarjem-Tik ob semeoiiču so razstavile kmetice razna semena in domaća jabotka. Iz Meng» ša m nekaterih vaši Posavja so prmesli čedse izdelke domaće obrti zlasti jerbase, k' jih kupujejo po većini okoliSke kmet> ce, da bodo nosile v njih »žegen« v cerkev. Tržno nadsorstvo je včeraj izvrfaio strogo kontrolo mleka, ki ga vozijo raleka* riče v mesto Na TVžaSki cesti so organi tržnega nadzorstva zapjenili okoli 25 1 in rarlili 8 1 mleka, ki je bilo sama voda. Na rrgu so danes skušale nekatere mlekarice povišati cene mletu in sicer kar na 3 Din. ka-r je tržno nadzorstvo strogo zabranilo. Po mlečnih tzde4kih je sedaj veliko po* \-pra5evmnje. Največ prodajo smetane, ki se je nekoliko podražila Velika skodelica sta* ne 6—8 Din. Tuđi čatne^a masla je dovolj. Na trgu je sedaj mno«?o salate I/ Trsta, odnosno Gorice uvožena jjlavnata salata stane do 16 Drn k?j Motovilec in radič prodajojo po 2 Din merica Te dni so kme« tiče prtnesle na trg ti>di prvi ree^at. ki ga ;>rav nagto prodajo Ona 2 Dni merica-Danes je bilo na trgu i »redno mnr»iyo i«jc Prodaitla so se po 125 Din komnd Perut* nir>« ie bilo razmpromi malo K^knvi so prodajali po ?O—40 Din Itonud Kme»ie s Posavja in Gorenjskega so pripeljali na trg okoli 10 vos fcro*np4rj*, ki *o fm pro te pojavile pnre pomiadaaske Trobeof.ce žtieiezmca koledar. Daaes: Sreda. 27. marca 19J9; kairrfiea-n: Rupert; pravos!avwi 14 marca, Bene-dikt. Danasde priredit ve. Dr*m*: L\K1. Opera: baJuma, Prc4 vratnu - rrasin. Kino Matica. LKoje zal;uWjmih. Kino Meađ: Cdie Po4o Dežurne lekarne. Danes: IrnVoczv. Meštar trt; Ramor, Mikk>bićcva cesta. Lifijska kronika Ltiu^ 27. marcva. Zima je pri kraju, bliza «.o v«*Uk* d^, iz simskega »panja >o »*» prebudib raz^ii nepridipravi, ki m skuiajo založiti za blii-oje praznike. V S martu em pri Utiji « h% ogla&ilj pri ključavoičarskein moj^tru g. Vr-bajsu oezoaĐi dolgoprbtueii, ki »o hoteli priti prav poceni do raznih vitrihov in dru-gega o rod ja, ki bi jim *lužik> pri nočuih pohodih Neznani gostj#» pa ni^> prii-'i v polni m«ri na tvoj račun. Vitrihov, ki so jim bili uaj-bolj pri »rcu, ni»o nažii, ker jih hraoi prr-vidni mojater Da \arneni id puti ključam. Dolgoprstneži so «e morali zadovoljiti le • pilami, kladi vi in kleifami, ? katenmi Ut*-do skušalj svoj obrat povećati. Zadri* ]« je že javljena tukajžnjim oroinikom m j« pričakovati, kračo. Kljub temu, da so prišli tatovi selu dal^č po velikonoeni iegen, pa so a>iaj ž#» na var-nem in se hranijo z ričetom — pa br«*» »^i-njine. Tuka jsn jim oblastvom ne manjka dela. Vedno se najde kak umimiv popotnik, ki laide v luknjo zato, ker mu je postala vt-»t prekosmata. Tak zamnuv potnik je tu>li Franjo Belica iz Varaidina na Hrva^kem. Menda niti aam ne ve, kaj ga je speljalo, da se je zatekel v LJtijo, kjer mu je ie prav slaba predla. Mozak je imel denar. Kdor ima denar, pa najde kmalu prijatelje. Tako tuđi varaždinski Frunce. Družba s« je morala precej nasrkati vtn«ke kapljicr, ker so fti potem vinski bratd skočili v 1a*.e. V prepir je posegel tuđi France, ki *« j« priiel pretepati in «e nj dal umiriti, lludi Francelj je navalil z nolrm na svoje M>piv-ce in jim sa£el grotiti. Za hodega go«ta, ki se izdaja sa pajdada bivše Prpi6f*ve tolpe, so rvodeli tuđi nali orožniki. Are ti rali to ga in mu odvzeli nož. >Jaz ^em PrpttVv drug! Puatite mele je trdil veoomer. Sev*»-da so pogumnega gosta vtaknili v prfcm, da si j© ohladil vrofo krL »0, gospodje, oprostite, saj s*m uuren delavec ki mi je le vino zzneaalo glavo< %% ye ismotaval Fraoce. ko se )♦' streznil l'a mu ni ni2 pomagalo. Zaradi varaMinokega Kranceljna <*o \*>-slali več pišem na razne policij*ke pi&arn« in na njegovo domovinsko obćino, in »o po-vprašali, Če ima Francelj, ki je tolkel U ta« v litijskem are«tu nfcet, re« tako trno «lu-§o, kakor jo je opisoval z nožem v roWt Skoro 10 dni je moral delati neprenui-ljeni Francelj pokoro, medtem pa to prUU pisma, ki so izpneala, da »e je vinjeni mo-iak le širokoustil, ko je iatrjevalt da j« Qan Prpie«ve tolpe. >NikoU ve« ne bom p©v*liSeval »voi« moči s Prpičevo firmo«, je zagotavljal *k^-saai gr«Snik, ko so mu odprli vraU #odne kajbios, kjer si je hladil vročo kri Sm>l«, ki si jo je nakopal Fran«*e iz Varaldini v Litiji, pa ne bo menda tako kmaln poiahiL VidrnarjeTa _______________________ Prosoete Repertoir Narodnega gledaliič« v Ljubljani. Druu: S*«da, 27.: ob X ■ 1NW. tov Cetrtak, 28 oo 20 . LNR1. lzv. Ptttk. »: °*> I*. »INRI. hAe« So*kxa. 30-; facrto Neddia, JI.: oo 10. m oto 15. »IfiKN Izve* FVjoedelkk, i. aorOa: o4> 10. m o* 15 »IKRU Opera: Zdčtitk ot> poi 20- Sreda. Zl.\ Salome. FV« 15 m*>\* Salwc Zr>nh skl. Und vetć pri rmi c««ah. Izvm ot> po4 70 Onof Li*k*^m*wufck! Oos*«j« t lb- StraaMOv* 9pmrm •Smimm** je »opr* v ktcSw«n repertoaru nai« ovev iVvoAvat *• pok d«ae« *ređo rv^-čer oh y^ ?0 uri On«"« dirt€wa ka?*!«ik o ^rritof m rjavne vknje tww s#o 5«ie najtx>i&e ^i>crtie mr^i; t* Thi*f\ *'-vi, gg FViraoiić. Eiefetto. Batiovrc. K«*va-Č ji J?urm>el te* f»- Starlartrva. W a««topi prvi4!et Sa**-mc se tx» v leloiniem »Sonmam da)al w*d ba->t »-Pre*t:« To * T^m*o ika«!irai }ttm S«t>e!!*% kort^-irrariio pa ?e napravi* l*oMVa»*k' balrrm moj^t«* t Ootevia V haleta n*vt*viyo »le^ir <»««*»•! tm- điri': ena Hrhar5rva m I Olovni *»*• tnpc^th cna StnrrkoV}«^ra. Jmmtar^vm * l»k«e- je ostati tofot« in pa o^er* *««Mk rhcr Rj!e< dvtfira c tapeto* §4rr>t<4. FV«kt«v« m vvM > za fircmn^iipi iMflMt lovo, ki je izšU ia earistiSne balete* lole sa časa Fokina, Niiinakega, KaiM^i— im drugih ter je zaslopaica stare baleta« iole, in La Argentino, Spanako narodno pJeaalka s kaetanjetami. Ta plea je na dpajiakeai isto-veten z oašo narodno pesmija. Poleg teh dvefa plesalk posnam kot uvojevrstao plesa Iko Valesko Gert, zaradi tvojih karika-turnib izvajanj priljubljeno slasti v EnaijL kjer je na prošnjo rnake vlade mnofo plesala po jetniinicah. — Ali obetoji v Nemčiji, kjer je plesna umetnost &elo raxvita, kaka visoka plesna ^oU? _ Dosedaj še ne. Po lanskem sklepa na plesnem kongresu v Essenu pa jo bodo v kratkem otvoriU v Berlinu in iicer pod vodstvom Mary Widmannove in Rudolfa Laba-na. Sola bo državna. __ Katere plesne dole v Evropi so na pLa?u kot najboljše? — Poleg Sole Marj^ Wigmannove, ki predstavlja zatočišče vseh mladih plesalk in plesalcev. so oajboljše še Lflbanova v Hamburgu, stara baletna šola Edvardove v Berlinu in šola Igorove v Parizu. — Kaksni eo vaši nacrti za bodočnost? — Po velikooočnih počitnicah me čakat zaključni izpit. po katerem sem upravicena, da otvorim samostojpo plesno Solo. Kakor v*e kaže, $e bom vrnila v Ljnbljano in se začela tu udejetvovati. Stev 70 »SLOVENSKI NARO D« dne 27. marca W2O. Str« 1 Dnevne vesti. — Ceškoslovaško odlikovanje. Prezi-deot Masaryi je odlikoval z redom Belega lcra FV\ stopnje za vojaške zasluge načel-nflca štaba osiješke divizije ceneraištabnc-ga rodpolkovnika Ljuboraira &te-fanovića. — Napredovanje v naši voiski. Napredovali so v pehoti za rez. poročnike pod-poroćniki Julij Kočer, Tomislav Habek. Pranc Kesler, Valentin Kroflič, Josip Gol, Josip Gcner. Boris Sega. Osrkar Hrast, Karl Biteoc Ivan GoJob, VaJentin Rak. Igor Kraut, Alojzii Kramanč, Metod Kopitar, Pavel Mare, Ivan Kadimc Ivan K^nta-rtć, Bocomil &rpnek, Staoko RoŠker, Alojz ZirpanČBč in Anton Morel; v artiljeriji za rez. poročnika podporooiika Janez Sater ht Vflctor FTttsch, v zrakoplovstva za rez. poročnikc podporočniki Anton VcrjreL Stanko Trček. Ltrdvik Gruden. Janko 2ele*nik, Ivan Rruat. Davori« Tratn:k, Rudolf Ru-do*. A«fc>rz Gici in Anton Simon£; sprejeta ie ostavka, ki jo je podal samtetni poroč-všk mornarice dr. Franc Debele-jak. — Inženjer A. OoSeJj umri. Panes je dospelo n Skoplja triefonićno poročilo, da ie suoči umri šef kemičneica laboratorija tamošnje carinarnice inž. z- Andrej Gro-Sol], sowo2 trgovke ?e. Tince Grošelj na Foljanski cesti hi brat podpcHkovnika 2. Grošlja. Pokojnik je že d©lj časa božehal. V Irubrjanskih krogih ie HI dobro man in sploSno priljubljen. Kot mož simpatičnega značaja in naprednes:a mišljenja je vžival veJlk Dsrlcd. Po končani rea!V: je študferal kemijo na Ehrnajo in si te skušal svoic »oanje izpapornrti s Studijem na Nizozem-sfcem. Sprva je bil nastavljen kot kemK\ pri kefsričnem preirkuŠevaliSču v Ljubljani. T>o prevratu je pa prestopil v carinsko službo ter )e bil nad Stiri leta kemfk carinske-ea lafcoratortta v Ljubljani. **ato je bil ▼Dokojen, čez !eto đni pa reaktiviran ter Imenovan za šefa kemičncjra laboratorija ▼ Skopju. Tam je bil ne samo med cari-»ftl tetnveč tuđi med prebivaLstvnm Uen. Bodi rmi obranjen blas spo-min! Tcžko prizadeti rodbini naSe isVerrto sežalje! — ZboOiaoJe žeteaniškega prometa med Ceikoslovaško In Jugoslavllo. S 15. majem stopi tiKli na CcŠkoslovaškerr v veljavo novi vocenj red, po katerem bo potni&ki I*rornet med Ceikosflova&ko in Josroslavijo znatno sbolBan. Obnovljen bo brz ovi ak na urofl Pra«a - Bratislava - Zarreb - Sušak-Ifcflra. Ta zreza bo zboljšana v terliko, da pri spe brzoviak na Sušai odnosno na Reko pred 8. nro zjtrtora-j, torej pred odhodom rarnikov, odhajal bo pa okrog 20. torej po |>rftjodn parnikov. PoJeg tega bo vozil od 15. maja do 15. septembra brzoviak med Bratlshivo in Trstom preko Madžarske iu Juroslavite. Ta vla3c bo !mel zvezo z br?o-▼iakom F*raffa - Sušak. — Naša emgiracija ▼ januar ja. Po stati-•tfld izseljeniškeea komisarijata v Zagrebu ie Šo v januarin iz naSe države v prekomorske države 1034 izseliencev a!i 160 rnanj, nego v januarju lanskega leta. Iz Hrvatske in Slavonije je šio 323 i«eljencev, iz Dalmacije 250, iz Vojvodine 234. iz Bosne Ln Hercegovine 84, iz Slovenije 72, iz Srbije 66t iz Crne šore 15. Od teh }e bilo 62% poUedelcev. V Argentino jih ie šio 600, v Zedinjene države 223, v Urugvaj 67, v Kanado 56, v Brazilijo 47 itd. Vrnilo se jih je v januarjn 230. v ianuarju laitskega leta pa 252. — Pojasnilo finančnega ministra. Ftnaoč-no ministrstvo je irdalo naslednie pojasni-k>: Predviđeni cenzus člena 305. finančn. xakorta za 1927-1929 od 1800 do 2200 Dhi se ne nanaša na plače ali pokojnine aktfv-nih iu rezevnih oiicirjev in ostalih invali-dov, kakor tuđi ne na rodbinske pokornice rodbin rezevnih oficinev. inva-lidov ali v vojni padlih vojakov. — Upravnik monopotov v Pragi. Upravnik monopoiov Stevan Todorović je odpo-tcval v Pra^o, Ja se pogaja s ćeškoslova-iko tobačno r&ifjo o nadalini prodaji naSe-ga tnfcaka na Cešicoslova^ko. — Anteriškl poslanik avtor naše najbolt-te slovnice. Američki poslanik v Beogradu g Prince je spisal za svoje roiake in za Angleže oajboljšo srbsko-hrvatsko graana-tfleo in io posveril kra-lju Aleksandru. Knjiga ima v anslešerni »Pratktična garamati-ka srissko-hrvatskega Jezfka*. — Darovi z* gladnjoče. Veiftemu županu ljubljanske o4>lasti so poslati polog že cbjavlje-rati darov k zb'rki za giaetje nepripraven. Sirovine za umelno svilo bodo p« dohtvljali iz Teslica. Za tovnrno imajo Angleži t&p 2 railijona — Koncert, kl sa priređ očfceljski pev- skl zbor pod okriljem STexkega učit. društva v Mariboru dne 7. aprila L L bo po-kazal, da koraka naše učiteljstvo tndi v glasbenem pogledu z duhom časa. Kiiofe vsem gmotnim in finančnim žrtvam. ki jih doprinašajo člani zbora, ako t»c5teva«io. da se zbirajo mesečno po par dni k vajam v Ljubljano iz \-seti kotov na5e dežde, pod-pira zfcor rudi 5e našo produktivno flasbo. Upanio, da bo naše obćrrKtvo upoStevalo te zborove žrtve in napolnflo marftorsko unionsico dvorano do zadnjega kofička. Uvodno predavanje covori dr. Vitraflc, so- delujeta pa ga. operna pevka Maja Stroczi-Pečić in pri klavirju g. Hori Svetei. iCbor vodi prof. in pevovodja Srečio Ku-rnar. Predprodaja vstopnic Pri je. Brišnikove v Gosposki ulict in pri g. Hoferiu v ul. 10. oktober. — Dražba ladjedenitce v Kraljevici se bo vršala dne 15. aprila t. 1, Natančne^ša pojasnila in pogoji so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Sadoo drevie. Kdor si želi nabaviti lepe prvovrsrne pritlične hruike. breskve, bosanske češpile in višnje, naj s« zglasi pri Kmetiista" družbi v Ljntrrjani. Turjaški trg y-l. — Pisama S. P. D. obve&ča smučarje, I da je Staničeva koča oskrbovana od 27. t. m .do 14. aprila. Istočasno se vrši smuškj DadaUevalni tečaj. Smuka izborna. Koča popolnoma oskrbovana. — Za velikonočne praznike prirede člani smuškega odseka S. P. D. Maribor izlet na Veliko Planino. Ker je priča kovati velikega navala ,0 po zar jamo domaće smučarje. da so ležtšča po sobah rezervirana za goste. Prosto je Ie še skupno ležišče. — Koča pri 7 trtgl. jezerih bo za praznike odprta, toda ne oskrbovana. Provijant in odeje je treba vzeti s seboj. — Vremc v Siovea!}U Od cvetue nede-!k dalje je prav Iepo pomladansko vreme. Zjutraj navadno po nekaterih kraiih megle-no ali deloma oblačno, cer dan na Iepo m jasno. Davi je bilo v Bohinjski Bistrici + 4, jasno, snega 5 cm, na Jescnicah + 6, jasno, v Ljubljani gJ. kolodvor -+• 5, mejrfe-no, v Celju + 3, gosta megla. v DravogTa-du-Meži -f- 1, Iepo, v Mariboru d. kol. M 6, jasno, v Novem mestu 4- 3, Iepo. v Kočevin — 1, jasito in na Rakeku 4- 3. jasno. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta Iepo m tot^o vretne. Včeraj je bHo po vseh krajff« naše države boli aTi matr; oWačrK> Maksimalna temperatura ie zna-šara v Splitu 19, v Skoplju 17, v Zagrebu 16. v Beogradu 14, v Litrbljani 13^?, v Mariboru T2 stoprnj. Davi ie kaza! barometer v Ljubljani 771 mm. temperatura je znašal + 3 stopmie. — Nesreča pri deta. \ bolnico so pripc-Ijali železniškega zaviraća Avgusta Zepka iz Loke pri Zidanem mostu, ki ie davi na protri tako nwreč?io padeJ. da si »e zlorrHi ievo nogo. — Z nožem v roko. Na Cvetno nedeljn so se v Vrfrpolju pri Moravčah fantje sprti in st^pH in nred prepirom je nekdo z nožem sutril 24letneffa dninarja Antona Do-larja v Ievo roko. Dolar je moral v bo?nfco, doSm so napađalca prejeli orožniki. — Lopovi, ki kradejo samo v nedeljah. V Novem Sadu je organizirana vlomilska tolpa, ki krade samo ob nedeljah. Preteklo nedeljo so vlomili v stanovanje Sime Milan-kovića in odnesli oblek© in perila v vred-nosti oko4i 10 tisoč Din. Nato so vlomilci obiskali sosedno stanovanje, v katerem stanuje industrijalce Bek. VTorrrilce ie pa prepodil radio. Bek je namreč pozabij iz-ktmčiti radio, ko je odŠH z doma. Vlomilci so Čuli radio in so mislili, da ie nekdo v M$i ter so pobegutfi. Tretjn tatvino iti vk>m so pa poskusili v stanovanje direk-torja Kerte«a. Direktor jih je zasačil in prepodil. Da! je policiji tuđi natančen opis vtomilcev. Policija jim je že na sledu. — Orijpinalen samomortfee. Iz Platine poročajo. da so našli na prosi med Slatino in Sladoje-vacem truplo moškega *rednj;h \tt Ko so preiskali njegove žepe, so našli v njfh precejšnjo vsoto denarja in pa Kstek, na katerega je možakar napisal: Pišem se Ilija No-vaković in sem doma iz Duz]u\a pri Orahovici. Posri'n'ti moram v S!atinr. denar pa zapu^ćam rod"h:ni. Zbogom. Tz tesa je razvidna da je Novaković irvršil samo-mor. Kaj pa ga je snalo v smrt ni znano. — Snirten skok. Pred dnevi ie v Sarajevu preminula na tragičen način bivša učiteljica Milka Huhn. Izvršila ie samomor. Skočila ie s strehe trse. v kateri ie stanovala. Zadnje čaše je Huhnova trpe'a na bndi živčni bolezni. Vedno :e tožila, da jo boli glava in da je živčno bolna. Ve-liko skrbi je prizade'a Huhnovi tuđi niena hčer-ka, ki *e profesorica v Saraievu :n ie nedavno nevarno r-bolela. lTsodne.ia dns je Huhnova vstala nenavadno rano. Sla je na podstrešje ter skočila s strehe, ki je 30 m visoka, na dvorišče. Bila ie na mf?'n mrtva. — Uboi na plesu, Iz Kotona javljaio, da se je zbrala zadnM dan pravoslavnega karnevala mladina iz vaši Ma'e Za'aze v htši Nika F5ejanovića, da bi se pred koncem pusta še pošteno zabavala. Med mla-denkami sta hili tuđi prijateljici Jela Peja-nović ra Ljuba Ivanović. Med tem kr> se ie mladina zabava}, ?e prišlo 60 prepira med Jdo in 19!etnim Perom Ivanovićem. Jela je prisclila fantn krepao raušnko. kar ga Je tako razburito, da je potegnM nož m zacnafmil proti Je4i, toda zadeg je smrtno njeno prtiateUico Lh*>o. _ 9trela obila pastaric« is «Tee. Iz Mo-starja poročajo, da je bilo vderaj ▼ cefi Bosni in Hercegovini Iepo vreme, Ie nad Starim PoSitotfeai pri Čapljini so se zadeH kuptfiti crni obteki, kmalu je zapelo grmeti in treekati. Ta Sm je paetariea Kata Merdft pasla o*ee bMau tul Ker je doieralo, »e je skrila pod fdfiro drevo, v katerega je udarila strela in ?» razUala Pastorka in njene ovce so bile na mestu mrtve, Sele po nevihti so naSli žrtve strele in jfti pr«pe-Ijali v vas. — At to MTMil t Ircjfe mrimi. V okolici Osijeka je predrgermjinjlm »▼oxil Šoler Anton Kssaporić ▼ credo svinj, ki je štela 190 gUv. Svinje je gnal • pase pastir Mirko Miladiaovid A^4o j« povoifl pet trinj, da 90 na mesta obleble, več jih je p« raoil. Miladinović je ueptetldnefpii hckerpi ovadil policiji. — gssniir •r«laika. Iz Skoplji noro-(ajo, da je predvforajfcijhB tevriO samomor orožniški kaplar Josip CeJuu*. Samomor je ucvržil v kararni »KrmljevtK. Otobdk je prišel zjutraj 1 vlakom iz Kačanika v Skop-ije. Proti večeru je Pfišel v kavarno >Kra-]jevo< in sedel v teinen kot. Ko j** na ta kar zapusti 1 sobo, je orožnik pote^nil samokres in si jK»gnal kroglo v srre. Bil j»* na mfttu mrtev. Vwok Mmomira jr» nesrečna Iju-bezen. _ Dete / (Mlrruiu« gU^o. \z Zagreba poročajo, da so včeraj našli tu pokopuli^ču v StupnLku dete z odrezanu plav«. Dete je mevko in oajbri sele neka] «lni staro. O strašnem iločiou j<* biia takoj obveščena oroini^ka i*oetaja v Brezovici, ki je obve-fitila zagrehške oblasti. Orožniki «0 uvedli preuBkavo, da najdejo detomorilko. ker «e 9odi. da j/p zločin izvršila »ma mati. — Skala precrtala hi««. Ie Sarajeva poročajo. da se je pred vcera janjim « li riba Zmajevac za mestom utrgala velika skala in se zavalila po hribu navnlol. Skala je bila kakih 5 stotov teška in je zadela v hišo seljaka šal ja. prebila zid. vdrla ekou hiao ter is»topila na na#pro*ni strami. Skala »e je nato svalila v potok. Zanimivo je, da je bilo tedaj v hiši šest oseb. Bili so k areči ▼ sosedni sobi. Mislili «0, da jt potres in so plani li iz ©obe ter videli, da jim je skala prevrtala hišo. dkoda znada 20 tis«od Din. — Županova Jama pri Grosuptiesi. Do-stop v jamo je dovoljen vsako prvo nedeljo v mesecu, izvenredno pa veliko-nočni pondeljeA. Osrtejte si podzemeljski ćar. 2ll-n Fotoaparate kupite najbotjše pri Fr. P. Zajec, optik. Ljubljana, Stari trg 9. DO&LE OBLEKCE ZA r>EKLICE IN 1>EKUCE v krasni izbor. KRISTOFlC-BUCAR, Stari irg.______________________ Iz Ljubljane —U Zapao mesta Ljubliane je prejei sledečo zahvalo mesta Pariza: Zelo ginjcn po brzojavki bratskega sočnstvovanja, ki ga ie vdihnUa o*h!inskemu svetu Uubijan-skemu smrt našega slavneca m&ršaia Fccba Vam v imenu Pariza izraiam nahop-lejšo zarnalo. — Lemarcan, predsednik ob-Cinskega sveta pariškega. —U VelikoocHhie po^jtnice. Na osnovniii šođah $o se pričele veHVonočne poćitnice še Ie včeraj, na na srednjih šolah pa že v sobo to. —lj Op#j»rilo sa »s4ac» »tav^St« 6«^«»« v Ljsbljaju. 1. Podjetniki starboih obrti in stavbni gospodarji se opozarjajo na razgla« mestnega magistrata z due 15. februarja 1929, št. 6112, glede opravičenosti rzvrševa-nja stavbnih obrti, ki je nabit na občiaski deski. 2. Vlaganie prošenj za stavbna Jovo-ljenja in oprema stavbnili načrtov se ima vršiti točno po določilih 5§ 19, 20, 21 in 22 stavb. reda za me«;to Ljubljano; neiado^tni nacrti bodo imeli sa posledico zaka^aitev izdaje stavb. do vol jenja. 3. f'ro^nje za. ntav-bna dovoljenja more^ priti v obravnavo sele potem. ko jo prosiiee vložil prošnjo za naznanilo stavbne crte io civela v smiri u § 13. stavb. reda za mesto Ljubljaao. 4. Ci lede načiua zazidave posameznih parcel naj se interesenti informirajo pri mestn^m gradbenem uradu pred nakuporu sveta. Najbolje je, da se v ta namen s pismeno vlogo, kolekovaao $ 5 Din, obrnejo do m»t-nega magistrata, da dobe tuđi pismeo čisto urađen odgovor, za katerega pravilnost ina-pistrnt jamči. Ni pa priporoČati zgolj ustnih vpraševanj pri tem ali onem uradniku, ki morda sam ni docela informiran in sa kojega izjave v tem pogledu u rad nikakor ne more jamčiti. Prošnje za ?premembo dolo-Čenecja in odobrenega načina zazidave 5e ne morejo upoštevati. 5. Zajedno $ stavbaim dovoljenjem se bodo v bodoce izdnjala glede nadzoretva pri zidanju navodila v svrho varnosti in solidnosti stavb. -H Modernizirane Posavčanke. Kmetšce iz St. Jakoba in drugih biržnjih vaši se se-dai udobno vozijo z avtobusom na trg. Vsako jutro se z avtobosom pripeljajo na trg. Na streho avtofousa nalože jerbase, po!-ne raznih poljskih pridelkov. Avtobus zavo-7a kar sredi trga, na kar začno kmetice razkladati jerfcase. Avtobus napravi već .iutranjih tur. Prve kmetkre rripe1.:e že ob 7 ziutra.'. —li Naval brezposekiih in reveiev na magistrat. V dnevih velikega tedna je opažati tuđi izredno moćan naval brezposel-nih :n revežev na socialni oddelek me«tnc-Z3 magrstrata. fVnevno se jih zsrlasi nad 100, ki dobe skromne podpore. Vsi oteme-liujejo svoje prošnje, da bi si radi za praznike privoščili kaj boljšega. —!j Mestni aziL V finančnem odseku obćinskega sveta se je nedavno vršila raz-prava o ustanovitvi mestnejra azila, ki naj bi nuđil streho brezposclnim delavcem. Offrevališče na Dunajski cesti so začasno izpremenili v azil, kjer dnevno prenočuje do 30 ali še več breznoselnih. Nekateri so ?e tam že kar stalno etablirali. -U Razstava ro^nfb defl za Barcelonu na dr/. osrednjem zavodu za ženski doma-či obrt v Ljubrlani, Turjaški trg 4-1. se po-daljša vsied vefflcfrga zatiimaTiia do če-trtka. —Ij PevskJ zbor giasbeoe Maiic«. Daae« ćni 2*>or Vodni* kove c, na kaferera so vabHeni -rsi atnL_____________________________ Iz Celja —c Rkio Savinova »Lepa Vida« v Ce- 1K LjuNjansiro operno sriedaJišče vprižoti v aprOu v celjskem Mestnem sledofHčn nalo representsttvno narodno opero v 3. deiaojin »Lejpo VWo«, delo našega odli&ne-ga stdadatetja Rista Savina - ŽaRana. Ker nastopi ijuMjanska opera z veluurn pev-skfm ansamblom, bftletom in celotnim orkestrom, so lt—ili z Tpfteoritviio veiiki strosTd. Zato ie tud! ceoa rstopnic znatno zvisana. Kfjnt) tenra pa Je fe skoraj tri če> trtkie vstopnic rasprodanih ozlrocna reser-viriHUi. ICoVjt boce Se (Miti oo TStopjiifc, nai si Jo flrnrpre) recervira v knjirarni QoriĆ»r & Lesfctrrfek na Kndja Petra cesti To ie potrafcno tndi z ozirom na to. ker je vpr> žeritev možna Ie ob raznrođanem zleda-Iisc-j. —c Opozorilo posestnikom orožja! Z ukinjenjem č.ena 7. zakona o posesti in nošnji orož^a iz 1. 1928 ic preneha!a veljav-nest vsch doslej izdanih potrdi! o prijavljenom orožni. Za:o se moraio ta potrdita naipozneje do 30. marca t. '. nnstoineiTm ohciTTskemu uradu naznaniii rad: overjenja od strani ^re^-kejra poglavarstva. TstoCasno pa je treha vplavat; glasom tarifne postavke 1 in 5 predpisano takso v z n^sku ?5 i Din. —c Umrli so v LIubHanl. V 2^avtxlni pri Celju dne 23. t. m. 14-Tiesećni Božidar Les^kovSek, sin tamkaj^n ega mesa-^egn mejstra. V celjski javni bolnici so anrrl v časn od 22. do 3fi. trn. 3*-?etn: Krojač Ivan Spanželi tz Dola pri Hrasrmku, 19-letni tovarniSki delavec Karei Pritekelj rr. Zvodna pri Tebarju. 1-lernt premikaCtv sin Frlderik Dremel iz Loke pri Zin-ideam wosti:, 69^etni brezposelni delavec Tranc _______^ Ke*nre z *ttMur±kt ofco^c* m JHMeirf hlapec Mifaad Sd^ n Jortđofttra. —c lx c»li*ke poOcllsie kroaik«. T#- kajanja policija zadnfre dm m mosb zaf»e-lefc'i nobenetra pi~>seb«o m^mrveja doitjd-ka .Vloženfli je bOo kar 8 o*»đh radi |>r«-st-okerv cestno poUct^keca r*d& m radi krSirve avtopredpiso* AreiactJe w bMe iivr^ne 4 »n sicer %q prrieli 474ctneci Antena Koroica m J7-letrteyi Ivana Rf>.*Tnana radi bera^enja in potepušrva. iVctiepa delavca Rajka K. radi iavrieca na«rra m nevafne r^oinie ter 37-ieav»eca V DoCirn e ^dnee %■ naddjo m na rnajcark pripekifi s praMi zgođote poiet»i moCja se je ozračje v ooči od po«©deljka na i»-rek ^ioino ohladilo. V ponrd^ck je ie ka-zal termometer dopoldse ob 11. on 3^ sto-pinj nad nido \xxer*- n#» »stetTi <5a-«i w* •« 11 stopjcj C. Zadnji dnevi kralja tenoristov Slavni italijanski pevec Caruso je amri fSk pred operacijo, kl naj bi mu podali šala žrvljenje. Naišlavnejši tenorist Knrioo Caruso je limrl 1. 19ČL Zdaj >e izdala nje«i>va druga žena Dorotliy. rojema Beniami-i»ova iz Newyorka, sporoinc na zadnje dmeve Carusovega življenja. V jutju 19^1 sta se rmidila zakocea Caruso v Sorrenti. Neki jrospod >e prišel k slav-oemu tenoristu in ga prosti, na^ r>reiz-fcusi njesov glas. Caruso je bil takrat ic teđto bokan in utruie»n, vemlar i« pa cublhftHl inlademu rjevcu, da s:a bo po-slJuŠal. Carusova žena K ^edela na ve-rađidi pod moževim kabinetom. Mladi pevec je zapel Canisovo arijo z Mar tec. Zapel je samo nekaj taktov in nastala ie pavza, na kar je začel zaiova peti. Kako diven srias! — je rx>mislila Carusova Žena. Na enkrat k P«a planHa pokonci in hštela v mocev kabinet Na svetu je bO samo en e'as. ki je znal tako peti arijo rz »Marte«, Carusov stfas. Caniso ie stal i>ri klavirju sniehfcal se je in peh Vrdeč svoio ženo. ie vzkiiJcml: :Dora. si slišala? Lahk<, zcn>et rx^jcm taiko dobro, kakor prei. Da, še ćelo ierjše. Plaka!a m smejala sva se oca, tako sva bila srečna — pripoveduje Carusova. Mislila sva samo na ta čiide-ž. Ni-^a mogria verjeti. da :e kaj takega sjplo-h mogoče. Možev fflas ni i>pe$aJ, kakor sva se bala. Pnrico je P«i tako lohko in tak-o prosto, kakor v času, ko je b:l na višku svoje umefcnosti. Upala s-va. da se rm: grlas r>o počfaiicah 5e bo$ u tuđi. Ves srečert je začci kovati i>ačrt© za pcihodnšo sezono. V dubu sva že vMda ne^Torško opero in stišala vihanno ploskande. N-šs»va pa mo-.srla vedeti, da bo arija iz »Marte« En-ricova labodja pcse«n in da bo njegov sr'as čez nekaj dni za v«dno utihnfl. V tem je prišla v katrtnet Carusova hoerka Gloria, Oče w je objei in poliu-bfl. Potem se je ofrrntt k svoii ženi re- koc: Nesttipno *-ein r>ri£akovai tr«ml-kj, ko pršde Gloria sama :n me- najd« hrez tu,e rx>oioCi. Ponoći se je pa zrw-va vrnifa hoida mrzlica. 2cna ni botdi ?<>kT:ca^ ztiravTTfka, da bi se mof oe i>restras«l. Iz za«lre«e ji je mora! fv>ma-sati možev ^riađrtefi Loca. ki je timagi dan Doset.l Carica i-n ga vpraial. kiko se kaj počtiti. Ko mu je prtatchrevi zeca povedala, da ca znova trese rrrrz-lica. ie Laća prcc^^onl prioatolja kftivb nijeigoveiTiu proteste, da je hrzoiaviv> TK>)cfic3l rnamenMa mnslka adram^ka. Iva ta BastianeFH Zdravnica sta r>r««d©daia tievca m zavila, da ima borne le^tvice in da naj oAirx*torje \- Rim. Ider jra hosta retrt-KCffTmraia. Caruso *c je sfartmo oN«-kel in r*azđ cek>. da je imel Mmfruk po srranr. kakor običajno. Z žerK» se »e od-t>e4jaJ s čolnom do parnika, ki niđ bi jw prer>elia1 Neaofe, kjec «ti hoteia med vožmjo v Rim r>renoćit. X Neipl/u se je p« Canrscrva bo4ezen rjosteNUili ti zakonca nisrta ino^la nadal>evati vožnje. Naslednoa dva d«neva sta brt« za Carusovo ?eno Dolria %krh\ m strahu za moževo živrjenjc. RaarnAHala K-ali bi se moce-I rnož podvreči opem-ciji ali ne. Drus:^ jutro je netado i-zvavil, da za n?enes:a rnoia ni voč reiitvc. Pri Ca rusu sta se ba4 mudib zdravnika. Žena je stoi>ife v sj>a!nico. da bi jima ix>ved^la, da ie bil itk>ž operiran že v Newyorku. Na praira je pa sretala sdravmka, ki ji je sporoči-l, dm w*cim nj mogoča, ker bo Caruso kmaVii umri. 2cnai seveda m: hotela ve»ne# Po4rteir-nila je k možev i postelji i-n to4ažila bo4-nika. Kar je Caruso zajeclial, da ne more več dfSi3ti in da naj jra pvsiti anrre-ti. Žena še vedtio ni hotela verjeti. da mož mmira. §e nekad mučnih trenrut-kov m v spahiici se je utM ramolkf« kfk: Dora! Do-t«! Tako je umri krt^j teuortsto-v. Revolucija v Monacu Monaco spada sicer med najmanj-še države v Evropi, vendar pa ^bw zadnje čaše splošno pozornost, kajti prefoivatetvo se purrta in državi grozi revohiciia. Te dni je namreč v Monte Carlu raziarjena množica naškodila in pošteno prem kastila kneževo stražo, ki il >e branila vhod v kneževo palačo. Nato je odšla posebna de«pwt3cHa, kaitere knez prvotno ni hotel sprejeti, k njemu in rmi izročila spomnico, v ktteri zahteva ljuctetvo gotove reforme in >-vobodne volitve v najkrajlem ćasn. Prebiva!st\To Monaca se je naveli-ćalo svojega kneza. Lonis II. je sicer dober mož. ven4ar se je pa svojini podanikom budo zameril. Knez ga je namreč temdfto polomil. Zadrrje čaše je navai v Monte Carlo izosta! in dotok tnjcev je vedno manjši. Zato je postak) tuđi po-manfeanje denaria občtitneiBe. Pretvivalci Monaca so se praskafi za lušesi in iskali izhoda iz nespr.;jetne«a položaja.. Ko-nčno so jo pa !e po«run-talL Knez naj se oženi s kako bogato Amerčanko, pa bosrta ubiti dve muhi na ea mah. Z Američanko bodo prišli dolarf v dežek). za njo pa tuđi Ameri-čani. No in so poslali kneza v Ameri-ko, kjer se je srmi-kal zlasti okoli Mor-sanove hčerke, toda opravil ni niče-sar. Stari Morsan ie pač špekulant Ln svode ričerke ne da meni n:č tebi nič kakermi operetnomu kneza. Zato je Lcmis og:;m nosom in se zoeet vrnil v dofnonT!r?o. Ponesrečcna kneževa misija }e s«>ra\ila njegove podrotrake iz ravno-tedSa. Ostati so brez dolarjev m brez Amcričanov, na drug: strani jrm pa dela vn>ra5anje. kdo bo Locisov rm-slocbiik» mjde preglavice. Louis je sicer adoptiral neko mkdenko in ji po-delH naslov nrincese, toda poročila se je z rrofofn Pierrom de Polijrnac, ki je siprejel državljanstvo Monaca in je 7,daj domaći knez. Monaco b; torej "melo naslednika. toda tjud^e ž rtfm nišo zadovolmi. Polesr te?a se je v defe^o vtihotapilo već nezadovolj-nežev. ki 5:-rijo mržnjo do kneza in ođkrito nas^c-T>a>o za reoufc-iJcr. ?>e\Tedn ;e to satni> netrvo tz Itak že dovoU radtjurjeno prebivatetvo. Zato ni čoda. da je knez tako dolffo odla^al voF<*ve. Pr©dobro se te navnrtZ zavedaJ. da «a u4esrne)o vo-!?t)|C vef»t? prertol. KončJio je pa Ie moral potJostiti in voHtve bodo v 51- NOCAV1CI !KUUC NM|bc4p^f w#trafnc^c, zato Soorf — Vifctorija (Zagreb) : lUrila. Za vtu-konočne praznike i^rm v Ljubljani Mmpa-tićno moitvo za^rebike Viktortje, ki nasto-pi oha dni proti SK lUruu Viktor u* je znano moStvo in i*ra zdaj v /azrcbškem nogometu zek> valno vloga V prvenstveni Ubeii se nahaja tik za Majkom in Uradjan-slom m je tako, kakor Unsko jesen, tuđi letos v dobri fornn. F^odiesla Je sicer Hašku v razmerjn 3 : 0, igrala pa je s Concor-dijo, ki |e bai pred dnevi odpravila I>rby 2 9 : 0, v razmerlu 4 : 4. \iktoriia mm je tuđi znana že izza njenefia jesenskeg:i j;o-stovuija v Ljubljani, ko je izvojevaia proti Iliriji neodiočen rezuJtat v razmerju .' : 2. Zato bosta tekmi nodili nedvnmnn velik sportni sfitek, kaj« srečata se mo&tvi. ki sta si po moći precej enakovredm. Ilirija je nemara že prestala svojo indispomranost in se bo gotovo potrudila »'vojevati napram Vlktoriii zmago ali pa v ..• časten rezultat. Podrobnosti še objavimo. — Shđbeno iz LHP-a. Se i a uprav, odbora se vrši v četrtek Jh. marca ob 20. uri v danTskein salona kavarne t^mona. K seii se vaiHio z^sto^niki poedmiti V!«♦*•-»\. ker se bo na te] seii žrebalo prv. tektre po-nrladne sezone. — Tajnica Pri botemJh že4odca, Crevc^ja in Presnavtjanja privede Jporahn naravne »Franz Josefove- prrenčice prebavne organe do rednega de'ovanj.i n tako olajša po< hranilnim snovern. da pre-idejo v kri. Zdruvni^ka r.trokovniaska izvedenja potidarjaio. da ?e »Franz Jo-sefova« voda zltsti konstno izkiže pri l„udeh. ki se ma3o gbfjcjo. Dobi se v vseli lekarnah, drogerijah in Specerij-skab trgovinalL StTffL i. »SLOVENSKI NAROD« dne 27. marca 1929. Stev 70 Sztkula Jeaft: 4* Sužen j in Rimljanka Roman. — Naši najbolji zamro omagujejo in padaao pod križem, gore kot žive ba>Me ali umiraao v krempljih divjih zveri. Č«mi toliJto krvi. Čemu rx>toki sotea Ln Čemu toKke žrtve? Čk>veštjvo se ne bo nikofi pobotjšalo. — Moliš se, Gelaseimrs, motK se. — Mar misliš, da prrde kdaj čas, ko vstaueio bogataši od preo-bloženih tmz, da poTjaidi>o svoja mesta nesretnomu, sestradanermi in cbupanemiu Ihždsfrvu? Ali t>a da bi stopll Cezar s svotera slonokoščeriegra prestola in zatcMcal: Dovofj! Naj se rzipolnijo be-sede sv. pisma! Zadnji naj bodo prvi m varvi zadnji! — Ne, kaj takega se ne bo nikoh* zgodilo. Tu pa tatn se nam pridirari nesrečen suženo ali zavržena žena, to-da bogati in mosočni sredo mimo nas in se nara samo smejetfo. Tako je bilo in bo. L.hrdie ne bodo nU koli žrveli kot srečni brafcje na zemlsjL Kkk>r bo udarien, ne bo nikoli nastavil še drogeza lica. fedor jahko frna mnogo žen, ne pojde nikoli v puščavo. da bi tam moh'1. Bogasfvo je bilo in bo vedno bolj v časteh. nego revščina, Svtfenjske sladfcosti borj. nesro iipanie na nebesko krab'estvo. Lđudje bodo vedno dajali življenju predrost pred smrfcjo. sebičnosti pred Iftitoezniiio do bližnjega, zavisti rn sovraštvu pred plemenitostjo- Motne Skofove oči so se iskrile v svitu odidaliene baklje. — Zemlja ne more postati krscan-cfca. kakor se vofk ne more iTjpreme-niti v iasrnje. kakoT velblod ne more CKXstati orel :a kakor panter ne more sedefi Človeku na kolenih in se pustiti božati. Morali bi se roditi dinigačni Tffudje. izp remeni ti bi se morala vsa na-rava. da bi nas svet razumel. Lop je naš nauk, v^višene so naše idene. to-da uresničiti se ne dajo. Vstal sem rn prisede] k njemu. Te-dad sem izjpregovoril jaz, lica so mi začela, srovoril som navdušeno. — Motis se, Gelasenrus. Jaz vern to bolje, verjerm mi. Priđe čas. ko bo na sveta sto miHJonov kristjanov. Ce-sarji m kra]ji, mogotci tega sverta m zadnji skjge, vsi bodo kristjani. Tn križ. na katerem ste umirali mučeničke smrti, bo zavladal vsemu svetu. Kristus bo ime! po vsem svetu hrame, kakor jih fcrnajo zdaj poganski bogovi po vsefo krajih rimske države, In priđe čas, ko bodo zbirali vaše rastresene kosti in Bih spravljah* v cerlevafa kot največje svettnoe. Podočnost k tvoja, Ves svet bo kršćanski. Skof Je nekaj zamrmral sam pri sebi. Verjei mi pa ni. Oči so se mu za- LskrHe, ko je nadaljevah ' — Kirščanski? Morda se bodo liu-dje nazivali kristjani. To bo oblika, zu-nanji kič, prazna fraza, dvotnim pa. da bi ostal tetneli kršćanstva. Morda bodo bodoča pokolenja krščena. toda vprašantfe je. če postanejo kršćanska fndi v srcu. 0. Vid>uare, bojifn se, da »ostane sA*et vedno pofcarrski. Tn Gelasermis je povesil glavo. Pobožni vcrnifci so radi zahajali k tetrrm svetenw možu. V sobo zvečec }\h je prišlo p^tindvajset naenkrat. V veži jim je škof pripravi! skromno večerjo. Svoje ovčice je po«os+fl vsai enkrat na mesec. Gosti ja je bila res Kristova. Vemiki so večinoma sami prinašaii jestvine. Malo prekaiene-Ka mesa, rrdo klanih jaje, na o4iu praženo testo, sadje in sir, to je bilo vse. kar je premorla skofova kuhinja. Toda vemfkofn ni bilo do Kostije. 2^brali so se. da bi malo pokramljali m se ndpočili. Zunaj ?e bilo hladno. Ptfral je ttk>-Čar> vetesr. Tuđi iaz sem se udeležil skromna večerie. Kristjanov se mi ni bilo bati, da bi me izdali. Večinoma sem jth po-znal osebno. Skof je razlomi] knm. Nastala je grobna tišina. Nekdo je začel tifeo rno-Irtl T-udi meni je postalo nekam tesno T>ri srcu. Skof je pripoaredoval o gosriii, ka-tere se je b?l udeležil pred S5 leti v Jeruzalemu. Tak rat je bil star sedem let. Na vecrji se je zbralo mnogo sve-t& mož. med njimi tuđi apostola Pa-vel in Jakob. Med večerjo smo vsi molčali. — Kako hitro je rmnilo leto, — je zaše*Deta! ženski glas na ko-ncu miže. Ozrl sem se, misleč. da govori Gymnasrum. ki io je bil Textiiiu-s kupil kot suzmo na sefrrmi. In res je bila ona. samo težko k> Je bilo s*K>znati. V:er je nosila lasufjo. Veter je postaja! vedno močne^si. Naenkrat se fe pole«el Nekdo je po-trkal na vrata. Vsi smo moJčali. Trka-nje se je ponovilo. Tn znova Je bilo vse t:no. Kasr so se vrata na steža-j odipria in vsi smo prebledeli. Škof se je hitro prekrižal. Meni je zastala kri v žilah. Kmaki smo spoznali prišleca. Bil je Gelasemov sosed He«gesi>i>-ptus. pobožen lončar. Zavit je Wl y širok plaše tako da ga prvi hip nismo spoznali. Toda kaj ga je prijalo tako pozno? Povedal je sam. ne da bi ga kdo vprašal. Gelasermis, trevisoni so tu! So že oJbkoIili tvoio hišo. — Kaj bi racb? — je vprašal §kof prestrašeno. — Tščejo nekega ubežnega sužnja. Maršal Foch o bodoci vojni Kako si je zamisljal veliki franeoski vojskovođi bodoco voj-no. — Grozna slika splošnega razdefan^a. Maršal Foch, ki so sa \čeraj položili v Irrvalidskem domeu v Parizu k vecnemu počitfku. je zadnja leta svojega življenja večkrat govoni o nevar-nosti bodoče vojne. Izia\il je. da nih-če ne more videti dalec v b-odočnost. da pa ni nobenega dvoma, da bo bodoča vofna rrmogo straŠnedSa, nego je bila minula. V bodoči vojni bodo pre-vlado-vali mehanj-čni \zunv. toda tuđi pri najmoderne.tšem oto^tu bo se vedno odločevalo dobro vojasrvo. dasi poWe bolj za voino s stroji. nego za vojno Tiud:. Bodoča vojna bo zadela rnnosro več prebivalcev dotičnih dr-žav, kakor j»ih je sve tovna, vendar bo pa «rralo odlocilno vlojro vojaštvo. Ne da se reći. da bo odločilna ta ali ona vrsta orožja. Peh crta v sedanji oblFki TZ^rinja. vsa-k nešec bo imel Tahko strojno puško, ki bo nadomestovala na-vadno P«iko. Konjenica se bo uvelja-vila tuđi v moderni vojni, dasi ne bo odločala bitk rn se ne bo borila na konih. Tanki ne bodo več samo trenutno piresereceitie. mar\*eč ?e bod-o uveltjavili tuđi v drusrib smereh. Pač pa za razvoj topništva ni več izgledov. Topovi vcčjes:a kalibra ne bodo prišli do veljave, ker bodo predaleč od cilja, da bi moisP i-erat: ndMčilnn v?ogo Lahfko sicer poškodnijejo :n uničijo f>^-daKena mesta. toda v vojni je treba uničiti armade, ne pa mesta. Na.hičin-kovitejše orožje bližnje bodočnosti bo letalstvo. proti kateremu zaenkrat yše nimamo nobene us?pešne abrambe. Ne-civomno bo pa izumila moderna znanost rudi proti temu strašnemu orožju primerao obrambno sredstvo. Poedine vrste orožoa bodo medsebojno navezane naše. toda v bi tkah bo tuđi v bodoče odločal senij. Napoleon. Aleksan-der, Hannfbal in Cezar bi bili zmagali tuđi v svetovni volni. Taki slavni voj-skovodtie bi biR dobili b tke v vsaki vojni. Lahko se izpremeni taktika, more se rabiti novo orožje, pa vendar ocl-loča v bifki grenfialen mož. Velftko bitko bodočnosti je naslikal maršal Foch kot prizor sroznega kaosa, ko brufiajo tisoči ogromnih toix>v miHjone granat na sovražnika, ko eks-plodiraip neštete mine in bombe s stnipenim plinom, ki prodira zaščitne maske in u»bija ćele stotnije vojakov, ko padajo stre!:, ki širijo neu^asljiv plamen, Čdgar moč je tako strašna, da v hip»u sežne čbveško meso do kosti. Tanki bodo kosili na vse stran:, strojne pu-ske v rokah milrjonov vojakov bodo streljale tako hitro, da ćelo ptici ne bi mogli preleteti bojišča brez ne-varnosti. Nreb^ bo pokrito z leta!i. ki bodo širila razdejanje in smrt od zso-raj. Za boiišči se bodo rušila raesta in vas! v plamenih in ra-zdejanju topovskih strelov in bomb. ki jih bodo metali letalci. V bodoč: voini nastopijo zračna torpeda, l&tala in tanki, k; .tih bodo upravljali potom radia tako. da nibče ne bo vedel, kie je roka, ki vse to strašno orož?e upravlja. Smrt bo kosila potom radia in J-judje bodo umirali v zastrupbenefn o-zračju ali pod i^ctarcem nevidn h žarkov. SploŠnemo razdenan^ru v zraku, na koi>neim in na vodi bo morala slediti strasna vročina in lakoga, ki bo pokončala se ono rnalo Uudi. kar i;n bo ostslo daleč od borišć-Tako je of>rsoval veliki votskovođja bodoco vojno, k! lahko izbruhne žc v b!ižnj: bodočnosti. ?am ;c pa verovaL da do rga in okolice so včeraj več dan gas li, pa se jira ni posrećilo o^nja za ježiti, kaj sele parnik resiti. Reševalne akcije se je udeležilo z morja 20 gasiinih čolnov, docim so gasilci s kopne ga napeljali 20 cevi na parnik. Mogocni tufk: vode pa nišo moidi oznju do žrvega. mar-več so samo povećali nevarnost, da se parnik potoci. Najbolj je div jal ogerij v srednjem delu parnika, kier je tmičil najprej krasno skupno dvorano in jediTnico. nato pa še ostale prostore. Snoči okoli 20. ie bilo že jasno, da se KasHcem ne bo posrećio požara udoj-šiti in da je pamik izsn*blieri. Naerail se je že na s-tran rn se začel pota-pUati. »Cvro4>a€. ki jo je gradil severo-nem^ki LIoyd, je bil naiitrejšj in naj-modernejsi parnik na svetu. Konstrukcija je bila tehnično ne^rekoslnva in izračunaao ie biio. da bo kot naJiitreo-ii pamik na svetu vožnjo oa pro^i rtamburg—Newyork skraBal nairntnj za 18 ar. Vso notranjo opremo so iz-go prostora za 22OTi potnikov n za 1000 mož r>osanov Din. Kako je požar nastal. še ni točno ugcrtovljeTK). Po eni verziji te cigaretni offoreJc zaieal gMmciasto prevleko i 9t(*>n:c srovori se pa tud:, ja je bil i požar podtaknjesi. Severonen škj Llo^tl je zjl ufcotarvTtev praveca vzroka r»o-; žara ra23p* lj*t«due drueačne žrv-TJenjske nazore, nejo rnč, si ni moBoče misMti žen^eea pokreta i v našem pomenu besede. Ze s tem. da vera zapostavlja ženske za moški-mi in da so orijerttalske Ženike z«lo i podvržene verskim pre4scKfkom, j© razvoj žens-ke^a pokreta zelo omejcn. S Kljub temu se pa najde>o tuđi med oci-jentalslrim; ženskam-i izjeme, kakr^ne so Kita&a Cen^, Turkinja Laila in Ki-tajka Tseufci. S«rme Ceirg ]e drpkvnatka. Studira U ie na pariški Sorborrai. k.^r ie proiTM^-virala za doktorico prava, m pridruž.la se je fptneoskim frministkam. Leta 1919 je bila pozvana v kharsko delegacijo na mirovnih pogajanj:h, pomeje pa v vladni oe .c rrmdB« la v tain: rmsrti v Pariru in rne'a ?e pet tajnikov. Lafla je edini ženski fakir Vndlve in vsi član i njene rodbine so bili »ori. Kot vedeževalka in fakjrkn ie zadoveU tvtćfi v Cvro»p:. NajveČio m oajbolj romantično karijero med orljentalskimi žernkami i? pa napravila kitajska oesari^a TscubL Bila ie bS p-lemiške rodbine Lz Man« džurije in ko-t 151etno deklctce >"> ie po-vafoia cesarica mati k svojemu s rtu, cesarju Hiensauntru, da bi se v njeni družbi krafkocasil. Cesar >e b!l t> ianec in leniii in kut tak se spočetka fd mlado tovariSco splo-h ni zmenil. T^euln je pa začela na videa pijančevati in s tem si je pridobila oesarjevo naklonjenost. Ko je rodila oesarju nezakorrak^ga sinčka, je izpodrinila cesarico in postala prva cesarieva Bubica. 7 intriirami se je dokopala do fjrestola in ^re! 1°. stoletja je btla vladarca dežele \ /iiaja-joćesra sohica. l^mr^a Je leta 1908 v starosti 73 !et N^boi» in najoenei^ fosercMđ orean. — OlfaBl t našem usta imala popoteo uspefa. NUfl od. besoda 50 p EdU popofcfanskj list SlovenUe. — Uprava UabBana. Knaflova 5 SLOVENSKI NAROD ^~\ % m # cszmnoievaiec z vmttvmno xnan%lu> Teiefon 2980 Pmzitm mm rm*tv*no snmnkol V— &u*O poiverbmf Makulaturni papir kg d Oin 4'- >%Mali o£fcisi< Vsaka beseda 5O par. Plača se lahko tuđi v znamkah. Za odgovor znamkol — Na vprašanja brez znamke ne «■» od&ovarjamo. - NojmanjŠi oglas Din 5*—-* ^mmmm Uradnik z večJe>cno prakso, lzorjen v nem-§& in sVoveuski korcspoiMleTjoL kniigo vodstvu (bilancist), oemSki in slovenski stenotratji. strojepisJu m v vseh 3!sart»Skih delih. ;.šit sfofbo r>ri večicm podjerju ali od-vetniSki pisane Nastop labko tako^. Dot>»« proshn na opravo »SI Nan>da« pod »Šamostofcia rooč 579«. Penskm-liotel i£ce sobarioo. plaSIn« aaiakarj« in Je-diV»c§e. Reflektira oa bcfHe moči. Oferte podati oa »Palače hotel«. Kaštel Stari 606 SKkc na platnu Pottuk. ki fe pree4e hi nafboBe pr- FRAN JAGCR taoetn*k Lhvbtfasa, Sv Pttrr flasip 5t 29 34/1 NOGAVICE svilene, sviL flor- cvirnate. Davoisate. damske, moške in otroške. moško perilo. <:\Tatnfke. zapestnice. dam-skc reform hlače, rokavice. kravate, moSke in otroške naramnice. iermt robee prporeča Po nržikih cenah OsvaJd DOBEIC. Dubllana Pred fkofilo *t l5 Proda se ceno: mo&ka obkcka, 2 kosa bla&a z& obJ^i*;, ?ere^. ž;maica. jeaski kostum Osleda se o4 7—9 i« 6— 8 mre. LfeMjasa, Stara t*1- l/l. vrata 3. 603 24« februar Slavica, a»ko ™>goče svšd«nj€ v sre!ašče. 'iSp. biser-•e. za moške ableke. za--»estne. ovratne. lastiko Si-oko in ozko. vezalke Dri-oroča f>o nainižfh cenah OsvaM DOBEIC. Ljubljana Pred skofiio it 15 Velika zatoca in izbira dišećesa mila. Q:L*X| I Cas je, da se opremite za ribolov, ! KIDICI ! kar Vam nudi bogata izbira I F. K. KAJSER. PUŠKAR LJUBLJANA. KONGBESN TCG 9 STOEWER ilva'n> stroit «a«vtl}* ktroiAćr m ćtvlunc >cr ul v%Mk dom. t*reden s> nabavite «troL ogleu«? si to zrednost pri tvrA Uid. Bataka, uud.i*iie St»«iiburgeva uMc* •/•• il/L T«iefon hl -A' Kemična tvornica v glavnem mestu pokrajine S H S. ki dobro uspev a, je proda z vilo vred ali se pa sprejme vanjo družabn k z večjo glavnico. PonudDe pod (4Rentabllita'* na upravo S ov. Naroda 4S0 Tekstilni Biro Jasa Alkalaj & Albala Beograd, Kralia Petra al. 30 32. ^>topa najve^je sveoke tavana strojrv /a cek-kupn* industrijo med druijmi todi: Scbubert & Salzer A. a Masctiioeniabrik, Cbem-nitz Sachslsche W ebstuhlfabrik (Louis Schonherr) Chemnitz Mauser-Werk« A. G« Oberndori. spe jtialne ^lvalne stroje >>F>rejctna *c uredite* tn instalavcija cc^okupuih tekstilni!) "vana. od oajvečjih do oaji^aujiili Potoa taftno do mače »rJustnjske prilike tn d je brerpiaćno - %Trt> > ne Devete o vseh teJknićtiotekstilnih ▼prtš«r»iih *y v-! a vse tekstihve siro^rrne od nsikn1tnt»-ei?il> ^-> Kf>OR O^i a«»JE. TA NAPREDUJE! Urejujc: J<«tp ZupsaćiJL — Zm «N»rodno takmnoi ttmn Jezortok. — Za opra*© is inaer« ni dei iista: Otoo Cbrwtot. — Vsi t Ljubljani.