20. Sfsvilfta.
1 LiDbljani, i soboto, 25. januarja 1913.
XLVI. leto.
i
.Slovenski Narod- velja*
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto •••••••K 24'—
pol leta •••••••   • 12"—
četrt leta    • •••••» 6*—
na mesec 9 2*—
v upravniStvu prejeman: celo leto.  • K 22-—
P©1 leta........11%-
četrt leta . 5*50
na mesec 190
Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova nlica št 5 (v pritličju levo,) telefon št. 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje ln praznike.
Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat »ili večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, rekfamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari
——— Posamezna številka volja 10 vinarjev. ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna« telefon št 85«
za Avstro-Ogrsko
celo leto. pol leta , četrt leta na mesec
,Slovenski Narod* velja po pošti:
za Nemčijo:
celo leto...... K 30'—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.—
K 25--. 13 — , 6-50 . 2-30
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Spravništvo (spodaj, dvorišče levo), Enafiova ulica št 5, telefon št 85«
Temni oblaki.
Dunaj, 24. januarja.
Dunajski diplomatični krogi nagibajo k pesimističnemu presojanju položaja. Nova turška vlada pome-lija nesporno tudi novi kurs v turški zunanji politiki, in conereto: Mah-inut £efket paša bo dal velesilam drug odgovor, kakor ga je bil pripravil Kiamil pasa. Kako se bo ta odgovor glasil o tem si morda novi gospodarji Visoke porte še sami niso na jasnem, računati pa je kakor z dejstvom, da bo v bistvu odklonilen.
Novi turški kabinet bo izjavil, da Odri na ne more predati. In ker je odrinsko vprašanje kardinalna točka cele internacionalne situacije, ker je od predaje Odrina odvisna vojna ali mir, je smatrati, da se nahajamo v trenutku v velekritični fazi, ki lahko postane izvor nedozirnih in nevarnih komplikacij.
Kar se je včeraj v Carigradu izvršilo je delo vojne stranke in za novo populariteto se loveče mlado-rurške kompanije. Obe ste se zaslepljeni zarili v navidezno prepričevalno teorijo, da Turčija ničesar izgubiti ne more, pač pa mnogo pridobiti. Navidezno prepričevalno pravimo zaraditega. ker je veljalo do sedaj kot nekako snlošno pravilo, da sta Carigrad in Dardanele vsled medsebojne ljubosumnosti velesil varna turška posest. Kolektivna nota evropskih kabinetov je bila visoko porto opozorila, da tudi ta princip ne veija brezpogojno in veleposlaniki so Kiamilu dovoli jasno namignili, da je Odrin nekaka zavarovalna pre-mija za Carigrad in Malo Azijo. Kiamil  se je dal prepričati, njegovi
ledniki pa so označili razumno treznost njegovega spoznanja za veleizdajo . . .
Pride torej do obnovitve vojne. Pač bo morda še sledil kratek dir>lo-ni intermezzo, evropski kabine-,; bodo najbrž še enkrat posvarili porto, toda Mahmut Šefket iih ne bo -oslušal. Ne bo smel poslušati, kajti Če se končno tudi on in njegovi uda-io logiki argumentov, potem je bila njihova patrijotična zarota komedija, notem na so tudi za vedno oni in njihova stranka diskreditirani in za vedno poraženi. Diplomatični pritisk tu ne pomaga več, trebalo bi nasilnih   sredstev.   Evropa  bi morala s
[imi bojnimi ladiami pred Carigrad, meni topovi bi morali nameriti svofa   zrela  proti porti in sultanovi
palači, na Mahmut Seiket pašo bi morala pasti teža evropejskega ultimata, da podere njegovo prevzetnost.
Toda Evropa si ni edina, in Nemčija ter Avstrija že danes izjavljate, da se take demonstracije ne udeležite. S tem pa je padlo skoraj edino sredstvo, s katerim se da preprečiti zopetni izbruh /ojske.
Bolgarski delegat v Londonu dr. Danev je* izjavil: »Pa dobro, vzeli si bomo Odrin in Carigrad z oboroženo roko.« Toda ne le da si vzamejo zvezane armade Odrin in Carigrad, pride tudi prijatelj s severa in Rusija udre s svojimi polki v maloazijsko turško posest. Na mah ožive vsi problemi bližnjega Orijenta in vse mreže, ki jih je spredla evropska diplomacija okoli sultanove glave, postanejo očite. 2e prihaja iz Berolina vest, da si je tripelententa tajno razdelila maloazijsko posest, iz onega Berolina, ki je od nekdaj reklamiral Malo Azijo za sebe ... V Bukarešti šepetajo politiki in vojaki o ugodnem trenutku, ki se nudi Romuniji, da uresniči svoje »kompenzacijske« načrte.
Zdi se, kakor da bi cela Evropa zadrževala sapo pred dogodki, ki se še nahajajo v temnem naročju bližnje bodočnosti.
Naši obrtniki in Ijubijsnsirc obrtna šola.
Iz Maribora.
Tekom bodočih mesecev vrše se občni zbori naših posojilnic. Posebno večje posojilnice pozabljajo te prilike, da večje vsote iz čistega dobička določujejo v rodoljubne namene. Zdi se nam potrebno opozoriti, da noben denar ne bi bil bolje naložen, kakor za podporo obiskovalcev kmetijskih in obrtnih šol. Zato se nam zdi zelo pametno, da mariborska posojilnica vsako leto določuje po eno ali dve ustanovi za obisk kmetijske šole v St. Jurju ob Juž. žel. in za obisk obrtne šole v Ljubljani. Ureditev kmetijske Šole v Št. Jurju, ki nam je že v kratkem času svojega obstoja dala nekaj vrlo izobraženih bodočih kmetskih posestnikov, jc v obče našemu občinstvu znana. Ne tako državna obrtna šola v Ljubljani. Koliko je naših političnih zastopnikov in drugih rodoljubov, ki bi se zanimali za notranjo ureditev te izborne šole, ki je pravi biser, ki ga treba čuvati.
Dandanes, ko se v akademičnih poklicih tako težko pride do kruha, treba je našo mladino pošiljati v praktične šole, v tehnike, živino-zdravniške, obrtne Šole. In tu ne moremo dovolj priporočati ljubljanske obrtne šole. Na Štajerskem se Slovenec niti za zidarskega mojstra ne more izobraziti. Na ljubljanski obrtni šoli pa imamo mehanično - tehnično, stavbno-obrtno, dalje šolo za stavbno in pohištveno mizarstvo, strokovno šolo za lesno in kameno kiparstvo in žensko obrtno šolo. K temu pride še tečaj za elektromehaniko, ki ima sedaj, ko se bode osobito praktičnim vedam odprl Balkan, prav poseben pomen. Čemu morajo naši javni zavodi skoro vsa dotična dela dajati tujcem ter pospeševati germanizacijo v naših deželah. Poleg tega pa je pri nas prirodnih sil, kapitala in zmožnih ljudi dovolj za domača podjetja. Treba je vse te faktorje le izobraziti in ;na pravo pot navajati. Saj je vendar žalostno, da se vsi izdelki iz imenovanih strok dosedaj naročajo skoro izključno iz drugih dežela. Niti telovadnega orodja, katerega se na jugu toliko rabi, ne izdelujemo doma, ampak dobivamo isto iz severnih pokrajin, po večini od Nemcev.
Dokler torej nimamo štajerski Slovenci svoje obrtne šole, za katero je bila sicer nekdaj v zbornici sprejeta Plojeva resolucija — a to so naši klerikalci, nasprotniki vsake izobrazbe, nalašč pozabili, toliko časa pošiljajmo zmožne svoje zidarje, kovače, ključarje, mizarje in elektromehanike v Ljubljano in podpirajmo za te stroke zmožne slovenske mladeniče. Od tam ne bodo prihajali nazaj kot renegati in zaničevalci svojega naroda, marveč se bodejo na podlagi svojega materinega, jezika temeljito in z ljubeznijo priučili svoje stroke sebi in svojemu narodu na Štajerskem v korist.   Dajte nam na
Štajerskem dovelj naših praktično izobraženih mož v srednjih stanovih in konec je vse germanizacije.
O Ljubljani pa, kateri čestitamo na izborni obrtni šoli in na odličnem vodstvu te šole, bi le še omenili, da se čudimo, da to mesto ne zahteva zase tudi svoje tehnike za južne pokrajine v Avstriji: za Kranjsko, Primorje, Dalmacijo, za Hrvaško, Bosno in Hercegovino.
Reklo se bode, da to preveč stane, da to ne gre itd. Ali to je prazno. Saj so se isti ugovori ponavljali ob vsaki gimnaziji in proti obrtni šoli. In vendar   zdaj gre.   Jug se odpira.
Balkan nas kliče, iščimo domačih sil in dajmo jim pravi tok, pa nas čaka lepa bodočnost!
Program Briantiouega kabineta.
Včeraj popoldne ie nova francoska vlada podala parlamentu svoj program, ki pravi:
Novi kabinet bo nadaljeval splošno politiko svojega prednika in udejstvoval na političnem polju sporazum med republikanci, na polju narodnih interesov pa ozko in soli-darično zvezo vseh Francozov. Vlada bo delovala na takojšnjo izvedbo volilne reforme sporazumno z vsemi republikanci na temelju pravičnega zastopstva manjšin, nadalje na uza-konjenje dohodninskega davka, na reformo vojnih sodišč in zakona o kavalerijskih kadrih. Med nujnimi problemi naj se reši problem lajične šole brez izzivanja in nasilnih sredstev, pač pa z vstrajnostjo. Ravno-tako nujna je, službena pragmatika.
V programu se naglasa potreba, skončati v najširšem obsegu socialno delo. Vlada se bo z vso odločnostjo trudila, da povzdigne uspevanje dežele, da privede kolonialno posest v položaj, da bo kar mogoče največ donašala, nadalje, da bo kredit Francije najuglednejši na svetu in da se da mornarici potrebna sredstva, da se more upirati vsakemu napadu ter tako s ponosom varovati čast naroda. Dežela je pred kratkim pokazala vzglede svoje hladnokrvnosti in svojega dostojanstva. Njena podpora je bila vladi zelo dragocena, da z lahkoto premaga težke čase, iz katerih je častno izšla Francija.
Bolj nego prej, se mora posvečati pozrnost zunanjim problemom, ki jih stavita posebno bližnji in daljni vzhod. Neizpremenliiv ostane princip naše zunanje politike, da se zvesto držimo svojih a liane in prijaterj-stev.IzkuŠnja zadnjih mescev več nego dovolj dokazuje, da vsebuje diplo-matična akera Francije v službi svetovnega mira moralično avtoriteto in prepričevalno moč, če se giblje v svetli luči odkritosrčnosti in v duhu kurtoazije napram drugim državam v ozkem kontaktu in večnem soglasju z akcijo naših prijateljev in zaveznikov. Ne da bi se odstranili od te smeri, hočemo varovati podedovano duševno in gospodarsko posest ter služiti miru s tem, da vporabimo svoj
vpliv v to, da okrepimo najvažnejše činitelje narodne obrambe.
Med uojno in mirom.
V usodnih časih.
»Pripravljeni moramo biti na vse«, pišejo francoski listi. Vendar pa hoče evropska diplomacija za enkrat še ohraniti mir. Med Parizom, Londonom in Petrogradom se vrše pogajanja. Dasiravno na merodajnih mestih o korakih in sklepih tripel-entente nočejo ničesar govoriti, piše oiicijozni »Journal de debats«, da je nujno potrebno, da se velesile zedini-jo nemudoma glede korakov proti mladoturškemu vojaškemu režimu. List priporoča, da se mora odtegniti kabinetu Mahmud Šefket paše vsaka financijalna, bodisi direktna, bodisi indirektna podpora. Tudi morajo velesile izjaviti porti, da izprememba v kabinetu ne more ničesar izpreme-niti v volji Evrope, ki je izražena v kolektivni noti velesil. Tudi bi bilo dobro, če pošljejo velesile vojne ladjo v Bosporus in morda pozneje uprizore demonstracijo vojnega brodovja.
V dunajskih diplomatičnih krogih kažejo nasproti razpoloženju v Parizu, neopravičljivo brezskrbnost. Plavijo namreč, da se situacija za velesile ni dosti izprernenila. 2e od starega turškega kabineta se je pričakovalo, da bo predal Odrin samo pod gotovimi pogoji. Nova vlada se zahtevam velesil seveda tudi ne bo takoj udala, vendar pa ne verjamejo na Dunaju, da bo nova turška vlada gladko odklonila zahteve velesil in to že zato ne, ker si bo hotela nova vlada ohraniti naklonjenost Evrope.
V dunajskih diplomatičnih krogih so samo mnenja, da bo odgovor novega kabineta energičnejši in manj popustljiv, kakor bi bil odgovor kabineta Kiamil paše. Splošno pa se sodi. da bodo tudi Mladoturki odgovorili tako, da bo mogoče nadaljevati mirovna pogajanja.
V londonskih diplomatičnih krogih presojajo dogodke v Carigradu zelo resno. Izreka se bojazen, da pride, če se bo nova turška vlada branila predati Odrin, do izredne 'poostritve položaja.
Poročila ki prihajajo iz Petro-grada, dado sklepati, da Rusija ne bo ohranila nadalje svoje nevtralitete. Dogovori med veleposlanikom Gier-sem in Kiamil pašo, so morali prepričati turške državnike, da bo Rusija storila vse,  da  se napravi v naj-
LISTEK.
RenSke in slovenske šege.
Večina tujcev, ki potuje po naših deželah, je mnenja, da so to nemške dežele, da smo mi nekaka posebna vrsta Nemcev. Imena naših krase v svetovnih listih in drugih Tiskovinah imenujejo le nemško, celo v ruskih šolskih knjigah poznajo le /enfiirt in Adelsberg. Tujci sicer . da se govori pri nas drugi je-toda ako niso ravno Slovani ali ne znajo slučajno nemško, so navadno vsi mnenja, da je slovenščina le neke posebne vrste nemški dialekt; pred kratkim sem  govoril s francoskim časnikarjem, ki pozna naše kraje in ve, da se borimo proti Nemcem, nikakor pa ni mogel umeti, da je slo-\tiiski jezik nekaj popolnoma dru-t kot nemški, mislil je, da je raz-j med Nemci in med nami ista, kot med Nemci in Švicarji, ki tudi ne morejo trpeti Švabov, dasi govore nem-ko narečje. Važen vzrok, da veljali io za Nemce, je dejstvo,  da vlada pri nas popolnoma nemški živelj, dasi se morda tega prav ne zavedamo. Velik del naše izobrazbe smo sprejeli s posredovanjem nemštva. toda sprejeli nismo samo izobrazbe kot
take, ne samo golih prosvetnih vrednot, nego sprejeli smo tudi šege in navade. Najbrže si nikdo ni v svesti, da so običaji, ki veljajo v naši izobraženi družbi, med našo inteligenco, specifično nemške šege In navade, ki jih drugod po svetu nikjer ne poznajo, ki se jim narodi z višjo kulturo, kot je nemška, navadno le posmehu-jejo. Hočemo se emancipirati od nemštva, a svoji mladini utepamo kot norme lepega in vljudnega vedenja, običaje, ki so zgolj nemški!
Gotovo Šege in običaji niso bog-ve kakšnega pomena za narodno prosveto in narodni napredek, bodisi da so že taki ali drugačni, in morda bo marsikdo te-le vrstice kvitiral s prezirljivim nasmehom. Vendar mislim, da mora vsakdo pritrditi temu, da mi nimamo prav nobenega vzroka, posnemati baš nemške šege in navade in smatrati baš te šege kot vnanji izraz družabne izobrazbe. Zakaj, ravno nemške šege, ako se že niso mogle naše samostojno razviti, zakaj dopuščati, da se nam utisne Kajnov znak nemštva na Čelo!
Šege in običaji so izraz temperamenta, ki je lastnost rase; da je pa nrzli in pusti nemški temperament kvalabogu zelo različen od našega gibkega, veselega in prisrčnega temperamenta, ki se mnogo bolj približuje romanskemu, o tem ni dvoma. Jasno je torej, da je največja
nesmiselnost, naš veseli in prisrčni značaj na zunaj opremljati z znaki nemške servilnosti.
Vse nemške šege so namreč prikrojene po načelu servilnosti. Kakor je, ne vem že kateri nemški pisatelj, sam rekel: Nemci niso le »das Volk der Dichter und Denker, sondern auch der Lakaien und Hausknechte« (ljudstvo pesnikov in mislecev, nego tudi lakajev in hlapcev). V vsakem nemškem običaju se zrcali ta slaba stran nemškega značaja: na zgoraj silno pohleven in ponižen, napram nižjemu trd in osoren. Ako hočem skazati znancu vljudnost, tedaj nastopam njemu nasproti s servilno ponižnostjo, to je načelo vsem nemškim družabnim običajem, ki pa imajo pri nas žal tudi občne veljavo in se ljudstvu v raznih »Omikanih Slovencih«, ali kakor se že take knjige zovejo, priporočajo kot edino zveličavni vnanji znak dobrega družabnega tona.
Ako greš pri nas po cesti vedno in vedno ne vidiš drugega kot snemanje klobukov, kjer se srečata dva znanca. Morda me cenjeni bralec začudeno gleda, misleč, da je povsodi tako; ne dragi, to odkrivanje pred vsakim znancem, katero ti zveriži v kratkem času okraje tvojega pokrivala in ti po nepotrebnem obteži tvoj budget, ako se hočeš postavljati vedno z lepim klobukom, je drugim na-
rodom le v posmeh. Na razstavi v Rimu so pred dvema letoma prodajali možice, ki so se z eno roko držali zelenega klobučka s peresom in so ga sneli, ako si jih stisnil za trebuh; »saluto tedesco« (nemški pozdrav) so imenovali te možice, ki so vzbujali toliko veselost med Italijani. Drugje na svetu si namreč znanci na cesti pač sežejo v roke, si zakli-čejo prisrčno »na zdravje« ali si po-migajo z roko; kiobuk sneti, *o je pa pozdrav snažilca čevljev, ako te hoče za se zainteresirati, ali pa koči-jaža, ki se ti ponuja, ali lakaja, ki pričakuje napitnino. Le posebno zaslužne starejše osebe, ki se jim hoče izraziti spoštovanje, pozdravljajo v drugih deželah z odkrivanjem, ali pa dame, ako se jih ne pozna bližje. V Ameriki celo dame ne smeš pozdraviti na cesti, ako te s prijaznim migljajem k temu ne pozove. S tem, da obdrže Angleži in Romani klobuk pri pozdravu na glavi, označujejo, da pač vedo natanko Točiti med prisrčno prijateljsko vljudnostjo in pa servilnim ponižujočim kimanjem, zato je pa pozdrav tem odkritosrčnejši in ljubeznivejši kot nemo odkiivanje.
Neka druga zelo smešna navada obstoji v nazoru, da z nobenim tebi še neznanim naobraženim človekom ne moreš nikakor drugače govoriti, kot ako mu ne zarenčiš, navadno popolnoma nerazumljivo, svojega ime-
na. Predstaviti se, pravimo temu pri nas. Kak zmisel naj to ima? Kaj imata neznanca od tega, ako vesta, da je enemu ime Žnidaršič, a drugemu Šušteršič? Kajti, ako si doktor ali dvorni svetnik, tega tako ali tako ne smeš pri tem povedati, ker to bi bilo j zelo neskromno; pa ako to tudi re-' češ, je vendar skoro brez pomena, kajti koristno je za tvojega neznanca le, ako pozna tvoj značaj in tvoje mišljenje. Pri tem predstavljanju mu moraš obenem seči v roko, dasi ne veš, ali zasluži ta znaK spoštovanja in prisrčnosti ali ne. Potovala sva z nekim Angležem od Caleja do Mar-seilla, sva se izvrstno razumela in sva mnogo veselih ur preživela, pa še le v Marseilleu, ko sem ga spremil na ladjo, sem izvedel njegovo ime in da je konzul nekje v jutrovi deželi, in sicer v svrho, da mu morem kedaj pisati. Je šlo popolnoma dobro, • ne da bi si bila takoj od začetka zaren-čala svoji imeni. Drugo je Seveda, ako te kak prijatelj vpelje v tebi neznano družbo ali te seznani s kako damo, toda tedaj te on predstavi in imenuje tvoje ime ter obenem tudi jamči, da si dostojen človek, toda da bi se sam predstavil, tega drugje na svetu kot pod dvo- in enoglavnim orolom ne poznajo in te le debelo gledajo; na prijazno besedo se namreč drugje dobi povsodi prijaznega odgovora. A pri nas veljaš za največjega zarob-
krajšem Času mir. Tudi bo imela eventualna trdovratnost turške vlade lahko za posledico, da se razmerje med Bolgarsko in Romunsko zopet poostri, ker se je vstvaril nekak junktim med romunskimi kompenzacijami in Holgarskimi pridobitvami.
Dolgo ne tako brezskrbno kakor avstrijska diplomacija, presojajo nemški politični krogi situacijo, skušajo pa zvračati odgovornost na Rusijo. »Vossische Zeitung« piše med drugim: Velesile ne morejo držati križem rok, če uresniči Rusija svoje grožnje. Velesile že sedaj prizanašajo Rusiji (?). Delajo se namreč, kakor bi ne vedeli, da je Bo!garska zaprla svoje pristanišče Varno samo zato, da nobeden ne vidi, kako Rusija dan na dan krši nevtraliteto Bolgarski na ljubo s tem, da pošilja tja vojni materijal in prostovoljce čez Črno morje. Kršenje nevtralitete p? mora imeti tam svoj konec, kjer hoče Rusija uresničiti svoje grožnje Anglija se v nasprotstvu s Francosko ni udeležila ruskih groženj v Carigradu. Anglija tega ni mogla storiti. Če bi hotela poslati Rusija svoje vojaštvo v turško Armenijo, bi bila stvar Anglije, da to prepreči. Ravno tako malo bi ne mogla bit: Angleška zadovoljna z enostransko in svoje-volno rešitvijo vprašanja Dardanel od strani Rusije. Že enkrat, in sicer leta 1878., je zaprla Angleška Rusiji pot v Carigrad. To bi se utegnilo ponovit", če morda misli Rusija, da je prišel seda! čas pripeti ruski kriz na Hagijo Sofijo. In Avstro-Ogrska? V trenutku, ko bi storila Rusiia kak korak proti Turčiji, ni meja Srbije in Sandžaka več noli me tangere. Ni mogoče, da bi ostala Avstro-Ogrska mirna. Tudi Italija bi se pač ne premišljala dolgo od svojih vojakov zasedene otoke Egejskega morja proglasiti za svoje. Evropska vojna, ki jo žele velesile preprečiti, bi bila tedaj neizogibna.
Kar se tiče Male Azije, poroča »Wiener Allgemeine Zeitung« iz Pariza, da je razdelitev Male Azije v interesne sfere med Rusijo, Angleško in Francosko že popolnoma končana. Ti dogovori stopijo v veljavo, kakor hitro bi bil nadaljni obstoj Turčije v Mali Aziji ogrožen. Obnovitev balkanske vojne bi bil tak trenutek. Kakor je razvidno iz gori navedenega, je tedaj diplomacija trozveze že zamudila pravi trenotek, da bi mogla tudi kaj govoriti pri razdelitvi azijske Turčije. Žalostno dejstvo in žalostno izpričevalo za dotične diplomate. Dunajski diplomatični krogi pa še zdaj nočejo verjeti, da bi se kaj takega moglo zgoditi. Dobro b: bilo, če se ne zgodi, ker bi moralo brez dvoma ljudstvo drago plačati kozle diplomatov, ne gre pa igrati v tem trenutku vloge noja, marveč treba je popraviti, kar se še da popraviti. Mogoče pa je to le v prijateljskem razgovoru z državami tripelentente. Seveda bo treba popustiti na eni strani, da doseže tro-7veza na drugi strani nekaj uspeha. V tem oziru se stikata albansko in anatolsko vprašanje.
Prevrat v Carigradu.
Iz Carigrada poročajo, da je od-siavljeno ministrstvo še vedno zaprto na porti. Ministri so poskusili telefonično poklicati na pomoč vojaštvo in policijo, toda nobeden jim ni prišel na pomoč. Straža pred palačo se unionistom ni ustavljala, da-siravno so streljali unionisti na častnike z revolverji. Ravnatelj anatol-skih železnic liugoinin se ]e nahajal ravno s prvim dragomanom anatol-
ske družbe dr. Weberjem v konzulski sobi, ko »o prišli unionisti. Naenkrat je počil strel in Nazim paša se je zgrudil pred Hugoininom. Ministrov se je polasti! silen strah, samo Kiamil paša je ostal miren. Tudi zunanji minister Noradunghian je ostal hladnokrven.
Ko je Kiamil paša podpisal svojo demisijo, se je Enver beg tako! odpeljal k sultanu in pozneje, ko se je vrnil, nagovoril ljudstvo.
Pred porto se je zbralo kakih 2000 do 3000 oseb. Med tem ljudstvom so neprestano govorili razni govorniki in ljudstvo je kričalo: »Živela svoboda? 2ivel komite! Doli s tirani!«
Novi notranji minister je izjavil, da izprememba vlade še ne pomeni brc; pogojno vojne. Turki pa hoče!o rajši hitro i* Častno poginiti, kakor počasi umirat1'. Notranji minister je izda1 tudi na valije sledečo okrožnico: Kabinet Kiamil pašf je hotel izročiti Odrin in otoke sovražniku ter je v to svrho sklical nekaj uradnikov pod rretvezo, da je to divan. Prebivalstvo, ki se je nad tem razburilo, je priredilo demonstracijo, vsled česar so ministri odstopili. Nova vlada je odločena varovati čast turškega naroda
Pri bojih, ki so se vršili pred izvršitvijo preobrata je padlo še kakih 200 vojakov in častnikov, ki so se hoteli postaviti Enver begu in njegovim privržencem nasproti. Tudi med stražo za Nazii.i pašo in pristaši Enver bega je prišlo do hudega boja, v katerem je bila vsa straža Nazim paše ubita.
Da se mir v Carigradu ne kali nadalje, je nova vlada izdala stroge odredbe. Ponoči so patruliraie vojaške patrulje po mestu. Več oseb je bilo aretiranih, med njimi tudi glavni urednik »Tkdama« Ali Kemal in bivši poslanec Izmail. Razen tega je bilo še 1? civilnih oseb ranjenih.
Novi notranji minister Talaat beg je dal razglasiti, da nova vlada ne bo zasledovala politike osvete napram nristašem dosedanjega režima.
O smrti Nazim paše krožijo različne vesti. Zabeležili smo že včeraj vest, da je padel Nazim paša na cesti v boju s pristaši Enver bega. Druea verzija pravi, da je padel vpričo ravnatelja anatolskih železnic Hugoinina. »Lokalanzeiger« pa noroča iz drierada še tretjo verzijo, da je prišel Enver beg kot mestni poveljnik k generalisimu Nazim paši ter zahteval od njega, da mu odda nočat in dokumente zalzzet pašo. Nazim paša se je temu upiral, nakar mu ie dal Enver beg kratek čas za nremislek. Adjutant Nazim paša pa je v tem času parkrat ustrelil v gručo častnikov okrog Enver bega, nakar je eden izmed Enver begovega spremstva ustrelil Nazim pašo naravnost v srce. Nazim paša je bil takoj mrtev. Četrta verzija pa pravi, da ie bil Nazim paša žrtev pomote. Ministrov adjutant je namreč strelial na Enver bega. da prepreči, da bi bil Enver beg vdrl v dvorano, kjer se je vršil ministrski svet. Nato je začel neki neznan Častnik streljati ter je ustrehl Nazim pašo.
Kakor poroča »Jugoslovanska korespondenca« iz Carigrada, je vedela rnladoturška stranka, da se je sultan le prisiljeno udal zahtevi po predaji Odrina. Turški voditelji, ki jih je sultan zadnje dni sprejel, so dobili vtisk, da se sultan ne bo upiral hitri izpremembi kabineta.
Ponoči še je bila predložena sultanu lista novega kabineta, ki jo je sultan sprejel in ki je sledeče sestavljena:
ljenca, ako se ne držiš te smešne nemške šege.
Shvenci vsi vedno radi poudarjamo, da smo demokrati, toda gorje ti, ako govoriš n. pr. s kakim doktorjem, ki je morda imel ravno preje še polna usta demokratizma, in ga nagovoriš samo gospod Sitar ali gospod Sodar, kako pisano te bo pogledal, ako ga ne nagovoriš z njegovim stanovskim naslovom! Ce imaš celo čast govoriti z gospodom, ki je doktor in profesor ob enem, si vedno v zadregi in ne veš, ali naj mu rečeš prvo ali drugo, da mu ustrežeš, kajti nekateri profesor se rajši sliši za doktorja, a drugi dr. phii. je ponos-nešji na profesorja. Se sedaj se mi smili neka dobra mamica, ki je šla v šolo prosit takega profesorja-dok-torja za svojega fanta, ki je imel za latinščino in grščino nekam trdo bučo; tako milo mu je rekla: »gspud plefesar«, a »gspud plefesar« so se nonosno odrezali: »prosim, jaz sem doktor!« Gospod posestnik je tudi lep naslov, še lepši pa je naslov, ki sem ga nekje na deželi slišal: »gospod umetnik«. Posebno virtuoznost moraš razvijati, da znaš v vsakem slučaju primerno naglasiti besedo »svetnik«, ako imaš izredno čast sedeti med vladnim in občinskim svetnikom in se nečeš nobenemu zameriti. Vsa prisrčnost, vsa ljubeznjivost se jenja, ako ne veš, da je tarokist, ki si mu za kibica in ki je ravnokar izvrstno iiDclJaJ pagat-ultimo,  včeraj postal
nadkontrolor in nu praviš samo »izvrstno, gospod kontrolor!« Vse veselje mu boš pokvaril nad pagatom, črn žolč se mu bo razlil in mrzil bo tebe nesrečnika do zadnjega diha.
Tudi mene je, po pravici rečeno, malo jezilo, ko sem bil kot novopečen doktor v neki angleški družbi, kjer so me klicali samo »mister«; no, pa sem se kmalu potolažil, ko sem izvedel, da je bil nekdo drugi, ki so ga zvali mister Brown, tajnik v angleškem kolonijalnem ministrstvu, a še drugi »mister« je bil kurator nekega vseučilišča; prvega nataknrja v hotelu so pa tudi zvali »mister«. Pa to so bili Angleži, člani enega prvih kulturnih narodov. Kako bi se ti smejali na Francoskem, če bi ti komu rekel »monsieur le docteur« ali pa »mon-sieur Ie senateur«. Za predsednika francoske republike ali pa za zadnjega pariškega apaša velja, če z njim govoriš, le naslov »monsieur X ali Y« in za žensko »madame« ali »made-moiselle«. Še mnogo prisrčnejše se pa glasi nagovor naših slovanskih bratov Rusov; bodisi da govoriš z velikim knezom ali z dvornikom (vratarjem), vsakega zazoveš samo z imenom in otčestvom, niti »gospod« se ne pristavi. Dmitrij Ivanović ali Nikolaj Nikolajević se glasi prijazni nagovor, isto tako tudi za ženske bodisi, da je carica ali zadnja služkinja, Aleksandra Fedorovna ali Katja Osi-povna, in nič več in nič manj. Pa Rusi se pri tem čutijo zelo srečne in
Veliki vezirat in vojna: Malu«ud sesket paša, predsedstvo državnega sveta: princ Sald Hallm, notranje: Hadžl AdU, zunanje (interimistično): bivši poslanik v Atenah« Muktar, mornarica: Mahmud, Justica: bivši carigradski vali Ibrafalm, finance: bivši predsednik računskega dvora, Rifaat, lavna dela: senator Batzaria, efkav: Halri, trgovina: bivši notranji minister Džem al, pošta in nadzorstvo financ: Oskan, nauk- bivši gubernator v Magnesiji, Šukri.
Sultanov irade na novega velikega vezirja Mahmud Šefket pašo se glasi glasom poročila iz Carigrada sledeče*
po demisiji Kiamil paše in z ozi-rom na *<**koče sedanjega poiožaja, mora dobiti veliko vezirstvo v roke zmožen človek. Vaše zmožnosti so mi znane, zato vam poverim veliko vezi rs Wc ter vam dam obenem naslov vrhovnega poveljnika armade.
Enver beg in Mahmud Šeket paša dobivata neprestano pozdravne brzojavke. Posebne ovacije so njima priredili Častniki ob Čataldži in v Oolipoliju, ki vidijo v novih možeh osvoboditelje države. Brezžična brzojavka iz Odrina prinaša pozdrav Šukri paše, ki pravi, da bodo oble-ganci sedaj s podvojeno vztrajnostjo čakali na osvobojenje.
Povest slov. prostovoljcev.
(Napisal M. C.)
(Dalje.)
Ob zori sva se dvignila in vrnila v mesto, ki seveda ni mesto po naših pojmih. Skupina kakih trideset hiš leži ob skaderskem jezeru, na sredi precej prostoren trg v podobi trikota, na severni in severozapadni strani nekaj polja, ki pa je bilo ob času najinega prihoda docela preplavljeno od jezera. Cesta iz Reke pripelje v mesto po dolgem kamenitem nasipu. Na južni strani mesta leži kolodvor na jako tesnem prostoru ob vznožju skalovitega grička, na katerem se na laja mala utrdba.
Sedela sva ob kamenju tik kolodvora in otepajoč suh kruh potrpežljivo čakala odhoda vlaka.
Vir je bil glavno izhodišče takozvane južne črnogorske armade pod poveljstvom vojnega ministra generala Martinoviča. Vojaštvo se je pre-peljavalo po dveh parnikih iz Reke na Vir in od tu dalje preko gorskega grebena po ozkotirni železnici do Bara. Seveda ta skromna prometna sredstva nikakor niso bila kos svoji nalogi, zato je moralo potovati mnogo vojnikov peš celo pot iz Cetinja do reke Bojane, ki tvori staro črnogorsko mejo.
Naravno je torej, ca je na Viru kar mrgolelo vojaštva ob času najinega prihoda. V svojih nenavadnih uniformah (bila sva še natanko tako oblečena, kakršna sva odšla iz Ljubljane) sva vzbujala splošno pozornost. Prostovoljci so dobivali namreč vojaško obleko v Muričanih, selu, ki leži severozapadno od Tara-boša, medtem ko so se preoblačili Črnogorci že na Cetinju.
Cel krog radovednežev naju je obdal in kmalu se je razvil med nami živahen razgovor. Menili smo se večjidel o vojski.
»Je-li mnogo Črnogorcev poginilo?« sem vprašal mladega vojnika ranjenca, ki se je vračal ozdravljen na vojno.
»E, mnogo, mnogo, brat, a Turkov dosti več in Črnagora bode slobodna, velika in močna, zato se nt strašimo žrtev. Tudi jaz rad padem za domovino,« je odgovoril.
»In kje si bil ranjen?« »Na Tarabošu,« se je glasil odgovor.
»Torej si iz iešnjanskega bataljona? Daj, prosim te. povej, kako Je bilo pri onem jurišu na Taraboš?«
»Junaška borba je bila. Kakor mačke tiho smo se priplazili tik pod utrdbe, preplezali že žičasto ograjo in še četrt ure, pa bi bil vihral črnogorski prapor na taraboških višinah. Tu pa se je posvetilo, da nam je jemalo vid in od treh strani se je vsu-la jeklena toča med goste naše vrste. V hipu so nas obkolili Turki in vnel se je boj na življenje in smrt. Z bajoneti, puškinimi kopiti, noži n pestmi smo prebili turški obroč, a sila junakov je palo. Tisoč i pet mož je štel bataljon pred naskokom, vrnilo pa se nas je le kakih dvesto in še ti vsi okriti z ranami, drugi pa so ostali na Tarabošu. I meni so poginili trije bratje, a jaz sem ozdravel in ako Bog da, plačali mi bodo Turki njihovo smrt!' Tako ie pripovedoval mladec in divjem srdu so se mu svetile oči.
Minil nam' je xas med takim razgovorom in vlak je stal pripravljen na postaji.
Napolnili smo vozove do zadnjega kotička in še je ostalo mnogo vojnikov zunaj. Prijazni in gostoljubni bratje so nama preskrbeli prostore v drugem razredu.
Nakrat je potihnil šum in hrup in spoštljivo se je odmikal narod od vlaka.
»Gospodar ide!« je šepetala množica.
Pogledala sva skozi okno, in res, prihajal je kralj s svojim spremstvom. Na potu v Bar je dospel z avtomobilom iz Reke na Vir.
Ker ni bilo v vlaku nobenega voza drugega razreda, razen onega, v katerem sva sedela tudi midva, je prihitel uradnik v naš voz s poveljem, naj izstopimo, češ, da se bo kralj s svojim spremstvom peljal v tem vozu.
S težkimi vzdihi sva se dvignila z drugimi vred iz udobnih sedežev, v tem hipu pa je dospel kralj do najinega okna, videl menda najine neizmerno obupane obraze, obstal in vprašal:
»Odkod ste došli, deca?«
»Iz Kranjske, Veličanstvo, Slovenca sva,« sem odgovoril.
»Slovenci - dobrovoljci, je-li? Vrlo mi ie drago. I kam idete?«
»V Bar, Veličanstvo, i od tam k prostovoljski legiji.«
»Sedite, sedite! Sretan put!«
Okrenil se je, naročil poseben voz zase, nama pa so se takoj zve-drili kisli obrazi, ko sva se vsedla na svoje prejšnje prostore.
Čakali smo še kake čertrt ure na postaji, da so pripeli še kraljev voz in odsopihal je vlak med vriskanjem in petjem vojnikov proti Baru.
Nekaj časa teče proga ravno, ob vznožju gorovja, kmalu pa se prične viti v ostrih serpentinah med razdrapanim skalovjem proti visokemu gorskemu prelazu, čez katerega pelje izborna vozna cesta v črnogorsko pristanišče Bar.
Na omenjenih serpentinah se je odigral velekomičen, oziroma za ženske potnice tragičen prizor.
Čim višje v gorovje smo se vzpenjali, tem debelejši sneg je postajal, tako, da je nazadnje stroj odpovedal službo. Kljub vsem neznanskim naporom in hropenjem, ni mogel več sopihati naprej.
Ker je bil ves trud zaman, je vporabilo železniško osobje jako primitivno in radikalno sredstvo. Strojevodja je zapeljal vlak nazaj na najbližjo postajo in tam so segnali vse
ženske iz celega vlaka v en voz, kar ni stalo mnogo truda, ker so ženske v Črni gori bolj vajene ubogati, kakor pri nas in posebno še, ker niso vedele, kaka peklenska zarota se kuje proti njim.
Ko je bilo to delo dovršeno, so potisnili dotični voz na stranski tir in ko je bilo tudi to srečno končano, se je postavil stroj na čelo ostalih vozov. Sedaj šele so spoznale ženske grdo nakano, a bilo je že prepozno. Vlak je zapiskal in odhitel olajšan iz postaje med strahovitim reglanjem in pritoževanjem nežnega spola.
Brez vsakih novih zaprek smo dospeli skozi kratek predor na najvišjo postajo barske železnice.
Domnevala sva, da se vrne stroj od tu nazaj po zapuščeni voz, ker od te postaje pelje železnica v enakih serpentinah vedno navzdol in se torej ni bilo bati, da še enkrat obstane-mo neprostovoljno na progi, a z? tila sva se. Ženske so bile menda že pozabljene, kajti brez njih smo dirjali proti Baru.
Izstopila sva na postaji Popovi-či, ker so nama rekli, da je od tam najbližje do Starega Bara (Antivari), kjer sva nameravala prenočiti.
V mraku sva dospela skozi olj-kov gozdič v mesto, prijavila se občinskemu predstojniku in ta nama je takoj odkazal večerjo in prenočišče v gostilni.
Ni se še zdanilo, ko sva odkorakala naslednje jutro iz Starega Bara po cesti proti Ulčinu. Hodila sva v dežju celih šest ur in temu primerno mokra in blatna dospela v Ulcin.
Mislila sva, da ne more biti več laleč do vojnega tabora, zato sva hotela oditi brez odloga naprej. Vprašala sva prvega stražnika, ki sva ga naletela, po smeri pota do tabora. Odvrnil nama je, da imava sicer le še dobre tri ure do tja, a če ne znava poti, da je najbolje, če prenočiva v Ulčimu in odrineva prihodnji dan naprej.
Ker nama je tudi občinski predstojnik, h kateremu naju je peljal stražnik, svetoval isto in povedal, da odpotuje naslednji dan tudi oddelek italijanskega »Rdečega križa« k vojnemu taboru, kateremu da se lahko pridruživa, sva se udala v usodo in sklerila ostati čez noč v Ulčinu.
Ko sva si v kavarni ob ognju nekoliko posušila mokre obleke, sva se napotila proti pristanišču. Mesto ima popolnoma južno lice, prebivalstvo mešano, Črnogorci, Turki, Arnavti in še celo par črncev sva opazila. Pristan je bil popolnoma prazen, ker je še vedno deževalo in je bilo morje precei razburkano.
Obiskala sva tudi ruski oddelek »Rdečega križa«, ki se je nastanil v prostorih šole tik nad pristaniščem. Prijazen gospod nama je razkazal vse prostore in naprave. Naravnost vzoren red je vladal v bolnišnici in za ranjence je bilo kar najbolje preskrbljeno.
V dolgih vrstah so ležali po snažnih in udobnih posteljah, bledih obrazov, molčeči kakor grob.
Sploh so se mi zdeli črnogorski ranjenci nekaj izvanrednega, zagonetnega. Toliko življenjske sile in junaškega, možatega trpljenja nisem nikier videl. Opazil sem v poznejših bojih vojnike dobesedno oblite s krvjo, ki so sami, brez najmanjše pomoči, s prestreljeno nogo, opiraje se le na puško odšli iz bojne črte včasih po celo uro daleč do prve rešilne postaje »Rdečega križa«. In to ne morda po leoi, ravni cesti, marveč po terenu, kjer mora zdrav človek paziti, da si ne polomi rok ali nog. Drugi zopet se je privlekel s prestreljenim drobom iz bojnega   meteža do
nimajo prav nobene potrebe po nemških naslovih; moram reči, da sem v ruski družbi vedno posebno blagodejno občutil prisrčnost tega priprostoga nagovora. Le med Nemci, kjer se ljudje ločijo po kastah in kjer tramvajski kondukter smatra že za posebno dobrohotnost, ako prijateljski nagovori tramvajskega konduk-terskega substituta in se slednji s tem zopet silno počaščenega čuti, le tu se v nagovoru rabi vse mogoče in nemogoče naslove, in pa pri nas. Ne — pardon — ne samo pri nas, tudi na Hrvaškem, kamor je preko nas od vsenemške kulture prišel menda samo ta izrastek in se posebno bujno razcvel. Na Hrvaškem se v boljši družbi ne nagovarja samo z naslovom, nego Še s posebno prislovico, doktorja zazove »veleučeni«, dasi se je morda z največjo težavo priripsal skozi izpit, vseučiliškega profesorja »magnifice«, dasi morda nima nobenega znanstvenega odkritja in nobene razprave na vesti, duhovna zopet »velečastni«, dasi je moral morda pred par urami skozi okno bežati pred kakim »nasamarjenim« in razjarjenim zakonskim možem. Pa Hrvati imajo vsaj nekaj aristokratskih tradicij, a mi Slovenci, ki smo izšli vsi iz priprostega kmečkega stanu, nimamo pač prav nobenega vzroka posnemati te bedaste nemške šege in smešiti same sebe s tem nezmiselnim tituliranjem, ki ga nobeden prvih kulturnih narodov ne pozna.
Toda dovolj! Povedal bi še lahko marsikaj o drugih smešnih nemških šegah pri nas, o dijaških društvih, ki so prava kopija nemških burševskih društev, ki se jim drugje po svetu rogajo, nadalje o čudni težnji, pri izprehodih, ki gredo malo dalje kot pod Tivoli, kazati celemu svetu svoja suha bedra in se zadovoljiti s kratkimi hlačicami, razun tega se pa še opremiti z nahrbtnim žakljem, ko da greš beračit za celo ubožno hišo, običaj, ki je vsemu svetu izven mejnikov z eno- in dvoglavimi ptiči le v posmeh, pa bojim se, da preveč zadenem kakega bralca v živo. Sicer pa vem, da bodo vse te besede kljub temu le bob ob steno, da jih bo marsikdo smatral za predpustno šalo in da se bode novopečenemu nadkon-trolorju prej kakor sleje razlil žolč, Če ga zoveš samo kontrolorja, in mu boš s tem preje ko sleje pokvaril veselje nad pagatom, če tudi bodo vsi kralji in glave poleg, — ostalo bo vse pri starem, to vem. Sicer pa ni moj namen, izpreminjati in preobračati, nego hotel sem le malo pobrskati. Morda se kakega mlajšega inteligen-ta, ki še nima življenskih ciljev, ki bi kulminirali v tem, da se nrj spusti z viška kaka zlata pločevina v obliki ptiča ali križa na prsi, moje lamentiranje le toliko prime, da počne malo razmišljati, je-li ni morda v teh vrsticah ie nekaj trpke resnice.
_ Dr.B.K.
iše št. ¥7.
Roman.
Angleški spisal J. Storer Clousted. (Dalje.)
XVII.
»Neprestano ji morava biti za petami,« je šušljal Francis.
»Zanašaj se name,«, je odgovoril Rupert in si je s svojimi krepkimi komolci delal pot skozi gnečo ljudi, vozov in avtomobilov.
Kakor rojen vojskovodja je Francis dajal svoje ukaze:
»Če stopi v omnibus in v njem za naju ni več prostora, moraš takoj najeti voz. Če gre na postajo, teciva naprej in vzemiva iz previdnosti vsak kar po dva vozna listka, enega za navadno progo, enega za podzemsko progo. Kamor vstopi ona, tam vstopiva tudi midva. Zakaj, če bi čakala, da ona prej vozni listek vzame, dobi lahko vlak, ki nama pred nosom odide.«
»Izvrstno,« je pritrdil Rupert
Gospa je šla proti postaji in Je stopila v postajno poslopje.
»Zdaj naprej — da jo prehitiva,« je komandira! Francis.
Vrnila sta se kmalu, vsak z dvema voznima listkoma, in sta zdaj njo naprej pustila,
»S podzemsko železnico se pelje^ je konstatira! Francis.
20 štev.
rešilnega oddelka, kjer so ga posadili na mulo. Odklonil je vsako drugo pomoč z nemo gesto in odjahal sam
proti poljski bolnišnici.
(Dalje prihodnjih)
SLOVENSKI NAROD.
Stran 3.
Stajersho.
Osebna vest. Imenovan je gosp. Slavko R e i c h za definitivnega gimnazijskega učitelja v Mostaru.
Iz Slovenske Bistrice, dne 24 januarja 1913: Pri današnji volitvi v slovenjebistriški okrajni zastop so Slovenci v kmečki skupini sijajno zmagali. Zloglasni Bauman iz Polj-čan se je sicer potegoval na vse pre-tege ter na najostudnejši način lovil med kmečkimi volilci nerazsodneže, toda njegov grdi poizkus se je popolnoma ponesrečil. Slovenski kandidati so dobili 66 glasov, nemčurski kandidati pa so ostali z 10 glasovi v manjšini. Ker trga Makole in Studen ice nista volila, dobi slovenjebi-•striški okrajni zastop — komisarja. Slovenci so vposlali primerno spomenico na c. kr. namestništvo v Oradcu, v kateri z ozirom na dosedanje docela zavoženo in gnilo gospodarstvo v našem okrajnem za-stopu zahtevajo pravičnega, nepristranskega, gospodarsko izobražencih komisarja. Obenem se slovenski župani celega našega okraja z vso odločnostjo zavarujejo proti temu, da bi bil imenovan komisarjem mor-oden izmed onih mož, ki so privedli gospodarstvo v našem okrajni zastopu na rob propada. Danes roročamo torej le toliko, da so se kmečki volilci nad vse častno posta-k ili. v ostalem pa bomo volitve v okrajni zastop že natanko vzeli pod 'upo. — Nemčurski »Sfidmarkovci« > ustanoviš za Slovensko Bistrico in okolico poseben takozvani »nase-iIni odsek«; ta odsek bo imel v evidenci vsako še tako neznatno me-^ro v našem okraju ter bo po možnosti naselil povsod nemške trgovce, ibrtnike itd. Slovenci, pozor in na dalo — vse do zadnjega!
Iz Celja.  (N e m š k o.n a c i j o -i a 1 n i komentarji k poroči-! n o konferenci   pri C 1 a r y -ti.) »Grazer Tagblatt« piše: »Tages-nost« poroča, da je namestnik v po-edeljek in torek pozval k sebi vodi-^lie   vseh deželnozborskih strank, a so Slovenci svoje zahteve formu-rali in namestniku naznanili in da se odo vršila pogajanja tekom prihod-ega tedna.   Da so Slovenci svoje zahteve naznanili namestniku, je res. Da pa preprečimo kakršnakoli zmot-na domnevanja naše javnosti, mora-konstatirati,   da se doslej med trankami samimi ali med političnimi roditelji   niso vršila nobena pogajala. Stranke, ki spadajo k nemški ve-cini,  so namreč sklenile dne 30. decembra, da smatrajo pogajanja z ob-strukcijonisti za prekinjena,  ker ti niso navzlic večkratnih pozivov naznanili svojih zahtev. Ta sklep se je nanil namestniku in »Slovenske-i klubu«. Namestnika se je obenem naprosilo, naj izposluje od vlade sklicanje sta i. deželnega   zbora.   O kakem nadaljevanju   pogajanj se torej ne da prav govoriti. — »Tagespost« pravi,   da pomenjajo   zahteve slov. * 1criknlcev   delitev   dežele in njene rave. Ako je to zadnja beseda ob-rrukcijonistov, ne bodo imela poea-ianja nobenega uspeha, kajti nemške ine. ki bi za kai takega v deželnem zboru glasovala, ne bo mogoče <1obiti. —   Nemški nacijonalci bodo :       našli več prilike,  da  se bodo postavili nenram obstrukcijonistom
vjK>jno pozo; tudi njim ne bo malo reklame za volitve nič škodovalo, samo, kako bo po volitvah?
Nemška kultura. Kako sovraštvo imajo nekateri potniki do slovenske govorice, kaže zopet nasled-m slučaj: V neko gostilno v Gradcu, Kamor zahajajo večinoma le Slovenci, naletel se je pred kratkim gospod, ki shši na ime S t r a f e 11 a in ki je uradnik zavarovalnice proti nezgodam »Danubius«. Sedel je tam s svojim kolegom g. R., uradnikom ravno-tam. Ko je g. R. spregovoril z natakarico par slovenskih besed, in ko se je tudi od sosedne mize slišala slovenska govorica, je postal g. Strafella tako razburjen, da je v nemškem jeziku izbruhnil besede: V moji navzočnosti se ne bo »\Vindisch« govorilo, tega ne trpim, sem »stramm-deutsch«. No, kamen jeze se je odvalil in začel je udrihati po srbske n kralju in kraljeviču in jima dajal priimke, ki se ne dado ponavljati. Ker pa sosedna miza ni hotela reagirati na te neslanosti, kar je seveda imenovani želel, začel je predavati o etnologiji avstrijskih Slovanov, za kar mu je služil kot uvod kosmat stavek: »Tudi avstrijski Siovani so svinje, faloti« in kar je še več takih sličnih izrazov. Ko še tudi sedaj ni dobil odgovora od sosedne mize, padel je v svoji sveti jezi nad Slovence posebej, katere pozna dobro iz svojega dolgoletnega potovanja. Imenoval jih je neomikano ljudstvo, sodrga, da slovenski trgovec ni vreden, da bi sezul čevlje nemškemu trgovcu, da se Nemec brani s pestio Slovenec pa baje z nožem, da Slovan, posebno pa Slovenec, nima pravice, v Gradcu govoriti v svojem jeziku. Slovenec je bojazljivec itd. V tem smislu predaval je ta hudi spod-nještajerski Nemec neprenehoma pol ure, tako da ga je že gostilničarka morala svariti in je že hotel neki Nemec g. Strafello postaviti pred vrata. Vse to se je godilo v navzočnosti g. R., ki je omenjenega večkrat opozoril na nedostojne izbruhe. Ko ie pa g. R. opazil, da hoče postati Strafella oseben, ga je spravil mirnim potom iz gostilne in se je opravičil prvi pri sosedni mizi, kjer je sedel neki gospod z ženo in svakinjo. Cel ta prizor srravil se je pred sodnijo, a tam se je spreobrnil Strafella iz volka v jag-nje. Namesto da bi na sodnikovo zahtevo poslednji ponavljal gostilniški prizor, je vse zanikal in da sploh nikogar ni žalil. Tudi g. R. kot priča Strafeliova, je informativno vprašan izjavil, da ni našel v besedah obtoženca prav nič razžaljivega in da omenjene psovke sploh niso padle, pri tem na je »poudarjal, da i> narodnjak, češ, če se on ne čuti žaljenega, zakaj na tožnik. Res čuden narodnjak! Čeravno toženec ni priznal svoje krivde, je vendarle povrnil sodne stroške in je izdal častno izjavo. Četudi, kakor je omenjeno, Strafella ni izustil gori omenjenih psovk, vendar se je po poravnavi skušal opravičevati pri tožnikov! soprogi. Kaj bi si človek mislil od takega junaka ?
To so narodnjaki! V mariborski > Str. z\r čitamo k volitvam iz veleposestniške skupine za slovenjbistri-ški okrajni zastop. da se somišljeniki Kmečke zveze volitev niso hoteli udeležiti, češ, da bi itak ne prišlo do konstituiranja okrajnega zastopa, ker bi v slučaju slovenske zmage v vele-posestvu Slov. Bistrica ne volila svojih zastopnikov. V spomin nam tu prihajajo zadnje občinske volitve v Slovenski Bistrici, kjer so Slovenci samo vsled duhovniškega figamoštva
v III. razredu propadli. Klerikalci so pač »radikalno-narodni« in korajžm samo v polemikah in bojih proti — slovenskim naprednjakom.
Iz št. Jurfa ob ]. ž. Kaplan 2gank je v Št. Juriu samo za to na dopustu, da izvede občinske volitve v »katoliškem« zmislu. 2e decembra bi moral zopet nastopiti — a prosil je za podaljšanje. Možakar ne plača v občini — in sedaj bržkotne nikjer, niti vinarja davka — in ga tudi nikdar ne bode — ima pa prvo besedo. In zato se je hotel* menda tudi v trško volišče vtihotapiti. Zvest pomagač mu je brihtni Blažek, ki je že obletal s svojim žegnom celo faro. V trgu pa komandira »der schone Pepi«. Po dnevu čepi in agitira v spodnjem, zvečer pa v gornjem trgu. Pravijo, da sta se ravno v zadnjem času dve gostilni močno povzdignili. Cvetju sledi sad! No, — pa na svidenje po volitvah!
Cirll-Metodova podružnica za Fram in okolico priredi v nedeljo dne 26. t. m. ob 3. popoldne v gostilni ge. M. T u r n e r j e v e občni zbor. Vsi narodnjaki in prijatelji družbe se vljudno vabijo na ta zbor.
Iz Šmarja pri Jelšah. Šmarsko-rogašk-o učiteljsko društvo zboruje dne 2. februarja ob pol U. uri dopoldne v šmarski deški Šoli. Na dnevnem redu je predavanje tovariša Pavla F i e r e t a »Vzgojni smotri po potrebi časa«.
Iz Šmarja pri Jelšah. Dne 23. februarja se vrši tu občni zbor naprednega političnega in gospodarskega društva za šmarski, rogaški in kozjanski okraj.
Iz Rač nam pišejo: Žalostno dejstvo je, da se tod ne vidi skoraj čisto nič javnih slovenskih napisov. Krajina ima daleč okrog Maribora na ta na<xin popolnoma nemško lice; tujec, ki se vozi po teh krajih, ne more imeti pojma, da je ogromna večina prebivalstva v mariborskem okraju slovenska. Veliko je kriva na tern seveda naša lastna brezbrižnost in nemarnost. Naše klerikalno politično vodstvo študira samo na politične zdražbarije in na »uspehe« proti narodnjakom — za izobraževanje ljudstva v pravepi narodnem duhu tu okrog tako nevarnega Maribora se pa mariborski gg. duhovniki ne zmenijo. V bližnjem Margečkem stojijo ob cesti table z nepisi: »Nah Ter-nične, »Nah Prepola« itd. Slika naše kulture in politična zavednosti v dobi Pišek-Brenčičevega poslanče-vanja.
Iz   Št. Petra v Savinski dolini.
Napredni listi so že od nekdaj trn v peti takim duhovnikom, ki bi radi ljudstvo izkoriščali v svoje politične in gospodarske svrhe. V našo faro hodi precej naprednega časopisja, in ker duhovščina ni mogla doslej drugače pregovoriti naročnikov, da bi napredne liste pustni, jih je v zadnji številki veliko po imenih objavila in po svojem mnenju izpostavila javnemu zasmehovanju. Ne bodemo tega početja še posebej obsojali, obsoja se samo. Vprašamo samo slovensko javnost, ali počenjajo kaj takega ke-daj slovenski naprednjaki?
Slovensko učiteljstvo na Spodnjem Štajerskem bo z velikim zanimanjem čitalo sledečo notico, ki jo je priobčil »Slovenski Gospodar« dne 23. januarja: »Deželni zbor ima nalogo, zvišati učiteljstvu plače, a kmetom naložiit zato nove deželne dokitade. Vse drugo, kar liberalci govorijo in pišejo, je le pesek v oči nevednim. Liberalna stranka sloni na učiteljih, naša na kmetih, zato pa gredo kmetje s Kmečko zvezo, učitelji z liberalno stranko. Videti hoče-
mo, kdo bo močnejši.« Tist! gg. učitelji, ki so se doslej izogibali vsakega dela za našo stranko in celo posedali po farovžih, so dobili s tem dopisom »Slovenskega Gospodarja«, čegar šef-urednik Je dr. Korošec, zasluženo zahvalo.
Iz Št Vida pri Grobelnem poroča »Narodni list«: Tik gostilne posestnika Fr. Goleža so začeli iskati premog. Podjetje je v rokah neke velike Češke premogokopne družbe. Delo je za sedaj določeno na nekaj tednov. V slučaju, da bo imelo ugoden uspeh, bo to pomenjalo za celi okoliš velik gospodarski napredek.
Iz Maribora. (Na naslov nase častite duhovščine.) Pri predlanskih državnozborskih volitvah se ni prikazal na volišče noben duhovnik, ker so slovenski klerikalci (za ceno Brenčičeve izvolitve s pomočjo štajercijancev) v Mariboru ostali doma in tako pomagali zagrizenemu Wastianu do mariborskega državnozborskega mandata. Ali se pripravila za letošnje deželnozborske volitve isti umazani pakt? Ali bo tudi letos ostala naša častita slovenska duhovščina Wastianu na ljubo doma? Saj tu je »narodno« in »krščansko^; slovenske narodne kandidate volijo v Mariboru samo »liberalni nemškutarji«.
Iz Maribora. Slovensko gledališče v Mariboru. Zadnjo nedeljo, 19. januarja, so naši diletantje vprizorili veseloigro »Vražji Ru^i« z gostom gosp. P o v -h e" t o m iz ljubljanskega gledališča. Izborno smo se zabavali. Marsikateri »ubog« dovtip je sprejelo občinstvo z burnim smehom, — to pač vsled tega, ker je bil dobro podan. Vse občinstvo, ne samo galerija, je bilo animirano ob številnih, zares humorističnih prizorih. Ljubega gosta, gospoda Povheta, je bilo veselje gledati. Njegovih igralskih zmožnosti ne nameravamo ocenjevati, pač se je pa potrudil, da nam je njegov nastop vsakokrat zelo simpatičen. — Pa tudi diletantje so se odlikovali. Pfimfingerjev rival v uradu, Langer (dr. F. H.), je bil dober tip kiečeplaz-ca, ki je kazal jako naravno svoje stremljenje, zadovoljiti uradnega predstojnika tudi z obrekovanjem, in deseči tako zaželjeni avencement. — Sluga Mišar (g. Lešnik), je bil izborna figura iz malomestnih uradov, kjer sluga postaja domač in potreben. — Lep urad, kjer novi predstojnik vabi vse uradnike na šampanjca! Mladi baron (g. Steinberger), je zadovoljil občinstvo v vsakem oziru. Tudi ostale manjše vloge ^ so prav Pepo dopolnjeval- igro. Ženski nastopi so bili povsem točni in igralke (gdčna. Zinka, Neratova, Posebova, Radoličtva in miss Trut), same renomirane naše moči. Obisk je bil povoljen, začetek točen. Po predstavi je otvorila mladina vrsto pred-pustnih plesov v veliki dvorani. P.
Starejšinske zveze bivših rednih članov akademičnega tehničnega društva »Triglav« v Gradcu redni občni zbor se vrši o priliki velikega »Triglavanskega plesa« v Mariboru dne t. svečana 1913. Natančneje objavimo v eni prihodnjih številk.
Drobne novice. Iz Slovenj-gradca nam poročajo: Posestniku Korošcu v Misiinji je hotela krava poginiti. Korošec jo je zaklal in prodal meso nekemu veletržcu z mesom na Dunaju. Mesogledni Fist je Koroščeva hčerka ponaredila. Ko so oblasti za ta slučaj zvedele, so odredile pri Korošcu hišno preiskavo in našle še več ponarejenih mesogledni h listov. Korošca sumijo sedaj, da je že pogosto prodal meso bolne ži-
Oospa Lingen je sedla   v voz, njen;1 zasledovalca pa v sosedni kupe, kjer sta se oddahnila in si zapalila vsak svojo   cigareto.   Vlak se je začel pomikati.   Govorila nista nič-, zakaj šum je bil tako velik, da bi bila morala kričati. Če bi se ho*ela razu- J meti. Samo od časa do časa sta po- j gledala v sosedni kupe, da se prepričata, če jima zasledovanka ni utekla. Pri vsaki postaji sta vrtala, priprav liena izstopiti — a dama se ni ganila, dokler se ni vstavil vlak pri trgu Leicester. Tam je izstopila. Prijatelja sta fi sledila.
Sla sta za njo, ko je prestopila v vlak, namenjen v mestni okraj Hampstead in zopet sedla v sosedni kupe. Šele v Hampstead Heathu je dama izstopila.
L3ojim se, da naju v hftu zapazi,« je menil Francis.
A zopet jima je bila sreča mila. Poleg lifta, ki je imel iti kvišku, je bil še drugi, ki ni bil zaseden. Francis je služabniku stisnil srebrn denar v roko in mu rekel:
»Prosim, peljite naju s tem bitom gor.«
To se je takoj zgodilo in oba lifta — v onem prvem je sedela gospa Lingen — sta prišla skoro obenem iz podzemlja na cesto. Francis in Rupert sta šele izstopila, ko so bili že vsi pasažirji zapustili drugi lift.
Gospa Lingen je krenila na strmo pot. Ta je bila doiga. Naposled so
prišli v Old - Hampstead, ta prijazni slikoviti ostanek malega mesta, ki snada dandanes k Londonu. Ob lesenih ograjah in ob starih zaprtih hišah sta skrivajoč se za visokimi votlimi drevesi sledila gospe Lingen.
Ko sta prišla okrog vogala je Francis prijel svojega prijatelja za roko in mu zašepetal: Rackstraw ulica.
»O — glej čudo!« je dejal Rupert.
Nekaj trenotkov pozneje je gospa Lingen izginila za vrtnimi vrat-mi.
»Hendon House« sta čitala na deski nad vratmi.
Spogledala sta se.
»To razumi zlodej,« je vzkliknil Francis. »Je-li mogoče, da -se ravno tu ž njim shaja?«
»Morda hoče od tiste stare gospodične — kako se že piše? — izsiliti kaj denarja?« je menil Rupert
»Naj namerava kar hoče,« je odločil Francis, »izgubiti je več ne smeva.«
Stopila sta skozi vrata na velik in popolnoma temen vrt Kmalu sta bila pred dolgim poslopjem, za čigar okni je tu in tam gorela prijazna luč. Hišna vrata so bila odprta — gospa Lingen je stala na pragu.
»Hitro — da naju kdo ne vidi,« je dihnil Francis in umaknila sta se naglo v senco dreves.
XVIII.
Hišna vrata se na zvonenje gospe Lingen niso takoj odprle. Trajalo je dobrih pet minut, predno je hišna Richards položila iz rok zanimivi roman »Zakleti baron«, čigar štiriinšti-rideseti zvezek je bil ravno ta dan prišel.
Gospa Lingen je, stopivši v hišo, odgrnila pajčolan in je rekla s tihim glasom:
»Dober večer, Richards.«
Smrtnobledo dekle je samo enkrat zakričalo, a tako, da bi se človeku kri v žilah strdila, potem pa kakor blazno bežalo v hišo.
»Ali, Richards,« je klicala dama za hišno, »saj sem jaz tu — jaz, gospa Molyneux!«
Hišna Richards je le predobro vedela, kdo je prišel, in besede, ki jih je slišala, so samo povečale njeno grozo. Kričeč na ves glas je drvela naprej in prihitela do salona. Iz tega je zdaj stopila Evgenija in obenem sta se v ozadju veže prikazali še dve drugi služkinji.
»Za boga, kaj se je vendar zgodilo...?« je začela Evgenija, a v naslednjem trenotku ji je zastal glas; tudi ona je zagledala — duha
»O — o — o,« je kričala obupana hišna Richards, »duh gospe Mo-lyneux se je prikazal. Ves krvav je, ves krvav! Pomagajte, pomagajte! Sama kril«
Kričanje iz treh grl je bil odgovor na te klice. Obe služkinji sta izginili hitreje, kakor sta se bili prikazali in slišalo se je samo zaloputanje vrat; hišna Richards je pa Evgenijo potegnila za seboj v salon; ta je imela še toliko prisotnosti duha, da je bližajočemu se »duhu« vrata pred nosom zaprla in zaklenila. Hišna pa je dirjala naprej in se je vstavila šele pred slušalom svoje gospodinje.
»Ves — kaj?<- je vpraševala gospodična Maepherson.
»Govorite vendar jasno, Richards, in ne sopite tako! ... Ves krvav? Kdo? Stol v jedilnici? Katera gospa?... Molyneux?«
»Njen duh, njen duh,« je kričala hišna Richards. »Spodaj v veži je! V veži! Natančno sem ga videla! Kakor vidim zdaj vas, milostiva! Votle oči ima, od prstov mu curlja kri in po žveplu diši.«
Ce bi bila gopodična Maepherson čitala v zvezkih izhajajoči roman »Zakleti baron«, bi bila takoj zapazila podobnost med duhom njene netjakinje in med duhom romana. Tako pa je morala verjeti, kar ji je pripovedovala ijena netjakinja.
Nesrečna prikazen je med tem poskušala s posvetnim pametnim vedenjem vzbuditi dvome, da bi bila duh.
(Dalje prihodnji«.)
yine. — IzGradca poročajo, da je policija prijela solicitatorja Mo-serja, ki je odvetniku Hiebau-m u v Judenburgu tekom enega leta poneveril okrog 10.000 K. Moser je bil svoječasno v smžbi »Stidmarke« in je deloval v naseljevalncm odseku. Ali se je tam naučil takih prepovedanih denarnih manipuiicij? — V M a r i b o r u so prijeli nekega krojaškega učenca Krivca iz Slivnice pod Mariborom, ker je ukradel v že-lcznokapeljski okolici na Koroškem 80 kron. — V 2 e t a 1 a h se je ustanovila podružnica slovenskega čebelarskega društva za Spodnje Štajersko.
Koroško.
Umrl je v bolnici oni 191etni pek Stessl, ki se jo gledališki predstavi na celovškem vojaškem vežbališču ustrelil.
Jezerski orel. Nedaleč od Celovca so ustrelili krasnega jezerskega orla, ki meri z razpetimi perutnicami dva in pol metra.
Škocjan. Pri občinskih volitvah so zmagali, tako piše »Mir«, v tretjem in drugem razredu Slovenci, v prvem pa so uspeli »fiberalci«. Za župana je bil izvoljen vendarle I. Picej — steber katoliške narodne stranke v Ško-cijanu. — Dobro.
Obešenega so našli v okolici Dole 521etnega Josipa Wieseria. Mož je izvršil samomor bržkotne v zmedenosti misli.
* Primorsko.
Iz Opatije. Dne 18. januarja t L vršil se je toli pričakovani I. redni občni zbor Slov. društva v Opatiji v restavraciji našega rodoljuba g. Maglica. Dvorana kakor tudi obedve stranski sobi so bile nabito polne zbo-rovalcev. Zborovanje otvoril je s pozdravnim govorom društveni predsednik g. Tone Vahtar, ki je očrta! v lepih besedah delovanje društva v prvem letu svojega obstanka in zaključil svoje poročilo s prošnjo na navzoče, naj vsak poedini dela s vso silo. da bodemo v drugem letu združeni v društvu vsi v tem lepem bratovskem kraju prebivajoči Slovenci in Slovenke, da v zmislu društvenih načel delamo neumorno, dokler ne pridemo do našega toli za-željenega cilja. Iz obširnega poročila g. tajnika SimoniČa posnamemo, da je društveni odbor v teku leta imel 18 sej. priredil 16. maja izlet po morju v Baško, ki je lepo uspel, a dne 15. septembra priredil se je cvetlic^ v Opatiji, katerega prihod se je razdelil v dva enaka dela in poklonil družbi sv. Cirila in Metoda v Istri in Slovenski družbi, da se je tekom leta vpisalo v društvo 316 članov, ki redno plačujejo prispevke in da se je prirejalo debatne večere, ki so bili vedno dobro obiskani. Zaključil je svoje poročilo s krasnimi besedami: Ponosni bodimo, da smo Slovenci, ker biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos. Nato je poročal blagajnik o financijalnem stanju društva, katero stanje je, kakor za prvo leto, naravnost sijajno, če se vzame, da je društvo pričelo s 74 člani. Dohodkov je bilo 4437 K 38 v, a izdatkov 3769 kron 37 v, toraj prebitka v gotovem 668 K 01 v, h kateri vsoti prišteti se mora vrednost inventarja 567 K 61 v tako da znaša imovina društva koncem prvega leta svojega obstanka 1235 K 62 v. Podpore bolnim članom izdalo se je 101 krono, kar je razmeroma zelo malo in je v dokaz, da se nahajajo v društvu zelo zdravi člani. Najemnina znašala je v prvem letu 1050 kron, katera se bode pa v tekočem letu znižala za 370 kron, ker je moral gospodar stanovanja dosedanjo previsoko odmerjeno najemnino znižati. Dohodki obstoje iz 313 K vpisnine, 300 kron ustanovnine (6 ustanovnikov), 2281 K članarine, 7( K oarovanlh. 77 K 86 v v društveni nabiralnik, 118 K 68 v dohodek izleta v Baško, 868 K prihod predstav in 2 K 12 v raznih dohodkov. Poročilo je bilo z viharnim odobrenjem vzeto na znanje. Iz poročila društvenega knižničarja g. R. Kuharja posnamemo, da so člani zelo marljivo segali po knjigah in si je do konca leta 85 bralcev izposodilo 671 knjig. Društvu so poklonili knjige sledeči gg.: A. Vahtar 73 knjig, Rezika Ka-rolnikova iz Kamnika 40 knjig, Helena Medvedova iz Voloske 14 knjig, M. Košir iz Opatije 11 knjig, Z. Simo-nič iz Opatije 5 knjig, I. Roglič iz Opatije 5 knjig, po 2 knjigi gg. Marija Števec, Josipa Pečnik, Josip Kadi-vec in F. Hafner iz Opatije, po 1 knjigo Ivan Turk in Anton Podlogar iz Opatije. Nato poroča še predsednik dramatičnega odseka g. Franjo Koder, da je dramatični odsek priredil 3 predstave in to »Deseti brat«, »Cigani«, »Naša kri«, a sedaj študira igro »On in njegova sestra« in »Revček Andrejček«, ki se bodo v kratkem vprizorile, Vsa poročila storila so aa navzoče najboljši vtrsk. vsaj
Je pa s tem tud! odbor dokazal, da nI
spal, ampak je bil celo leto neumorno pri delu in svojo nalogo tudi častno »zvršiL Na to so se vršile volitve in je bil enoglasno izvoljen za predsednika g. Tone Vahtar, za podpredsednika pa g. Miro Luznar. Za odbornike so bili izvoljeni gospodje: J, Še-tina, F. Vajžel, L Vrečko, A. Luna-ček, M. Vahtar iu F. Kolar, za namestnike pa gg. V. Virens, J. Fur-lan, M. Likar in J. Počkaj; za revizorje gg. R. Kochler in A. Šega. S tem je bil končan glavni del občnega zbora, a pri siučajnotih oglasilo se je k besedi več gospodov, med katerimi tudi navzoči Opatijski župan go spod Julije Miran, ki je posebno na-glašal, da ne more najti besede, s katero bi se mogel primerno pohvalno izraziti o delovanju odbora in koristi društva. Mi pa, ki smo bili tudi navzoči pri ti slovenski slavnosti, ne bodemo tratili besed, ampak rečemo samo: plovite naprej, kakor ste počeli na obali Slovanskega sinjega morja in gotovi moremo biti, da nam bode sijalo enkrat lepše solnce svobode, kakor nam sije sedaj. V bratskem objemu z našimi najožjimi brati Hrvati, brk ob brk, z uma svetlim mečem, združeni v enem taboru, premagali boderno vse ovire pred našim ciljem. Za sedaj pa samo: hvala vam, ki ste prevzeli nase to sveto nalogo, izvršite jo častno, pa vam bode gotovo uboga naša domovina hvaležna.
Goriški deželni zbor — slovenski klerikalci obstoja s škofom vred iz 30 članov. Škof pa običajfio k sejam ne zahaja. Če ni ravno kaj posebno zanimivega zanj, in če ga ravno ne potrebujejo, za*o lahko rečemo, to zakonodajno delo opravlja 29 goriških funkcijonarjev in med temi je 14 Slovencev in 15 Italijanov. Od teh poslancev manjka sedaj 6 poslancev ljudske stranke italijanske in slovenski poslanci trgov in mest. Lahko pa se zgodi, da izgube slovenski kflerikalci tudi enega poslanca. »Edinost« piše glede tega sledeče: S. L. S. pret' izguba enega poslanca, namreč Kosmača, bivšega župana v Cerknem. Proti Kosmaču se je dvignil sam cerkljanski dekan dr. Knavs, ter ga obdolžil v »Novem času« nekorektne občinske uprave. Ta obdolžitev je bila tako težka, da je Kosmač pad jI pri volitvi župana. Revizija občinskih računov izza njegovega županovanja, izvršena po deželnem uradniku, pa je ugotovila primanjkljaja 5655 K. Del je že pokrit, 3000 K mora pokriti Kosmač tekom pol leta. Zato je opravičeno vprašanje, koSko časa še ostane Kosmač poslanec? Če odpade torej še Kosmač, bo manjkalo v goriškem deželnem zboru že S poslancev in bi jih ostalo le še 11. Poleg tega pa niso hodili lansko leto k sejam 3 poslanci slovenskega veleposestva in kraški poslanec. Ako bi bil torej letos zopet sklican dežemi zbor brez sporazuma z manjšino, odnosno brez dopolnilnih volitev, bo sedelo v deželnem zboru mesto 30, morda 18, morda pa še celo samo 17 poslancev, ki bodo veljavno sklepali zakone za Goriško. Žalostno je to in obenem tragikomično.
Kaj zahtevajo laški učitelji? Zveza laških učiteljev je na svojem zadnjem občnem zboru v Gorici zahtevala, da naj se otvore na sudskih šolah pripravljalni razredi za one učence, ki nameravajo vstopiti v srednie šole. Ljudska šola baje ni sposobna, da bi usposobljala učence za srednje šole. Ta zahteva se bo predložila deželnemu zboru, ki bo sklican, kakor ve povedati poročevalec, sklican sredi meseca marca?
Samomor vojaka. Pri planinskem polku v Gorici se je ustrefil v prsi z vojaško puško desetnik Dolenec. — Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je še isto noč umrl.
Samomor v Tržiču. V Tržiču se je zastrupila brezposelna natakarica Terezija Štucin, doma na Cerkljanskem, ki je stanovala začasno pri svoji prijateljici Josipini Kobalovi v hiši pri »Črnem orlu«. Našli so jo v svoji sobici mrtvo. Vzrok samomora je ta, da je pobegnil pred kratkim njen ženin v Ameriko.
Tržaški občinski svet. Po pre-branju raznih prošenj in spomenic, med katerimi je najbolj značilna spomenica društva italijanskih učiteljev, ki opozarja na pomanjkljivost šolstva in o kateri bomo še poročali, ko pride iz odseka, se je pričelta v zadnji seji tržaškega občinskega sveta podrobna razprava o proračunu iz leta 1913. Po daljši debati glede oko-ličanskih vaških načelnikov je bil sprejet še predlog finančne komisije, ki dovoli draginjsko doklado mestnim uradnikom. S tem je bila seja končana.
Za admirala »Bokeljske mornarice« je bil izvoljen Conte Krile V i s -kovic.
Polet treh hldroplanov avstrijske mornarice iz Pulja v Trst In nazaj.
Včeraj so se dvignili v Pulju vojaški piloti pomorski častniki V. W o s e -ček, Viktor Klobučar, in 0.
Baufield z vojaškim! hidrojjanl v
puljskem pristanišču in so preleteli obrežno črto, preleteli so samo dva večja zaliva, do Trsta, še prej ko v eni uri. Piloti so zasledovali najprej vaje avstrijske mornarice, nato so se dvignili v višino približno 500 m in odpikili proti Trstu, Višje kot 550 m se niso mogli dvigniti, ker je bil zgoraj tako hud mraz, da so motori za momente obstajali. Tudi je vladala v višini gosta megla in se v višji višini ne bi bili mogli orijentirati in držati nad obrežjem. Nad tržaškim pristaniščem so se spustili zrakoplovci z višine 400 m na morje in pristali v pristanišču pri svetilniku. Tam jih je sprejel fregatni kapitan Conte Sme-chia in jim Čestital na vrlo uspelfem poletu. Ob 4. popoldne so se vrnili zrakoplovci zopet v Pulj.
Bosanski izseljenci. Llovdov parnik »Abbazia« je pripeljal včeraj iz Soluna v Trst zopet 600 bosanskih izseljencev. Nastanili so jih v pomorskem lazaretu pri Sv. Jerneju.
Ustavljen nemški list v Pulju. Zaradi nastalih nesporazumljenj med delavstvom in uslužbenci, so sklenili izdajatelji nemškega lista v Pulju »Polaer Tagbiatt«, da list začasno ustavijo.
Nova avtomobilska zveza. Francoski inženir Tiszier je prosil za dovoljenje nove avtomobilske zveze Reka, Opatia, Trst, Postojna. Prevažali bodo osebe in blago. Osebni vozovi bodo imeli po 8, 18 in 24 sedežev. Cena bo 7 vinarjev od kilometra.
Nameravana  stavka  na Reki.
Delavci na Reki so skrenili, da bodo v slučaju, če pricno ogrski delavci politično stavko, z njimi solidarni in bodo tudi na Reki pričeli stavkati. Ustanovili so v ta namen že poseben odbor.
Jeseniške novice.
Sanje kaplana Kogeja smo čitali v sobotnem »Slovencu« med »Jeseniškimi novicami« glede razpuščene tovarniške godbe. V svojih sanjah in domišljavosti je izračunil, da ima rajnka tovarniška godba še okoli 22.000 K premoženja z obrestmi vred brez vsakega odbitka. Koliko je Še na prodanih in neplačanih muzika-lijah, še sam ne ve, še manj pa upravitelj f godbe. Pribijemo za danes samo to, da se dosedaj ni niti en instrument, niti en komad muzikalij prodal, marveč samo nekaj muzikalij se je izposodilo v prepis. Ker kaplan Kogej še do danes ni niti fleka prispeval h godbi in je ne vodil, se mu bo dala prilika pred sodiščem dokazati svoje trditve. Dotlej pa molčimo!
Katoliško delavsko in izobraževalno društvo na Savi krepko napreduje! — Člani (Čuki) so si nakupili bikovke ter se vsak večer po cestah napadali in pobijali, dokler niso napravili reda orožniki. Razen bi-kovk so si omislili ti krščanski čuki še pištole ter streljali okoli hiš. Prebivalstvo v Novi vasi je postalo vsled tega skrajno nemirno in razburjeno ter to početje naznanilo orožnikom!
Boj med fanti je nastal, kakor se nam iz verodostojnega vira poroča radi 131etne Micike R. iz katoliškega konsuma! — Neki Čop jih je pošteno izkupil z bikovko. Kmalu pa dobijo razni Bernardčki in Bertonceijčki priliko si ohladiti vročo kri v kranjskogorski »špehkamri«. kamor najbrže lepa Micika ne pride.
Katoliško delavsko in izobraževalno društvo raznih Orlov in Čukov na Savi se nahaja res pod izvrstnim vodstvom. Če bi hoteli vse popisati, kar se je v tem domu pripetilo, bi bil »Slov. Narod« za cel teden mnogo premajhen. Odkritosrčno pa moramo pribiti, da je bila pod župnikom Za-bukovcem vsa druga morala!
Žene, matere, neveste itd. katoliških delavcev so se pretekli teden močno razjezile nad žganjarijo v katoliškem konsumu. Prišle so pozno v noč, skoraj v spodnjih krilih, po drage boljše polovičnike ter se močno razhudile. Končno jih je pomiril župnik Skubic z obljubo, da se v kratkem katoliška šnopsarija zapre.
Zapustiti nas hočeta naša nam nad vse priljubljena gospoda — župnik Skubic in kaplan Kogej. Prvi gre za dekana v Rajbenco, drugi pa za župnika na GorjuŠe. Srečno pot in obilo sreče! Adijo!
Malo računa. Kako nesramno odira ubožnega delavca - trpina grofovska duhovščina, kako brezsmilno in grešno ravna oni delavec, ki si pritrguje od svojih ust zadnji novčič, da ga daruje za razne klerikalne komedije, dome itd., le da se na delavčeve stroške zabava prešerna in lena gospoda- naj navedemo malo računov, koliko dohodkov ima pribjižno duhovnik na Jesenicah. Ti ubogi delavec, ki moraš s svojimi 120 K rediti ženo in kopico otrok, boš potem še nosil dvajsetice za očenaše in spo-vfidne listke! Hočemo pa tudi poka-
zati, kako malo Je duhovnikom ta vero, če zahtevajo za vsak očenaš na prižnici 20 v, za vsak velikonočni spovedni listek 20 v, za vsako oznanjeno mašo 20 v Več itd. Nočemo navesti fajmoštrovih dohodkov, ker bi se vam zdelo nemogoče, zato naj navedemo samo dohodke kaplana Kogeja. Da mašuje vsako nedeljo na Savi, mu odstopi tovarna ves izkupiček od klopi v znesku 306 K na leto, potem se pobira med mašo in če vzamemo najmanjši znesek vsako pot 10 kron je to najmanje letnih 600 K (52 nedelj, prazniki itd.), potem mu plačajo še ljudje vsako mašo najmanje po 4 K, je to zopet 240 K, potem ima na Jesenicah še 300 delavnih dni, ki ima gotovo vsako mašo plačano recimo samo 2 K — je to zopet 600 K, kot kaplan ima od države letnih 600 kron. Kateheta na nemški šoli imata 1000 K, on polovico tega, je torej 500 kron, na ljudski šoli ima 240 K. Potem ima na leto najmanj dva ofra (na Savi in Jesenicah) — najmanjši dohodek iz tega je gotovo 300 K, za velikonočne spovedne listke po 20 v letnih 100 K, tako tudi za očenaše po 20 v, na prižnici 100 K, krsti in pogrebi mu neso na leto tudi najmanj 200 K, od občine dobi »podpore za drva« 300 K in še drugih raznih dohodkov kakih 1400 K. Ima torej približno najmanj 4486 K na leto, na mesec okroglo 375 K dohodkov. Stro-škof nima nobenih, kakor da da faj-moštru za hrano 44 K na mesec, stanovanje ima pa proste. Cerkev na Savi po vsem oskrbuje tovarna, za pevce pobirajo vsako leto posebej. Lepa plača! Sicer je bila dosedaj navada, da je na Savi maševal drugi kaplan (ali kakor pravijo ljudje »ta mal kaplan«), ali »kolegijalni«. Kogej mu ne privošči tega!! Zastonj ne nosi tako visoko glave, kdo ve, koliko dobi celo zato!!
Drugi veliki gorenjski korso se vrši 4. februarja t. 1. popoldne ob 3. uri od »Jelena« na Savi skozi Jesenice. Korsu se pridružiti je dovoljeno samo dostojnim maskam. Vrši se le v lepem vremenu. Vabimo tudi zunanje geste, da si ogledajo zelo zanimive maske! Po korsu v dvorani pri »Jelenu« ples. Vstopnina za maske 1 K — za nemaske 2 K. Godbo oskrbi I. del. orkester g. Modreta. Za dobro postrežbo in zakurjeno dvorano je preskrbljeno. Čisti dobiček je namenjen pevskemu društvu »Sava«. — Reditelji.
>vne vesti
4- Občinski svet ljubljanski bo imel v sredo, dne 29. januarja izredno sejo. Prihodnja redna seja meseca februarja se preloži, ker je prvi torek v mesecu pustni torek, na torek, dne 11. februarja.
+ Pritožba na upravno sodišče. Iz zanesljivega vira poizvemo, da se je proti zadnjima sklepoma našega deželnega odbora, s katerima se je prevzela neutesnjena garancija naše dežele za vse vloge »Ljudske posojilnice« v Ljubljani, vložila pritožba na upravno sodišče. V ti pritožbi se izvaja, da sta zgoraj omenjena sklepa našega deželnega odbora nezakonita, ker nista bila deležna najvišje sankcije, oziroma se niti nista predložila v najvišjo odobritev. K ti, za našo deželo in za njeno gospodarstvo zelo pereči zadevi se bodemo skoro zopet vrnili in obširneje o ti stvari pisali.
+ Podržavljenje ljubljanske policije. Ne dvomimo čisto nič, da pride čas, ko se bodo klerikalci bolj kakor vsakdo drugi kesali, da so s toliko vnemo pomagali podržaviti ljubljansko policijo. Nekaj se jim je že začelo svitati. Zadnjič so povedati v vsi skromnosti, da jim ni všeč, ker hoče vlada iz državne policije v Ljubljani napraviti nemško-nacijonalno institucijo. To je res več kakor čudno, da je vlada na vodilna mesta bodoče državne policije ljubljanske postavila tri nemške nacijonalce, grofa Kii-nigla, dr. Skubla in Junowicza. Zaman pa se klerikalci trudijo, da bi s platoničnimi ugovori odvalili od sebe sokrivdo na teh imenovanjih. Klerikalci so imeli moč in priliko zagotoviti, da bi bili domači slovenski uradniki prišli k državni policiji in sicer takrat, ko so v deželnem zboru sklepali zakon o podržavljenju ljubljanske policije. Znano je bilo klerikalcem prav dobro, da le imel deželni predsednik povsem proste roke, ker se je ministrstvo postavilo na stališče, da ne nastavi samo uradnikov, ki si jin izbere deželni predsednik. A namesto, da bi se bili klerikalci zavzeli za domače slovenske uradnike, so brezpogojno vse voti-rali, kar je vftada hotela. In tako imajo ^anes malo častno zaslugo, da se ustanovi v Ljubljani nemško-nacijo-nalna državna policija. Prvo besedo bo imel gospod Fink, ki bo ravnatelj pomožnih uradov in seveda še najbolje pozna ljubljanske razmere in policijsko službo sploh, eden stebrov pa bo J u n o w i c z, a katerem se čujejo prav zanimive stvari V Trstu
so ga Že davno do grla siti. Junowicz ne zna ne italijanski, ne stovenski in njegov neposredni predstojnik bo jako vesel, da se ga iznebi. Ta predstojnik se je nekoč izrazil: 26 let sem služil, ne da bi se mi bilo moglo kaj reči, zdaj sem pa zaradi tega — Ju-nowicza dobil že dva ukora. Juno-wicz je s strankami skrajno oduren in nalaga gorostasne kazni — ali je bilo mar ravno to odločilnim faktorjem tako simpatično, da so ga poklicali v Ljubljano? Dosedanji policijski komisar pri deželni vladi, dr. T r n o v e c, je že zapustil Ljubljano in se vrnil v Trst — torej smemo vsak čas pričakovati, da stopi Juno-wicz na njegovo mesto. V kratkem bo tudi dr. Skubl končal svoje prakticiranje pri dunajski policiji in pride v Ljubljano, nakar pojde grof Ktinigl prakticirat za policijskega ravnatelja. Doslej še ni odločeno, koifko moštva mestne policije bo država prevzela, vendar se čuje, da je zelo izbirčna in da hoče precej osobja dobiti od drugod.
-f Oči se jim odpirajo! Malo po malo spregledujejo tudi Nemci, da je politika avstro-ogrske monarhije nasproti mladim in napredujočim narodom na Balkanu popolnoma zgrešena in državi sami Škodljiva. Tako je bila »Bohemia«, glasilo čeških Nemcev, doslej med najglasnejšimi klicatelji za neizprosno nadaljevanje Aehrenthalove politike proti sosedni Srbiji. Nedavno tega pa je priobčila članek, v katerem pravi med drugim; »Avstrijska politika na Balkanu je bila dosedaj spremenljiva, vendar pa vedno izrecno sovražna balkanskim narodom. S tem smo dosegli, da se je še tisti mali ostanek simpatij, ki srno ga še imeli, spremenil v mržnjo in sovraštvo. Z vojno se je položaj še bolj spremenil nam na škodo. Srbija je vzrastla, ugroža nas politično, a balkanska zveza nam preti v bodočnosti celo z vojno. A mi zase nadaljujemo svojo politiko sovraštva. Toda pri nas je danes bolj kakor kdaj preje potreben političen preobrat. Ta preobrat pa mora biti tak-ite: Avstro-Ogrska privoli v razširjenje Srbije, ji pripusti svobodno pot na morje, toda vse to pod pogojem tesne gospodarske združitve z našo državo. Pa treba bo iti še dalje. Maksimilijan Harden je nedavno tega v svojem dunajskem predavanju poudarjal, da Avstrija ne sme trpeti, da bi na njenih južnih mejah vznikla nova velesila. Toda naša diplomacija ni mogla zabraniti zveze balkanskih narodov in mora za to presojati gotovo situ-vacijo docela drugače. Ako vznikne ob naših južnih mejah nova velesila in ako hočemo ohraniti trajen mir, potem moramo storiti to-le: »Avstrija mora zapustiti dosedanja pota svoje balkanske politike, oživotariti mora novo dalekovidno in velikopotezno politiko, to je osnovati mora z vsemi balkanskimi državami carinsko zvezo in v zmislu te tudi vojno pogodbo. Samo na ta način nam je mogoče odvrniti vojno nevarnost trajno, na desetletja!...« Pametne besede so to, toda zdi se nam, da prihajajo že prepozno. Tisti, ki delajo pri nas zunanjo politiko, so se že preveč zagrizli v svojo balkanskim narodom sovražno politiko in ni se nadejati, da bi prišli do spoznanja, da hodijo po krivih potih. Zato se bodo razmere na Balkanu razvijale v sedanji novi kolotečini, kar pomneja toliko, kakor v protiavstrijskem zmislu. Avstrija je bila poklicana, da igra vodilno vlogo na Balkanu, bila bi lahko mogočna protektorica balkanskih držav, toda s svojo bedasto, Slovanom sovražno politiko je srečno dosegla, da je za vedno doigrala na Balkanu. Zato pa se ima zahvaljevati izključno samo svojim brihtnim diplomatom in modrim državnikom.
+ Avstrijski general prorokuje vojno! V včerajšnji dunajski »Die Zeit« je priobčil aktivni podmaršal, Ivan C v i t k o v i č, zanimiv Članek, ki mu je dal naslov: »Misli o balkanski vojni.« Konec tega članka se glasi tako-ie: »General pl. Bernhardi piše v svoji najnovejši knjigi »Naša bodočnost, svarilo nemškemu narodu«, da nastane že v bližnji bodočnosti nevarnost splošne vojne. Po njegovem mnenju je splošni položaj zlasti v Evropi dosegel takšno stopnjo napetosti, kakršne ni bilo nemara v nobeni prejšnji dobi, niti v času Napoleona I. Kar se sedaj godi in kar se bo nadalje godilo, kar se pod pritiskom razmer gotovo tudi mora zgoditi, ne kaže, kakor da bi imele velesile namen opustiti svoje bojne pozicije. Dogodki na Balkanu pa tudi niso taki, da bi zmanjševali nevarnost, o kateri govori general Bernhardi. Prav nasprotno! Novo se snujoča državna skupina je v stanju, da občutno moti dosedanje ravnovesje med velesilami, ki si stoje nasproti. Ker se v kompleksu balkanskih vprašanj, ki se dado težko razvozljati, križajo interesi vseh narodov in držav, nt z zanesljivostjo npatl, da bi bil mogoč miren Izhod iz trenotnega svetovnega položaja, razen ako se prigodi kak čudežen preokret In tako prihajam k pesimističnemu sklepa.   Zdi se, kakor
da b! vse sililo v zmislu sedanjega splošno in izključno vladajočega principa o politiki sile k nasilni rešitvi!«
I—General Cvitkovič je torej mnenja, da stojimo na pragu splošne evropske vojne. Kakršen je položaj sedaj, moramo priznati, tudi z naše stranu da ima generalova sodba 90%verjetnosti zase!
»Shod železničarjev.« Pod tem vabljivim naslovom so sklicali socijalni demokrati v četrtek zvečer shod v areni Narodnega doma, z na* menom, kakor smo spoznali na shodu in čutili tudi že preje, da operejo svojo blamažo napram železničarjem in drugim delavcem, ki slepo štede mednarodni socijalni demokraciji, blamažo, ki so jo doživeli v zadnjem času s svojimi obljubami napram svojim pristašem, pred vsem napram železničarjem. Gotovo je vsakemu prosto, da se zagovarja, celo pred sodnijo se sme obtoženec lagati, in gotovo tudi socijalnim demokratom prepuščamo popolnoma na prosto, da se zagovarjajo, magari zagovore, tudi po svoje. Obtoženi so itak, in prosta jim je pot zagovora. Zborovanje, o katerem pravi »Zarja«, da je bilo vrlo dobro obiskano, pri čemet se nam vsiljuje samo vprašanje, koliko je bilo med navzočimi socijalnih demokratov, ali vsaj pravih, je otvoril sodrug K r š i č. V predsedstvo sta bila izvoljena sodruga Pe-trič in Zupan. Kot prvi in glavni govornik je nastopil Etbin Kristan, ki je z uprav amerikanskim entuziazmom napadal vse, kar ni rdečega in prostodušno, kar z mirnim srcem zvrnit krivdo, da niso socijalni demokrati dosegli tega, kar hočejo, na tuja ramena, češ, vi ste krivi, ker niste z nami. Taka taktika je navidez jako lepa in dobra, toda gosp. Kristan jo lahko vporablja samo proti svojim pristašem, kakršni so bili v areni, nikakor pa ne obvelja taka taktika napram ljudem, ki imajo vsaj nekoliko več političnega pregleda in se vsaj nekoliko zanimajo za dnevne politične dogodljaje. Da so se železničarji prepričali na lastni koži, koliko sc pač smejo zanašati le na moč soci-jalnodemokratične stranke, je govornik prav dobro povedal. Govor E. Kristana je spopomil po njemu lastnem žanru še sodrug Kopač z raznimi detajli in predložil končno resolucijo, ki seveda strašno obsoja vse one, ki niso in ne bodo nikdar hodili za socijalnodemokratično procesijo, dasi ima spredaj na čelu rdeč ali črn križ. Sodrug Kopač je nato poročal o državni konferenci premi-kalnega osobja na Dunaju in opravičeval upravičene zahteve premikal-nega osobja, ki zahteva upravičeno premikalne doklade, katerim se hoče izogniti železniško ministrstvo z uvedbo premikalnih premij, katere so se na nekaterih postajah za po-skušnjo že uvedle. Tudi tozadevna resolucija, ki natančno določa zahteve železničarjev in ostro obsoja postopanje železniškega ministrstva glede uvedbe premikalnih premij, je bila sprejeta. S tem je bil »Shod vseh železničarjev« zaključen, zaključena pa gotovo še ni debata o teh vprašanjih in gotovo se bodo še drugi železničarji oglasili, ki bodo primerneje in morda malo trezneje obravnavali ta kočljiva železniška vprašanja, iz katerih si hoče kovati socijaUna demokracija največji kapital.
+ Za prezidijalista pri deželni vladi pride na mesto grofa Kiinigia okrajni glavar kamniški K r e s s e.
+ Promocija. Včeraj je promovirat na graški univerzi doktorjem prava gosp. Karel S k a p i n, odvetniški kandidat, sedaj v sodni praksi v Trstu.
— Odbor »Rdečega križa balkanskih držav«. Glasom sklepa odbora »Rdečega križa balkanskih držav« sta pregledala v to zaprošena gg. Viktor Rohrman, veletržec v Ljubljani in Iv. Pribil, v Ljubljani pisma, račune, odrezke poštnih nakaznic ter primerjala taiste z vpisi v glavno knjigo in izkazi »Slov. Naroda«. Po natančnem pregledu sta dognala imenovana gospoda: »Pregledala in vse v redu našla. V Ljubljani, dne 24. januarja 1913. L. Pribil 1. r. V. Rohrman 1. r.« — Račun o izdatkih položi I. blagajnik g. dr. Tone Gosak v prihodnjih dneh, ker se je revizija knjig končala šele včeraj dne 24. -'anuarja zvečer
— »Novi Akordi«, slov. glasbeni list, prinaša med drugo jako zanimivo vsebino tudi precej ostro pisane kritike, ki so za izboljšanje pevskih razmer umestne in nujno potrebne. Prav pa ni. da se odlomke teh kritik, ki obdelavajo eno ali drugo osebo spravlja v dnevnike in to le iz hudobije in politiških ozirov. Nekaj podobnega je ponatisnil iz »Novih Akordov« včerajšnji »Slovenec«, ki o vsem glasbenem gibanju, ki ni pod Svetkovim in Štefetovim protektoratom, dosledno molči. Če že hoče »Slovenec« kaj slovenski glasbi koristiti, naj poroča raje, zakaj so postale pevske priredbe slov. klerikalnega glasbenega (!) društva »Ljubljane« tako redke. Pove naj, kje so tisti obljubljeni simioaiški koncerti
19. štev.
SLOVENSKI
Stran 5.
m glasbena predavanja,  razloži naj
še v koliko ie tekom dveh let napredovalo Svetkovo studiranje Cheru-binijevega »Requiema«? Hic Rho-dus, hic salta!
— II. Veliki lovski ples. Danes teden bodemo Že imeli priliko videti gorenje dvorane Narodnega doma iz-premenjene v krasno okrašene lovske salone, kakor jih je videti le po velikih gradovih za Časa enakih prireditev. Stranski prostori bodo kazali lice pestrih taborišč in šotorišč veselih lovcev in njihovih brhkih družic. Med hladnim zelenjem pa se bode nudilo posetnikom mirno zavetje pred vrvenjem rajajočih lovcev, planincev in v pestrih narodnih nošah se vrtečih deklet. Impozantno doneče fanfare bodo spremljale posetniice po stopnjišču v okusno odičeno plesno dvorano, kjer jih bodo sprejeli sanjavi zvoki zibajočega valčka, v malo dvorano pa bode vabil k kampanjskemu šotoru prijetni šra-mel-kvartet. Poseben vinski odsek je neutrudno na delu, da oskrbi naj-izbarnejšo kapljico, na razpolago bode pa tudi najokusnejši prigrizek. Kratko in malo letošnja prireditev ne frode v nobenem oziru zaostajala za prvim lovskim plesom pred dvema letomaJ(er je namen prireditve,ki se vrši v korist ^zelenega križa«, vseskozi plemenit in Človekoljuben, je tudi II. veliki lovski ples vsakomur najtopleje priporočati.
— Zeleni križ. Damski odbor II. lovskega plesa sklicuje sejo na dan 27. t. m. v ponedeljek ob h. zvečer v damsko sobo Narodnega doma ter prosi vse cenj. gospe načelnice in gospodične, ki so prevzele sodelovanje in one ki nameravajo sodelovati pri šotorih, da to zadnjo sejo posetijo. Te seje se udeleži tudi dekoracijski odsek, da poizve eventualne želje in nasvete cenj. dam-predstojnic glede šotorov.
— Slov. Čitalnica v Celovcu priredi v nedeljo 26. t. m. v hotelu Trabesinger koncert s sodelovanjem vojaške godbe. Začetek ob S. zvečer. Koncert traja do 10., potem ples. Ker je tr> prva enaka slovenska prireditev v Celovcu, vabimo in pozivamo slovensko občinstvo, zlasti Gorenjce, da se te prireditve v čim največjem številu udeleže. Zlasti dobrodošle so dame, ker bo mnogo plesalcev, manj pa plesalk.
— Vojaški zrakoplav v Ljubljani. Včeraj opoldne se je spustil na vojaškem vežbališču na tla letalni c troj. na katerem je prtfetel iz Gori-
e nudporočnik R. Holeka. Aeroplan ie letel preko Ajdovščine, Vipave, Debelega vrha. Logatca in Vrhnike brez vsake nezgode. V Gorici se je dvignil v zrak okrog pol 11. dopoldne. V Ljubljano je torej prispel v poldrugi uri. V tem času je pretekel 120 km, dasi je bilo precej vetrovno. Zrakoplov je semtertja dosegel višino 2400 m. Danes med 11. in 12. uro bi se aeroplan imel vrniti v Gorico, 'odu dvomljivo je, da bi bilo današnje vreme ugodno za polet. Zrako-: iov je ob 11. dopoldne plaval nad Zeleno jamo in Sv. Križem.
— Ta se je pa vsekako prenaglil! I »anes zjutraj je čul prijatelj našega
i po prulskih vrtovih peti ščin-ca veseli »gričev-. Pel ga ie sicer
nekoliko hripavo, a je bil vsekako še
M preglasen.
— 16 kazenskih obravnav je bilo danes proti mlekaricam. ki so prodajale z vodo pomešano mleko.
— Nič več se ni treba jeziti zaradi sPabe kave tistim gospodinjam, ki rabijo Kolinsko kavno primes. Ta kavna primes je namreč najboljši kavni pridatek, ki daje pravi kavi izvrsten okus prijeten vonj in lepo barvo. Ker je tudi pristno domače blago, je vse naše gospodinje najraje kupujejo. Pazite pri nakupu na varstveno znamko »Sokol«.
Fantovski ples prirede rožno-dolski fantje v sobota, dne 25. januarja 1913. v gostilni g. Ivana Končana v Rožni dolini. Cisti dobiček je namenjen »Sokolu« in Ciril - Metodovi družbi na Viču. Vstopnina 20 vinarjev za osebo.
Obdarovanje revnih šolskih otrok v Spodnji Šiški. Ker je vodja ljudske šole v Spodnji Šiški gospod Fran Lavtižar smatral za svojo dolžnost javno se zahvaliti Vincencijevi družbi, ki je obdarovala nekaj šolskih otrok, smo mislili, da bo to storil tudi sedaj, ko so obdarovala narodna društva v Spodnji Šiški nad 150 otrok. Ker pa tega ni storil, bodisi da se mu ni zdeio vredno, bodisi da ni smel ali si ni upal, naprosilo me je več staršev, naj jaz storim to v njihovem imenu. Upoštevajoč bedo, ki vlada v Spodnji Šiški, so se zbrali zastopniki vseh narodnih društev in sklenili obdarovati revno šolsko mladino z obutvijo, obleko in perilom. V ta namen so vsa društva prispevala iz svojih razpoložljivih sredstev in se obrnila tudi na občini v Spodnji in Zgornji Šiški s prošnjo za prispevke. Oba občinska odbora sta se zadovoljivo odzvala in darovala znatne vsote. Poleg tega je župan S e i d 1 nabral med prijatelji precejšen znesek, gosp. Sc.de j Josip, po-
v Spodnji Šiški je sam daroval 100 K, gosp. Fran G o! o b je podani za vse otroke klobasice. Tako je bilo možno, obdarovati tako veliko število otrok. V imenu staršev obda-rovanih otrok se tukaj javno zahvaljujem vsem zgoraj naštetim dobrotnikom, zagotavljajoč jih hvaležnosti v vsakem oziru. Tudi svojim otrokom bomo vedeli pojasniti, kdo so bili njih prijatelji, da se jih '>odo spominjali v poznejšem življenju, ko se jim bodo mogli tudi sami izkazati hvaležne. To bo vsem najlepše plačilo.
Oče obdarovanega otroka.
V okrajni šolski svet za ljubljansko okolico sta bila pri današnji vo-litvi izvoljena dva klerikalca, in sicer Fr. L a v t i ž a r z 52 in Jernej Ravnihar s 50 glasovi, dočim sta dobila Janko 2 i r o v n i k 41 in Ivan Petrič 39 glasov. Omeniti je, da pri volitvi ni bilo pet volilnih upravičencev, pet jih je pa oddalo prazne glasovnice.
Zlata poroka. Jutri slavita v Šentjanžu na Dolenjskem zlato poroko posestnik Josip J o n t e s in njegova soproga Uršula. Dasi že oba v visoki starosti 80, odnosno 76 let, sta še vedno čila in čvrsta in imata se toliko humorja, da se lahko upa še na prihodnje slavlje. Josip Jontes se je udeležil tudi vojne v letu 1866. na Laškem. Živela!
Znani katoliški steber v Novem mestu, mizarski mojster Matko M a -lovi č, je bil v Štemburjevi gostilni tepen in ven vržen. Kakor pravi sam, je dobil več poškodb in je vsled njih šest dni ležal. Tožen je zdaj gradbeni komisar S t o k h a m m e r, da je s pomočjo primarija usmiljenih bratov dr. Linharta Maloviča ven vrgel.
Apostolovanie v Dolenjskih Toplicah. Piše se nam: Zadnjič smo poročali, kaj počneta topliški župnik in kaplan na prižnici in v spovednici — v nedeljo pa smo dobili odgovor na prižnici. Saj v cerkvi lahko govore duhovniki kar hočejo, ne da bi jim smeli prizadeti odgovarjati. Župnik firzar se je zaletaval v »Slovenski Narod« in »Slovenski Dom« ter zagovarjal svojega kaplana zaradi nespodobnega govorjenja pri spovedi. Med drugim le rekek Če pride k spovednici otrok, se ž njim govori otročje, če pa pride umazana cunja, se pa ž njo ne more drugače govoriti, kakor umazano. S tem je sicer indirektno, a z ozirom na razna dejstva znane določne osebe javno opsoval; vse tiste omožene ženske in vsa tista dekleta, ki so bila pri kaplanu pri spovedi in napram katerim je tako nespodobno govoril, da se vsem gnusi — je proglasil za umazane cunje. Škandal je to, da si hujšega ni misliti. Možje, ali boste pustili na tak način javno pred celo faro zasramo-vati svoje zakonske žene in vi, fantje, svoje zaročenke? — Nadalje je župnik grozil, da na zadnjo uro ne dobi obhajila, kdor bo čital »Slovenski Naroda ali »Slovenski Dom«. Naj mož kar poskusi — kajti kolikor-krat bo to poskusil, toliko manj krone bo dobil za pogreb. Bralci naprednih listov pa naj bodo potolaže-ni: če nimajo hujših grehov na sebi, bodo čisto gotovo izveličani, če jih pride tak »božji namestnik« obhajat ali ne. — Ob 10. je kaplan napravil krajšo pridigo. Še predno je na prižnici kaj drugega izpregovoril, je očividno jezen dejal: »Zahvaljujem se Vam, da ste me djali v »Naroda in v »Slovenski Dom«; svojo pridigo pa je končal z grožnjo: »Izzvali ste me, boj bom začel in ga z božjo pomočjo tudi končal.« Torej ne dovolj, da je pred obličjem tistega, ki je učil tudi sovražnike ljubiti, mesto miru in ljubezni oznanjal boj, ne, še božjo pomoč je klical na svojo satansko gro-žnjo._
Še nekaj, kar posebno označuje apostolovanje župnikovo na Toplicah. Na meji fare, ob desnem bregu Krke, stojita nedaleč vsaksebi dve podružnični cerkvi, sv. Martina in sv. Antona. Ko bi bilo treba župniku iti maševat k sv. Martinu, je raz prižni-ce oznanil, da bo maša le tedaj, če se gostilničarji izjavijo, da ne bodo pustili plesa. Okrog cerkve sv. Martina sta pa le dve gostilni. V eni še nikdar ni bilo godbe, je namreč bolj siromašna gostilna to, zato tudi lastnik gostilne ni imel povoda, iti k župniku v farovž, ter tam kako izjavo podpisati, kakor je to storil drugi gostilničar, ki se rnu kar hlače tresejo pred župnikom. Kaj je župnik storil? Ker je bil cerkveni god, so ljudje čakali na službo božjo, a božjega namestnika ni bilo, štrajkal Je zaradi enega gostilničarja. To je bilo dne 10. ali 11. novembra. Pride pa god onega sv. Antona, ki se praznuje dne 17. januarja. Ljudstvo ima navado, da nosi ta dan prašičje meso v počeščenje sv. Antona. Tega svetnika se duhovniki povsod vesele; godovanje jim donese lepe prašičje gnjati, klobase itd. To pot topliški župnik nI ničesar oznanil zaradi plesa. Prišel je in opravil svojo službo. Še vedno neumni ljudje so mu nanesli toliko prašičjega mesa, da je iz izkupička za meso spravil še 352 K kot čisti dobi-
ček v svojo malho in Je pri tem Še vse druge stroške pokril, torej je meso vrglo najmanj 400 K. In gBejte: tu pa se Je plesalo in godlo in pilo, da se je vse kadilo, vse na — katoliški podlagi.
Šmlhelska fara pod novo komando. Iz Šmihela pri Novem mestu nam poročajo: Četrtek, 23. jan. je bi! za našo faro pomembni dan. Dobili smo novega župnika v osebi znanega političnega petelina Štefana Tetškana, dosedaj kaplana v Preči-ni. Naš župan Štembur je svojemu policaju ukazal, naj gre v Kandiji od hiše do hiše s poveljem, da se morajo hiše okrasiti z zastavami. Ker je šmihelska fara tako revna, da je Terškanov prednik zapustil samo dvestotisoč kron, je morala na ukaz »njegovega županstva« uboga Kandi-ja potom »prostovoljnih« darov preskrbeti za slavolok ob cesti pri bolnišnici usmiljenih bratov. Ali pod-ložniki njegovega županstva so večinoma uporniki, večinoma so hiše Kandijcev kazale z ostanki okinča-no opeko. Tudi za slavolok z napisom: Pozdravljen novi župnik! — so komaj spravili skupaj. Ob 2. popoldne pripelje skozi mesto novomeški prost novega župnika v novo faro. Praviloma bi se sprejem moral vršiti na meji fare, pred državnim mostom. Ali ljuba sramežljivost pred meščani je ta sprejem pomaknila tja gori daleč do bolnišnice usmiljeiiih bratov. Tam je »njega županstvo« zbralo svoje pobožne duše. Tudi nekaj radovednih Hudi se je nabralo. »Njega županstvo« je bilo tako gi-njeno, da ko se je novi župnik ustavil pred slavolokom, ni moglo na glas izreči svojega udanostnega pozdrava, nego je slavljencu le na ti-homa nekaj šepetal. Zanimivo za nas pa je, kaj je novi župnik odgovoril na županov pozdrav. To si moramo dobro zapomniti. Med drugim je župnik rekel: Kjer je mir, tam je božji blagoslov! (Štefan, glej, da te na te besede ne bomo morali kmalu spomniti!) Ali glavno znamenje njegovega pastirovanja pa tiči v teh-le besedah: Kjer je disciplina in pokorščina, tam je zmaga! Župnik še ni prišel pred oltar, pa je že mislil na svoj glavni poklic: uganjati klerikalno politiko v naši fari, kakor jo je kot kaplan v Prečini. In to politiko bo uganjal skupno z županom, to je še po-sebe naglasa!, da morata župnik in župan skupno delovati in da je za to apostolsko delo neobhodno notrebna
— pokorščina. Torej, ljubi bmihelci, zdaj veste, pri Čem da., smo. Prišli smo pod novo komando novega župnika. Pokorni mu moramo biti že radi vprašanja, če bo novemu župniku res se dopadlo imeti nov — farovž na naše stroške. Pri volitvah se pa moramo ravnati, kakor bosta župnik in župan ukazala, to zahteva od nas disciplina in pokorščina.
Postojna dobi vojaško posadko? Kakor čujemo, dobi Postojna v do-glednem času vojaško posadko. Baje bo tam nameščena trdnjavska artiljerija. Med vojno upravo in postojnsko mestno občino se baje že vrše tozadevna pogajanja. Strategič-ni položaj Postojne, ki leži ob križišču dveh cest, vodečih iz Italije, je nesporno tako važen, da je popolnoma umljivo, ako hoče vojna uprava to postojanko zasesti z vojaštvom.
Delegatje mirovne konference v Postojni. Da bo v najkrajšem času sklenjen mir na Balkanu, dokazuje sledeče dejstvo: Ravnokar je došlo na pristojno oblast v Postojni obvestilo, da si člani mirovne konference v Londonu ob svojem povratku v Carigrad, na potu v Trst in od tam naprej po morju v domovino žehjo ogledati našo privlačno silo na sicer tako pustem Krasu. Pričakovati je torej — vsaj kolikor se da sklepati iz dotičnega dopisa — konec vojne, morda pa tudi popolnega prekinjenja  mirovnih konferenc
— tekom desetih dni. Če se mislijo tudi slovanski delegatje udeležiti tega izleta, se še ne ve. Vsekako pa bomo o tem poročali v najkrajšem času.
Zaročil se Je gosp. Milan Lah, c. kr. poštar v Ložu z gdč. Alojzijo Trošt, učiteljico na Blokah.
Bleško Jezero zamrznjeno. V Bleda se brzojavlja, da je zamrznilo jezero in bo v nedeljo izborno drsališče. Tudi na Bledu vladajo ugodne zimsko - sporne razmere za vse vrste športa.
S Kranjske gore. Dne 17. januarja smo spremili k zadnjemu počitku v vseh krogih in slojih priljubljenega poštarja gosp. Ivana Hribarja, ki je moral zapustiti ta svet v najlepši dobi 32 let. Kako priljubljen in spoštovan je bil rajnki, je pokazala ogromna udeležba pri pogrebu. — Kranjskogorsko pevsko društvo je svojemu bivšemu neumornemu članu zapeHo tri žalostinke. To pa našemu »gaspudu« ni bilo všeč. Že pred začetkom sprevoda Je kazal svojo nevoljo, a kaj Jo je povzročilo, smo izvedeli pri nedeljski pridigi. Še ni dobro opravil na prižnici običajne molitve, Je že začel rohneti, da se mora ob pogrebih nJega prositi dovo-
ljenja, Če se sme peti in mu naznaniti, kaki pevci bodo peli, kdo bo pe-vovodja in kaj da se bo pelo. Pozabil je samo zahtevati, da se mu mora naprej sporočiti, kdo se bo pogreba udeležil/Izjavil je dalje, da je nameraval pevce že pred prvim nastopom javno osramotiti, da pa je to opustil le zaradi nekaj drugih ljudi. — Vemo prav dobro, zakaj si je župnik za enkrat premislil in vemo tudi vzrok njegove srditosti — povemo mu pa, da se je pelo pri pogrebih, ko njega še ni bilo v Kranjski gori, dr se poje in se bo pelo, ko župnika ne bo več v Kranjski gori.
Smuški tečaj v Bohinju. Ker so sedaj v Bohinju smuške vaje 27. domobranskega polka pod vodstvom gosp. poročnika Jul. Ringla in bodo trajale do 3. februarja t. L, se je deželna zveza za tujski promet na Kranjskem obrnila s prošnjo na c. in kr. 3. korno poveljstvo v Gradec, da se smejo teh vojaških vaj udeleževati tudi civilni krogi. Korno poveljstvo je tej prošnji ugodilo ttr se na to ugodno priliko opozarjajo vsa cenj. špcrtiui društva, kakor tudi p. n. športniki - prijatelji in se imajo zadevne prijave pošiljati na g. poročnika Jul. Ringla, Bohinska Bistrica, hotel Markeš. Ta smuški tečaj v Bohinju bo pri ugodnih snežnih razmerah in zadostni udeležbi trajal tudi po 3. februarju vsako nedeljo ter bo tudi takrat poučeval imenovani gosp. poročnik. Pouk je brezplačen, treba je le prinesti seboj smuči. Daljna pojasnila daje deželna zveza za tujski promet v Ljubljani.
Zimski šport. Z Bohinja se nam poroča: temperatura — 6° Cekija, sankališče in šlitaža izvrstno, za smuči povsod izborno. Minulo nedeljo privabilo je krasno zimsko vreme nad 300 izletnikov iz Trsta in Gorice v Bohinj in je bilo na sankali-šču zelo živahno. Jutri, v nedeljo, bo odprto športno in zabavno sankališče, da se ustreže vsestranski želji.
Sankališče na Lancovem je izborno. Prijatelji tega športa naj se pridno poslužujejo tega sankališča, dokler je vreme ugodno. Najbrže se vrši tudi v nede?jo tekma sankačev.
Kinematograf »Ideal«. Danes nov spored s tremi senzacijami, namreč krasna ameriška indijanska drama: »Napad«, dalje vojni posnetki z balkanskega bojišča: »Zavzetje Lje-ša po Srbih« in mimična drama »Spokornik sreče«. Razen teh vele-zanimivih slik predvaja se še priljubljeni »Gaumontov tednik« in komična učinkovitost »Moric in mala Ema« s Princem v glavni vlogi.
Nepoštena služkinja. Do dne 17. t. m. je služila služkinja Neža Dular-jeva iz Šmarjete na Dolenjskem pri gostilničarju Ivanu Marinšku na Glincah št. 28 ter potem odšla v Ljubljano. Po njenem odhodu ^o opazili, da je izginila služkinji Jožefi Rusovi srebrna ženska ura z verižico, služkinji Ivani Tonijevi steznik in predpasnik, nekaj perila pa gospodinji. Ker so oškodovanke tatvino naznanile orožništvu, je to obvestilo policijo, katera je osumljenko danes izsledila v »Zavodu sv. Marte« in jo aretirala. Dolarjeva je imela pri sebi dvoje knjižice in sicer delavske in poselske. Aretovanka tatvino taji.
S ceste. Včeraj popoldne je hlapec Fran Brajer na'Kongresnem trgu z vpreženim vozom zadel v 691etno gluho zasebnico Marijo Mandičevo ter jo podrl na tla ne da bi bila ta zadobila pri padcu kako vidno poškodbo. — Predvčerajšnjem je pa služkinja Marija Dežmanova iz Smlednika z Marijinega trga v Wolfovo ulico z vpreženim vozom tako naglo in neprevidno T>ripodila, da je zadela nasproti prišlega krojača Frana Reis-nerja in ga podrla na tla, kateri isto-tako ni dobil pri padcu vidnih poškodb.
Brez dovoljenja so se včeraj hoteli v Ameriko odpeljati Dmiter Rok-nič iz LeniČaka, kotar Toporsko, Matija Marincelj iz Delnic, Simone Gačiša iz Vukmanica, kotar Vojnič, Milan Vojnovič iz Udbine, kotar Vojnič in Rade Baser iz Moravca, kotar Vojnič; Štefan Mravič iz Bo-viča, kotar Topovsko pa, ker je vse te nameraval odvesti v Ameriko. Namen je pa vsem preprečil na južnem kolodvoru službujoči nadstraž-nik Kržan s tem, da jih je tik pred odhodom vlaka aretoval. Oddali so jih pristojnemu oblastvu.
Nesreča. Včeraj se je v Loškem potoku posestnikov sin Jožef Koš-melj pri tesanju tako vsekal v levo nogo, da so ga morali pripeljati v deželno bolnišnico.
V Ameriko se je včeraj z južnega kolodvora odpeljalo 14 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Delavec Fran Tihel je izgubil denarnico, v kateri je imel 3 K denarja. — Neki gospod je izgubil zastavni Ust, na katerem je bila zastavljena zlata ura. — Prostak - godbenik 27. pešpolka Je izgubil tri srebrne klarinetne obročke. — Neka gospodična je izgubila zlat ženski uhan. — Občinski tajnik g. Fran Mrcina je našel denarnico z manjšo vsoto denaria. — Služ-
kinja Meta Gustičeva je našla žen-sko krilo
Zameniana suknja. Dne 23. t. m. zvečer je bila v neki gostilni v Flor-janski ulici pekovskemu pomočniku Alojziju Koletiču zamenjana — ali namenoma, ali pomotoma, se ne ve — temnosiva, še nova, moderna zimska suknja brez podlage, ki je imela znotraj všito tvrdko »Gričar in Mejač«, vredna 40 K, z neko drugo manj vredno in že ponošeno. Da zamenjalec ne bode imel neprijetnosti, naj prinese Koletičevo suknjo na policijo, ali pa v dotično gostilno.
Narodna obrambo.
Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg. in društva: 1081. podružnica d-užbe sv. Cirila in Metoda v Kobaridu, plačala 200 K; 1082. Bogomir Pikel, kot volilo za t očeta Gregorja Pikla iz Postojne, pfečal 200 K; 1083. desetorica profesorjev v Kranju, plačala 206 K 05 vin.; 1084. ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Šmartnu ob Paki, plačala 100 K.
Društvena naznanila.
Društvo »Pravnik«. Letošnja glavna skupščina, ki je bila določena na ponedeljek, dne 27. januarja, se preloži na sredo, dne 12. februarja ob 8. zvečer pri »Zlatorogu« z običajnim dnevnim redom.
Občni zbor »Splošnega slovenskega ženskega društva« se vrši v nedeljo, dne 9. februarja ob 5. popoldne v društvenih prostorih, Rimska cesta 9.
»Sokol II.« naznanja svojim članom, da se vrši V. redni občni zbor v nedeljo, dne 26. februarja ob 9. dopoldne v gostilni br. Frana Kavčiča na Privozu. Na dnevnem redu so običajna poročila in volitev odbora, delegatov za župo in S. S. Z. Mnogobrojne udeležbe prosi odbor.
Shod N. S. Z. Opozarjamo ponovno na shod narodne socijalne zveze, ki se vrši jutri v nedeljo ob 10. dopoldne v »Narodnem domu«. Narodno delavstvo in prijatelji istega vsi na shod!
Odbor Narodne socijalne zveze ima v sredo, dne 29. januarja ob 8. zvečer v društveni posvetovalnici svojo redno sejo. Prosimo tovariše odbornike in člane nadzorstva, da se seje polnoštevilno udeleže.
Mladinska skupina N. S. Z. se v kratkem ustanovi, ter se je že izvolil pripravljalni odbor. Doslej se je priglasilo nad 100 članov vajencev. Tu Čaka N. S. ;'. še obilo dela, posebno na izobraževalnem polju, zato želimo, da vsi tisti, ki se zanimajo za mladino in njega bodočnost, priskočijo z nasveti in z delom N. S. Z. na pomoč, ker še je čas, da se reši in pošteno vzgoji naša mladina.
Posredovalnica N. S. Z. za delo In službe. Službe iščejo: 1 uradnik, zmožen za vsa pisarniška dela, 1 mizarski pomočnik, 1 ključavničarski pomočnik, 2 delavca, 1 služkinja za vsa dela, 1 krojaški pomočnik za Ljubljano. Posredovalnica N. S. Z. posluje brezplačno in so uradne ure vsako sredo in soboto od 5.—S. zvečer in vsako nedeljo in praznik od 9.—12. dopoldne v društveni pisttrni v »Narodnem domu«.
Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov. Ustanovni občni zbor ljubljanske krajevne skupine omenjenega društva se vrši v nedeljo, dne 26. januarja ob 10. dopoldne v restavraciji Fiala (Gradišče).
Zveza jugoslovanskih železničarjev (podružnica Ljubljana) priredi v soboto, dne 1. februarja v salonu pri »Kankertu« v Sp. Šiški pred-pustno veselico.
Pisateljsko podporno društvo v LJubljani je imelo snoči redni občni zbor v restavraciji pri »Zlatorogu«. Zborovanje je otvoril predsednik društva prof. P e r u š e k. Pozdravil je navzoče in se pred vsem spomnil umrlih članov, in sicer ustanovitelja Josipa Gorupa viteza pl. Slavinske-ga, častnega člana Antona Aškerca, odbornika prof. Frana Orožna in večletnega člana dr. Ludvika Jenka. Navzoči zborovalci so v znak njihovega častnega spomina vstali. Predsednik prof. Perušek je nadalje v kratkem omenil društveno delovanje, ki se omejuje seveda pred vsem na podporo podpore potrebnih pisateljev. Natančneje o tem je poročal društveni tajnik g. Macher. Blagajnik g. prof. Funtek je poročal, da znašajo prejemki društva 831 K 59 vin., izdatki pa 864 K 66 vin., med katerimi je podpor za 590 K. Društveno premoženje znaša 19.731 K 19 vin., in sicer za 88 K 43 vin. več, kot lansko leto. Društvena glavnica je naložena v »Mestni hranilnici«. Društvo šteje do sedaj 40 čtenov. Na predlog rač. preglednika ravnatelja Gerbiča so podelili zborovalci blagajniku absoiutorij s splošno zahvalo. Na mesto umrlega odbornika profesor Orožna je bil izvoljen za ostalo
Stran 6,
SLOVENSKI N A K O O.
■■ ■ ■>uf ■    !■ l■ mm .mitj^i ■ .....pi—
20 štev.
funkcijsko dcbo Frane Maizelj,
stotnik v pok. Sprejet le bil tudi nujni predtog notarja g. Hudoverni-ka, da sme odbor v slučaju izstopa ali smrti kakega člana kooptirati namestnika do prihodnjega občnega zbora enega društvenih članov. —« Končno so izrekli zborovalci toplo zahvalo za požrtvovalno delo v prid društva g. oficijalu Podkrajšku, nakar je predsednik g. proi. Peruše k zaključil zborovanje.
Slov. trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani naznanja, da se bo vršil XII. redni občni zbor v nedeljo 9. februarja t. 1. ob 10. dopoldne v društvenih prostorih (Narodni dom). Na dnevnem redu so sledeče točke: Pozdrav predsedstva, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo preglednikov računov, volitev odbora in slučajnosti. Gg. člane vabimo k prav obilni udeležbi.
Pozor! Slov. zidarsko in tesarsko društvo ima jutri ob 7. zvečer domačo predpustno veselico pri »Babicu« na Dolenjski cesti št. 10. Kdor se hoče izborno in neprisiljeno zabavati, je vabljen!
V Ljubljani se vrši 2. februarja ustanovni shod Zveze slovenskih ljudskih knjižnic v Ljubljani. Vsakdo ve dobro ceniti pomen knjižnice, ki ie dostopna širši masi ljudstva. Ne bom na dolgo in široko govoril o koristi dobre zabavne in poučne knjige. A kje Jih naj dobi ljudstvo? Kupovati jih ne more. Ne, ne zmore denarja za nie. Ostane mu le knjižnica, iz katere si izposodi za mal denar dobro knjigo. A tudi knjižnice, ker niso dovolj financijelno podprte, ker životarijo same zase. ker nimajo trdne organizacije, ne nudijo čitajo-čemu občinstvu dovolj. Manjka denarja in nekatere knjižnice izposojajo samo članom društev. Vsemu temu se mora odpomoči. Pri nakupovanju posameznih knjig narastejo stroški ogromno. Treba je plačati polno ceno. poštnino, drago knjigotrško vezavo, ki ie prikladna samo za privatnike; za ljudsko knjižnico »2 potreba trpežno in praktično vezavo. Marsikatera knjižnica izposoja nevezane knjige, ali pa leže nevezane po omarah, ker nimajo v obiižju knjigoveza. Zategadelj si je Zveza nadela nalog združiti vse slovenske napredne ljudske knjižnice. Zveza bo nakupovala knjige in za svoje olanice oskrbovala trpežno in ceno vezavo. Zvezi je že sedaj obljubljenega mnogo popusta pri založnikih; ti vedo ceniti pomen organizacije knjižnic. O kulturnem ponr nizacije bi bila vsaka beseda odveč. Nadalje bo Zveza oskrbovala svoje članice z vsemi tiskovinami in potrebščinami in to večjidelj brezplačno. Dalje bo Zveza skrbela, da bodo članice prirejale vsakoletne veselice v prid knjižnic, da si na ta način za-sigurajo stalen dohodek. Zveza ima nalogo združiti vse knjižnice v močno bojno falango za odpor proti prodi rajočemu nemštvti in usiljivim Lahom Zveza bo tudi ustanavljala knjižnice. Da se bo pa delo vršilo tem intenzivnejše, je potreba, da se čim Številnejše udeleže knjižnice in čitalnice ustanovnega shoda, dne 2. februarja ob 10. dopoldne v restavraciji Novi svet< na Mari:e Terezije cesti v Ljubljani. Pomeniti se imamo mnogo. Dela je dosti. Rok tudi. Samo organizacije nam manjka! Pristopajte k Zvezi, podpirajte jo s knjigami in tudi z denarnimi prispevki. Vse je nasloviti na Zvezo slovenskih ljudskih kniiižnic v Ljubljani. \Volfova ulica 10/1. Za vse informacije je Zve-: a vedno ni razpolago. Uradne ure so ob delavnikih od 4.—8, popoldne in ob nedeljah ter praznikih od 9. do 12. dopoldne. Katera knjižnica še ni dobila na vpogled pravil in poslovnika Zveze, naj se obrne na njo da ga dopošlje.
Vsi naprednjak! Šiškarji na občni zbor političnega društva Vodnik, ki se vrši dne 25. januarja 1913 ob polu 8. uri zvečer v salonu »pri RacK.
Opozarjamo še enkrat na veselico, ki jo priredi jutri r,Soko!« v Šte-panji vasi pri bratu Josipu Anžiču (pri »šoršu) v štepanji vasi. Odbor se je potrudil, da bo veselica nudila vsem posetnikom dosti užitka in zabave; zato se nadejamo obilne udeležbe.
Maskarada ribniškega »Sokola« pod devize »Da b' dobre volje b'li«, se vrši dne 2. februarja. Dekoracija in vse predpriprave so v polnem tiru in bo ta veselica brezdvomno vse dosedanje prekosila.
Postojnski orkester priredi jutri, dne 26. januarja v dvorani »Narodnega hotela« v Postojni predpustno vejico. Čisti dohodek je namenjen za šolarsko kuhinjo v Postojni.
»Sokol« v Trebnjem. Občni zbor bo v nedeljo dne 26. t. m. ob 4. uri popoldne z navadnim dnevnim redom.
Sokol v Radečah   pri Zidanem
mostu. V soboto, dne 18. januarja se ie vršila v hotelu »Gmainer« III. velika Sokolova maskarada pod imenom ^Fantazija«. Obisk je bil sicer slabši, nego prejšnja leta, vendar je uspeh v vsakem oziru zadovoljiv. Zahva- i
lhiiemo se tem potom vsem, ki so k temu pripomogli, posebno pa še cenjenim rodbinam v Radečah in na Zidanem mostu, ki so društvu bla*. gohotno naklonile razna darila. Obenem naznanjamo, da se vrši v nedeljo, dne 26. januarja ob 3. popoldne v društveni telovadnici III. redni občni zbor društva z običajnim sporedom. Z gotovostjo pričakujemo, da se ga udeleže vsi člani in prijatelji društva.
Akad. društvo »Slovenija« na Dunaju priredi svoj drugi izredni občni zbor v torek, dne 28. januarja 1.1. v društvenih prostorih.
Prosvefa.
Iz gledališke pisarne. V nedeljo, dne 26. januarja zvečer se izven abonnementa, za lože par, prvič na slovenskem odru uprizori Offenba-chova vetezabavna burleskna opereta »Orpheus v podzemlju« pod kapel-ništvom g. C. M. lirazdire in v režiji g. I. Povheta. V glavnih vlogah nastopajo dame: Richterjeva, betfilova. Fantova, Bukšekova, Feifarjeva, Vera Danilova in gospodje: Kovač, Povhe, Bukšek, Boh ustav in Skrbin-šek. Opereta je dobro naštudirana in opremljena. Nove kostume sta napravila ga. VValdsteinova in g. Do-brv. Začetek točno ob sedmih, konec ob pol 10. zvečer.
»Orpheus v podzemlju«. Orpheus, ravnatelj konservaterija v Th$-bah, gleda rad za ženskami; vrhn-tega zalezuje Aristeja, čebelarja in medičarja, ki se shaja z njegovo ženo Eurvdice, ter mu nastavlja po polju pasti. Na nekem sestanku z Ari-s te jem se ujame Eurvdice v tako past in mora od strahu in bolečin umreti. Aristeus, ki je pravzaprav v čebelarja izpremenjen P'u ton, bog odzemlja in vladar umrlim dušam, ji pomaga umreti in jo odvede s seboj v podzemlje. Orpheus, vesel, da je rešen svoje nadloge, heče naravnost k svoji oboževanki Chloe, kar mu zastavi pot Javno mnenje, ter ga prisili, da mora v Olimp k Jupitru presit, na mu zopet oživi in vrne žena Orpheus se. hočeš, nočeš, vda.
— V Olimpu je ravno velika nezadovoljnost z Jupitrom; njegova žena Juno ga dolži, da je on ugrabil Eurvdice; Jupiter, to pet res nedolžen, se opravičuje in kliče za pričo Merkurja, ki je videl, kako je Pluton odve-del Eurvdice v svoje kraljestvo. Tudi Pluton pride, a se nič odločno ne iziavi. Šele Orpheus izpriča, da mu je Pluton ugrabil ženo. Jupiter sklene, da poide sam z vsem svojim dvorom v Podzemlje, nadzirat vrnitev Eurvdice. — Eurvdice je tačas dolgočasil njen pusti Čuvaj Janez Styx, šele Jupiter s svojo družbo jo odreši. PiUto jo je bil skril, a Jupiter jo zagleda skozi ključavnico, se izpreme-ni v muho in jo obletava tako dolgo, da ga Eurvdice ujame. Ujet se ji razodene in ji obljubi, da jo vzame s -seboj v Olimp, kar je Eurvdici zelo všeč. Kar izda Cupido njegovo nakano Plutonu. Jupiter bi le še rad rešil eurvdice sebi, zato se mora ona preobleči v bachantko, ali Pluton jo spozna in zahteva od Jupitra, nai izpolni svojo besedo in vrne Orpheju ženo. Ta dobi Eurvdice pod pogojem, da se spotoma ne ozre nazaj nanjo, ki pojde za njim. Ko je že videti, da bo Orpheus svojo pot srečno i.rchodii, vrže Jupiter strelo preden},
— Orpheus se ozre — Eurvdice je Jupitrova. — Eurvdice je vesela: rešena Orpheja in Pluta; Pluton se srdi. Javno mnenje žaluje — kaj to Jupitru. In tudi Orpheus je vesel, da je definitivno rešen svoje ujedljive žene.
liozne stari.
• Stavka na dunajski eksportni akademiji. Z Dunaja poročajo: Včeraj dopoldne so začeli slušatelji na eksportni akademiji stavkati, ker noče vlada priznati akademije kot visoko šolo. Stavka kakih 800 slušateljev. Stavka se je pa precej nepričakovano končala. Ravnateljstvo je na ukaz trgovinskega ministrstva, ki mu je podrejena eksportna akademija, zaključilo zimski semester. Dija-štvo je bilo zaradi tega ukaza zelo iznenađeno in je izjavilo, da ne more kar tako podvreči se temu ukazu. Visokošolski odsek je imel posvetovanje, da razjasni položaj. Zastopniki slušateljev so se hoteli pogajati z ravnateljem Schmiedom, vendar pa jim je bilo to nemogoče. Položaj je precej nejasen. Slušatelji akademije se morejo v poletni semester le tedaj inskribirati, če doprinesejo dokaz, da so napravili kolokvije. Ker je pa semester zaključen, tudi ue morejo de-jati kolokovijev. Na ta način bi se ne mogel vpisati niti eden slušatelj. Di-jaštvo je mnenja, da je ravnateljstvo prezrlo in da se bo našel modus, da se dijakom omogoči, da napravijo kolokivije ter se vpišejo za poletni semester. Slušatelji so sklenili tri-Inevno stavko, da poka? da so dini. Ravnateljstvo pa se *luži-io drakoničnih repr&saiii. * ^tflo ie
zapreti vrata ter naročilo bo policistom, da čakajo v sosednjih hišah na eventuelne demonstracije.
* Generalna stavka hotelskih nastavljencev v Novem Jorku. Iz Novega Jorka poročajo, da so hotelski nastavljenci sklenili generalno stavko.
* Žrtve   zrakoplovstva. Iz
Etampsa poročajo: Zrakoplovec Njenport, ki je napravil s svojim mehanikom vzlet, se je ponesrečil ter se ubil z mehanikom vred.
* Nemška gostoljubnost? Iz Be-rolina poročajo: Berolinski nemški medicinci so na shodu protestirali, da je na nemških vseučiliščih toliko ino-zemcev, posebno Rusov, ter zahtevali, naj se jim posebno obisk praktičnih vaj otežkoči.
* Samomor vsled loterijska Igre. Iz Olomuca poročajo: Predvčerajšnjim zvečer se je ustrelil v skladišču za smodnik 261etni rezervni infante-rist Engelbert Sirsch 54. pešpolka. V pismu, ki je je zapustil, sporoča, da je vse svoje premoženje izgubil v loteriji.
* Velika nesreča. Is Novega Jorka poročajo: V Nackennevu v Teksasu se je podrla velika trgovska hiša. Pri tem je bilo usmrčenih petintrideset oseb, večinoma žensk in otrok. Mnogo jih je pod razvalinami zgorelo, ker je tudi ogenj izbruhnil. Dvajset oseb še pogrešajo.
* Velika tatvina pri pomorski nesreči. Iz Lizbone poročajo: Na krovu ponesrečenega parnika »Ve-ronese^ je bilo med reševalno akcijo ukraden dvema ameriškima milijonarjema in njih rodbinam ves lisp iz briliantov in diamantov, ki je imel veliko vrednost. Tatov še niso mogli zaslediti.
* Poskušnje z novimi topovi tovarne Skoda so se izborno obnesle. Topovi in^aio 30'5 cm kaliber in streljajo na SODO m sigurno. Cilj pri poskusnem streljanju je bila improvizirana stavba 8000 m daleč, zgradena iz granitnega betona 18 m dolga in 9 m visoka. Oddali so 151 strelov, med temi je zadelo celj 79 strelov, 21 krogel pa je padlo popolnoma v osrednji krog improviziranega cilja. 600 kg težke granate so prebile poldrugi meter debele granitno cementne plošče in prevrtale 15 cm debel železni oklop.
* Nova uniforma za orožnike. Letos je v preskušnji nova uniforma za avstrijske orožnike. Nova uniforma se razločuje v bistvu od prejšnje v tem, da so bluza, hlače, suknja, kolesarska Suknja in čelada svetlo sive. Bluza je prikrojena kot vojaška infanterijska bluza, samo da ima za-pognjen ovratnik. Hlače ostanejo istega kroja, samo da dobe orožniki v gorskih krajih kratke hlače z do-golenicami. Povsem nov je kolesarski plašč, ki je normiran za vse orožnike in ga bodo smeli nositi samo v službi. Oblika čelade ostane nespremenjena, samo da bodo vsi, do sedaj svitli deli temni.Vsi orožniki izvzem-ši okrajni stražmojstri dobe lahke kavalerijske sablje M. 77.
* Odškodninske zahteve od pa-roplovae družbe VVhite Star - Line. Kakor smo že poročali, so angleška sodišča odklonila razne tožbe na odškodnino proti družbi VVhite Star-Liue kot lastnici potopljenega parnika »Tttanic« z motivacijo, da ni družba zakrivila nesreče, temveč da je šlo za »Force majeure«. Ta zmaga pa tej družbi, ki se je tako lahkomiselno igrala z življenjem tisočih ubogih izseljencev, ne bo mnogo koristila, ker družba ni podrejena samo angleški jurisdikciji, temveč tudi ameriškim sodiščem, ki bodo nedvomno precej drugače razsodila nego angleška. Vse osebe, ki nimajo od družbe V/hite Star-Line kaj terjati, so se takoj obrnile na ameriška sodišča, ko so izvedela, da so angleška sodišča razsodila / prilog družbi. Dozdaj je bilo vloženih za 50 milijonov kron tožb za odškodnino. Kakor hitro bo pa le en proces ugodno rešen, bodo sledile nove tožbe. Sicer so pa v nekaterih krajih že začeli spoznavati nečloveško ravnanje te družbe ter se odvračati od nje.
* Takoj izrežite in pošljite: Velikanska zaloga toplih tigrastih reklamnih spalnih odej bo kmalu razprodana. Naročite takoj po povzetju več takih 190 X 124 cm velikih reklamnih odej po 1 K 90 v komad. Preprogarnica in zaloga pohištva S. Schein, c. in kr. dvorni in komorni dobavitelj na Dunaju L, Bauern-markt 10, 12 in 14.
* Kri se čisti po naravi samo takrat, ako imamo redno in zadostno telesno odvajanje! Navadna odvajalna sredstva imajo navadno lastnost, da pri daljši rabi tudi če zvišamo mero, izgube učinkovitost. Nasprotno je pa s premnogimi znanstvenimi poizkusi in dolgoletno izkušnjo dognano, da naravna Franc Jožefova grenčica zaradi redke svoje kakovosti in sestave — liter vede obsega topečih in odvajalnih soli 497 gramov, dalje 1*2 grama soda bicar-bo"?ca — tudi ob neprestani rabi ne *V »e in vedno enakomerno učinkuje. Le vprašajte zdravnika! Prist-
na Frane Jožefov* grenčica se za.-jemlje iz Franc Jožefovih zdravilnih vrelcev v Budi (Budapešti), čista, brez vsakih dodatkov v neporabljene steklenice in se dobiva po lekarnah, drogerijah m trgovinah z rudninskimi vodami.
Telefonska in brzojavna poročilo.
Napredna zmaga v kranjskem okrajnem šolskem svetu. Kranj, 25. januarja. Pri volitvah zastopnikov v okrajni šolsfti svet je zmagala napredna lista. Fran Luzner in Vilibald Rus sta dobila po 54 glasov. Slomškarji so oddali prazne listke.
Češko - nemško jezikovno vprašanje.
Dunaj, 25. januarja. Posvetovanje ministrov glede stališča vlade, ki naj ga zavzame napram ureditvi jezikovnega vprašanja pri deželno-knežnih uradih na Češkem se je včeraj nadaljevalo v navzočnosti namestnika kneza Thuna.
Praga, 25. januarja. Poslanec Klofač je govoril na nekem shodu glede obnovitve spravnih pogajanj in je izjavil, da se jih češki radikalci toliko časa ne bodo udeležili, dokler bo v pravomočnosti fiochenburger-jev odlok.
Rjisinsko vseučiHško vpraZanfe. Lvov, 25. januarja. Predsednik ukrajinske zveze dr. Lewickyj je poročal včeraj v izredni seji ukrajinskega narodnega sveta o poteku pogajanj glede rusinskega vseučilišča. Narodni svet je odobril nastop ukrajinskih poslancev pri skupni konferenci z naučnim ministrom in se je izrekel proti obnovitvi pogajanj na podlagi poljskih zahtev.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 25. januarja. Predsednik je sporočil, da poteče z današnjim dnevom izključitev večine izključenih poslancev. Med dnevnim redom so sklepali o včeraj vspreje-tih zakonskih načrtih v tretjem branju in so bili sprejeti. Prihodnja seja bo sklicana bržkotne šele ko bodo posamezni odseki rešili svoje predloge.
Odpust reservistov.
Budimpešta, 25. januarja. Pester Lloyd nrinaša danes naredbo vojnega minitrstva glede odpuščenja vpoklicanih reservistov.
Generalna stavka. Budimpešta, 25. januarja. Višji mestni poglavar dr. Voda je vzel na znanje naznanilo vodstva socijalno-demokraticne stranke glede deželnega kongresa, ki se vrši v nedeljo. Budimpeštanski vseučiliščniki so osnovali komite, ki bo poskušal za časa generalne stavke delavcev zadržati vse vseučiliščnike. da se ne udeleže predavanj v znak simpatij z delavstvom. Vodje tega gibanja so absolvirani juristi.
Splošna stavka na Ogrskem.
Budimpešta, 25. januarja. V tukajšnjih vladnih krogih so mnenja, da se prične splošni delavski štrajk dne 6. februar?a.
Za zrakoplovstvo.
Dunaj, 25. januarja. »\¥iener Zeitung« priobčuje danes naredbo notranjega ministrstva glede prepovedanih teritorijev za zrakoplove. Prepovedano je pluti nad Galicijo in Bukovino, nad delom Slezije. nad južno Tirolsko in nad nekaterimi natančnejše označenimi blizu Italije se nahajajočimi kraj Koroške in Goriške, nad Trstom, nad vso Jadransko obalo, nad Dalmacijo, Istro in nad Jadranskimi otoki. Naredba velja od danes naprej.
Nemške vojaške predloge.
Berlin, 25. januarja. Wolffov biro poroča, da bo vojni minister te dni predložil državnemu zboru večje potrebe za nemško armado. Preddela za to predlogo so že izgotovljena. Koliko bo vojna uprava zahtevala še ni znano. Vesti, da se nemški kancelar oziroma njegovi pristaši pogajajo s centrumom glede premenitve zakona glede jezuitov, do sedaj še niso potrjene.
Norveško ministrstvo. Kristjanija, 25. januarja. Danes je ministrstvo odstopilo. Kako se bo rešila ta kriza, do sedaj še ni znano.
* * i
MED VOJNO IN MIROM. Dogodki v Carigradu.
Carigrad, 25. januarja. Včeraj opoldne se je sestal novi turški ministrski svet. Tudi bivši zunanji minister Noradunghian je prišel tja, da di pojasnila o mednarodnem položaju. Vlada se posvetuje o primernem odgovoru na noto velesil.
Carigrad, 25. januarja. SelamKk se je končal brez vsakega dogodka.
Carigrad, 25. januarja. Bivši veliki vezir Kiamil paša se je vrnil v svojo palačo.
Carigrad, 25. januarja. Pogreb Nazim paše se je vršil včeroi z vsemi
vojaškimi častmi. Tudi Mahmud Šef-ket paša se je udeležil pogreba.
Carigrad, 25. januarja. Enver beg deluje z vsemi močmi. Izjavil je, da je edino upanje Turčije obnovitev sovražnosti. Povsod je čutiti krepko Enver begovo roko. Osmanske čete zopet marljivo delajo na okopih pri Čataldži. Nov duh je prišel v turško armado. Povsod upajo, da bodo Turki dosegli poa Enver begom uspehe.
Dunaj, 25. januarja. Vsled stroge brzojavne cenzure, prihajajo podrobnosti o včerajšnjih dogodkih v Carigradu šele sedaj in še te vesti so nepopolne. Podrobnost: kažejo, da je bil včerajšnja revolucija mnogo bolj krvava, kakor se je prvotno mislilo. Zlasti pred vhodom v posvetovalnico so se vršili krvavi boji.
Ko je prišel Enver beg z mlado-turškimi častniki pred posvetovalnico, je poslal ministrom najprej svojo vizltnico. Nazim paša je nato priše! s svojimi adjutanti pred vrata ter prepovedal Enver begu vstop. Začelo se je nato najprej prerekanje ter je Nazim paša ozmerjal Enver bega. Ko je zaklical Nazim paša zarotnikom: »Nesramni psi!« je bii to signal za splošno streljanje.
Poleg Nazim paše je bilo ubitih Še osem oseb, in sicer dva adjutanta, en sluga justičnega ministrstva, še en sluga in en tajnik visoke porte, en stotnik in en dragoman, identiteta osmega še ni dognana. Danes zjutraj so odpeljali s porte 9 krst z umorjenimi. Morilec Nazim paše je baje neki mladoturški poslanec.
Ko je Enver beg z golo sabljo udri v dvorano, so popadali ministri od strahu na kolena in prosili milosti. Enver beg je hotel zaklati Kiamil pašo, ta ga je pa s povzdignjenimi rokami prosil, da naj mu prizanese. Minister notranjih zadev in finančni minister sta še sedaj zaprta na portL
Nazim paša je bil zadet od dveh krogel. Ena krogla mu je šla skozi levo oko, druga skozi desno sence.
Carigrad, 25. januarja. O prizorih v sultanovi palači poročajo še sledeče:
Enver beg je zahteval, da ga puste pred sultana. Sultan pa se je bil iz strahu skril, ker se je bal, da ga hoče Enver beg umoriti. Šele po posredovanju raznih državnikov in po dolgem barantanju, je bil sultan, ki ga ni bilo na izpregled, pripravljen, sprejeti demisijo kabineta in imenovati novi kabinet. Končna pogajanja so se vršila direktno in sultan se je na celi Črti vdal zahtevam Enver bega.
Carigrad, 25. januarja. Pri krvavih dogodkih v vladni palači so bifi navzoči tudi prvi dragoman nemškega veleposlaništva v Carigradu dr. Weber, ravnatelj anatoljskih železnic in neki nemški trgovinski zastopnik. Vse tri je dala nova turška vlada čez noč internirati v palači.
Carigrad, 25. januarja. Nemiri naraščajo, evropsko četrt so zastra-žlli vojaki. Iz Male Azije prihajajo poročila, da se pripravlja tam protire-volucia. V Carigradu se širijo vesti, da hoče novi kabinet odstaviti sultana in proglasiti
turško republiko.
Turško časopisje,
Carigrad, 25. januarja. Mlado-turško časopisje se izraža proti vsaki popustljivosti ter zahteva energična dejanja. »Terdžuman« pravi, da se stališče Turčije napram velesilam ne bo nič izpremenilo, če Turčija zavrne noto velesil. O prihodnjosti Turčije bo sedaj odločala nova vlada in armada.
Carigrad, 25. januarja. »Sabah« se bavi z včerajšnjimi dogodki ter upa, da bodo evropski kabineti upoštevali dejstvo, da otomanski narod brani svoje pravico do življenja. Velesile bodo zasledovale tudi nadalje politiko nevtralitete. Ves svet bo moral respektirati včerajšnje pojave patri joti zrna.
Carigrad, 25. januarja. Glavni urednik lista »Sabah« je bil aretiran. Aretiran je bit tudi urednik lista »Alandar« in odgovorni urednik »Ik-dama«. Časnikar Nureddin je pobegnil. Mnogo časnikarjev se skriva. — Veliki vezir je izdal ostro povelje, da listi ne smejo pisati proti vladi in da morajo ščuvati na vojno.
Mednarodni položaj.
Berolin, 25. januarja. V navidezno z oficijozne strani inspiriranem članku piše »Lokalanzeiger« o novi situaciji: Novi veliki vezir se najbrže ne bo takoj začel direktno pogajati z balkanskimi državami, marveč bo najprej odgovorit na kolektivno noto velesil. Nova vlada bo najbrže sporočila velesilam, da principijalno ni proti miru, vendar pa hoče mir pod bistveno drugačnimi pogoji, kakor prejšnja vlada. Najbrže bo nova vlada tudi izjavila, da Turčija Odrina ne bo predala, dokler ga more posadka še uspešno braniti.
Razpoloženje v Sofiji. Sofija, 25. januarja. Zaradi prevrata v Carigradu se tu še ni vršil ministrski svet. Neki politik, ki mu je poj^omonra znano mišljenje bolgar-
20. štev.
SLOVENSKI NA3O0t
■   ■ ........■ m ■ i i       i i.
Stran 7
ske vlade, pa se ie izrazil: Želim, da Turčija odkloni nasvete velesil, potem dobimo proste roke ter lahko bombardiramo Odrin. Ljubše nam je, če pade trdnjava premagana od nas, kakor da jo dobimo brez boja. Na ta način bodo naše zahteve glede t pokrajin do Rodosta in velike vojne | odškodnine dobile novo upraviče- j nost. Naše Čete stoje itak brez dela na bojišču in ne vidim vzroka, zakaj bi ne vrgli par sto grraia* v Odrin.
SoHja, 25. Januarja. Poslaniki raznih držav so bili včeraj pri mini-strškem predsedniku Gešovu, da izvedo, kakšen vtisk so napravili carigradski dogodki na bolgarske ofici-iozne kTOge. Oešov je izjavil, da bo bolgarska vlada ohranila   skozi in
koz trezno stališče, oziroma ga ne bo izpremenlla.
Sofija, 25. januarja. Vladni »Mir«
/javlja, da kaže dejstvo, da se je tako majhnemu številu zarotnikov posrečilo vreči vlado, da je  v  Turčiji I
manjkalo vsake avtoritete in da je i
i vladala tarn popolna anarhija. j Dunaj, 25. januarja. »Politische Koi. ospondenz« poroča   iz   bolgar- j skega uradnega vira,  da bolgarska 1 vlada kar koprni po tem,   da bi se j znova pričele vojne operacije. Obnovitvi sovražnosti pa se sedaj Še upi- | r; vlada, ker smatra za potrebno, da se z operacijami za nekaj čnsa še po-
aka. Ako pa se vojna še obnovi, bo mravuo Balkanska zveza stnvila Turčiji veliko ostrejše pogoje. Predvsem ne bo dovolila, da bi posadka v Odrinil smela oditi z vojaškimi j:c strni.
Dr. Danev pri Grevu. London, 25. januarja. Predsednik botearsketrn sobrania dr, Danev ie sestal včeraj ponoldne z dr/av-ta trnkom sirom Fdvardorn Gre-. em. Nato so imeli balkanski deleea-i sestanek, da se odločno glede svojega nadaljnega postopanja.
Konference veleposlanikov. London, 25. januarja. Konferenca veleposlanikov se sestane danes seli. Uoali so. da bo  mogoče ob-ivnavati o   albanskem vprašanju, r pa ie prišla vmes   revolucija v neradu, se bo bavila konferenca ;leposlanikov mnoeo bolj z vprašali Carigrada, kakor z albanskim rašanfem.
London, 25. januarja. Danes poldne se sestane konferenca velepo-nikov. ki s<* bo nečrda z mirovnim :>šaniem. Tudi balkanski delegati ijo danes konferenco, vendar ne o sklepali nie definitivneea. mar-bodr> počakali na ndgovor Turči- j :ia demarcho velesil. i
Tudi nova turška vlada je baje za mir.
Carigrad, 25. januarja. Nasproti '-topnikom  inozemskih časopisov je Muktar pasa izrazil, da ie tudi a »lada pripravljena, skleniti mir, j « da samo pod častnimi pogoji.
Turški vrhovni poveljnik. Carigrad, 25. januarja. Za mini-
•\> zunanjih del je imenovan Hakki
-a. bivši veliki vezir. Načelnik ge-nega štaba Izzet paša je imeno-
n za generalisima ali vrhovnega [jnika vse turške armade. Mini-za pošto in brzojav Oskan bej je narodnosti Armenec, po veri kri- j
jan.
Za Mladoturki stoji trozveza.
Pariz, 25. januarja.   Listi poro-jo iz najzanesljivejšega   vira, da ♦e za miadoturško revolucijo go-t(,vo velesile, s čimur seveda mislijo
trozvezo.
Rusija bo intervenirala!
Pariz,  25. januarja. »Matinu« svljajo iz Londona, da so balkanski gati prepričani, da bo Rusija s v ojim vojnim   brodovjem prodrla [Jospor ter bo v Trakiji izkrcala vojaštvo.
Napetost med Bolgarsko in Romunsko.
Bukarešta, 25. januarja. Tu se boje, da bo prevrat v Carigradu motil bolgarsko - romunska pogajanja.
itak se ta pogajanja zavlačujejo. Popolnoma neresnične  so  vesti iz Londona in Sofije, da so vse težko-l odstranjene in da je dosežen po-polcn sporazum. Odkar sta Bolgar-i in Rusija prvič ponudile
1. odstop holmov pred Silistrijo,
2. odstop obmejne črte do 5 km pod Mangalijo,
3. opustitev trdnjave Silitnje in
4. varstvo Kucovaiahov, katere predloge je označila Romunska za nezadostne, ni Bolgarska prišla z nobenimi novimi predlogi. Tudi ni res, da bi bila Bolgarska ponudila odstop pokrajin do pod Kavarno. Na
i podlagi bi se pogajanja hitreje v rvila, toda take podlage ravno ni. V soboto se vrši kronski svet pod predsedstvom kralja. Želeti bi bilo, da bi se mogel kronski svet pečati s politično ponudbo Bolgarske, in to tembolj, ker morajo v Sofiji sedaj računati z nadaljevanjem vojne in ima stališče Romunske odločilen pomen.
London, 25. Januarja. »Dai!y Telegraph« poroča iz Bukarešte, da je spor med Bolgarsko in Romunsko ie poravnan in da so va sporna vpra-
šanja glede rektifikacije romunske meje rešena v obojestransko zado-voljnost.
Vojne ladje pred Carigradom.
Dunaj, 25. januarja. V diplomati-čnih krogih se govori, da bodo velesile vsled zadnjih dogodkov poslale svoje vojne lauje zopet pred Carigrad, da ščitijo Evropejce.
Rim, 25. januarja. Oktopnicl »San Marco« in »Pisa« sta dobili povelje, da odploveta nemudoma v turške vode.
London, 25. januarja. Z Malte poročajo, da je angleška vojna kri-žarka »Jarmouth« odplula proti Solunu.
Džavid beg o sitnaciji.
Dunaj, 25. januarja. Na Dunaju se mudeči bivši turški finančni minister Džavid beg je izjavil v nekem inter-vivu: Preobrat v Carigradu me ni presenetil. Nikar ne mislite, da hoče kabinet Mahmud Šefket paše vojno za vsako ceno, za vsako ceno pa mora skušati ohraniti Odrin. Pod pogoji, ki jih je hotel kolektivni korak velesil naložiti Turčiji, se mir ne da skleniti. Šefket paša in Enver beg sta resna vojaka in sta prepričana, da se je mogoče proti Bolgarom vsaj uspešno braniti. Izključeno je, da bi prišli Bolgari v Carigrad.
Srbija in carigradski prevrat.
Belgrad, 25. januarja. Ko se je izvedelo za dogodke v Carigradu, je obiskal ministrski predsednik Pasić ruskega poslanika Hartviga, ki se je ravno vrnil iz Skoplja, in pozneje francoskega poslanika Decouxa, s katerim je konferiral eno celo uro. Pasić je hotel izvedeti za naziranje obeh poslanikov.
Bolgari v Solunu.
Solun, 25. januarja. Predvčerajšnjem je korakal en bataljon bolgarskih vojakov z godbo proti malemu kapu Karaburunu. Tam so bataljon sprejeli tam se nahajoči grški častniki. Bolgarski in grški častniki so skupaj zajtrkovali, pri čemer so se izrekle na-pitnice na dolgo trajanje Balkanske zveze.
Grški prestolonaslednik.
Atene, 25. januarja. Grški prestolonaslednik Konstantin je dospel včeraj v Prevezo, kjer so ga sprejeli turški župan in zastopniki židovske občine. Metropolit je imenoval prestolonaslednika drugega Konstantina Pa-laeologa. Župan je naznanil, da se hoče turško prebivalstvo podvreči ter je izrekel svojo zahvalo za dobrohotno upravo. Med zvonenjem zvonov je šel prestolonaslednik nato v cerkev, kjer mu je izročil metropolit po svečani božji službi lovorjev venec. Popoldne je nadaljeval prestolonaslednik svoje potovanje v Philipiato.
Rusija o situaciji.
Petrograd, 25. januarja. V ruskih krogih so mnenja, da izpremembe v turškem kabinetu ne bodo vplivale na splošni položaj. Da bi Rusija odposlala še dve nadaljni vojni ladji v Bosporus, se dementira, ker zadostujejo pred Carigradom se nahajajoče ruske vojne ladje, da varujejo prestiž Rusije.
Odrin
Pariz, 25. januarja. Francoski listi zatrjujejo, da so izvedeli, da obstoja glede Odrina nov načrt. Odrin naj se proglasi za svobodno mesto in 30 km širok pas naj veže Odrin s Črnim morjem.
Skader.
Cstinja, 25. januarja. Predvčerajšnjem ob 4. popoldne je začel močan turški oddelek s Taraboša streljati na levo krilo Črnogorcev. Takoj so stopile v akcijo črnogorske mitrailleuse. Turki so se morali umakniti, pri čemer jim je turška artilerija s Taraboša krila umikanje.
Cetinje, 25. januarja. Ubežniki iz Skadra pripovedujejo, da vlada tam velika sila. Riza beg in Essad paša sta se sprla, nakar je hotel Riza beg odstopiti. Zagrozili pa so mu s smrtjo, vsled česar je ostal v službi. Riza beg baje ni več v mestu, marveč v okolici, kjer tolaži ljudstvo s tem, da bo prišla kmalu iz Carigrada pomoč.
Vplivno evropsko časopisje o situaciji.
London, 25. jan. „Times" konstatira, da vsi odgovorni časopisi v Londonu, Parizu, Petrogradu, Berolinu in Rimu solidarično obsojajo šovini-stičnd stremljenje sedanje turške vlade. Turška vlada bi dobro storila z ozirom na zahtevo velesil, da se evropski mir ne sme žrtvovati ambicijam vlade turškega komiteja, da pieneha s svojim šovinizmom. Balkanske države naj potrpe v interesu cele Evrope, ki je edina v tem, da se mora tudi nova turška vlada vdati pritisku cele Evrope in, ali sprejeti propozicije velesil ali pa resignirati.
Italijanski rdeči križ za Drač. Rim, 25. januarja. Italijanski Rdeči križ je ponudil svojo pomoč Srbom v Draču. Parnik Charidi je z materijalom na poti v Drač.
Darila.
UpravniŠtvu naših listov so poslali:
Za   Ciril - Metodovo družbo:
Ženska podružnica družbe sv, Cirila in Metoda v Ajdovščini, 10 K, darovali gosp. notar Artur Lokar in ga. Barbi Podvasnikova z Dunaja 2 K 36 vin., nabrala med prijateljicami. — Skupaj 12 K 36 vin.
Za »Radogoja«: G. Ivan Hribar, ravnatelj banke »Slavije« in predsednik »Ljubljanske kreditne banke« v Ljubljani, 20 K, mesto venca na grob pokojnega gosp. ces. svetnika Ivana Murnika.
Živeli nabiralci in darovalci!
*    * *
Na svatb] gosp. Ivana Briclja v Štepanji vasi se je nabralo za »Sokola« v Štepanji vasi 31 K; k tej vsoti je pridal še ženin 20 K, skupaj 51 K. — »Sokol« v Štepanji vasi izreka darovalcem najsrčnejšo zahvalo.
Današnji list obsega 16 stran.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne"..
Umrli so v Ljubljani:
Dne 24. januarja: Rajko Tscher-ne, tovarniški deliavec, 47 let, Ra-deckega cesta 9.
Dne 25. januarja: GaŠDar Kavč-nik, užitninski paznik, 81 let, Opekarska cesta 52. — Fran Hladnik, zasebnik, 59 let, Radeckega cesta 9. — Stanko Hilbert, sin c. kr. stavbnega svetnika, 7 let, Strossmaverjeva ulica 5.
V deželni bolnici:
Dne 20. januarja: Terezija Lov-rač, strežnica, 41 let. — Alojzij Zi-bert, strojarski pomočnik, 46 let.
Dne 21. januai ja: Ivan Čeme, pleskarski pomočnik, 52 let.
Dne 22. januarja: Janez Leveč, tovarniški delavec, 39 let. — Ignacij Urbas, rejenec, 4 dni. — Albin Pan-čur, rejenec, 5 tednov. — Janez Sim-čie, mestni delavec, 73 let. — Jožeja Mulej, delavkina hči, 3 leta.
Ceno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „Mollovega Seidlitz-praska", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica 2 S. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c. in kr. dvorn: zala ga tel j na Dunaju, Tnchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 33
Kdor ve razločiti dober liker od slabega, se ne da
preslepiti s ponaredbaml9 ampak zahteva pristni
Po slabem pitju 81 bolan, Od tega boi Vesel, motan 8
„fl0r1an" acsltfcHiBC omari, anuw> daje wt in TCteUe do dela.
Postavno varovano.
Sv Ho vpralaoie za mW
i« i dr« v iežodec. Dolin—f človeka je tedaj, da si ohrani zdrav ielodec, ali p«, če se pojavijo nered-nosu, jih odatraai
Po mnogih zahvalnih pismih, pa so se izkazala sa povzduzo slasti in odstranitev slabe prebave, telesnega zaprtju, vspehavanja, sLhega okusa, slabosti, pomanjkanja suanja itd več ot tri desetletja JiRADV-Jave ŽELODČNE KAPLJICE", preje »Marijaceijske kapljice«, kot zanesljivo domače sredstvp pri motenju prebave pri otrocih in odrešenih najuspešnejše-
P siti se je  treba pred enake se glasecimi ponaredbami in lals ftkacijami  in   naj se pazi na varstveno znamko Matere božje z otrokom na desni roki in na podpis
Dobiva se v vseh lekarnah v steklenicah po 9o vin in K 1-60 RazpoSiha se na deželo po lekarnam C. Bran ly ta, Dunaj* L, Fieis cbmai k t 2/482 (6 stekleni K 5*40, 3 dvojnate steklenice K 4*80 brez   sakih strnSkov.
S prav dobrim '^oehom se
"TI
naravni
alkalicna kislina
rab' pri i
obolelosti sopil
katarjih v požiralniku bronhij, vnetju
pljuč In prsne mrene. Zaloge: Mihael Kastner, Peter Lassnik in A. Šarabon v L(ubl$ani.
Zvezda
-jeve
ZETDEig
s krijcem
edino prava 336
z zvezdo s križcem
napravi slabe juhe, omake, SGĆivjs i. !. d. silno okusne.
Najboljše, najudobnejše in najceneje pomožno kuhinjsko sredstvo.
V originalnih stekle-po 12 vin. in več le povsod na prodaj!
Čuvajte se ponaredb l j
Borzna poročita.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani*.
Urtdnl koral dunajske b<>rae 25 januarja 1913
■alaibttnl naplr]!.
4°J„ maleva rent-* .... 4*2° o srebrna renta .... 4° avstr. kronska renta . . 4°/0 oj?r.      „ . .
4° c kranfaVo deželno nosojUo 4*/, k. o. če$kr de?, banke .
Srečke !z F. l9R0       . .
„ » 1864 .....
tlake......
zemeljske !. izdaje
oprske hlootečne . . dun. komunalne avstr. kreditne .  . . I juhi lanske .... avstr. rdeč. križa   . .
bazttfka.....
tnrSke......
rjnlnlo«.
f.fnbHanakf* kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . !n*ne železnice .... Državne *e*eznlce . , , Atolne-Monf«n .... CeSke sladkorne družbe . Zivnostenske banke.  . .
Valute.
Cekin! Marke Franki Lire . Rubljl.
neoarat	
S4-95	8515
88-30	88-50
8515	85 35
84 40	84 60
—-—	94-50
89 —	90-
453 -	465 -
6^0 —	6-0 —
286 -	298 —
277 —	289 —
247-—	259--
235 —	247 —
477 -'	489 -
480 -	492 —
65 —	71 —
52-50	50
31-50	37 50
27 95	31 95
222 25	22525
134 —	436 -
615 —	S16 —
507-—	08—
103-	104 —
	6«7 75
1020 50	1021-50
364 —	365 50
26650	267 50
11-39	11-42
117-90	118 20
95-93	^6 10
94 20	94 45
254*—	254 75
Žitna osne v Budimpešti«
Dne 25 januarja 1913. Termin«
Pšenica za april 1913      . za 50 kg 1182
PSemcfi za oktobei 1913. za 50 kg 1223
Rž za april 1913       ... za 50 kg 1019
Rž za oktober 1913 ... za 50 kg 9-77
Oves za april 1913 " za 50 kg 1078
Oves za oktober 1913  . . za 50 kg   8 93
Koruza za mai 1913      . . za nO kg 7*71
Koruza za julij 1913 ... za 50 kg 779
ileteorološično poročilo.
ViSlna nad morjem 306-2 Srsdajt xt»tfll tlak 7S« Ea
1 • 1 <n 3 C	Cas opazovanja	Stanje 1 barometra v mm	Tempera-! tura v C	Vetrovi	Nebc
24	2. pop. 9. zv.	734-4 7360	2-3 0-2	sr. svzh sr. szah.	jasno po! oblač.
25	7. zj.	735-4	27	sr. svzh.	oblačno.
Srednja včerajšnja temperatura —0 8% norm. —2 1° Padavina v 24 urah 0'0 mm.
Prijateljem in znancem naznanjamo, da je davi umrl naš sin 359
tanko
po mučni bolezni v 8. letu svoje dobe.
Pogreb bode v ponedeljek, dne 27. t. m. ob polu 3. uri popoldne iz hiše žalosti Strosmajerjeva ulica 5.
Sv. zadušnica se bo brala v torek ob 8 uri zjutraj v župni cerkvi pri Sv. Petru.
V Ljubljani, 25  januarja 1913. Rodbina Hilbertova*
I. kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlet.
M
f v?'
Zahvala.
Ob smrti našega ljubljenega očeta in soproga
Ivana Zupana
nadučitelja
nam je došlo toliko izrazov sožalja in tolažbe, da se ne moremo zavhaliti vsakemu posebej. Zahvaljujemo se tem potom vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so v težkih urah Žalosti osebno ali pismeno z nami čutili. Zlasti pa se zahvaljujemo g. župniku za zadnjo tolažbo in spremstvo.
Posebno zahvalo smo pa dolžni gosp. nadzorniku Gabrščku in g. učiteljem, ki so se v tako lepem številu udeležili pogreba in pod vodstvom nadučit. Tomana poskrbeli za petje, g. nadučit. Letnarju za ganljiv nagrobni govor in si. gasilnemu društvu.
Končno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za krasne darovane vence in šopke. 343
Dolsko, dne 24. januarja 1913.
Rodbina Zupanova.
kahvala.
Ob priliki moje bolezni pri porodu odzval se je gosp. dr. 7orno 2arntfc' okrožni zdravnik v Zagorju ob Savi na takojšnjo obvestilo ter vse potrebno ukrenil, da me je obvaroval gotove smrti, sa kar se mu javno najiskreneje zahvaljujem sa hitro in pozrtvovaluo pomoč. Ob enem se tudi zahvalju:em babici ge. Ani Malovrh ovi za njeno postrežbo in sopomoč. Bog Vam povrni gospod doktor sioterokrat! 346
Z odličnim spoštovanjem
Urška Jflopčič.
zalivala«
Za vse izraženo srčno sočutje — bodisi pismeno ali ustno — in prijazno tolažbo ob priliki nenadomestne izgube našega nad vse ljubljenega očeta in starega očeta, blagorodnega gospoda
Janeza
cen
hišnega In zemljiškega posestnika
kakor tudi za toliko časteče mnogobrojno spremstvo dragega pokojnika k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, priiateljem, znancem in sočutnim udeležencem iz Ljubljane in dežele sploh, našo globoko iskreno zahvalo.
Osobito pa se iskreno in prisrčno zahvaljujemo prečast. gospodu župniku B?.r-etu za tolažilne večkratne obiske in podelitev pomoči v zadnji uri, čast. vodstvu zavoda Marijanišče za spremstvo ter za darovane vence. — Bodi sivolasemu, navzlic visoki starosti prerano umrlemu pokojniku trajen blag spomin.
V Ljubljani, 25. januarja 1913. 365
Žalujoči rodbini Majcen in Levo«
r
Ljubljanska kreditna banka v Lju
Stritarjeva ulica štev. 2.
Oolnlska glavnica K 8,000.000«
Rezervni fond 800.000 kron.
Podružnice v Spljetu, Golovcu, Trstu, Sarajevu. Gorici, Celju in agencija v Gradežu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun Oj   Kupnje in prodala srečke in vrednostne papirje
s ter Jih obrestuje od dne vloge po čistih     Mb" |4 |0 :: vseh vrst po dnevnem kurzu.
EB
152 ■■
NEJGE DE FLEURS
(Cvetlični sneg)
nova znanstveno izdelana
za I
igicnsko najboljše toaletno sredstvo sedanjosti. Dobiva se povsod I Lonček 80 h., škatlja K 1*60. Zaloga:   MF" „Adria", B. Cvančara v Ljubljani- "W Zaloga
dela mokre kleti.viažna llUBi stanovanja (I jrzajamče.no suha
. j llj.l^HEf f RfNCt.    .AVSTR.PATENT ZAST0N.ŠT36PROSPEKTI
IAvstCCereSJtna družba 2gxPunajXlX.0senbah^^^^
Visoka, moderno paslo, lepoto lhii, udobnost dajo samo Warnerja Rust Proof
(Originalno amerikan. izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se odstranile vloge. sjut" Za vsak kos se jamči, "m
Edina zaloga v Ljubljani:
Josipina Podkrajšek,
Lfulilta&a, Ssvliarska nI. 2.
Priporoča tudi veliko zalogo higien. perila Jagrovega in Tetra ter vse druge modne predmete najboljše kakovosti.
Poštna naročila se izvršujejo točno.
Aparat za valjenje
K 45*—, izleže boljše od vsake kure. Zastonj na poUkušnjo. 0. Mucke, PottendorI st 4! pri Dunaju.
Na stotine referenc in izpričeval iz vse monarhije gratis in franko. 256
BfiVi .BERSOB* lil Slfl
napravljen iz spe- ta kakovost doka-
c^lne guraije- zano stanovit-
ve zmesi in je    VTt   nojsa od usnja.
«w3
nove
Najceneje
ljlue brzoparllnlke
ose ursle slnmoreznic
in vse druge
iett stroje
ter
železnino
ponujata
Karol Kavšeka nas!.
Schneider&Merovšek
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji LJubljana Dunajska costa 16 LJubljana
He zamudite zahtevati cenik! He zamudite zahtevati cenik!
Novi gumijev podnemik „BERS0B1" Ima natančno bs^vo in obliko usnja tega podpetnika, je izredno elegantne oblike, po kakovosti pa silno stanoviten in peresno iahek.
v Novi gumijev podpetnik „BERSON" zabranjuje pošvedranje peta, Vam čevlje stalno ohranja v elegantni fasoni in varuje, ker je jako elastičen, Vaše živce in hrbte« nični mozeg.
Premnogi konkurenčni izdelki popolnoma brez vrednosti hočejo s ponarefanjem vzorca in z enako glasečieni se imeni p. t občinstvo zavajati.
Pristni novi gumijev Sj8ERSO&lCfi
podpetnik je vložen v eleganten zlat karton in je na njem razločno citati besedo .aerson1. Vsak pristni novi gumijev podpetnik Bersor ima  poleg  tega  "zraven   stoječo tvomiško
Zahtevajte izrecno jjBERSONcc
gumijeve podpetnike, dajte sc jih pritrditi od   svojega   čevljarja  ali trgovca s
čevlji in v lastno korist zavračajte vsak drugi izdelek. >
Bepnsonvverke Dunaj VI/1.
Poročne prstane
izdelujem najfinejše in po najnižji ceni v lastni delavnici.
Lud. Cente,
Juvellr, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec 234
Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
MOET&
JE ŠAMPAMJEC fNAJVJŠ3ECA DVORA IN ARISTOKRATE
USTANOVLJENO
1743
"Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v LJubljani, m
31 O'
"g^V W W V V V V V     MMMMMMMMMM WVW1
A. .ir \
lil
r i
H obrestuje hranilne vloge po čistih
N __j|iM)MiiiiWMiiiiiMMi..........iiiiinnn^riTanTOnMiMn-
H Rezervni zaklao nad K 800.000.
brez odbitka rentnega favka. [N Ustanovljena leta 1881.