Poštnina plačana ▼ go'ovini.
Leto LX. stev. 11.
V Llahllani, v četrteb 31. marca 19ZJ.
Cena Din F
Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemši nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano. Izjave,  reklame,   preklici   beseda   2.— Din«
Popust po dogovoru. InseratnJ davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Upravništrvo: Knailova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Delno omiljenje prvotnih načrtov. — Redukcija uradništva bo izvedena potom upokojitve dosluženih uradnikov« — Delavstva
bo reducirano 8 odstotkov.
— Beograd, 30. marca. Z novim proračunom so znatno skrčeni osebni krediti za železnico. Najbolj je razmeroma prizadeta ljubljanska direkcija, kateri so očftali, da ima sorazmerno največ nameščencev. Po prvotnem načrtu bi morali v ljubljanski direkciji reducirati okrog 20 9o uradništva in nad eno tretjino delavstva. Kasneje se je ljubljanski direkciji posrečilo uveriti ministrstvo, da so redukcije v tem obsegu nemogoče, in dosežen je bil sporazum, da se reducira le okrog 60 uradnikov. To se bo izvršilo na ta način, da bodo vpoko-jeni oni uradniki, ki imajo že polno službeno dobo, tako da do pravih redukcij uradništva ne bo prišlo.
Težji je položaj glede železniških delavcev. Njihova mesta v proračunu niso sistemizirana, ampak imajo posamezni oddelki za nje le pavšalne kredite, ki pa so v novem proračunu zmanjšani za povprečno 40%. Direkcija mora torej ali toliko delavcev odpustiti ali pa znižati mezde. Ne eno ne drugo se ne da izvesti brez škode za normalni promet. Te dni se vrši v Beogradu konferenca železniških direktorjev, ki razpravlja tudi o tem problemu. Kakor se zatrjuje, bo dosežen kompromis na ta način, da bo reducirano okrog 8°/b železniških delavcev v področju ljubljanske direkcije.
Gospodarski lirogi vse države proti klerikalnemu nasilju no d ljub. zbornico
Odmev protesta gospodarskih institucij Slovenije« — Solidarnost trgovcev, obrtnikov in industrijcev po vsej državi. — Velika zadrega klerikalcev. — Zahteva po enotnem volilnem redu za vse gospodarske zbornice.
Beograd, 30. marca, Euodušni protesti vseh gospodarskih krogov iz Slovenije radi partizanske spremembe volilnega reda v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, so izzvali tudi v vseh tukajšnjih gospodarskih in političnih krogih veliko pozornost. Beograjski gospodarski krogi izjavljajo, da bodo solidarno nastopili za obrambo stanovskih interesov gospodarskih krogov.
To dejstvo je napravilo v klerikalnih vrstah skrajno mučen vtis. Klerikalci si v Beogradu na vse načine prizadevajo, da bi prikazali spremembo volilnega reda kot nekaj povsem nedolžnega in naravnost koristnega. Klerikalni poslanski klub je danes izdal komunike, v katerem naglasa, da so vsi ti protesti le demonstracije samostojnih demokratov ter da hočejo klerikalci uvesti pri volitvah v Zbornico
načelo popolne enakosti. Komunike pa ni napravil zaželjenega utiša, marveč je le še bolj potrdil sum, da gre klerikalcem pri celi zadevi le za strankarske interese.
Kakor se doznava, se bodo protestu slovenskih gospodarskih krogov, ki jih hočejo klerikalne mahinacije oropati zakonitega in legalnega zastopstva, pridružile tudi vse ostale zbornice v državi ter solidarno zahtevale, da se izda za vse zbornice enak zakon, s katerim bi se prišlo do izenačenja za vso državo. Gospodarski krogi zlasti naglašajo, da nikakor ne gre, da bi se na ljubo eni politični stranki spreminjal volilni red posamezne Zbornice, najmanj pa Zbornice v Ljubljani, ki je po svoji ureditvi veljala za najboljšo v vsej državi in po katere vzorcu se namerava izvesti izenačenje za vso državo.
Zadnje ure proračunske debate
Včeraj je Narodna skupščina zaključila podrobno proračunsko razpravo in danes začela z razpravo o finančnem zakonu in amandmanih. — Vlada računa, da bo celotni proračun sprejet
še danes.
— Beograd, 30. marca. Narodna skupščina je včeraj zaključila razpravo o proračunih posameznih ministrstev. Po sprejemu proračuna rezervnih kreditov je sledila razprava o proračunu državnih dohodkov. Govorili so poslanci dr. Zanič, dr. Sečerov in Jeremija Radojevič, na kar je vladna večina ob pol 3. popoldne sprejela ta proračun. Seja je bila na to zaključena in se je nadaljevala danes dopoldne ob pol 10. Na dnevnem redu je razprava o finančnem zakonu in amandmanih. Vladni krogi računalo, da bo razprava do večera zaključena ter da bo še danes zvečer izglasovan celotni proračun.
Prvi je danes povzel besedo posl. Hras-nica, ki je v svojem govoru kritiziral finančni zakon ter zlasti podčrtal, da vlada
vse leto ni ničesar storila oa zakonodajnem polju, da pa hoče sedaj z raznimi amandman: čez noč prenesti vso zakonodajno oblast na vlado. Govornik naglasa, da so pooblastila, ki jih zahtevajo posamezni ministri, popolnoma protiustavna, (Dr. Zanič: Finančni minister hoče postati upravitelj kraljevine kakor madSarski Horthy.) Nato je govoril posl. Šečerov, ki ue zlasti kritiziral dejstvo, !da vlada ni smatrala za potrebno, da bi izvedla izenačenje davkov, dočim na drugi strani zahteva celo vrsto protiustavnih pooblastil. V imenu SDS bodo govorili posl. Deme-tTović, dr. Palaček, dr. Boškovlć in Tadič. Seja bo trajala nepretrgoma, dokler ne bo izglasovan celoten proračun.
Madžarska zunanja politika
— Budimpešta. 30. marca. Zunanji odbor mad/žarske zbornice ie sinoči končal debato o zunanji politiki. Bivši zunanji minister dr. Gnitz je v svojem govoru pozdravil obnovo prijateljskih odnosa j ev tako napram Jugoslaviji kakor napram Italiji, naglasil pa, da za popolno vzpostavitev odnošajev razmere še niso dozorele. Glede Češkoslovaške, ki da je pri vseh akcijah proti Madžarski imela vodilno vlogo, je mnenja, da še ni upanja za obnovitev prijateljskih odr,>šajev. Kar se tiče Rusije, rnora Madžarska iz gospodarskih razlogov voditi zmerno politiko o obnovi diplomatskih odnošajev pa še ne more biti govora.
Tudi vsi ostali govorniki so pozdravljali izboljšanje odnošajev napram Jugoslaviji in Italiji ter opozarjali na to, da se Madžarska ne sme izpostavljati nevarnosti, da bi radi prijateljstva z eno državo prišla v napete odnošaje z drugo. Končno besedo je povzel ministrski predsednik grof Bethlei ki je naglasil, da kažejo vsi znaki na to da se v srednji Evropi, kjer je bila na krmilu izključno Francija, v zadnjem času uveljavljajo tudi druge velesile.
Za madžarsko vlado ni nobenega dvoma, da se bodo takoj obnovili prijateljski stiki z vsemi. soseanimi državami, čim bodo te Izpolnile iz mirovnih pogodb izvirajoče obveze glede madžarskih narodnih manjšin in spremenile svojo dosedanjo rnanjšinjsko politiko. Madžarska Je za svojo finančno obnovo še posebej hvaležna Angliji, ki tudi sicer podpira madžarske težnje po vzpostavitvi ravnotežja v srednji Evropi.
Strašen vihar nad Sarajevom
— Sarajevo, 30. marca. Nad Sarajevom
je snoči divjal silen vihar, ki ie povzročil v mestu ogromno škodo. Na Bistrički Džamiji se Je porušila mala elektrarna, v Mlinih, to je neposredni okolici Sarajeva, pa je ciklon porušil neko bišo. Rodbina se ie morala izseliti. Metereološka stanica v Sarajevu javlja, da je imel ciklon hitrost 62 km na uro ter pritisk 3) kg na m3. Ogromna ie tudi škoda v okolici Sarajeva, pa tudi Iz province prihajajo alarmantne vesti. Vse telefonske in brzojavne zveze z Beogradom so prekinjene. Težko sta bila prizadeta lasti kraja Trnovo in Kalinovik pri Sarajevu.
Načrt mednarodne ankete pokopan. — Angleško posredovanje za direkten sporazum. — Italijani so kar na enkrat miroljubni in na žaljiv način poučujejo Jugoslavijo.
— Beograd, 30. marca. Glasom poročil iz Londona je angleška diplomacija opustila svoj načrt, naj bi italijansko-jugoslovenski spor preiskala mednarodna anketa. Na željo italijanske diplomac'je si sedaj tudi Anglija prizadeva, da bi se spor poravnal potom direktnih pogajanj med Rimom in Beogradom. Angleška diplomacija je usmerila svojo akcijo na to, da bi Italija interpretirala tiransko pogodbo v smislu intencij Jugoslavije, dočim naj bi Jugoslavija kot protikoncesijo ratificirala nettunske konvencije.
V zvezo s tem novim načrtom 6e spravlja dejstvo, da sta včeraj posetila zunanjega ministra italijanski in angleški poslanik. Angleški poslanik se je mudil v zunanjem ministrstvu nad eno uro, za njim pa je poselil dr. Perica general Bodrero, ki je ostal pri ministru nad dve uri. V političnih krogih se smatrati ti konferenci kot pričetek direktnih pogajanj med Rimom in Beogradom, kakor jih želi Anglija.
— Rim, 30. marca. >Messaggero< naglasa v uvodniku potrebo direktnega sporazuma med Rimom in Beogradom. Pri tem naglasa, da je Italija prežeta s pacifističnimi težnjami ter želi le mirno sožitje s svojimi sosedi. >Resto del Carlino* podčrtava, da bi bil
uspeh nameravane anketne preiskave dvomljiv, ker je od časa, ko je italijanska vlada opozorila velesile na vojaške priprave Jugoslavije, minulo že dovolj časa, da je lahko Jugoslavija zabrisala vse sledove. Radi tega naj se skuša doseči direktni sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Jugoslovenska vlada mora končno uvideti svojo dolžnost in v interesu evropskega miru pojasniti svoje postopanje, ki je po zadnjih dogodkih resno kompromitirano. Sporazum z Italijo pa je mogoč le, ako Jugoslavija ratificira nettunske konvencije ter prekine, neosnovan odpor proti aplikaciji tiranskega pakta. Pogajanja, ki jih vodi Bodrero z dr. Perićem, imajo namen, da se ohrani mir, ki je posebno na 6rcu italijanski vladi. Zato pa mora tudi Jugoslavija storiti vse, da odvrne sum, da ona ogroža svetovni mir. Odgovorni beogradski politiki morajo končno uvideti ter izkazati Italiji za njeno plemenito in viteško postopanje pri ustvarjanju jugoslovenske države zasluženo hvaležnost. Jugoslavija se mora odreči staremu političnemu sistemu balkanske diplomacije ter skleniti z Italijo iskren sporazum, ki bo omogoča Italiji njeno ekonomsko in kulturno ekspanzijo.
Italijanski teror v Albaniji
Vedno večji odpor proti sedanjemu režimu. — Italijanski oficirji vodijo mobilizacijo. — A hm eda po vrsti zapuščajo njegovi intimni prijatelji. — Naše opozorilo velesilam.
— Kotor, 30. marca. Po prlnovedovaDjn potnikov, ki prinaša?a iz AFbaniie, izvaja režim Ahmed beg Zoga strahovit teror proti albanskim kristjanom. V zadnjih dneh je bilo obešenih 10 političnih osumljencev, med katerimi sta dva katoliška duhovnika. Polkovnik Ghirakti je prišel v nemilost in je konfiniran v Tirani. Položaj je v Albaniji za sedanji režim zelo nezadovoljiv. Italijan«? so na otoku Sazena pred Valono koncentrirali mnogo čet zlasti aTtilerije in strojne oddelke. Otok sam ie močno utrjen ter so ob vsej obali nameščeni daleko-strelni topovi, ki dominirajo nad Valono in celim va<lonskira zalivom.
— Sušak, 30. marca. Včeraj je dospel semkaj bivši Šef kabineta Ahmed bega in prefekt v Valoni Vasilij Kaluci. Kahici je bil za časa revolucrje proti Fan Noliju eden največjih prijateljev  in zaupnikov Ahmed
Iz Rima nas zopet obrekujejo
Italijanske poročevalske agenture so razširile vesti o mobilizaciji v Jugoslaviji. — Odločen  demanti zunanjega ministra.
Berlin, 30. marca. V tukajšnjih diplomatskih krogih so Se včeraj razširile vesti, da namerava Jugoslavija izvesti delno mobilizacijo. Jugoslovenska vlada je prisiljena seči po tem varnostnem ukrepu z ozirom na intenzivno mobilizacijo v Albaniji ter radi neprestanega izkrcavanja italijanskega topništva in tehničnih čet, kakor tudi ogromnega vojnega materijala v albanskih lukah. Ce bi se te vesti izkazale za resnične, se smatra v tukajšnjih diplomatskih krogih položaj na Balkanu za zelo resen
•3<£-
Konferenca Male antante
— Bukarešta, 30. marca. Rurmrnska vlada je sprejela poročilo, da se vrši prihodnja konferenca Male antante dne 15. maja v Pragi. Glede dnevnega reda se še vrše razgovori med Prago, Beogradom in Bukarešto. Tel konferenci se pripisuje v političnih krogih velika važnost, ker se bo razpravljalo tudi o zadnjem jugoslovensko-itatlijanskem sporu.
POPLAVA KOLPE
— Karlovec, 30. marca. Včeraj zjutraj je začela Kolpa nenadoma naraščati ter Je dosegla opoldne 520 cm ob 17. pa že 560 cm nad norrrralo. Na več mestih je prestopila bregove in poplavila polja v okolici. Največja je poplava v področju Gaze, kjer je leseni most popolnoma pod vodo in se vrši promet samo še v čolnih- Tudi Korana je zelo nar as tla in na več mestih poplavila. Ker polja še niso obdelana, škoda ni še t?ko občutna.
BREZUPNO STANJE ŠPANSKEGA KRALJA
— Madrid, 30. marca. Zdravstveno stanje španskega kralja Alfonza se je zadnje dni zelc poslabšalo. Bruhanje krvi se je ponovilo. Njegovo stanje je zelo opasno.
Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Šolski tat pred sodiščem
Strgarjev France je 251eten delavec na Rudniku. Fant je bled, temnolas in dokaj prikupi j i ve zunanjosti, tako da bi si nihče ne bil mislil, da je ta Francelj strah vseh šo-iarekov, katerim je kradel suknje kar na debelo, da je moral marsikateri teh revčkov brez svojega plaščkn iti iz šole domov.
Obtožnica pravi, da je bil Strgar radi tatvine že dvakrat kaznovan. To t;a pa ni spametovalo. Lani se je fant brez dela potepal po Ljubljani in zopet začel krasti. Pričel je z dežnim plaščem, ki ga je pouzmal ključavničarskemu vajencu Valentinu DolniPar-ju in zraven še okvir za električno svetilk". 6. decembra je posetil II. državno gimnazij«* in vzel Karlu Ferjanu zimsko suknjo, da bi ee pii ne zmočil, je odšel z njim tudi pol stilen dežnik. Deset dni nato se je pojavil na dekliškem liceju; Danica in Olga sta pač najbolj Čutili obisk nepridiprava, saj je o I-nesel obema njune plašče; pa tudi Zlatka s« je jezila s svojima součerikama, ker je zaman iskala na obešalniku svojo pleteno jopico, čez dva dni je počastil Strgar meščansko šolo v Šiški, kjer je poleg 2 zimskih sukenj odšel  tudi  s trikorokavieami, da ga ja ni
moglo zebsti. Ker mu je pa meščanska šola posebno ugajala, se je Še enkrat vrnil 22. decembra in pouzmal še eno sukuju.
Z novim letom se Francelj pač ni ni? prenovil, saj je že 3. januarja stikal po I. državni gimnaziji, in dijak Zdravko je moral ta dan brez suknie in rokavic domov. Dečko piše svoj dnevnik, pa je hotel ta nesrečen slučaj zapisati v notes, a ni mogel, ker mu je tat tudi note:* odnesel, še isti dan se je pojavil v osnovni šoli v Vodmatu in vzel suknjo učencu Ladislavu.
Francetu vse to še ni bilo dovolj. Obiskal je meščansko šolo na Frulah, potem zopet I. drž. gimnazijo in okradel dva dijak i pa tudi dvema delavcema ni prizanesel in ju je olajšal za zimske 6uknjiče.
11. januarja pa je bil Strgarjev usodni dan. Napotil se je na Vič, kjer je na hodniku osnovne šole ukradel Marici volneno jopico in čepico, Štefki zimski plašč in Danici površno jopico.
Šolski upravitelj je Franceta opazil, mu sledil na cesto, ga vprašal, kaj ima v zavitku; le-ta mu je rekel, da obleko. Moral je z upraviteljem na stražnico, pa je med po'.jo zavitek odvrgel, se strgal upravitelju iz rok in jo ubral proti Rožniku. A upravitelj ga je dohitel, drugi so mu pomagali in tako je Str-gar prišel pod ključ.
Pri njem so na-šli tudi par dežnikov, katerih lastniki so še neznani; ženski dežnik je menda odnesel iz Marijanišča. a moškega iz vladne palače.
France Strgar ni pred kazenskim senatom nič tajil in je kratkomalo priznal, da je res vse te stvari, ki so cenjene na 0900 Din, pokradel in da jih je nekaj prodal dalmatinskim krošnjarjem, največ Mirkotu B.
Radi tega je imel Francelj na zatožni klopi Mirkovo družbo; zgovorni Dalmatiner, je trdil, da je res kupil od Franceta par sukenj, ne pa 2 suknjiča, 2 zimski suknji, površnik. 2 čepici in plašč, vredno vse skupaj 2750 Din. Dejal je tudi, da on ni prav nič slutil, da je France vse to pokradel.
Senat pa Mirku ni preveč verjel, saj ?e suknje prepoeeni kupil in bi bil moral vedeti, da jih je Strgar pridobil .na nepošten način.
Predsednik: »Torej France Strgar, tatvino priznate, kaj pa potepanje?«
Strgal: >Ne, potepal se pa nisem.*:
Predsednik: >Seveda ne, šolo ste obiskovali, pa še prav pridno, pa kar več šol. Zdaj pa pridete zopet v novo šolo. Kaznovani ste na poldrugo leto težke ječe. Vi, Mirko, pa na 6 tednov, da boste drugič lažje premagali podobne skušnjave, <
Mirko: »Gospodin, kazni ne sprejmem, hoču, da me sude još sudaci kod Zajrreba.<
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Efekti: Investicijsko posojilo S6. 87. Vojna škoda 343, 0, Zadolžnice Kranjske dež. banke 20, 22, Zastavni listi Kraniske dež. banke 20. ?2, Celjska posojilnica 105, 197, Ljubljanska krediUia 150, 0, Mcrkan-tilna Kočevje 98, 100, Praštediona £50, 0, Kreditni zavod 160, 170, Strojne tovarne 85, 0, Trbovlje 410, 0, Vevče 120, 0. Stavbna družba 55. 65, «ršešir» 104, 0.
ZAGREBŠKA BORZA.
Efekti: 7% invesr. posoj. 1921 86.50— 87, 2lk9fc drž. rente za ratnu štetu 344*— 340.50, Ljubljanska kreditna 15,3—154, Hrv. eskorriptna banka 104^—105, Kreditna bankah Zgb. 93—95, Hipotekama banka 64*/s —65, Jugobanka 95—95.50, Praštediona 850—355, Drava d. d. Osijek 500—0, Šećerana, Osijek 460—465, Isis d. d. 45—47. Gutman 2S5—295, Slaveks 101—120, Slavonija 27—30, Trboveljska 435—440, Union, paromlin 305—310, Vevče 142V2—145, Agrari a 54—^54.50.
Devize: Amsterdam 22.7910, 23. So 10, VVien 800.75, $03.75, Berlin 13.52, 13.55, Italija 260.44, 262.44, London 276.20, 277, New York ček 56.75, 56.95, Praga 168.30—169.10, Curih 10.94, 10.97.
INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.13, Pariz 20.3575, London   25.2475,   Newyork 519.75, Milan 23.82, Praga  15.40, Dunaj 73.10. \ — Trst: Beograd 38.175 London 105.875, London 418.20.
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
bega. Ker pa obsoja Ahmed ovo italoiilsko podi riko, je padel v nemilost Pred tremi meseci je bil odstavljen kot prefekt in konfiniran v Tirani. Posrečilo pa se mu je, da je pobegnil. V razgovoru z novinarji je iz-Javfl, da se pripravljajo v Albaniji veliki dogodki Ahmed beg Zogu izvaja po italijanskih načrtih mobilizacijo. Vsa dežela je preplavljena z italijanskimi oficirji v civilu, oddelki italijanske vojske pa se skrivajo za formacijami Rdečega križa. Ljudstvo se odu očno protivi Ahmed ovi politiki in splošno govori, da je Ahmed beg Albanijo prodal ItalUanom. Zato je baje prejel 16 milijonov Mr.
— London, 30. marca. Jugoslovenska vlada ie obvestila vse velesile, da se smatra za ogroženo radi splošne mobilizacije, ki se Izvaja v Albaniji s podporo Italije.
Beograd, 30. marca. Vesti o mobilizaciji v Jugoslaviji, ki so se tekom včerajšnjega dne razširile v inozemstvu, in ki izvirajo iz italijanskih poročevalskih agentur. se na merodajnem mestu odločno demantirajo. Zunanji minister dr. Peric je podal novinarjem izjavo, v kateri naglasa, da so v našem sporu z Italijo v zadnjih dneh ni zabeležiti nikakih novih dogodkov. Položaj je popolnoma miren. Kar se tiče Doročil in kombinacij iz inozemstva, je dr. PeriČ izjavil, da jih bo dal zbrati ter da jih bo v obširnejšem komunikeju stimarično demantira!.
Kriza zagrebškega gledališča
Proračun zagrebškega Narodnega gledališča je le to 3 zmanjšan za 4.5 milijona Din. Poleg tega je zabranjeno upravi pridržati od dohodkov pol milijona Din za tri tenorja ki se bodo odslej morali plačevati iz proračunske kvote. Nadalje zagrebški kinematografi ne marajo gledalisu letos plačevati onih 10 odstotkov, ka so letno znašali 1.5 mil. Din. Ker pa bo po novem amandmanu zagrebško gledališče odstopalo državi samo 2 milijona letnih dohodkov (doslej 4 milijone), bo zagrebško gledališče dejansko prikrajšano za 44S milijona Din.
Situacija se bo skusila rešiti z redukcijami plač in osobja. Člani orkestra in solisti z malimi plačami ne bodo prizadeti, pač pa se bodo gaze od 2000 Din dalje znižale za 100 do 200 Din. S tem se bo prištedilo 1.5 milijona Din. Reduciranih bo osem članov drame, nadalje troje pomožnih režiserjev, arhivar in 1 tajnik, v operi pa 1 solistica, dočim sta dve prav odlični solistki (gge. Pavla Trautnerjeva in Milena šughova) že upokojeni.
LOV NA DIVJE KOZE V SLO-VENI JI PREPOVEDAN
— Beograd, 30. marca. Ministrstvo za šume in rudnike je izdalo odredbo, s katero se zabranju-je lov na divje koze v SJo-venrjf. Odlok je utemeljen s tem. da obstoja samo še 40 eksemplarjev te divjačine.
A/+B
39^4
Zloraba finančnega zakona
S finančnim zakonom, zlasti potom amandmanov, se čez noč spreminjajo zakoni in uvajajo novi, — Naraščajoči kaos t naši zakonodaji. — Ogromna škoda za vso državo.
Za proračunsko razpravo potekajo zadnje ure. Prvi april je tu in vladna večina porablja vsa sredstva, da skraj* ša debato, pridobi čim več časa in spravi proračun še o pravem terminu pod streko. Da se ji bo to posrečilo, o tem ne more biti dvoma, saj opozicij onalne stranke nc gredo tako daleč, da bi vladi nagajale do skrajnosti tudi v proračunski nadevi.
Ali kar se vrši pri teh razpravah s finančnim zakonom, mora vsakega pri* jatelja napredka in konsolidacije na« vdajati s skrbjo. V okvir finančnega zakona se sedaj vtihotapljajo zakonske določbe, ki posegajo globoko v razno* vrstne panoge državne uprave in p os a* meznih področij, zadevajočih javno življenje.
Finančni zakon, ki tvori formalni okvir proračuna, je bil prvotno osnova za zakonske določbe, ki so se nepo* sredno tikale samo finančnih stvari. Obsegati je mogel določbe finančne, oziroma davčne prirode, ki pa v bistvu niso prinašale ničesar novega, marveč samo sankcijonirale ali modificirale Že obstoječe norme. To je bil tedaj način S proračunom v zvezi dati zakonsko podlago le vsemu onemu, kar je nepo* sredno spadalo k proračunu in njega izvedbi, a drugega ne.
To je popolnoma v redu in tako bi moralo ostati. Toda polagoma se je vtihotapila drugačna praksa, ki je do* • segla svoj višek v naši dobi. Sedaj se v finančni zakon, osobito v obliki, ozi* roma pod okriljem amandmanov uvr» ščajo stvari, ki nimajo neposredno s proračunom ničesar opraviti ali pa vsaj tvorijo tako važen problem zase, da bi bilo zanje brezpogojno treba posebne razprave, posebnega intenzivnega štu* dija. Tako na primer se potom amand* manov k finančnemu zakonu uvrščajo določbe iz carinske politike, se spremi* r.jajo carinske postavke za posamezne predmete, kar posega globoko v go* spodarsko življenje posameznh krajev, pokrajin ali celo državne celote. Fa? talna je pri tem okolnost, da se zgodi to takorekoč zadnji trenutek, ko pred* loži minister svoj amandman; poslan* ci seveda nimajo niti časa niti prilike, da bi stvar premislili, da bi dobili o
njej o praveč času strokovnjaško mne* nje prizadetih faktorjev. Proračun se mora spraviti pod streho do predpisa* nega termina, vsa pozornost Narodne skupščine je obrnjena na proračun sam; vse se vrši v skrajni naglici in kar naenkrat, takorekoč čez noč — zadnje dni celo dobesedno — imamo tu kot zakonske določbe nove carinske po« stavke, ki naravnost uničujejo p osa* mezne panoge industrije.
Slično se vrši v drugih področjih. V obliki finančnega zakona se reformira šolstvo — lani je na ta način Stjepan Radič odpravil malo maturo na gimnazijah — se prenareja cestni red, se spreminja volilni red, n. pr. za Trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani, se preureja volilni sistem za mesta in občine itd. itd.
Problemi, za katere se v državah z normalnimi razmerami porabijo tedni in meseci intenzivnega dela, o katerih se prirejajo ankete in kličejo na pomoč strokovnjaki, se rešujejo pri nas s par potezami peresa posameznega ministra. Ako se čez leto dni isti minister ne nahaja več v istem ministrstvu, ako je portfelj prevzela celo druga stranka, se uvrsti v finančni amandman druga določba, ki namesto, da bi obstoječo smiselno dopolnjevala, uvaja nekaj povsem novega. In tako imamo neprestano spreminjanje obstoječih določb, toda nesistematično spreminjanje. Zato v naši upravi, pa vzemimo katerokoli področje, nimamo ničesar stalnega, nimamo organičnega razvoja, ni mogoč napredek, niti postopno izboljševanje. Vse priča, kako odločuje slučaj z nestvarnimi razlogi, kako se nestrokovnjaki igrajo s stvarmi, ki zadevajo eksistenco tolikih tisočev.
Vsakdo, komur je na srcu dobrobit naše mlade. žal. še tako slabo urejene države, mora uvideti, da je treba taki praksi napraviti konec. Zakonski načrti se ne smejo izvrševati na tak tihotapski način, marveč se je treba zopet vrniti k normalnemu načinu, k normalni zakonodaji. Drugače se mora prebivalstvo z ogorčenjem vprašati, kako koristno delo v takih razmerah naša Narodna skupščina sploh še opravlja.
DogecSki križem Jngoslauif e
Zgodba izgubljenega dečka« — Premožen starec v pesteh razbojnikov. — Zadovoljno domovanje v zaporu. — Smrt mučenca
z opeklinami.
Pred sarajevske sodnike pride starec Nikola Jović iz sela Brezice pri Bihaću. Nima nič in nikogar, pa vendar m berač. Že dolga leta se je potikal po deželi okrog in zdaj tu, zdaj tam, služboval za pastirja.
Dedec je izgubljen potomec degenerirane obitelji. Brata njegovega so pred leti obesili, ker je iz golega sadizma umoril neko malo dekletce. Drugi brat ie radi kleptomanije stalen gost sodnih zaporov. Zdaj je prišel tudi Nikola pred sodnike radi grdega zločina. Lani, decembra, je primamil v svojo pastirsko kolibo neko 12-letno devoj-čico in jo zlorabil.
— Štiri in pol leta ječe! Si zadovoljen?
— Zadovoljen, bogme! Nikoli se mi ni godilo bolje, kakor v zaporu. Imam dobro hrano, spim na suhem. A tam zunaj gladen in moker v vetru, — e, hvala!...
Tega je teden dni, ko se je delavec Jovan Likar proti večeru vračal iz Buševca v Podvanico. Sredi poti ga prestrežeta dva neznana moža in ga vprašata, kje ima dokumente. Preiščeta ga in ko ne najdeta pri njem nikakih papirjev, mu z robcem zvežeta roke ter ga s palicama v roki tirata proti Pod-vanici. Spotoma jih dohiti selak Dju-retič s senenim vozom. Neznanca ga prosita, naj ju sprejme na voz, da opas-nega potepuha Likarja prepeljeta v vas.
Tik pred Podvanico, v mali šumici, stopita neznanca z voza, potegneta s seboj Likarja in mu zapovesta, naj se-zuje opanke. Ko je ubogal, mu prvi neznanec pod golimi nogami zažge šop sena, ki ga je bil pobral z voza.
.Neznanca sta Likarja držala par minut nad gorečim šopom sena, da so se mu vžgale hlače in suknjič. Ko se je onesveščal radi opeklin, sta ga položila v blatni jarek ob cesti, mu pogasila ogenj in siromaka nato gnala dalje, otepajoč ga s palicama po telesu in glavi. Končno sta ga pustila obležati na nekem dvorišču v Podvanici, kjer so ga naslednje jutro našli orožniki. Prepeljali so ga v bolnico v Veliki Gorici, kjer je včeraj dopoldne umrl.
Torturo nad nedolžnim delavcem sta izvršila kmeta Posavec in Kostadin. Domnevala sta, da je Likar nedavno ubil kmeta Kosa iz Mraclina in sta hotela z mrcvarjenjem iz Likarja izsiliti priznanje. Oba kmeta se že nahajata v zaporih ter popolnoma priznavata svoje zločinsko početje, s katerim sta ugonobila življenje nedolžnega človeka.
Za časa umikanja srbske vojske v letu 1915. je na poti iz Štimlja v Suho Reko, kraj potoka, ob katerem so Ar-navti pobili na stotine spečih in utru* jenih srbskih beguncev, zastal neki pet* letni dečko. Vlovili so ga Arnavti in ga odvedli v selo Plešino, ker je pri neki arnavtski obitelji preživel tri leta. Jezika se je hitro naučil, gospodar in
gospodinja sta začela prav lepo rav* nati z njim, vendar je mali Srbin bil že toliko zaveden, da ae je bal «potur* čenja».
In ta neprestani strah ga je lepega dne spravil v beg. Deček je prikoračil v srbsko selo Nerodimlje, kjer je zo* pet čul svojo, že skoraj pozabljeno go* vorico. V hišo ga je sprejel premožen srbski gospodar in dečko je tu preži* vel štiri leta, nakar ga je s seboj vzel in ga posinovil neki Kmet*invalid iz Taškavca pri UroŠevcu.
Fant ima danes že blizu 20 let ter ter se je nedavno prav srečno poročil. Vendar ga neprestano muči želja, da bi doznal, čigav je, odkod, kje so nje* govi starši. Kličejo ga za Stojana, ker so na telovniku, ki ga je nosil še kot otrok na begu, našli to ime napisano z žensko, bržčas materino roko. Toda priimka ni.
Čeravno poročen in že davno udo* mačen v Taškancu, kjer prebiva, hre* peni po Šuma d i i i, ker nekako sluti, da so njegovi roditelji bivali daleč tam nekje za §ar*planino. Srečen bi se vrnil k njim, ako bi se mu javili od koder* koli.
Nedavno se je v selu Opariču pri Jagodini vršilo zborovanje cerkvenega odbora. Nekateri verniki so staremu* bogatemu seljaku Petru Laziču, ki je blagajnik odbora in splošno ugleden veljak, očitali, da ie svoiemu zetu do* sojal cerkveni denar. Da pokaže svojo premožnost, je tedaj stari LaziČ poteg* nil iz žepa cel šop tisočakov in mošnjo starega srebrnega denarja, češ: «£vo, sam imam dovolj!*
Tako se je torej razvedelo, da ima stari Lazič zares mnogo pod palcem. Drugo noč po zboru so potrkali maski* rani razbojniki na Lazičeva okna. Bilo jih je pet in so vrdli skozi okna.
— Daj denar!
— Ga nimam pri sebi v banki leži! Tedaj so razbojniki odvedli starca
na dvorišče in ga pretepli, da je izgubil zavest. Ženo, ki je isto tako že v viso* kih letih, pa so gnali v klet, kjer je morala piti od vsakega soda po* eno čašo slivovke. Zraven so jo pretepali, dokler ni vsa izmučena in opojena iz* povedala, kje se nahaja denar. Raz* bojniki so vzeli 100.000 Din gotovine, 150.000 v obveznicah vojne škode in še razne dragocene malenkosti. Sli so nato po starca, ga razvezali in s hladno vodo obudili k zavesti.
— Ali nas poznaš?
— Ne poznam vas in vas nikoli ne bom poznal.
Zadovoljni s tem odgovorom so razboiniki proti jutru odšli. Starec, ki si je tekom dne zopet opomogel, pa haj d k orožnikom, kjer je točno na ve* del imena svojih mučiteljev. Vse je poznal in orožniki so jih prav hitro spravili pod ključ. Bili so tisti kmetje, ki so najboTf razgrajali na zborovanju cerkvenega odbora,
»Eros in Psiha"
(Vsebina opere povodom današnje premi* jere.)
/. slika: Ob vznožju gora pri bistrem potoku se zabavajo družice krafjične Psihe ter sušijo perilo. Stroga Areta jih nadzo* ruje. Veselja se ne udeležuje kraljična, ki venomer sanja o življenju vrhov, ki jih ob* dajajo. Ko zatone solnce. se odpravijo vse domov, le ona ostane v družbi zveste Hag* p.e poleg lenega sluge Blaksa. Iz strahu prca bližajočo se nočjo ubeži Hagna, Blaks pa zaspi v grmovju. V tem času se pojavi Eros, ki ga Psiha tako željno pričakuje in kate* remu pade v objem. Drugo jutro beži Eros, ker Psiha ne sme videti njegovega obličja. V tem ga zaloti Blaks in ga prisili, da se pokaže smrtnikom. Oba padeta na kolena pred sijajnim božanstvom. Prikaže se Her* tnes, ki jima pove: ker sta zrla boga, sta obsojena na večno življenje in potovanje.
//. slika: Rim. Rimski prefekt v Aleksan* driji, Blaks, obhaja v Številni družbi slav» Ije. V to družbo zaide potujoča pevka Psi* ha. Obsojena je, da išče Erosa, kar vzbuja pri veseli družbi zabavo in smeh. Laida jo zasmehuje in si po svoje razlaga hrepene* nje po Erosu. Blaks, ki je ves čas poslušal ta dvoboj, napade svojo bivšo kraljično ter jo zavrže. Vsi odhite na morje, da tam nadaljujejo zabavo. Pri Psihi ostane le star suženj, ki ji razodene novo filozofijo, novo hrepenenie, nov ideal: Jezusa Krista.
///. slika: Pod križem. V ženskem sa* mostanu na Španskem želi Psiha izčrpati do dna krščanstvo. Toda ne najde zado* voljstva. Hrepeni po svobodi in po solncu. Za oboje jo navdušuje mala naivna Hana, ki ji pripoveduje o lepotah sveta. Samosta*
du se približuje škof Blaks. Prednica samo« stana obtoži sestro Psiho nečistih misli in ielja. Škof jo obsodi na večno in časovno smrt.
IV. slika: Preko krvi. Francoska revolu* cija je na vrhuncu. Vsi nervozno pričakujejo vest i bojišča. Ronde krožijo po Pari* zu in lovijo plemenitaše. De Ia Roche se je rešil pred republikansko gardo. On obo* žuje Psino, ki pa ima druge ideale in vodi ljudstvo na bastiljo. V tem se ji zoperstavi mesar Blaks, ki pojmuje revolucijo na svoj način. Drugi naj prelivajo kri, ljudstvo naj ima od tega le koristi. In Psiha podleže te* mu boju. De la Roche odvede potrto in uničeno Psiho n-i drugi svet.
V. slika: Danes. Psiha, met resa barona Blaksa, išče pozabljenja v bučnih zabavah. A zadovoljna ni. Edini, ki bi jo mogel res siti, je mladi Štefan, toda tudi temu Psiha ne zaupa. Po kratki razburljivi sceni z Bla* ksom histerično užali tudi mladega Štefana, ki poln idealov prihaja k njej, da bi ji po* nudil roko*zaščitnico. Psiha sklene končati to življenje, kar pride sluga z gorečimi sve* čami, ona mu jih odvzame in zažge hišo, v kateri se nahaja. Prečiščena v ognju, re* sena materijalnosti življenja, se združi z Erosom v večno življenje.
Prosveta
Slavnostni koncert
na korist spomenika kralju Petru Osvobo* ditelju. V soboto, dne 2. aprila 1927. ob 20. uri v veliki dvorani hotela Union. Spored izvajajo: Maja de Strozzi (sopran), Bela Pečic (klavir), R. Martel (govor), Karel Rupelj (gosli), M. Lipovšek (klavir). Spo* minu kralj«. Petra L, govori prof. R. Mar* tel, profesor francoščine na univerzi v Ljubljani. — /. Moderna francoska šola: Gabriel Faure: Ici bas (Sullv Prudhomme); Green (Paul Verlaine); Claude Debussv: Mandoline, C.Illor (Jules Renard); Mau* rice Ravel: Melodie grecque, Maurice De* lage: Un sapin isole (Henri Heine). Za sopran in klavir. —- //. Ch de Debussy: En bateau, Serenade a la poupče. Ravel: Me* nuet Za gosli in klavir. — ///. Francoske narodne pesmi: La haut sur la montagne; La cigale . la fourmi; Blanche colombe. En passant par la Lorraine; Qui est ce qui passe ici t tard; Sur I pont d* Avignon (Jacques Gerber). Za sopran in klavrr. — IV. C. SaintsSaens: III. koncert za vijoli* no in klavir v h*molu. — V. Lčo Delibes: Scena in legenda iz opere Lakmč. Za so* pran in klavir.
Predstava rrgovskib akademikov r ljubljanski drami. Sinoči so priredili trgovski akademiki obeh spolov na korist stavbnemu zakladu društva »Trgovska akademija* v Ljubljani predstavo, ki je bila izvrstno obiskana in je pri občinstvu dosegla popoln uspeh, z-Vesela enodejanka iz gospodarskih krofov« s petjem ifretja podružnica« Fr. Siča je huda satira na paševanje, nepotizem, protekcionizem. nesocialnost in druge grehe po bankah. Igrica, očividno zajeta iz življenja, prinaša nekaj dobro opazovanih situacij in značajev ter je strokovno poučeni publiki ugajala tem bolj, ker je sluga zapel ku-ple in je zbor tipkaric izvajal humoren zbor po besedilu M. Grošljeve in godbi Valčkega Čara. Obe pevski tečki sta se ponovili. Igralo se je splošno zadovoljivo; le Anton in Pogon sta preveč pretiravala in nekateri so govorili nenaravno. Zato pa so se s prirodno govorico odlikovali Olgica, Bird, Kalist, Pika in Vernik ter bili tudi v igranju naravni. Satira zasluži, da se jo jezikovno in tehnično opili ter izda v tisku za odre. Učinkovala bo povsod. Še bolje se je po gojenkah trgovskega tečaja na ženski realni gimnaziji izvajala Lahova zelo preprosta šala v dveh prizorih »Ujeti ptiček« iz konca 18. v. v Ljubljani. Zlasti naravno je nastopala Jeanetta, ki tudi prirodno govori in prav dobro karikiran gigerl je bil tepčasti ničemurnik. Žabo-jed, ki tudi prijetno poje. Ljubljanske tri gracije so zapele takisto svoj kuple* povsem zadovoljivo. Pevske točke je uglasbil J. Ju-vanec zelo prijetno melodično. Obe igrici, režirani po P. Debevcu, sta prinesli navdušenim poslušalcem mnogo zabave, izvajalcem pa cvetja in viharnega ploskanja.       Fr. O.
šBetežnica
KOLEDAR.
Danes: Sreda, 30. marca 1027; kato!i\i-ni: Kvirin; pravoslavni: 17. marca, Aleksije. DANAŠNJE PRIREDITVE.
Gledališča: Drama: Zaprto. — 0}>eru: >Eros in Psyohe<.
Kino Matica: . Čuvajte svoje hčerke'« (Samo ob 4. in pol 6.)
Otvoritev razstave na tehnični srednji šoli ob 15.
Koncert sGrafike« ob 20, v Filharmoui.ii.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Bohinc, Rimski cesta; Levstelv, Refcljeva cesta.
Jutri: 1'iccoli, Dunajska cesta; BakarjHS, Kar lovska cesta.
ZA NASE NAROČNIKI:. Danes m jutri so na vrsti izkaznice serij L. in M.
Da se ne pozabi
Železničarji so bili zadnja leta, ko je bila dična SLS v opoziciji, posebni ljubljenci klerikalnih gospodov. «S/o* venec* je polnil kar cele kolone in kla rikalni poslanci so vsak hip objavljali svoje interpelacije in «upite» v "zaščito* interesov slovenskih železničarjev. Vedno znova so jo ubirali okrog železniških delavnic in oblubJjali: Le čakajte, ko pridemo mi na vlado ...
SLS^ ima danes v vladi tri ministre in je Uzunovičeva vlada naravnost od-visna od klerikalnih glasov. Ni se še menda nobeni stranki nudila tako ugodna prilika, da bi lahko izposlovala za Slovenijo malone vse, kar bi hotela. A o vsem tem ni ničesar slišati, pač pa prihajajo iz Beograda vsak dan bolj žalostne vesti. Socijalno politiko demontirajo, privatnim nameščencem povišujejo že itak previsoke davke, a železničarje, te največje miljence SLS. mečejo kar na veliko na cesto. Železničarji prirejajo shode, protestirajo, ioda danes, ko je SLS v vladi, nima za nje niti lepe besede Na železničar* ske shode ni bilo nobenega klerikalnega poslanca in «Slovenec», ki je včasih kar po cele strani posvečal železničar; jem, danes za nje nima prostora. Niti
0 shodu v Mestnem domu v Ljubljani, niti o protestnem shodu v Mariboru ni objavil vrstice poročila. In to naj si železničarji zapomnijo. Kajti prišel bo čas — in ta ni več daleč — ko bedo klerikalci zopet letali okrog železničar; jev in moledovali za volilne kroglice. Takrat, železničarji, jim odgovorite, kakor zaslužijo!
Razvoj in pomen alpinizma
Predavanje, ki ga je priredilo SPD včV« raj v Mestnem domu v Ljubljani, jc bilu jako zanimivo. Predaval jc g. dr. H. Turna. Predavatelj nam spočetka opisuje, kako ac je razvijal alpinizem na Angleškem, kjer se je ustanovilo prvo planinsko društvo, katerega člani so bili sami odlični in bogati ljudje. Prešel pa je ta sport tudi na ostale države, in tako so se ustanavljala zaporedoma planinska društva. Opaža se, da so bili prvi za to stvar znanstveniki in UČC« njaki, in tako se je preobrazila prvotna alpinistika zlasti na NTemŠkem v alpinizem. Alpinizem je treba razlikovati od alpini* stike v tem, da se prvi zanima samo za na; ravo kot tako, medtem, ko je alpinistika izključno sport — plezanje. Pri nas zastopa SPD alpinizem, «SkaIa» pa alpinistiko.
Nato nam slika predavatelj, kako so ho; dili tujci na našo Gorenjsko, kako so to deželo povzdigovali in priporočali, kako pa je žalostno dejstvo, da naš narod takrat ni imel razumevanja za to, kar ima. Prvi, ki jc narod obudil in vpeljal vodnike, jc bil znani planinec dr. Kugv.
Dotaknil sc jc tudi statistike in omenja, da je bilo nemško planinsko društvo naj* močnejše na vsem svetu; nadkrUjevalo je vsa ostala za polovico, tako da je bik> no* sitelj planinske kulture. Pripoveduje, kako se je v Ljubljani ustanovila sekcija nem s štega planinskega društva, kako jc nastalo SPD in kako se je razvijalo. Dočim jc bil poset leta 1911. v naših planinah še maj* nen, je po svetovni vojni napram prejšnje* nru narastel ogromno. Leta 1911. je bilo po vseh planinskih kočah jedva dobrih 1500 obiskovalcev, leta 1924. pa 42.000, kar go* vori bolje o razvoju alpinistike in turistike pri nas kakor cele knjige.
Predavatelj je orisal tudi nekaj zanimi* vih momentov iz svojega planinskega živ» ljenja, nato pa zaključil predavan ie, ki ga bo prihodnji torek nadaljeval. Skioptične slike so bile lepe. Planinci, ki so zamudili prvi del tega predavanja, naj ne zamude drugega, ki se vrši v torek dne 5. aprila t.
1 ob 20. v dvorani Mestnega doma. B.
Ladislav Vladvka:
i9
in
— Upam, da odpotujeva skupaj.
— Oprosti, zdaj ne utegnem in tudi čez tri dni najbrž Še ne bom imel časa.
— Kako, čez tri dni moram že odpotovati?
— Najbolje bo tako. Da ne pozabim. Danes ne bom doma in ker imam zvečer sejo, me tudi z večerjo ni treba čakati.
— Komaj sem čakala, da se vneš, zdaj pa ...
— Nikar ne bodi sentimentalna, skrbi imam čez glavo.
Odšel je. ne da bi se dosMvH od nje in jo poljubil, kakor ie storil vedno.
Opoldne je prišel Kovafik. Vest o nenadnem lioralkovem povratku ga je presenetila. Tudi njega je policija že zaslišala. Povedal ie Mili. da ie uvedena to pot zelo stroga preiskava in da vsi znaki kažejo, da ie policiia na ornvi poti. Zaslišanih je bilo že mnogo prič in policija je zbrala obsežen materijal, s katerim upa skrivnost kmalu pojasniti.
— Ali je bil povabljen na poli;ijo
tvoj mož?
— Ne, saj smo še včerai mislili, da ga pozovejo z Dunaia.
— Srečal sem ga na policijskem ravnateljstvu, ko je bilo mote zaslišanje končano. Delal se je. kakor da me ne vidi. Kaj pa Hora?
— Doma je. Priznati ti moram, da sem se spozabila do nizkotnosti. Prisluškovala sem ob steni. Nekak spor je nastal med niima.
Opisala mu je prepir med Horo In možem, kakor ga je slišala.
— Ali misliš, da gre za denar?
— Najbrž, toda zakai vlači v to umazano zadevo Hora mene? Nikoli se nisem udeleževala njegovih kupčij in denarnih špekulacij. Niti oojma nimam o njegovih trgovskih poslih. Saj sem ti že pravila, kako dolgo sem mislila, da sva z možem bogata. Pozneje, ko sem izvedela resnico, sem živela in zapravliala denar tako. kakor da sva res miliionaria.
— Ali te ne bo bolelo, ako ti povem resnico? Iz vprašani, ki mi Jih je stavila policiia. sem posnel, da te igral v aferi Vaška-Polavskega Hora zelo važno vlogo. Sai veš. da s Horo nisva prijatelja, vendar sem mu pa skušal na vse načine olajšati kočljivo situacijo.
Pri tem seveda nisem mislil nase. Slo mi je samo za to, da omogočim tvojemu možu zagovor. Tudi moi mož!
Pozneje je bilo Kovafiku žal, da se je zagovoril.
— Zaslišanje, to ni bilo povsem točno povedano. Sai veš. da vidi policija v vsakem zaslišancu krivca.
— Mislim, da se moj mož boji aretacije.
— Nespametna, nepotrebna bojazen.
— Zato danes ni mogel oriti k obedu in tudi k večerji ga ne bo. Ne upa si domov. Ostaneva torej sama.
— Prišel sem prav za orav z namenom opravičiti se. Nikar mi ne zameri, toda tudi jaz ne morem ostati pri tebi.
— Pa vendar ne mislijo zapreti tudi tebe?
— Kaj še, Mila. ti bi dala najraje nas vse zapreti. Danes ob dveh popoldne imam v biološkem zavodu z docentom Šafafikom sestanek.
— Tam. kamor ie hodil VaSek?
— Da. tam. Mislil sem. da vem marsikaj o teh zagonetnih ooiavih. zdaj pa vidim, da sem zelo zaostal in da se bo treba požuriti, ako hočem dohiteti druge. Niti pojma nisem imel. kai *e v
Pragi dogaja. Prepričan sem, da bi obesilo inozemstvo tak usoeh v znanosti na veliki zvon in da bi razbobnalo vest o prenosu življenja iz živali na človeka po vsem svetu. A mi *— sicer pa veliki zvon koncem koncev ni vedno umesten. Pač pa je sramota, da morajo naši učenjaki delati skrivaj, v neprestanem strahu pred policijo.
Človeku se zdi. da ga ie zanesla usoda v mračno hišo iz 12. stoletja. Opoldne vlada na hodnikih popolna tema. Brez luči bi se bala iskati delavnice kjer kuje človeški um naravi nove verige. Sicer bi jih pa tudi ne našla, akoravno so v tretjem nadstropju.
Tam v tesnih, mračnih sobicah, kjer vlada neznesna atmosfera, kliiejo nove misli in kipi delo. ki utegne nekoč odločati o življenju in smrti milijonov budi.
Predavanja se moraio vršiti po oddelkih, ker ni dovolj prostora. Slušateljev je namreč 600.
Strašno ie pomisliti, v kakšnih razmerah moraio naši znanstveniki delati. Ponavljam, kar sem ti že omenil, da je to delo epohalnega pomena. Toda naši učenjaki so bili vedno skromni. Zanimajo se bolj za svojo znanost, kot za reklamo. Primerni prostori, kier bi bilo
dovolj zraka in svetlobe, pa niso stvar osebne komodnosti. Isto velia za vse druge delovne pogoje. Sramota ie, da naše oblasti v mnogih primerih naravnost zanemarjajo znanstveno delo.
Malo razvnel sem se. toda če bi videla, kam zdaj zahajam, bi me razumela.
— Kaj pa počenjaš tam?
— Tebi že lahko priznam. Po promociji se nameravam z vso vnemo lotiti dela, ki ga je pričel že ored leti profesor N. in ki ga je na svoi način dovršil genijalni Vašek. Da. Vašek je bil genijalen mož. Ne brigajva se za to, kaj poreče policiia.
— Torej je delal Vašek senzacijo-nalne poizkuse?
— Nedvomno docent Safafik je sodeloval pri teh poizkusih, v kolikor mu je PoIavsky zaupal svoio skrivnost. Košifsko zagonetko je Da vprizoril na svojo roko. kajti to, kar je Dočel s truplom Marije Votypkove in zidaria Smrčka, presega tako zvane meie zakona. ŠafaFik mi je povedal marsikai zanimivega o Polavskem. Z njegovo tragično smrtjo je doletel znanost eden najtežjih udarcev v zadniih desetletjih. Sploh je pa vprašanje, ali bo mogoče njegovo genijalnost nadomestiti.
Dnevne vesti
f! LJubljani, dne 30. marca 1927.
— VsenčiL prof. ing. Jan Vlad. tirasky 701etnlk. Prof. zbor praške tehnike proslavi 70Ietnico vse učil prof. ing. Jana V^adjnura Hraskega dne 23. aprila t. L in izda spominsko knjigo. Ing. Hraskv je bil dežemi inženjer kranjski 1. 1886—1897 ter obč. svetovalec ljubljanski i. 1887 do 1897. Od tega leta dalje je profesor na prašiči tehniki. Sodeloval je v Ljubljani pri gradnji muzeja, dežel, gledališča in dežel, dvorca (današnje univerze), trasiral, projektiral in izvršil je razne dežel, ceste, vodovode, mostove, obrežue nasipe na Savi In Ljubljanici, reguliral razne potoke in hudournike, sode-roval pri ljub lian. kanalizaciji, vodovodu in novi elektrarni, projektiral ter vodil gradbo Narodnega doma v Celju, raznih hi5 v Ljubljani In drugje. Ing. Hraskv ima torej med Slovenci mnogo prijateljev to znancev, ker njegova dela nru ohranjajo med nami lep sponrin
— Iz finančne službe. Višii davčni upravitelj Jožef Pihler le premeščen iz Celja v Slovensko Bistrico, davčni upravitelj Ludvik Jutra5 pa *z Slovenske Bistrice v Maribor. Na lastno prošnjo je v pok o j en in-spek r finančne kontrole v Mariboru Miroslav Ribarič. Vpokoien je: tnspektor finančne kontrole v Šmarju Josip Pogorevc — Vpokoien i so v SaTajevu inšpektorji ministrstva za šume in rudnike Jos. Pogačnik Alojz Streha, J ar osla v Marek in Rudolf Vldrna n; z ukazom ploiedelskega ministrstva so vpokojem šef eeometer agrarnih operacij v Ljubljani Ivan Preselj, strokovni referent za kmetijstvo pri vel. županu mariborske oblasti Anton Puklavec administrativni uradnik agrarnih operacij v Ljubljani Bogomir tilovak in arhivski uradnik kmetijskega odddka v Ljubljani Josip Goiar.
— Redukcija   univerzitetnih asistentov.
Prosvetno ministrstvo je definitivno odredilo, da se poleg vseh neukaznih in kon-rraJrtuahrih asistentov reducira na beogradski univerzi še 30 ukaznih, na ljubljanski 8 na zagrebški univerzi pa po 9 ukaznih asistentov. Na Ljubljanski univerzi so reducirani asistenti ta teden prejeli zadevni redukcijski dekret, da se Hm 1. aprila ne izplača plača.
Dovoljeni inozemski listi. Notranji minister je dovolil uvoz in razširjenje v rasi državi že S let zabraniene dunajske ^ReicDsposU, glavnega organa avstrijskih krščanskih socijalistov. Kakor znano, je bila =>Relcbsposu pred vojno in osobito po vojni eden Jugoslovanom najbolj sovražnih listov. Objavljala je pri vsaki priliki ten-dencljozine članke m vesti, naperjene proti naši kraljevini. Dalje sta dovoljena v naši državi v Budimpešti izhajajoča madžarska lista >A Magyar Detektiv« in »Ui Videk«.
— Zveza srednješolskih učiteljev telovadbe. V nedeljo so se v Beograd« po končam" skupščini JSS sestali sredn-iešolski učitelji telovadbe ter izvolili Zvezin glavna odbor, ki se je takoj konstituiral: predsednik A. Brazdi! iz Beograda, podpredsedniška Ivan Bajželj iz Ljubljane In J. Pichler iz Zagreba, tajnica za. B. Vučkovič, blagajnik M. Frelich, oba v Beogradu.
— Spremembe v poštnem ministrstvu. Za pomočnika generalnega direktorja pošte m brzojava je imenovan načelnik v poštnem ministrstvu Dragotln Fr a n k, a za načelnika splošnega oddelka v poštnem ministrstvu inšpektor Zivojin P a u n o v i č.
— Promocija. Na zagrebški univerzi bo promoviran jutri inž. Svetozar Jaroković, sin prote Dimitrija Jankoviča Iz Ljubljane, za doktorja agronomije. Čestitamo!
— Delegacija beogradske občine v Pragi. V nedeljo so si zastopniki beogradske občine ogledali poslopje Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, mestno elektrarno in druge praške zanimivosti. Druga skupina gostov se je odpeljala v Karlove Vari, kjer je ostala ves dan. V ponedeljek se le vršila na praškem magistratu recepcija. Vodja delegacije Kosta Jovanovič se je zahvaHl županu dr. Bajri in občinskim svetnikom za gostoljubnost In povabil zastopnike praške občine v Beograd. 2upan dr. Baxa se je zahvalil gostom za poset In naglašal potrebo komunalnega in gospodarskega sodelovamja med obema državama. Ga. Jovaoovičeva se je zahvalila za bratski sprejem v imenu iugosloveuskih žen in povabila češkoslovaške žene v Beograd. Nato so odšli delegati beogradske občine na jugosloven-sko poslaništvo, kjer jim je priredi! poslanik LazarevIČ banket,
— Volitve na beograjski univerzi Pri volitvah novega odbora »Fonda za podpiranje siromašnih dajakov« so v nedeldo dobili davidovičevci 539, radikali 438, komunisti 286, saanostojiii demokrati 241, republikanci 93 in zemljoradnik! 55 glasov. Poleg davkiovičevcev so v največji meri napi edovali samostojni demokrati, kj so lani pri enakih volitvah imeli šele 150 glasov. Po volitvah Je policija aretirala 32 delavcev, ki so prisostvovali volitvam ter skušali na ulicah manifestirati. Vse aretiiane, med katerimi je bi! tudi znani komunistični prvak Laza Stefanovič, je policija kaznovala s 3 dni zapora.
— Mednarodna medicinska revija v Beogradu. Istočasno je te dni v Beogradu in Parizu začela izhajati nova revija: »Anali medicine In kirurgije«. V Beogradu bo revi časopis Izhajal v srbohrvaščini (v cirilici in latinici), v Parizu pa v francoščini Urednika sta unfv. prof. dr. Nikola Mi-Ipnlč in dr. A. Bergdre, krrirrg pariških bolnic,
— Uspeh naše propagandne turistične razstave na dunajskem velesejma se opaža v razveseljivem obsegu. Z Dunaja poročajo, da rugoslovenski potniški urad dnevno prejema po 100 in več pisem iz Avstrije ta Nemčije. LetovfščarK se fnterestrajo predvsem za razmere v Dalmaciji in zahtevajo
-prospekte. Naš potniški urad na Dunaju tudi vidira potne hste, preskrbuje letovi-ščarjem sobe in pod nenavadno ugodnim] pogoji prireja Izlete v Dalmacijo.
— Jubilej odličnega zdravnika. Dne 1. aprila praznuje g. primarij in bivši predsednik zdravniške zbornice za Stovenijo dr. Vmko Gregorič 701etnico svojega rojstva. Z oziTom na velike zasluge, ki si jih je stekel jubilant tekom dolgih decenij za ves zdravniški stan, sklicuje zdravniška zbornice za Slovenijo slavnostno Izvanredno skupščino na dan 3. aprila 1927 ob 11. uri v slavnostni dvorani vseučilišča v Ljrbrjani. Dnevni red skupščine je predlog dr. DetranceschUa m tovarišev, da naj se jubilanta dr. Gregoriča imenuje častnim predsednikom zdravniške zbornice,
— »Udruženje jugoslovanskih agronomov. Na zborovanju aerono.uov iz vse države, ki se je vršilo v nedeljo in ponedeljek v Beogradu je bil z navdušenjem sprejet predlog, da se dosedanje Udruženje srbskih agronomov prekrsti v Udruženie jugoslovenskih agronomov, ker ie polovica članov Hrvatov m Slovencev. Pravila novega Udruženja so bila sprejeta ^ maRmi Izpre-mtmbama starih Novi odbor tvorijo gg.: predsednik Mifan Gjurič, podpredsednik dx. Ljudevit Prohaska, tajnika M. Arsič in B-Trajkovič, odborniki dr. Dobra Todorovič, Milutin Stoj a novic, M. Novaković, dr. Popa d jć, dr J osi povi ć m Teržan,
— Iz seje glavnega odbora Jucosi. profesorskega društva. Glavni odbor Jugoslove nskega profesorskega društva je Imel v Beogradu več dni trajajočo plenarno sejo, katere so se udeležili tudi zastopniki po-samnlh sekcij Iz vseh krajev države. Ljub-tjsno je zastopal gimu. direktor Bruno Hočevar. Glavni odbor ie obširno razpravljal o novem osnutku zakona glede srednjih šol, ki je bil predložen Narodni skupščini. V izčrpni debati so vsi govorna-kt povdarjali nujno uvedbo enotnega učnega načrta. Sklenjeno je bilo tudi, da se letos vrši kongres sredješolskih profesorjev na Cetinju v Crni gori in sicer v dneh 9., 10. in 11. junija. Posebna deputacija je po sej1* predložila prosvetnemu ministru zahteve in želje srednješolskih profesoriev v posebni spomenici.
— Ameriška podpora za poplavljene si-mašne delavske družine, ki jih je po nalogu ameriške S. N. P. Jednote imela razdeliti Zadružna banka v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5, je razdeljena. Od 618 prošenj se je moglo vpoštevati le 76 prošnjikov.
— Poplava Kolpe. Radi zadnjih velfkfli nalivov je Kolpa zopet znatno narasla !n je dosegla 5.20 nad mormalo Reka je poplavila polja v okolici Karlovca, pri Baji pa Je odplavila tudi veHk lesen most Druge Škode poplava m povzročila,
— Aretacija šefa šumske oprave. V Skopiru vzbuja senzacijo " aretacija šefa Šumske uprave Josipa Tiriča. Sodišče ga je siaviio v preiskovalni zapor radi kvalificiranega zatajevanja državne lastnine, faj-z: tik a ta in potScupliivostL
—Samomor konzularnega uradnika v Zagrebu. Avstrijski konzulat v Zagrebu je od petka pogrešal svojega uradnika Karla Bana, starega 42 let, rodom z Dunaja. Vse dni so ga zaman iskali po Zagrebu, a včeraj ga ie slucaino našel neki pekarski pomočnik v gozdiču Dobravi obešenega. Pok. Barta je že nad 20 let bival v Zagrebu, kjer se Je piav vdomačil in pred leti poročil Zadnje čase je bi] včasi melanholično razpoložen, a pravih motivov samomora ne ve nihče.
_ Dve železniški nesreči. Pri Doboju v
Bosni je brzovlak iz Grahovice povozil nekega seljaka. — Pri Sarajevu ie tovorni vlak zavozil v voz, ki ie baš pasira! progo. Sunek je bfl tako silen, da se je voz stri. ubita pa sta bfla tudi oba konja, vprežena v voz. Voznik je k sreči pravočasno od-skočil in si tako rešil Živiienie.
— Pri pomanjkanju teka. slabem želodcu, prepočasni prebavi, zagoščenju črevesa težkočah presna vijanja, izpuščajih, srbenja kože oprosti prirodna grenčica »Franz-Josef« tek) nabranih gnilobnih strupov. 2e stari mojstri zdravilstva so priznal, da se voda »Franc-Josef« obnaša kot popolnoma zanesljivo čistilo črevesa. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 1 14-L
Iz Ljubljane
—b* Prazniki In trgovine. Po sklepu občnega zbora gre mi l a trgovcev bodo v Ljubljani do nadaiinega trgovine po ves dan zaprte na te-le praznike: Novo leto. Trije kralji. Sv J*»žef, velikonočni in binkoštni ponedeljek, Telovo, Sv Peter in Pavel. Vnebovzetje D. M. (15 8.). Vsi svetniki, 1. december. 8 december. Božič in Štefanovo. Odpadejo torej prazniki: Svečnica, 35. marec, Vneb^hod, Vidov dan in 8. september.
—lj Vstopnice za velik) slavnostni koncert, ki se v soboto zvečer vrši v cUnlo-nu» v prid fondu za spomenik kralju Petru I Osvoboditelju, so v predprodaji v Matični knjigarni in se pridno razpečavajo. Kdor je še nima, naj si jo takoj nabavi. Razprodane morajo biti vse, dvorana mora bi d poba To dolguje Ljubljana nele velikodušni iiticijatlvnosti Francoskega instituta marveč tudi plemenitemu namenu. Program zagotavlja prvovrstne umetniške užitke. Sodelujejo: znameniti zagrebški umetniški par Mala ie Strozzi — Bela Pečic, vijolirtost Karel Rupel in pijanist Marijan Upovšek, slavnostni predgovor pa bo »mel g R Martel, prof. francosščine na ljubljanski univerzi.
—I j Posipanje Blelweisove ceste, Blei-weisova cesta Je sestavni del državne Dunajske ceste in veže to s Tržaško. Zato mora za tile vzdržavanje skrbeti gradbena direkcija. Te dni so končno pričeli teme-
ljito posipati in popravljati že močno raz-ruvano BIeiweisovo cesto. Pojavil se je na njej državni cestni valjar, ki je nekoliko manjši, kakor mestni, ter pridno valja na cesto nasuto kamenje. Bil je že zadnji čas, da so začeli močno blatno m razruva-no cesto popravljati.
—b Sokol Ljubljana D vabi p, n. občinstvo na tekrvadno akademijo ter zabavni večer s plesom, ki bo v soboto 2. aprila ob osmih zvečer v Kazmi. Sodeluie orkester Sokola I. 322-n
—lj S t. J ikonsko-trnovska moška Ciril-Metodova podružnica vabi vse svoje prijatelje na svoj običajni letni občni zbor, Id se bo vršil dne 31. t- m. ob 20. v restavraciji Kavčič na Privozn. 323-n
—ij Razstava na Tehniški srednji soli v Ljubljani se otvori danes ob 15. uri. Odprta bo do nedelje vsak dan od 10. do 12. ure m od 15. do 17. Razstavljena so dela abiturijentov Gradbene srednje šole iz stavbarstva, arhitekture, stavbne mehanike in dekorativnega risanja- Vstopnine ni nobene. Vse občinstvo je vabljeno na obisk.
—D Društvo »Jožefisče« je darovalo mesto venca na krsto pokojne gospe Minke Jelačlnove 300 Din, gradbenemu fondu bodoče ga   t ensk ega z a ve ri Sča.
—lj Društvo -Treznost« ima svoj redni sestanek danes v sredo na moškem učiteljišču ob 18.30. Vstop vsakomur prost
—lj V vednost železniškim vpokojen-cem. Umrl je oaš član g. Andrej Sorim. Pogreb se vrši v četrtek, 31. t m. cb 2. iz hiše žalosti, Gosposvetska cesta št. 10. Vsi člani so vabljeni, da se pogreba polno-številno udeleže. — Društvo železniških vpokojencev
—tj Opozarjamo na današnji koncert Grafike ki se vrši ob 30. v dvorani Filharmonije (Kino Matica) Nikomur ne bo žal. kdor se ga bo udeležil Vstopnice popoldne v Matični knjigarni, zvečer pri blagajni.
— Izgubljeno. Izgubila se >e železniška legitimacija, glaseča se na Ime F. O. Pošten najditelj, za katerega je legitimacija itak brez pomena, naj jo proti nagradi izroči v uredn štvu «Slov. Naroda«.
—iS T. K. D. »Atena« opozarja zlasti gospe in gospodične na predavanje g. oblastnega referenta dr. E. Maverja: »O negi telesa*. Predavanje se vrši v četrtek 31. trn. ob 6 v mail dvorani Narodnega doma.
—lj Društvo »Soča« vabi svoje člane tn vse prijatelje na predavanje v soboto 2. aprila ob pol 21. y^ Ljubljanskem dvoru. Predaval bo g. dr. L. Boh m o »državnih silovitih činiteljih«. Razložil nam bo od kakih faktorjev zavisi moč. ugled tn blagostanje držav. Vstop prost 321-n
Danes ob 8 uri zvečer
Iz Celja
Grafike
v Filharmoniji
—lj Kuhinjski strah. Hlapec France prodaja po mestu premog. Povsod zna prav močno pipkati. Tupaiam daje gospodinjam premog tudi na kredit. Neki gospodinji Ančki v mestu je dal na kredit premoga za 50 Dn. Ker mu m poravnala dolga, je nastopil kot samolasien eksekutor ter je včeraj med gospodiniino odso«nostjo odnesel iz njene kuhinje lep lonec in veliko ponev. V kuhinji ie bil 16-letni Lojzek, ki se je močnega hlapca sikno prestrašil. Ni mu mogel zabraniti samolastne eksekucije. France se bo morai zagovarjati pred sodnikom na štev 2S
*—lj Zopet več manjših tatvin. Delavčevi ženi Alojziji Kalar v Rožni dohnl je neki zidar odnesel iz podstrešja še ne dokončano kr:io, vredno 200 Din — Neki brezposelni človek je osumljen da je odnesel pleskarskemu pomočniku Ivanu Hribarju nov, svilen dežnik, vreden 200 Din in kurjaču Francetu Jerebu 70 Din vreden dežnik. Oba dežnika je sunil v neki gostimi v Kolodvorski ulici.
—lj Dva neprevidna voznika. Pri neki splitski tvrdki zaposleni šofer je včeraj vozil z osebnim avtomobilom večjo družbo po glavni cesti v Udmatu Med naglo vožnjo je povozil zdravniku dr Milanu Perku lovskega psa, istrskega braka, vrednega 3 tisoč dinarjev. Pes ie vsled težkih p-^odb poginil — Po IgrišTp ulici mimo dramskega gledališča je vozil hlapec L F. z eno-vprežnim vo*om Nasproti Je pridrvel drugi voznik, ki je z bičem udaril po konju L. T. Ta Je skoč!l v stran in pri tem podVl na tla 301etno po*trežkinjo Julijano Škulj iz Fužin. Dobila je znatne poškodbe na levi roki In levi nogi Prepeljali so jo v javno bolnico.
—lj Drobna policijska kronika. Policija je od snoci do danes zjutraj prijela štiri osebe, med njimi dva znana potepuha, ki sta obšla že vso Evropo Zlutraj je kolo-vratila okoli Narodnega gledališča brez strehe mlada Anica, ki je zabredla globoko na dno Življenja in Ima sedaj vedno mnogo opravka s policijo. Prijeta je bila dalje neka starejša ženska radi vlačuganja. Prijavljene so tri tatvine. Dva vojaka sta ponoči razbila dve šipi v kavarni »Central«. Štirje ponočnjaki 90 prijavljeni radi kaljenja nočnega miru. Vozniki imajo stalne sitnosti radi cestnopolicijskega reda. Danes je prijavljenih kar 16 voznikov In kolesarjev.
«ITO» zobna pasta najboljša.
—Ij Ugoden nakup nogavic vezenin In žepnih robcev le pri O. Dobeicu Pred škofijo. 51L
—lj Veliko izbiro raznega perila In bluz priporoča IGN. 2ARGL Sv. Petra cesta.
— Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »Pekatete«, ki prekašajo po okusu m kakovosti vse drage. 24L
—c Gremij trgovcev v Celju javlja, da se vrši uradni dan zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Cel*e in Cebsko okolico v torek, dne 5. aprila od 8. do 12. dopoldne v ravnatel-ievi sobi prevozne družbe v poslopju carinarnice na Savinjskem nabrežju.
—c Mohorjeva tiskarna se namerava v kratkem preseHti iz PrevaJ-Ja v Ceije. Dovoljenje za prenos koncesije v* Celje je baje že dobila od vlade. Tiskarna se bo naselila najbrže v Kosovi hiši v Prešernovi ulici, za katere nakup se poteguje.
—c Tedenski Izkaz mestne klavnice. V tednu od 21. do 27. marca se je zaklalo: 3 konje, 21 volov. 13 krav, 4 telice, 31 telet, 41 svinj in 1 kozHča. — Uvozilo se ie: 308 kg govedine, 1645 kg teletine in 128 kg svinjine.
—c Pri celjski mestni elektrarni ie bila do sedaj monopolizirana prodaja električnega materijala, kar se ie posebno opažalo pri žarnicah. Odslej pa je ta trgovina prosta, samo števce bo za mesto ra okolico še prodajala le elektrarna.
—c Dijaška akademija se vrši v soboto 2- aprila ob 20- v mestnem gledališču. Spored je lepo izbran in zanimiv.
i? Maribora
—m Tudi mariborsko stanovanjsko sodišče klerikalcem ni po godu. Kakor doznavamo, je prejel te dni tudi mariborski velika župan od ministrstva za socijalno politiko odlok, da mora sedanje člane stanovanjskega sodišča razrešiti in na njih mesto Imenovati nove. Priložena ie tudi lista novih članov Ce se klerikalni .iiinister za socijalno politiko ne zna drugje uveljaviti, je pač žalostno dovolj. V Mariboru vlada najhujša stanovanjska beda. a mesto da bi tu zastavil svoj vpliv in pripomogel do cenenih kreditov za zidanje stanovanj, se spravi na stanovanjsko sodišče, ki itak v kratkem preneha poslovati. Za take »uspehe* in tako »požrtvovalnost« se pač Mariborčani lepo zahvaljujemo. Je velika razlika med klerikarnimi besedami in — dejanji!
—m Mariborski trgovci proti klerikalnim napadom na Trgovsko zbornico. Vest
o nameravani spremembi volilnega reda za Trgovsko zbornico, ki 30 hočejo izposlovati klerikalci, da bi se tako polastili te najvažnejše slovenske gospodarske institucije in jo vpregi j v svoj zavoženi politični voz, je vzbudila med mariborskim trgovstvom največje ogorčenie. Trgovci brez razlike strank, tudi ugledni klerikalna pristaši odklanjajo vmešavanje klerikalnih politikov v čisto gospodarsko in stanovsko zadevo ter izjavljajo, da bodo solidarno nastopili v obrambo svojih pravic kajti vsi se dobro zavedajo, da bi izvedba klerikalnega načrta pomenila boljševiško diktaturo brartjevk in konzumarjev nad poklicnim m pravim trgovstvom. Klerikalci se presneto motijo, ako mislijo, da jim bodo tudi trgovci sledili čez drn in stru na ljubo par klerikainim gospodom pri zeleni mizi, ki hočejo na tale način reševati svojo zavoženo politiko.
—m Protestni shod železničarjev. Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev je priredilo včeraj v Narodnem domu protestni shod proti nameravanim redukcijam na železnici in demontaži prometa v Sloveniji Zborovanje je vodil predsednik mariborske podružnice g. Muraus. obširen referat pa je podal nadzornik g. Deržič, ki je v nad enournem govoru orisal gospodarstvo v železniški upravi in opozarjal na nedogledne posledice, ki jih mora rojiti prometna politika sedanjega režima. Zboroval-ci so njegovim izvajanjem pritrjevali in z ogorčenjem obsodil*' početje merodainih krogov. V imenu gospodarskih krogov je spregovoril tudi predsednik Zveze trgovskih gremiiev g. Weixl. ki Je izjavil, da bodo gospodarski krogi solidarno podpirali težnje |elezničanev za izboljšanje prometnih razmer v državi. Zborovanje, ki je trajalo do 22. ure, je bila lepa manifestacija narodni i, železničarjev za svoje pravice in za ohranitev Ln izboljšanje našega prometa v splošnem. — Socijalistični železničarji sklicujejo protestni shod za dne 1. aprila v Gčtzovo dvorano.
—ni Novo stanovanjsko niso namerava zgraditi mestna občina v Smetanovi ulici, če bo veliki župan odobril nove davščine, ki so bile skleniene o priliki spremembe proračuna. Predpriprave za zgradbo so že izvršene in je te dni bila razpisana oddaja del za izvršitev kleti in temeljev.
—m Ukinitev banke. Hipotekama banka jugoslovenskih hranilnic bo si. aprilom opustila svojo podružnico v Mariboru, ki se nahaja v prostorih bivše podružnice Slavenske banke na Aleksandrovi cesti. Izgleda, da ie konjunktura za banke, ki so v Mariboru po vojni rasle kot gobe po dežju, minula Od prevrata sem ie likvidiralo v Mariboru že 6 bank odnosno podružnic.
„KLJUČ"
na j bol j š z. najt rpeinej se zato na/cenejše.
Spremembe v železniški službi
Imenovani so za uradnika v IV. oddelku želzniške direkcije v Subotici uradnik III. oddelka ljubljanske direkcije Rudolf F i» štet, za uradnika v III. oddelku dosedanji uradnik ljubljanske železniške direkcije Ivan Mrak, za namestnika postajenačelnika v Vinkovcih dosedanji namestnik postaje* načelnika v Zalogu Franc Skof, za namestnika šefa skladišča v Novi Sad dosedanji uradnik ljubljanske direkcije Franc Ljupša: h kurilnici Veliki Bečkerek ie premeščen od kurilnice Maribor Ferdo Ledvinek, za šefa skladišča na postaji Maribor • glavni kolodvor je imenovan uradnik strojnega cddelka mariborske direkcije Ivan Kitak. iz Rečice ob Paki je premeščen na postajo Grosuplje Anton Lešnik, uradnik komerci« jalnega oddelka ljubljanske direkcije Josip Jošt je premeščen h generalni direkciji v Beograd.
V višjo skupino so pomaknjeni: šef od« seka generalne direkcije v Beogradu Franc Arko in uradniki Josip šečkar, Dragotin Mulin, Fran Prcgernik, Martin Semlak, Rudolf Senk, Josip Klun, Ivan \VoIf, Leopold Mrak in Rok Habjan.
Vpokojeni so v obomoČju železniške di* rekcije v Ljubljani uradniki Karlo Felici*
jan, Tomaž Arlati, Maks Proft, Ivan Kor« dan.  Anton   Zorko.  Josip   Gorcnec, Franc
Potočnik, Rudolf Čik, Štefan Beloglavec, Anton Sirdelj, Andrej Pavlin, Maks Pro*
pan, Josip Kravlik, Ivan Stroj, Anton Čik, dr. Ivan Geiger, Karlo Sajovic. Rudolf Li*
sec, Nikolaj Betcstin. Franc Cvek. Josip Milak, Anton Sbuelz. Martin Matičič, Hu= go Ba?uk, Mihael Laznik, Karel Gabrijel in Rudolf Miculinič.
Gospodorstuo
Občni zbor gremija trgovcev
V prostorih Trgovske zbornice se je vršil snoči redni občni zbor gremija trgovcev v Ljubljani. Predsednik g. Gregorc je pozdravil zborovalce in podal pregledno poročilo o delovanju gremija v preteklem poslovnem letu. Tudi v preteklem letu je bil položaj našega gospodarstva zelo neugoden. Edini pozitivni korak k ublažitvi gospodarske krize je bila ustanovitev Obrtne banke.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal jt, Lojze šmuc, je razvidno> da je znašalo število gremijalnih članov koncem lanskega leta 1407, v preteklem poslovnem letu pa 1336. Tajniško poročilo obsega razne aktualne probleme uaaih trgovcev, kakor gremijalno šolo, poštne in telefonske razmere, vprašanje inozemskih trgovskih potnikov, odpiranje in zapiranje trgovskih obratov ter davčnih zadev. Poročilo ugotavlja, da kljub vsem obljubam davki še vedno niso izenačeni. Tudi novi finančni zakon ne obeta v tem pogleiu nobenih olajšav.
Po tajniškem poročilu je bil soglasno odobren računski zaključek za preteklo in proračun za tekoče poalovno leto.
V imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je pozdravil zbor tajnik dr. Ivan Plees, ki je pozval trgovce, naj ee zlasti v sedanjih težkih časih z vso vnemo oklenejo svoje stanovske organizacije.
Končno sta bila sprejeta samostojna predloga načel stva glede daril društvom in korpo raci jam. ki jih trgovci v bodočo ne smejo več dajati, in glede praznikov, ob katerih morajo biti trgovine zaprte-
<»
—g Obrtna banka in njeno poslovanje.
Upravni odbor Obrtne banke je imel te dni drugo sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da pričneta centrala v Beogradu in glavna podružnica v Zagrebu poslovati s 1. majem. Delokrog centrale in zagrebške podružnice je razdeljen začasno tako, da bodo apadali kraji onkraj proge Osijek—Vinkovci—Jadran v delokrog centrale, kraji tostran omenjene pro4?e pa pod zagrebško podružnico. V tem pogledu bodo odločevali samo zemljepisno-gospodarski oziri. Politična razdelitev države uc more vplivati na poslovanje centralo in podružnic. Sklenjeno je bilo, da bo znašala obrestna mera za poedine obrtnike K* odstotkov, za obrtniške zadruge pa 8 odstotkov. Razmeroma visoka obrestna mera je bila določena zato, ker bo imela banka spočetka velike 6troške. Pozneje se bodo obresti primerno znižale, flani upravnega in nadzornega odbora kakor tudi člani poslovnega odbora glavne podružnice ne morejo tekom enega leta jemati kreditov niti podpisovati menic, ki se eskoutirajo pri Obrtni banki. Člani poslovnih odborov bodočih podružnic bodo mogli dobivati posojila samo pri centrali v Beogradu. Do ustanovitve novih podružuic v Skoplju, Ljubljani, Sarajevu, Novem Sadu in Splitu bosta dajali kredite centrala v Beogradu in glavna podružuica v Zagrebu.
—g Uradni tečaji dinarja la april. Finančno ministrstvo je določlo za april dede-e tečaje dinarja: 1 nepoleondor — 218.50. 1 turška lira — 247. 1 angleški fuot — 1 dolar — 56.80, 1 kanadski dolar — 5G.40, 1 zlata nemška marka — 13.50, 1 poljski zlot — 6.85, 1 avstrijski šiling — 8, t beliij-ski belg — 97, 1 madžarski pengo — 9.95. 100 francoskih frankov _ 223. 100 švicarskih frankov — 1093, 100 italijanskih lir — 257, 100 holandskih sroldinarjev — 2273, 100 rumun&kib lejev — 34, 100 bolgarskih levov — 41, 100 danskih kron — 1514, 100 švedskih kron — 1520, 100 norveških kron — 14*5, 100 pezetov — 996, 100 drahem — 74, 100 Kč. _ 168.50. Ti tečaji veljajo od 1. do 30. aprila. Po njih se računajo tudi pristaniške takse.
—g Za revizije konkurzne zakonodaje OsijeSka trgovsko-obrtniSka zboruica je p«»* slala v ponedeljek predsedniku Narod, skupščine, ministrskemu predsedniku in trgovinskemu ministru s»Iedečo brzojavko: Osi ješka trgovsko-obrtniška zbornica prosi, da se s finančnim zakonom srbski konkurzni zakon razširi na vao drŽavo, ker preti v nasprotnem slučaju važnim gospodarskim podjetjem v vseh krajih težka kriza, celokupnemu našemu gospodarstvu pa hud udarec. Zbornici ob enem prosi, da se čim prej izda moderni konkurzni zakon, kajti brez njega ni i i najboljša prisilna poravnava ne more imeti za Željenoga uspeha. S tem bi se ublažila nafta gospodarska kriza in zato je zbornica prepričana, da bo vlada takoj in radevolje ustregla njeni želji. Zbornica končno ugotavlja, da trpi radi sedanjega konkurznega postopanja naš kredit in zunanji ugled.
—g Žitni trg. Po poročilu novosadske blagovne borze je bil položaj na inozemskih žitnih tržiščih pretekli teden labilen, pri nas pe neizpremenjen. Promet na novosadski borzi je znašal 120 vagonov. Pšenice je bilo prodano 26, koruze 71, moke 21, otrobov 2 vagona. Cene so ostale večinoma neizpromenjene
To in ono
Grof Andrassy pred poroto
Kakor smo že poročali, je bil znani madžarski magnat grof Andrassv ob* tožen, da je naročil spomladi 1. 1924. svojemu oskrbniku Gažinski zažgati gospodarsko poslopje gradu v Velatah na Slovaškem, da bi se na ta način iz* nebil češkoslovaške posadke, ki je bila začasno nastanjena v gradu. Porotna obravnava proti Andrassyju se bo vr* šila 16. maja v Košicah. Bila je že dva* krat razpisana, toda Andrassv se je obakrat opravičil, češ da je bolan in da ne more priti k obravnavi. Ker je poslal zdravniško izpričevalo, je mora* lo sodišče njegovo opravičbo priznati* dasi je imelo vtis, da se Andrassv na* lašč izmika, ker se boji posledic.
K porotni obravnavi, ki bi se imela vršiti letos v januarju, je bil Andrassv pozvan diplomatičnim potom. Češko* slovaški poslanik v Budimpešti ga je opozoril, da bo razveljavljeno dovolje* nje glede njegovega bivanja v Budim* pesti, ako ne pride k obravnavi. An* drassv je položil kavcijo v znesku 700 tisoč Kč, da so mu dovolili bivanje v Budimpešti. Sprejem sodnega sklepa je potrdil, toda na Češkoslovaško se ni vrnil. V zdravniških izpričevalih je bilo rečeno, da ima gripo. Gripa pa traja navadno samo nekaj dni in zato je iz« ključeno. da bi bil obtoženec po dveh mesecih še vedno bolan. Tudi k tretji obravnavi je bil pozvan diplomatičnim potom. Vprašanje je seveda, da*lj se bo odzval. Vse kaže, da ima Andrassv tehtne razloge, da ne pride osebno k porotni obravnavi, ker je prepričan, da bo obsojen.
Nesreča nikoli ne počiva
Na kolodvoru v Bučovicah na Alo* ravskem se je pripetila v nedeljo zve* čer težka nesreča. Zakonca Kurar, ki stanujeta v tovarni pohištva in lesnih izdelkov, kjer je Kumr zaposlen kot mizarski mojster, sta se vračala zve* Čer od znancev in hotela prekoračiti železniški tir. V tistem hipu jc pridr* vel v smeri od Brna Osebni vlak. Pi* hal je močan veter in zato zakonca ni* sta slišala signalov. Vlak je moža in ženo zgrabil in povozil. Možu je od* rezal glavo od trupa, ženo so pa pre* rezala kolesa čez trebuh. Oba sta bila takoj mrtva.
O dveh smrtnih nesrečah poročajo tudi iz Češkega. V Pragi se je igral v ponedeljek 7 letni sinček uslužbenca umobolnice Červenke na cesti z žogo. Deček je vrgel žogo in skočil za njo, pri tem je pa prišel po nesrečnem na* ključju pod tramvaj, ki ga sprevodnik ni mogel ustaviti. Tramvaj je povozil dečka čez glavo, tako da je bil na me* »tu mrtev. Nesreče ni zakrivil sprevod*
nik, marveč tragično naključje. Deček je skočil pred tramvaj tako nepričakovano, da sprevodnik ni mogel pravo* časno ustaviti. Na mokrih tleh mu je spodrsnilo in deček je prišel i, glavo pod levo kolo tramvaja. Sprevodnik ni niti slutil, da se je zgodila nesreča.
V ponedeljek popoldne je našel tragično smrt na železniški progi 281et* ni mizarski pomočnik Jaroslav Pokor* ny. Nesreča se je zgodila na progi med Stražnicami in Edenom, kjer je iz Be* neševa prihajajoči vlak odrezal nesreč* nežu glavo in obe roki. Oblasti še niso mogle dognati, da*li gre za nesrečo ali za samomor.
Kitajski generali
Okrog generala Vu * Pei * Fu so se zbrali visoki vojaški in* civilni dosto* janstveniki, ki računaju na sijajno ka* rijero, ako se generalu posreči priti na krmilo. Vu*Pei*Fu je star 47 let. Na obrazu se mu pozna, da je prijatelj dobre kapljice. Po zunanjosti sporni* na bolj na skromnega gimnazijskega profesorja kot na vojaškega dostojan* stvenika.
V nasprotju z generalom Fengom ne vabi Kitajcev v svojo armado z raz* nimi obljubami glede novih cest in dru* gih komunalnih naprav, pač pa govori o razširjenju železniškega omrežja in o pospeševanju industrije, odnosno tr* govine. Njegov program obsega zbolj* sanje finančnega sistema. General Vu* Pei*Fu je tudi literat. Rad se ukvarja zlasti s poezijo in piše stihe o svoji sreči, ki mu je bila baje vse življenje naklonjena.
V armadi generala Csang*Tsos1ina se pozna evropska kontrola. Južno mandžursko železnico kontrolirajo Ja* ponci potom svojih strojevodij in spre* vodnikov in voznina se plačuje v ja* ponskih jenah. Pri carini so zaposleni tudi Angleži. Zanimivo ie, da nobena kitajska armada nima toliko orkestrov, kakor Čang=Tso*linova Kljub inozem* ski kontroli v njegovi armadi pa ne moremo nazvati Čang*Tso*1ina igračo v rokah velesil. Čang stoii na stališču, da bi bilo za Kitajsko naibolie. ako bi mu velesile pripomogle, da pride na krmilo on. Čang ljubi razkošje in sijaj. Sam je zelo bogat, poleg tega je pa dobil za zasedene pokra iine ogromno odškodnino. Živi v poligamiji. Trna namreč šest žen, med katerimi pa daje prednost samo eni.
Eksnonent sovjetska Rusije je ge* neral ČangsKajšek Okrog njega se 7 bira jo sovjetski voiaški strokovni a ki na čelu s poslanikom Borodinom. Na vprašanje, kai delajo Rusi pri njem. je Ćang*Kajšek odgovoril, da imajo Ki* tajci Ruse radi. ker so med vsemi na* rodi naiboli dostojni in korektni No*
bena druga država se ni odrekla pra* vici ekstrateritorijalnosti. Edina Rusija simpatizira s kitajskim osvobodilnim pokretom in zato so Rusi med Kitajci tako priljubljeni. *
Roparski napad na trgovce v Bolgariji
V petek popoldne so se skrili trije oboroženi razbojniki ob cesti blizu va* si Halačlij v Bolgariji in čakali v za* sedi na trgovce, ki so šli v bližnjo vas Alindrica kupovat tobak. Kmalu se je približala po cesti skozi gozd skupina petih trgovcev, ki so jih razbojniki na* padli in oropali. Trgovcema Nikolovu in Ivanovu so vzeli 400.000, trgovcu Be* rahu pa 250.000 levov. Nato so pre* strašene trgovce izkustili, jim priporočili naj mirno nadaljujejo pot in naj jih ne ovadijo, sicer jim bo predla slaba.
Tri ure po prvem napadu so isti razbojniki napadli uradnika Alandadži* jeva in njegovega prijatelja. Prijatelj se je pravočasno skril, dočim je skušal Mandadžijev odgovoriti na napad z re» ^olverjem. Potegnil je samokres in ga nameril na razbojnike, toda ti so ga prehiteli s salvo. Nesrečnež se je zgru* dil zadet v prsa na tla. Nato so raz* bojniki preiskali njegove žepe in našli 52.000 levov.
Po napadih so pobegnili razbojniki v Grčijo. Na kraju zločina so pustili pismo, v katerem se zahvaljujejo svo* jim žrtvam za bogati plen. Pismo je podpisal poglavar razbojniške tolpe Stoj kov, ki že več let strahuje bolgar* ske obmejne vasi in se skriva v Grčiji.
Podganam in mačkam vrgla
novorojenčka
V neki vasi v Podkarpatski Rusiji je živela pri svojih premožnih rodi* teljih lepa Marija Bihunova. Bila je zdravo, krepko kmetsko dekle in zato ni čuda, da je zahrepenelo po ljubezni. Zaljubila se je v sosedovega sina, ki je pa že imel svojo izvoljenko in zato ni mogel reagirati na njeno vročo lju* bežen. Roditelji niso vedeli, kaj bi po* čeli z zaljubljeno hčerko. Po cele noči je plakala, da bi izlečila svoje ranjeno srce, in ko je izprevidela, da ni druge pomoči, se je zaljubila v nekega dru* £ega fanta. V njegovem naročju se je kmalu potolažila in roditelji so mislili, da je zopet vse v redu. Toda čez nekaj mesecev je hčerka izjavila, da prvega fanta ne more pozabiti in da mora za nekaj časa k neki vdovi v sosedno vas.
Bila je pridna in gospodinja jo je nnela rada. Te dni je pa začela tarnati, da ima silne krieT Dali so ji ruma in ko se je zvečer pomirila, so odšli do* mači spat. Ponoči je Aiarija porodila dete. Ko je začel novorojenček plaka* ti, mu je zamašila usta s slamo. Ne*
srečno dete se je zadušilo. Brezsrčna mati je zavila mrtvo dete v rjuho in je odnesla na podstrešje. Potem jc od* šla v svojo izbo in legla mirno spat. Zjutraj je zopet tarnala, da ima hude bolečine in zato jo je hotela gospodinja poslati v bolnico. Aiarija je izjavila, da ne gre v bolnico, marveč da se hoče vrniti k roditeljem. Odšla je in pustila mrtvo dete na podstrešju.
Drugi dan je stopil domaČi sin v podstrešje, kje se mu je nudil grozen prizor. Podgane in mačke so ponoči tako razmrcvarile truplo nesrečnega novorojenčka, da ni bilo več podobno človeku. Brezsrčno mati so takoj are* tirali in zaprli. Za svoj grozni čin se bo morala zagovarjati pred poroto.
90 letnica Chicaga
Chicago je danes za Newyorkom največje mestb v Ameriki Kakor ve* čina ameriških mest, se tudi Chicago razvija z naravnost fantastično hitrost* jo. Še pred 100 leti še popolnoma ne* znana mala naselbina, je Chicago da* nes orjaško, hipermoderno veieme6to, ki postaja resen konkurent Ne*vyorka.
V začetku tega meseca so v C hi* cagu praznovali 90 letnico, odkar je Chicago postalo mesto. Zgodilo se je to 4. marca 1837. Štelo je takrat okoli 3000 oseb, v mestu je bila ena sama cerkev, par trgovin in krčem. Danes prebiva v njem nad 3 milijone ljudi. In ves ta ogromni razvoj se je dogodil v kratki dobi 90 let.
Leta 1871. je neka krava, ki je v staji prevrnila svetiljko, zanetila ogro* men požar, ki je uničil velik del me* sta. — Leta 1893. je bila v Chicagu slo* vita svetovna razstava, ki je privabila na milijone gostov. Razstava je bistve* no pripomogla k razvoju mesta. Težka katastrofa je zadela mesto leta 1903. V gledišču Iroquois je izbruhnil med predstavo požar, ki je poslopje upe* pelil; v nastali strahoviti paniki pa je našlo nad 600 ljudi žalostno smrt. Ve* lika nesreča se je primerila tudi leta 1915. Pri Chicagu se je takrat potopil parnik «Eastland», povodom nesreče pa je izgubilo življenje 812 oseb.
Ameriške kurijoznosti
Amerika velja za deželo demokra* cije, osebne, verske in kulturne svobo* de, vendar se tam dogajajo včasih stvari, ki se celo nam Evropejcem zde gorostasne in reakcijonarne.
Lansko leto je vzbudil v Ameriki ogromno senzacijo opičji proces v Davtonu, kjer je bil učitelj Scopes ra* di razlaganja Darwinove teorije obso* jen na 150 dolarjev globe. Sedaj so pri* čeli reakcijonarci nov boj, in .sicer pro* ti gojenju sporta v nedeljo. Na čelo tega gibanja se je postavila dežela Sud Carolina. Tamošnji guverner Richard skuša uveljaviti neko nad 100 let staro postavo, ki prepoveduje v nedeljo vsa*
ko delo, tudi igro. Nedavno so morali pred sodišče štirje igralci golfa, ki so se «pregrešili», da so igrali v nedeljo. Sodišče pa je vse štiri obtožence opro» stilo.
Originalna je tudi zahteva mestnih očetov v Peterboroughu. Sprejeli so sklep, s katerim je gasilcem pri poža* lih strogo prepovedano preklinjati. Kdor se bo «spozabil», bo odpuščen iz službe. Eden mestnih očetov, ki se je najbolj ogreval za ta predlog, je za* trjeval. da meščani ne morejo z užit« kom gledati požara, če gasilci prekli* njajo vmes.
Ne opažate«
da se Vara obleka ne prilega? Menimo da, — saj ste zelo nezadovoljni Zato si dajte obleko vedno po meri izgotovitl pri tvrdki DRAGO SCHVVAB, Ljubljana, kjer si tudi izberete krasno blago m Vam bo vse prišlo pol ceneje.
Težave cestne železnice
v Pekingu
Peking ima šele dve leti cestno že* leznico. Konservativni Kitajci so proti tramvaju energično protestirali, toda kmalu se je izkazalo, da je cestna železnica zelo priljubljeno prometno sredstvo. Podjetniki spravljajo sedaj masten dobiček, vendar pa ima uprava cestne železnice mnogo skrbi in težav. O stavkah ni vredno govoriti, ker so običajne tudi drugod. Velike preglavice pa delajo uslužbencem cestne železnice vojaki, ki se vozijo s svojimi prijatelji in prijateljicami v tramvaju, ne da bi hoteli plačati. Često se pripeti, da sprevodnika pretepo, ako zahteva voznino.
Koncem februarja je tramvaj v Pekingu povozil blagajnika brzojavnega urada Chija. 4. marca se je pojavila na najprometnejši pekinški ulici fiatamen tachiech skupina ponesrečenčevili sorodnikov, oblečenih po kitajskem običaju v žalno obleko bele barve. Sorodniki so stopili na tračnice cestne železnice in se pod nobenim pogojem ulso hoteli umakniti. Redarji so se informirali o namenu te demonstracije in izvedeli, da protestirajo sorodniki ponesrečenega blagajnika proti tramvaju in zahtevajo na ta način visoko odškodnino. Z obeh strani so se začeli ustavljati ob tramvaju in kmalu je bila vsa ulica tako zatrpana, da se je ves promet ustavil. Nekdo je privlekel mizo in pisalne potrebščine in sorodniki so napisali prošnjo, ki so jo poslali upravi cestne železnice. Štiri ure so trajala pogajanja in uprava je bila končno prisiljena, plačati sorodnikom odškodnino. Šele potem je lahko tramvaj po dotični ulici zopet redno vozil.
Ogljeni
Z     (k^raon) papir
ndigo pa jI«*, bar»ne   ra*o»e   barvo za <tsmpujke, paginirke in K> k a q «* j » «j
dobite vedno »n najceneje pri
1'J-L
Lud. Baraga, Ljubljana, selenburgova 61   Telefon 980
temu možu
vidi se
da nosi
Petima
potpetnike.
i
ceneje
i
20'/,
vsa naročila po meri in popravila prt
Franc Szantner, Ljubljana
Selenburgova ulica 1
prvovrstna Specijalna izdeiovalnlca cevle za občutliive in bolne noge
i/8l
Edino naibOiiia dama so:
fivani stroli Gritzner kolesa Adler in pletilii švicarski stro i Dubied
Najnižie cene - Tudi na obroke. — Večletna sara c Ja. — Najnovejše opreme
Ljubljana. SV. Petra liaSiP 7. Pclig PraioiHfega spomenika za voda. let 2313
Samo ob 4. in pol 6. uri.
Čuvajte
svoje hčere!
Samo ob 4. in pol 6. uri.
Scrtzacijonalni roman slovite Selme La> gerloff  Kolosalno prikazan v istoimen« skem delu. V slavnih vlogah: Največji filmski umetnik;
L0N CHANEY
in najlepša filmska zvezda:
NORMA SHEARER
Predstave s sodelovanjem  našega pri« znano prvovrstnega umetniškega orke* stra se vrše
■ Samo ob 4. in pol 6. uri.
Elitni Kino Matica, najudobnejši kino v Ljubljani. Tel. 2124
Žrtve
Grri&i Dieslov motor
dolgo preizkušen izdelek za vsak obrat
Najvarčnejša poraba gonilnega olja.  — Preprosto oskrbovanje. — Zgrajen s kompresorjem ali brez njega. — Od 30 HP naprej se dobavlja točno ozir. na kratek rok.
Gnzer Nagnu- nI laslim-farils- UtingmDnlatt formi Jod meitzei
zastopstvi za Jugoslavijo
BEOGRAD: lil. 0. IliUarf. UD HlljlIN If. 49
S □ E
184 i
JLalNljIlJLgl^^ »H .H ■« -M-Jt.il aHaim-P -H -IL-JI -JUH -O
Kemična pralnica in barvanje oblek
v najrazličnejših barvah izvr* šuje dela v najkrajšem času pri najnižjih cenah.
Anton Boc, Ljubljana,
Selenburgova ulica 6'L - Tovarna: Vič-Glince.
Čevljarski pomočnik
dobra moč — išče službo. Na« stopi lahko takoj. — Ponudbe pod «Čevljarstvo/749» ha upra. vo «Slov. Naroda*.
Stanovanje
1—2 sob s kuhinjo išče miren uradniški zakonski par brez otrok; v mestu ali na periferiji mesta. — Ponudbe pod «April ali maj/748» na upravo «SIov. Naroda*.
Osebni avto
Puch, 6/20 HP, dobro ohranjen, štirisedežen in TOVORNI AVTO Fiat, 25 HP, 1500 kg nosilnosti — zelo ugodno na* prodaj. — K on zu m no društvo za Slovenijo, Ljubljana VII, Žibertova ulica . 747
Posest"
Realitetna pisarna družba z o. z.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 4
sprejema prijave in posreduje pri oddaji stanovanj, sob, trgovskih in obrtnih lokalov, za oddaj al c e popolnoma brezplačno. Nudi prevzemnikom veliko izbiro v stanovanjih, samskih sobah,    trgovskih   in obrtnih lokalih po nizkih pristojbinah.
Za od dajalce najboljša pri. lika oddaje stanovanj, ker brez vseh stroškov. 43/L
Opremljeno sobo
ali prazno, solnčno, snažno — takoj oddam gospodu ali go* spodični. Električna razsvetlja« v a. — Ponudbe pod «1. april 745» na upravo «Slov. Nar.».
• Jedilnica
še dobro ohranjena ter moška obleka za srednjo postavo — naprodaj. — Ponudbe pod «Je* dimica/741» na upravo «Slov. Naroda».
Blagajničarka
išče službo v kavarni ali v več. jem hotelu; najraje kje v leto« višču. — Ponudbe pod cBlagaj« ničarka/740» na upravo *SIov. Naroda*.
Zastopniki
se sprejemajo za lukrativen predmet Prednost imajo taki, ki so se že pečali s srečkami. — «Merkur». Brno. Nova. 672
Najboljše in najcenejše čevlje
Gor J«. Stari trg 42/L
kupite - pri A H 15
Enodružinska vila
na Bledu z lepim vrtom, vodo* vod, električna razsvetljava — radi selitve zelo poceni napro* daj. — Naslov pore uprava «Slov. Naroda«. 739
Mlad gospod
vojaščine prost, vešč slovenskega, hrvatskego. nemškega in italijanskega jezika ter stroje, pisja — ižče primerno službo. — Ponudbe pod «Takojšnji nastop/742» na upravo «SIov. Naroda».
Najstarejša slovenska pleskar, ska in tičarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 tn Gospo* i vet s k   cesta (dvorišče kav ar.
ne «Evropa».) Se pripo JC*   — Izvršitev toč» na, cene zmerne     75 T
Premog, drva, koks,
oglje. — «ILIRIJA» Ljublja. □a, Kralja Petra trg 8 Tele« fon št 2820. 52 L
WA KEPIEL t>
V*->   MOTOR O/L
Zastopstvo i en*gros<prodaja:
„TEBIN
Zagreb, Preradovićeva 18.
Tel 27-01
Ureiuie: Josip Zupančič. — Za aNarodno tiskarno*: Fran Jezeršek. — Za inaeritni del usta; Oton Cariatot — Vsi ? Ljubljani.