M I	I	I
^ j	280.000jH^TalwM hi Unftwd	I	^^^	^^^	J^L	Iv'^^	I Qff^j|| OrgftD p| J5
_ ^^^	__n II
:: BBljff^??1?^. ' I;""•1	'	1 ■■" ■■ 1 ■ ■«—	1 J}
— ■	j	' ' " a' ' . "''"'"'"• '
Sijajna manifestacija Slovanov v nedeljo, 21. maja.
0R. BIANCHINI IZ CHICAGE, PREDSEDNIK JUGOSLO-VAJNEJKEGA ODBORA V AMERIKI, BO GOVORIL j NA VSE&LOVANSKEM SHODU V NEDELJO V i GRAYS ARMORY.
ji —Program Vseslovanskega šineva v nedeljo, ari. maja, se je v toliko spremenil, bo namesto M. Marjanoviča govoril v hrvatskem jeziku Dr. Bj-artehini iz Ohicage, eden najstarejših hrvatskih veljakov v Ameriki, predsednik Jugoslovanskega Odbora v Ameriki in znan propagator jugoslovanske ideje. Slovenskega govornika radi obširnega programa ne bo, toda zato se pa bo zapelo največ slovenskih pesnij iz naših najboljših ipevskih slovenskih grl. Mi Slovenci smo 2nani kot dobri pevci, 'ki imamo tisoče krasnih pesnij, in naša slovenska dekleta bodejo preskrbele, da se bo slovenska pesem razlegala |na sijajen način. Župan mesta Clevelanda, Harry L. Davis, bo ofieijelno pozdravil Vsesl5vanski shod in ielel uspeha "naši stvari. Vstopnice za shod se dobijo v našem uredništvu, kakor pri Mrs. iF. Lausohe in pri Jos. Kalanu, saloon, 6101 St. Clair avt^l Ce jih ima še kdo drugi, naij nam naznani. Bolje je, da ifytlpae vstopnice takoj. Shod srt vrši v Grays Armory. Kako g^tidete tja? Vzemite St. Clair ■pro in se peljlitp do 9. ceste, m&m izstopite in 'korakajte juino wL>o deveti cesti proti Superior, 1 »proti Euclid in Prospect ave JDruga ulica od IProspect ave /na levo je Bolivar Rd. kjer se nalhaja Grays Armory med 12. in 13 cesto. Sicer pa bodete videli na 9 cot ti ogromne mno žice naroda, li bo lep hitele na pomenljivi shod za Cleveland.-^ o slovanstvo. Dvorana iina nrostora za 9000 liud:j, to-r*-j naj se nikdo nf obotavlja, da ne ibi prišel. Dež ali led, I sertnee ali megla, nikogar ne sme to ovirati.
Slovenci se moramo, posebno pokazati, ker dosedaj nismo še ničesar darovali za sveto jugoslovansko stvar, in z tmalo j vstopnino 25c pripomorete k bojiu za našo svobodo in neodvisnost. Program je tako bogat, da bi "bila vredna vstopnina I ffijio. Čisti dobiček se razdeli ^za narodni fond in del dobička mm|>i Jugoslovanski Odbor v Kndonu. Bratje, na plan! Po-Hcažimo pred Amerikanci, kako velika zavednost vlada pri nas, kako smo veseli, da imamo trdno nado, da tudi Slovanu 'za-sinejo boljši dnevi na tej zemeljski kroglji 1
—£)r. Triglav ima v sredo, 17 maja zvečer jako važno sejo Vsi člani naj se u<leleže.
—V American Steel & Wire Co. je v pondeljek odtrgalo znanemu rojaku Andrej Bajtu, stanujoč na 5611 Carry ave. sipodnji del noge. Naše sožalje družini.
—Dr. iNSiko Zupanič, posebni odposlanec Jugoslovanskega Odbora iz Londona, bo gtovoril v četrtek zvečer, 18. maja, v Slovenski "Narodni čitalnici. "Govoril bo V slovenski literaturi in politiki. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vsi čitalničarji I naj se polnostevilno udeležijo.
Slovenska godba Triglav I v CoHinwoodu priredi izlet 21. maja.
—»Zadnji čas, da oddaste glasovne listke za predsednika Z jed. držav je do sobote 20. tmja. V .pondeljek, 22. maja priobčimo izid tesyolitve, J—V nedeljo zjutraj ob 2. uri ge umrl najstarejši Ilovenet ■naše naselbine, John Sternisha, ^oce 'Frank Sternislhata, dobro znanega gostilničarja, ki se je ^preselil iz 62. ceste tla 449 E-157th St. Tam se je vršil po-, greb v sredo zjutraj. Ranjki je'
i.	• w J pl i M dR
m ■■.'" ■ £ j ■ i
doživel starost 86 let. Doma Je iz vasi Podhosta, fara Toplice. Pokoj njemu!
—Slovenskim trgovcem priporočamo našega domačega umetnika Anton Pluta, stanujoč na 1150 E. 66th St. za izdelavo finih napisov na oknih in izložbah trgovine. Njegovo delo lahko vidite že danes po vseh boljših trgovina/hi Opozarjamo tudi na njegov oglas v našem listu.*
—Izmed 69 poročenih dovoljenj v,	-tevek« jih je bilo prinešenih samo 32 pred duhovne, da poročijo dotične pare, vsi drtngi pa so se poročili pred, sodniki. Sodnik Zoul, ki ima svoj urad neposredno pred novo sodnijo, poroči do 15 parov na dan, kakor se je izjavil. Časopisje v posebnih člankih razmišlja, kaj je temu povod, da čimdalje več ljudi zahteva civilne poroke, in ne marajo i'ti pred duhovna. Listi so splošnega mnenja,' da sodniki hitreje in bolj poceni naredijo poročno zaobljubo kot duhovni. Na vsak način pa je čudno, da se toliko parov poroča danes na sodniji.
—Zvezini urad za državljanstvo nam naznanja, da bodejo jeseni najbrž odpravljene vse privatni večerne šole za poduk v državljanstvu. To nalogo bo prevzelo potem imesto v svojih javnih šolah. Kdor bo flvotel dobiti državljanstvo, bo moral narediti kurz v večernih šolah, da bo sposoben za ameriškega državljana. Zvezma vlada pravi, da se v privatnih večernih šolah premalo povdarja veliki pomen ameriškega . državljanstva, in da je bolje, da vlada sama to prevzame v roke. Tako je tudi prav. Kdor (hoče biti ameriški državljan, mora natančno vedeti, kaj je to — biti ameriški državljan, k&j je svoboda, kaj je politična neodvisnost, da ne bodemb imeli v tej deželi neprestano še take ljudi, ki so po 5 ali 10 ali še več let $kaj nazadnje bodejo pa še vedno rekli, da je avstrijski cesar njih gospodar. Skrajna sramota je, da celo duhovni zagovarjajo nemoralno avstrijsko vlado in nastopajo proti slovanskemu rodu, ki se hoče rešiti sužnjosti monarhije in živeti v svoji, svobodni drž&vi. Kako naj postanejo naši ljudje Amerikanci, če v 'katoliških listih, na prižnicah in drflgje slišijo, da je Avstrija dobra, itd. Vlada Zjed. držav bo uredila svoje korake, da se to ne bo več ponavljalo, da v katoliških li-stifhi ne bodemo več brali, kdo je dobil svetinjo od cesarja, ker je poklal gotovo število svojt'h rodnih bratov.
—JRojak Dominik Pečnik, 6211 Glass ave. je bil ustavljen v pondeljek ponoči od roparjev na 49. cesti. Roparji so mu,pri-zaidjali rano z nožem in ga oropali za ves denar, kar ga je imel pri sebi.1 „
—County auditor Zangerle se je izjavil, da če trgovci, hišni posestniki, korporacije in drugi, ki morajo plačati davke pe, vrnejo davčnih pol do 31. maja, da jim bo naložil 50 procentov več dstvka kot ga sicer plačajo.
-^Clevelandu preti splošen štrajk moMerjev ali livarjev, katerega štrajka bi se udeležilo 300a oseb. Fred Baumgart-ner, tajnik modlarske unije se je tako izjavil 500 modlarjev je sedaj na štrajku. Zahtevajo $4 na dan najmanjšo plačo in deveturno delo.
Laška armada ob Soči tepena.
Laško uradno poročilo prizna, da se je morala laška armada umakniti. Lahi so t bojo z Avstrijci zgubili 2600 moi Med Nem-ci postaja čimdalje večja želja za mir. Predsednik Wilson kot mirovni posredovalec.
2500 Italijanov ujetih.
- Dunaj, 16. maja. Avstrijska armada južno od Tridenta na Tirolskem in v St. Miartinu ter v Tolminskem okraju je prešla v ofenzivo ter je zasedla laške strelne jarke prve vrste. Tu je bilo ujetih 2500 laških vojaikov, 65 častnikov, poleg tega pa sedem večjih topov in enajst strojnih pušk. Pozneje so napadli Avstrijci laške postojanke pri Tržiču blizu Trsta, kjer so, ujeli nadaljnih 150 vojakov.
Kaj pravijo Lahi.
Rim, 16. maja. Avstrijski zrakoplovci so hoteli napasti vlak, v katerem se je vozila laška kraljica in otroci. Zrakoplovci so bili prepodeni. Neka avstrijska ladijo, ki je vozila tstreljivo v Drač, je zadela na mino in se potopila. Na triden-tinski Ironti ise je morala laška armada umakniti. V bojilh; pri Tržiču je laška armada z vso silo napadla avstrijsko, in tu so Lahi dobili 254 ujetnikov in dve strojni puški. Laški zrakoplovci so napadli z bombami Ovčjodrago, Kostanjevico, Lo-ikvico in Segeti (?).
Nemčija želi mir.
Berolin, 16. maja. Sedaj, ko je rešeno vprašanje glede vojne med Ameriko in Nemčijo, in sioer v negativnem -smislu, »e Nemci preplašeno vprašujejo: Kdaj bo vojne konec? Ker se je nemška vlada popolnoma podala ameriški, so dobili za-gAvornikii miru v INiemčiji novo moč, d& aigitirajo skrivej okoli v prid miru. Na vseh straneh se debatira in vprašuje, na kakšne načine bi se mogla vojska dostojno končati za Nemce.
Preds. Wilson posredovalec
Nihče ne dvomi v Nemčiji, da je nemški odgovor na ameriško noto, da se mora prenehati s submarinsknni napadi, nekak precSposlanec splošnega miru, in vsakdo* je prepričan, da je predsednik Wilson eden izmed najbolj sposobnih mož, ki !bi mogel voditi nalogo mirovnega posredovalca. Sam nemški kancler se je izjavil, da Nemčiji nikakor ni v ■sramoto, če začne govoriti o miru. / *
Konec vojne v jeseni?
Oni, ki dobro poznajo vojni položaj, so prepričani, da evropske armade ne bodejo več še eno zimo na prostem. Do miru pride skoro gotovo v jeseni, in mnogo optimistov je celo prepričanih, da se bo vršila zadnja bitka v poletju, nakar se bo sklenil mir.
Angleži proti miru?
Vsi v Nemčiji so prepričani, da edina Anglija je ona, ki nikakor ne želi miru v tem času. Anglija ne bo prej govorila o miru1, dokler ne bo poskusila svojih dva milijona novih vojakov v poslednji veliki, ofenzivi. Dotedbj se Anglija ne poda, razven če Amerika ne pritisne na Anglijo in ji svetuje mir.
Silen pritisk za mir.
Eden najvisjrh nemških u-radnikov se je izjavil: želja po celi Evropi za sfleorajsen mir je tako ogromna, da se noben evropski narod ne bi ustavljal pozivu predsednika Wilson a, če bi slednji izdal splošen razglas na vse narode, naj se prično dogovarjati o miru. Sama Anglija se ne bi mogla ustavljati tej splošni ljudski žselji po miru.
(Predsednik se pripravlja.
Washington, 16. maja Govori se, da je predisednik Wilson
voljan prevzeti ulogo mirovnega posredovalca, 'kakor hitro se mu ponudi ugodna prilika. Predsednik Wilson bo torej ponovno poslal svojega zaupnika, .polkovnika House v Evropo, na vse dVoire in k vsem vladam, da poizve njih mnenje, nakar bo Wilson odločil, ali je pripraven čas za posredovanje ali ne.
Kaj pravijo Angleži.
London, 16. maja. The Morning Post piše: Napačno je, kdor misli, da bo ta strašna svetovna vojska kmalu končana. tudi če predsednik Wilson misli posred'ovati. Konec vojne ne bo prišel prej, dokler se vsi vojskujoči narodi ne bodo prepričali, da z nadaljevanjem vojske se ne more ničesar več pridobiti. Tn kadar se bodejo posebno Nemci o tem prepričali, potem pa se začne krniakr mirovni dogovor. Dokler pa zavezniki upajo, da izvojujejo večje zmage in dokler Nemci mislijo, da pridejo v Pariz, do-tedaj ne bo miru.
Diktator za živila.
Berolin, 16. maja. Vlada namerava zapleniti popolnoma vsa živila v celi državi in ustanoviti poseben urad, ki bo skrbel za razdelitev ^ivil. Temu uradu bo načelov|l diktator, ki bo imel silno moč, in od katere bo odvisna lakota celega nemškega naroda. Nemiri radS pomanjkanje hrane se pojavljajo dnevno po celi 'Nemčiji-
Samuel Hill prerokuje konec vojne.
INIew York, 16. maja. Samuel Hill je pravkar dospel iz Anr glije. 1. maja je bil v Londonu, potem se je prepeljal v Francijo, kjer je obedoval z belgijskim kraljem, ogledal si vso vojno fronto Angležev in Francozov, se vrnil v LodOn, obiskal angleška pristanišča, kako sq zavarovana proti napadom, nakar je 7. maja odpotoval v Ameriko. Izjavil se je: Nemčija je premagana. Konec vojne bo rjfvno tako (hitro prišel kot začetek leta 1914. Nemčija se ne more boriti več s svojo finančno močjo. Letos bo pridelala Nemčija le 60 odstotkov žita. Nasprotno sem vidtel v Franciji vsak najmanjši kotiček posejan. Nemčija je naredila že vse, kar je mogla. Danes ne more nikakor več naprej.
Iz italijanskega bojišča.
Rim, 15. marca. Avstrijci pri Col di Lana so bili nenavadno živahni z artilerijskim bojem. Na kraški planoti je naša arti-lerija povzročila eksplozijo v sovražnikovih vrstah pri St. Martinu in razgnala sovražne čete, ki so korakale pri Opat-jem selu. Iz Dunaja se poroča. Na Doberdobski planoti so Lahi z vso silo naskočili naše postojanke, toda so bili odbiti s precejšnimi zgubami. Na ostali* fronti pa je vse mirno.
Velika kazen.
Berolin, 15. maja. Nemško sodišče v Lipskem je obsodilo nemškega distilerja Boettcher-ja na 13 milijonov mark globe, ker je vlado goljufal pri davkih. (Poleg tega bo tudi 18 mesecev zaprt.
Rusi se bližajo Mosulu.
Petrograd, 15. marca. Na kavkaški fronti, v smeri proti Baiibrutu, smo vsepovsod razpršili napadajoče Turke. V smeri pri Erziganu so se zbrali Turki v močnih oddelkih, m vnel- se je krvav boj, ki je trajal ves dan. Proti večeru je bi-
la naša armada prisiljena, da se je umaknila, toda Turki so^ morali prenehati z ofenzivo, radfc silnih zgub, ki so-jrh imeli. V smeri proti iMosulu so naše čete osvojile okolico Rowan-duiz, kjer so Turki tako hitro zbežali, da so pustili topove in municijo na mestu.
Francosko uradno poročila
Pariz, P5. maja. V Champagne okolici so 'Nemci s teškimi topovi pričeli obstreljevati naše ipozicije, nakar so sledili štirje infanterijski1 napadi, katere smo pa vse ustavili s silnim artilerijskim ognjem. Pri Verdunu se vrši malo bombardiranje. /X!a višinah reke Meuse smo nenadoma napadli sovražnika, zavzeli strelne jarke, jih očistili in pripeljali s seboj več ujetnikov.
Nemško uradno poročilo.
Berolin, 15. maja. Sovražnik je skušal dobiti nazaj neko postojanko, katero smo vzeli Francozom pri Hulluch, toda vsi napadi so bili odbiti ali z artilerijo ali" v boju mož1 z možem. Frafjscoski napadi v Meuse distriktu so bili z lahkoto odbiti.
Rusko uradno poročilo.
Petrograd, 16. maja. Na fronti generala Everta je sovražnik skušal s hudim, ognjema, uničiti naše strelne jarke. Na kavkaški fronti so naše čete v smeri pri Mamakhatumu imele precejšen uspeh. V smeri proti Diarbekirju smo odbili napad Kurdov. V Rivandouzi, katere smo se polastili, smo dobili velike zaloge streljiva. Naša ka-valerija preganja sovražnika.
Laško uradno poročilo.
Rim, 16. maja. V Adamello zoni so naše alpinsl/e čete dokončale zavzetje cele gore Fa-ragorida. Zavzeli smo tudi goro Crozzon del Diavolo, 3.015 metrov visoko, kjer smo dbbili 20 ujetnikov. Na 'Monte Spero-ne smo zopet napredovali. (Italijani vedno napredujejo, pa nikamor ne pridejo.) Avstrijski napad pri Cfonma del Coste, je bil z lahkoto odbit.
Belgijci v Afriki.
Pariz, 16. maja. O nadaljnih uspehih belgijske ekspedicije, ki je ud>rla v Nemško Vzhodno Afriko se poroča danes belgijski vladi. Belgijske čete so okupirale Kigati, glavno mesto nemške provincije Ruanda, in polastile so se nekaterih nemških otokov.
ui>oga Belgija.
New York, 15. maja. J. H. Stilleman. predsednik' družbe za pomoč Belgiji, je dobil posebna poročila iz Belgije, ki ka-' žejo kako skrajno in tudi zverinsko vladajo Nemci v Belgiji. Iz 'Belgije so Nemci potegnili že nad 500.000.000 frankov vojnega davka, kateri denar roma v, Nemčijo. Na tisoče bogatejših rodbin je-propadlo, na tisoče otrok nima kaj jesti. <Ntemci vsak dan obešajo Belgijce, ker se branijo pomagati Nemcem napadati svoje lastne brate< Vsaka vasica, vsaka hiša dobi veliko kazen, če se kaj ne zgodi po povelju nemških poročnikov ali narednikov. V Belgiji je bilo ustreljenih 1100 duhovnov, 177 žensk, 289 otrok v starosti od 13 do 16 let, iti nad1 2500 civilnih oseb. Več tisoč moških so odgnali v Nemčijo, kjer morajo delati najtežja dela. V Ameriki še pripravlja posebni odbor, ki bo žrtvoval vsak dan $70.000 za pomoč Belgijcem.
Silna katastrofa.
V Akronu se je pomiil resUv. rant, ko je bilo v njem največ gostov. Devet ubitih in 27 ranjenih.
Akron, O., 16. maja. Tne Crystal Restaurant se je jpo-drl sinoči ob pol sedmih zvečer z velikanskim truščem, ko je bilo v restavrantu navzočih kakirh 35 oseb in dvanajst strežnikov. Devet oseb je bilo ubitih od1 padajočega kamenja in 27 oseb je bilo ranjenih. 6 oseb Še pogrešajo. Na prostoru zraven restavranta so vrtali zem-lljo za novo zgradbo in rabili idinamit za izkopan je zemlje, in pokalo je neprenehoma, toda gostje v restavrantu se niso dosti zmenili zato. Ob pol sedmih zvečer, ko so zraven restavranta eksplodirali ogromne množine dinamita, kar je povročilo tak pok in potres, da je bil ves restavrant mafaoma razvalina, pod katero so ječali ranjeni ljudje. Tekom nekaj minut se je zbralo skoro polovico mesta na kraju nesreče. 85 ognjegatscev je začelo preiskovati razvaline, 76 -policistov je odganjalo radovedne ljudi, ki so ovirali rešilna dela in 125 -vojakov je bilo poklicanih na lice mesta. 20 000 ljudi na licu mesta.
Kakor hitro se je razneslo po mestu novioo o nesreči, se je zbralo kakih 20.000 ljudij pred razvalinami. Stotine ljudij se je drznilo naravnost v razvaline, in le s težavo je policija preganjala radovedneži, Mnogo ljudij je iskalo svoje sorodnike v razvalinah. Tri ure in pol so delali neumorni ognjegasci, d'a so odpravili toliko razvalin, da ao prinesli prva mrtva trupla na dan. Devet mrličev je bilo vsega skupaj v razvalinah. .
Dve bolnišnici napoljneni.
'Pozneje, ko se je naredilo nekoliko reda v razvalinah, je dobila policija in ogrtjegajsci do polnoči v torek 27 ranjenih oseb, jn nadaljno iskanje po razvalinah je .prineslo še 12 ranjencev na dan, skupaj 39 ranjenih. Dva moški, ki sta bila ranjena pri eksploziji sta v Peoples Hospital znorela radi silnih muk in strahu, ki sta ga doživela pri eksploziji. Skupna škoda se računa na $26.000. Ljudje znoreli pri eksploziji.
IBert Cole, eden prvih, ki je prišel na lice mesta, ko se je pripetila razstrelba, je bil tako prevzet, ko je videl, kako se podira .poslopje in kako se krušijo ljudje v razvalinah, da je mahoma postal blazen. Morali so ga obleči v prisilni jopič. To je tretja oseba, ki je znorela radi eksplozije. Preiskava razstrelbe.
Vsi county uradniki kakor državni nadzornik iz Columbu-sa, ki so dospeli v Akron,} so začeli s korenitno preiskavo. Kompanisti, katerih naloga je bila dinamitirati prostor poleg restavranta, da se naredi fundament za novo poslopje, so takoj po razstrelbi izginili in se jih ne more dobiti'. 'Mesto je ko^paniji že enkrat prej prepovedalo razstreljevati z dina-mitom v bližini drugih: hiš, in upeljalo je enkrat tudi preiskavo, toda pozneje je bila preiskava odložena, in razstreljeva-nje se je vršilo naprej, dokler ni prišlo do silne katastrofe.
Nem&ko brodovje.
London, 16. maja. Govorice, ki so se razširjale, da bodejo Nemci pričeli z ogromnim napadom na Rigo od! morja in s suhega, so potrjene. Velik del nemškega brodovja, med drugim tudi najnovejša oklopnica "Hindenimrg" je odpljul proti Rigi. General Hindenburg je začel z ofenzivo na ruski fronti.
Položaj v MoiiH.
Med četo Villovih bandstov in
med amerikanskimi vojaki je zopet prišlo do večjega spopada.
• ■
Marathon, a6. maja. Major Lafighorne in njegovi ameriški vojaki, ki 50 udrli preko meje^Meksike za banditi, ki so pred nekaj dnevi napadli ameriške kolonije v Glen Springs in Boquillas, so začeli boj z banditi. Šest banditov je bilo ustreljenih in mnogo ranjenih, in tudi nekaj ranjencev, med ameriškimi vojaki se nahaja. Major Langhorne je pridrl s svojimi četami 80 milj juino od ameriške meje. Dalj kot do Coahuall ne more, dokler ne dobi novih čet na razpolago.
Meksikanske zmešnjave.
Washington, 16. maja. V E1 Paso se vrši vojaška konferenca meksikanskih in ameriških oblastij. General Scott, poveljnik generalnega štaba, se je včeraj vrnil v Washington in se izjavil, da se bo napetost med Meksiko in Ameriko kmalu pomirila. Vlada je prepričana, da zaenkrat je dovolj ameriških vojakov v Meksiki fti na meji, da zadbstno čuvajo življenja ameriških državljanov.
Splošna vstaja.
(Poročila iz Meksike' naznanjajo, da je na mnogih krajifti po Meksiki nabit na zidovju in na brzojavnih drogi h poziv, naj se meksikansko ljudstvo vse naenkrat dvigne proti Ameri-kancem in jih zapodi iz Meksike. Ameriška vlada v Wa-sthintonu ne pripisuje temu pozivu nobene važnosti, in upa, da bo general Cžtrrarrea dovoflj močan, da prepreči vsako usta-jo proti Amerikancem.
O Villi ni nobenega sluha.
Vojaški oddelek Zjed. držav ni dobil že več dnij nobenega poročila o banditu Villi. Ndca-, teri zopet sumijo, da je mrtev, d očim so drugi mnenja, da je -tako skrit, da ga nihče ne najde, in da pripravlja večjo ban-, do, s katero bo napadal posa-mezme ameriške oddelke, ki se 1 drznejo v njegovo bližano.
Meksikanci se oborožujejo.
/Pbročila iz San Antonio, Tex. kjer je glavni vdjaški stan, pravijo, da se Meksikanci ob ameriški mejf oborožujejo. V Corpus Christ i, Tex. so prijeli 15 zarotnikov, med njimi nekega bivšega generala bandita Ville, ki so zarotili, da poženeja trgovski del mesta , Corpus Christ] v zrak. Zapata na delu.
Glasom poročil potnikov, ki so prišli iz Meksike v Laredo, Tex, so banditje meksikanske-ga uistajnika Zapata blizu glavnega mesta Mexico City pov-' zročili, da je skočil neki Vlak iz tira. 150 ljudij je bilo ranjenih izmed 800 oseb, ki so se nahajale v vlaku Banditje, ki so povzročili vlakovo nesrečo, so pozneje vse potnike oropali.
Avstrijci se puntajo.
Ottawa, Canada, 16. maja. V Kapuskasing, kjer se nahaja koncentracijska postaja za one Avstrijce, ki so bili zaprti v Canadi, ob ^ričetku vojne, je nastal včeraj punt med ujetniki. Punt se je tako razširil, da so bile canadske oblasti prisiljene streljati. Štirje Avstrijci so bili ubiti in mnogo ranjenih. Na lice mestžl je bil poslan general Logie, da uvede preiskavo. Podrobnosti o jmn-tu še niso dospele. .Kot se poroča je nastal punt, ker ujetniki niso bili zadovoljni s postopanjem od strani canadskih o* blast i j.
o
—"Jugoslovanski Odbor nas prosi, da objavimo, da se po*, zivajo predsedniki in tajniki prosvetnih in podpornih društev « na jako valen dogovor v Grdi. novi dvorani na 18. maja v če-trtek, ob 8. zvečer.
S:" J^o AmtriKp - £2~50 Za Ctitfd. po polti£3.00 JCa Ettropo - £3*50 Vojamcmna It+oitK** - Jc
Tm dIim, dopisi la dnu d«J m pctUJ« "ClereUndika Amerika",
illi ST. CLAIR AVE. W. R., CLEVELAND, OHIO_
EDWARD KALJSH. Publisher._LOUIS J. PIRC. Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Read ky 26.000 Slovenian* (Krainers) in the Ctfy Of Cleveland and tlseu/here. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only.
H| " _TILIPHONE CUY PRtNCETON ISO__
Bnter^ 0$ second dass matter January 5th 1909, at the poet office at Cleveland,
HfS- ^B^ii'	No. 58. Wed. May, 17. 1916.
I Ameriškim Slovencem!
Govoril Slovencem v Clevelandu dne 28. aprila, 1916 dr. Niko Zupanič.
(Nadaljevanji)
Seveda, so bili nedolžni, ampak njihovi nemški neprijatelji so hoteJi izinfriti prilfko vojnega razburjenja in se jim.osvetiti edino zato, Iker so bili Slovenci in ker so slovensko gpvorili. Take vnebov,pijoce razmere vladajo danes na Koroškem, v zeleni koroški deželi, ki je ibila nekdaj središče slovenske države "Ko rotanije", takrat ko je bila naša last cela Štajerska, vzhodna Tirolska, del Solnograda, del Gornje in Nižje Avstrije. Če morda 1 še ne veste, vam povem, da so Dunaj ustanovili naii dedje in da i je bil Dunaj nekdaj slovenska vas. Da, na Koroškem bo našemu < življenju kmalu zapel mrtvašlki zvon, kakor se je to zgodilo s i Slovenci na Gorenjem Štajerskem, Solnograšfkem, Ogrskem in I Dol. Avstrijskem. In jaz vas vprašam, bratje moji, ali moremo I biti 'zadovoljni in srečni pri takih razmerah, kakor one v resnici vladajo v našem starem kraju? Ali nismo zgubili, odlkar smo v 1 Avstriji in odkar nam vladajo Habsburžani tri četrtine našega 1
iirr riweoekega.posestya? Da, zemlja, v kafta&P, Asdje-aaši sloveli, J ima grob komaj za nas! (Klici: Prokleta AvStrfja! Doli Avstrl- i j a!) Ne, mi ne maramo umreti, pogine naj oni, ki nas zatira, po- i gine naj Avstrija, ne pa narodi (Klici: Pereat AvstrijaI) Niso t narodi ustvarjeni radi Vlad' in zaradi cesarjev, ampak mora biti, i da tKxk> vlade in cesarji radi naroda! Ako je vlada in cesar v 1 škodo ali celo v pogin naroda, onda naj se razbije tak državni t sistem in vladar naj gre k vragu in satanu 1 (Ploskanje in odo- i
! bra van je.)	1
<Za vladarja je lahkot Če bi bilo samo tako lahko za narodov T blagor in srečo I	j
Slovenci, če torej naredimo obračun z Avstrijo in hibsbur- s ško dinastijo in to obračun za vseh deset stoletij, kolikor je Av- 1 strija stara, mi vidimo, da se nam je pripetila velika čguha, ker 2 so nam ponem£ili in potnažarili preko tri petine našega narodr 1 nega posestva. A za nagrado nas še danes ialijo in trpinčijo. 2 To so najjasnejši dokazi, dokazi, ki se dajo v številkah izraziti, I da nam ni življenje pod Avstrijo. Ravno v sedajnih dneh znači r Avstrija za Slovence žalost in smrt. Ni je slovenske hiše, odko- a der ne bi pobrali vozove, konje, vole, zrnje in kar je najdražje t za rodbino — sinove. Tisoči in tisoči naših krasnih fantov so poginili v bojih z 'Rusi in iSrfa, in po šrni/h poljanah gnjijo njih j l trupla, mesto da se veselijo svoje mladosti v delu in napredova- j nju, mesto da bodo opora svojim istarišem in osnova narodne bo- r dočnosti, so oni v črno zavili svoje stariie, sestre in male bratce, s zavili so v črno svojo mater Slovenijo. Na tisoče jih je bolnih š od naporov in stradanja v vojni, ki bodo morali prezgodaj v r grob, na tisoče jih je pohabljenih in strtih, po bergljah morajo r hoditi, kakor sokoli, katerim so peroti postrigli!	1
Slovenska zgodovina nas i»či, da so predniki avstrijskega t cesarja preganjali in ubijali posamezne može, ki so se potegovali j za dobro Slovencev in Hrvatov, kakor n. pr. E. Tatenbach, M a, r tija Gobec (kmečki kralj), Zrinjski, Kvaternik, itd. Zgodovina 7 strašno obsoja HaJbsburžane radi tega. Ali pravim: Dragi roja- ? ki, to je vse malo in bledo proti -zločinu, ki njim ga je storila c Avstrija in sivi Franc Jožef I. Krvave imaš roke, Avstrija, t* in \ tvoj vladar. Donava in Sava jih z vso svojo vodo ne bi mogle; F oprati. Kajti Franc Josip je morilec v masi, v milijonih, on je S začetnik in podpihovalec današnje vojne! On "apostolski via- s dar", ki se je zvezal z luteranskimi Prusi in mohamedanskimi s Turki, samo da bi potlačili Slovane! Da, Franc Jožef je povzročil največjo moritev narodov, kar jih pozna zgodovina sveta! In v kakšna je vloga Slovencev, dragi bratje, v tej vojni? Strašna, s da ne more biti strašnejša in žalostnejša! Premislite, bratje, mi d .se moramo boriti za one, ki nas tlačijo že tisoč let, mi moramo v umirati na bojnih poljih za one, ki nas zatirajo in ubijajo v mir. p ni dobi, za 6ne, ki nas imenujejo "slovenske pse CWindische g Hunde), a moramo se boriti proti onim, ki so naši ljubljeni brat- n je po krvi in jeziku, po duši in telesu, mi moramo pošiljati smr- g tonosne kroglje proti Rusom in Srbom. Klati se moramo na za- v poved Avstrije in Franca Jožefa z našimi brati, ki nas hočejo P osvoboditi izpod nemškega jarma, z onimi, ki nam prinašajo s' življenje in srečo f	g
Bratje, to je žalostno, to boli, to v srce skeli! Ker to, kar s; je naredil z nami cesar Franc Jožef, je nelkaj strašnega, nekaji n nenravnega, nekaj perverznega, nelkaj živinskega in satanske- 'f ga! Zato pa ga je Obsodil- celi svet, zato ga obsojamo tudi mM (Klici: Doli z njim!) Bog ga je ž* kaznoval, a kaznovanje tudi od nas, ker je krivopresežnik in »krvoločen tiran po zakonih pri-rodnega prava, po obsodbi Boga prenehal biti naš vladar. Pereat Austria!	, v * * *
Avstrija je na smrtni postelji in teško umira kakor zakrknjeni, nečisti grešnik. Ob strani stoji satan z drugimi pošastmi, da jo vzame s seboj. Skoraj ji zapoje mrtvaški zvon. In kakor ■ ' se je 30. aprila, leta Gospodovega 1671 zbral na ubijališču na jj Dunajiskem Novem Mestu sodnji dvor, da še enkrat v imenu ce- v sarjevem izreče smrtno obsodbo Petru Zrinjskemu in knezu Fra- |a nu Frankopanu ter je prvi sodnik prelomil nad glavaitni mučeni- sj, kov palico v znak rablju, naj zlomi življenje obsojencev, tako *c isto se dogaja sedaj Avstriji. Strašno in plašno je preko nje ko- st račila osodfc, koji nikdo ne uteče. Pred njenim prestolom so se jn zbrale k posvetovanju Sojenice, a obtožbo vodi sveta Pravičnost. st, in osoda zapoveduje prvi od Sojenic, da prekine nit življenja tu Avstriji, a drugi da zlomi palico nad njo.	.	^
In s tretjo Sojenico se osoda razgovarja, kaj je sedaj "stori-ti, za Slovence, Hrvate, Čefie, IPoljake, Rusine, ki bodo rešeni i{ av-strij-ske ječe, ali še ni-majo nove hiše, nove države.	ža
A tudi mi sami premislimo, kaj je trdba storiti. Ne bodimo isti nemarni in nikar he mislimo, da bo Vse samo od sebe postalo in če da pridemtf kar na gotovo. Bog pomore samo tistim, ki si sami dr (pomagajo.	Ta
L Zgodovina je učiteljica življenja in ona nam more dati pri-1 mere in nasvete, po kojih bi se morali ravnati. Torej preiskuj-rno svetovno zgodovino, je-li kateri narod živel v pretekkwti v enakih okoliščinah kakor mi in kaj je storil <za svojo boljšo bo-dočnost. Jaz mislim, db je najbolje, če se ustavimo pfi "zgodovini postanka Zjedinjenih Ameriških driav, v katerih) vi živite m f kjer so našli srečo milijoni in milijoni Slovanov. Kako je nastala ameriška država, v kakih okoliščinah je tedaj živel ameriški narod, ko si je ustanavljal pred 140 leti svojo neodvisno državo? " vo? -'•'*".	i
r.	•
Dober del zapada današnjih Zjedinjenih držav je bil kolo-
= nija Velike Britanije, ki je vladala absolutno v teh krajih, Poseb-L no vdrugi polovico 18. stoletja občutila je ameriška kolonija težavo poflitičnih in financijelnih bremen. Ko pa je Veljka JJrita-r nija naložila še velike davke in odrekla kolonistom zastopstvo ~ v londonskem parlamentu, se je narod' vzdignil ter po svojih zastopnikih Angliji odpovedati pokorščino in pddanstvo. Zemlja je r bila razglašena za svobiUno in neodvisno. To se je zgodilo na ta način, da so narodni zastopniki ameriški podpisali ^Izjavo
■	neodvisnosti,,. (Declaration of Independence) dn* 4. julija, 1776. To ameriško iajavo neodvisnosti bi si morali dobro zapomniti
■	in v srce zapisati ravno Slovenai. In ta izjava se glasi;
"Kadar tekom človeških dogodkov postane potrebno za narod, da razbije politične zveze, ki so vezale narod z drugim narodom, da se zavzame med silami zemlje posebno in enako stališče, do katerega je narod po naravnih! in božjih postavah opravičen, se zahteva od takega naroda, da izjavi pošteno mnenje in vzroke, ki so prisilili narod, da se loči od druzega.
"Mi mislimo, da je sledeča resnica jasna. Da so vsi možje i ustvarjeni enako, da so vsem možem od njih stvarnika podelje-i ne gotove pravice, in da so med temi pravicami življenje, svobo-
-	da in prizadevanje biti srečen. In da se pridobi te pravice, so , i možje ustanovili vlade, katere vlade dobijo svoje pravice od j
•	onih, ki so vladani. In kadarkoli kaka vlada prezira te pravice, :
-	ima ljudstvo pravico spremeniti ali pregnati tako vlado in usta- < 1 noviti novo vlado, ki ima svoj temelj na takih principih, ki or^ , l ganizira svojo moč v taki obliki, kot je najbolj pripravna za sre- | i čo*in varnost državljanov. Previdho&t pa vam pove, da se vlade, . i ki so že dolgo obstale, ne smejo spremeniti za male in nepomem- , 1 Ime vzroke. In vsaka skušnja je dokazaJa, da je človeštvo bolj | > prilagodno trpeti, dočim se zla morajo trpeti, kot da se človešt- , i vo postavi za pravico s tem, da uniči navade, pod katerimi so • r trpeli. Toda kadar namerava dolga vrsta izkoriščanja in tlače-
l nja, ki ima oboje en in isti namen spraviti narod pod absolutno r .tlačratvo, je narodna dolžnost, da se pceie^e tfip, rv/»da in aa j
•	se preskrbi za nove varuhe za prihodnjo varnost naroda. In ta- } . ka je bila potrpežljivost v teli kolonah in tako potrebo sedaj cu- ,} » timo, da se spremeni način naše vlade. iZgodovina našega seda- £ , njega kralja je zgnxlovina ponovnih krivic in izkoriščanja, in vse r
to izkoriščanje je imelo direktni namen, da se ustanovi absolut- j 1 na tiranija nad nagimi deželami." Za tem so neštete vse krivice j . in žaljenje, ki jih je prizadjal kralj Jurij III. svojim državljanom t na tleh današnjih Zjedinjenih Ameriških držav. Izmed ostalega mu uporniki očitajo: "On je silil naše lastne državljane, katere je ujel na morju, da so se oborožili proti naši deželi, da so postali rablji svojih prijateljev in bratov, aH da so padli od njih lastnih rok. On je podpihoval domačo vstajo med nami in prizadeval si je, da je .poslal nad nas prebivalce naših mej, neusmiljene Indijancje, katerih način bojevanja je znan kot uničevalen za, vse starosti, spole in okoliščine. Ir^ pri vseh teh krivicah smo prosili za pomoč na najbolj ponižen način, toda za nase ponovne prošnje smo dobili le ponovne krivice. Jji princ, ki je tako zaznamovan z vsakim svojim delom kot tiriui, je nezmožen, da bi bil vladar svobodnih ljudij!"
Krivice, ki so jih pred sto in štiridesetimi leti očitali Amerikam ci svojemu kralju so zelo podobne onim hudodelstvom, ki jih dela vlada in država nad Slovencem v smrdljivi Avstriji. Samo moramo tali te krivice in ta hudodelstva prenašati skoro tisoč let, in krvne žrtve, ki jih je dala mati Slovenija za habsburško dinastijo so neizmerne.. Če so Amerikanci svojemu kralju najbolj zamerili, da je par sto njihovih ljudij ujel in jih poslal na vojno v Ameriko, kaj moremo šele mi Slovenci očitati krvoločnemu Franc Jožefu, ki je poslal samo v sedajno vojno stotine tisoč Slovencev proti Rusom in Srbom, ki so naši bratje po krvi, jeziku in slbvanski duši. Samo do 1. avgusta, 1915 je padlo ranjenih in mrtvih Slovencev, kaikor je zračuna/ dr. B. Vošnjak, 75.000, reci z besedo petinsedemdesettisoč. Ako traja vojska do pvgtvsta, 191^,"bo ranjenih in uibitrh 150.000 Slovencev in 800.-000 vseh avstrijskih Jugoslovanov. To znači, da bo vsak peti Slovenec ubit. Dragi moji Tojaki, pa mit recite, če morete, če nista Franc Jožef in njegov pobratim Viljem najostudnejša rablja Slovencev in vseh Jugoslovanov! Vže samo ta zločin bratouboj-stva na veliko in na debelo nas opravičuje, da se ga pahne s prestola in da se mu razbije država.	*
In ko so Amerikanci v '''Izjavi neodvisnosti" našteli vse krivice, ki jih je bila storila Velika Britanija in njih kralj, donesli soisledeči zaključek izjave: "M'i zaradi tega, poslanci Zjedinjenih držav Ameriških, zbrani v skupnem kongresu apeliramo na najvišjega sodnika sveta za pravičnost naših teženj, v imenu in polnimoči dobrih ljudij teh kolonij, slovesno naznanjamo in razglašamo, da so in morajo biti te združene kolonije svobodne in neodvisne. Da so ti ljudje odvezani vsake podanosti napram angleški kroni, in da je vsa politična zveza med njimi in med državo Velike Britanije, in mora biti, popolnoma^ ločena in da Kot proste neodvisne države imamo polnomoč naznaniti vojsko, skleniti mir, delati zveze, ustanavljati trgovino in delati vsa druga dela, kot jih delajo neodvisne države. In v podporo te prigla- -sitve, s trdnim zaupanjem v podporo božje previdnosti, mi skup- [■ no zastavljamo tsvoja življenja eden druzem-u, naše premoženje I in našo sveto čast f"
(Dalje prihodnjič.)
•., r • 't .-. ..	' to&atL 1 i I __v _,_ V . . ■ 1 "
Pozor, Slovenci v Lorainu, O.
Lorain,'O. Gospod urednik: Blagovolite priobčiti te vrstice v edini slovenski list 'H^leve-landska Amerika", ki se dosledno, značajno in brez strahu pogaja na podlagi ameriške tista ve za isto politično svobodo in neodvisnost Slovencev v stari domovini, kot jo uživamo tukaj na gostoljubnih ameriških tleh. Narod brez domovina je kot jelen pred lovcem, beži, tava, izmučen se trudi ubežati, toda tam lovecj, na drugi strani psi, na tretji prepad, na četrti zanjka. Kamor se obrne, drvi gotovi smrti v naročje.
Tako je tudi z našim, , žal talco
» -
1
zapeljanim in zasužnjenim narodom. Na eni strani Italijani, ki bi radi srce našega telesa (Primorsko s Trstom) na drugi strani Mažfcri, ki so že na tisoče Jugoslovanov pomaiari-li, na tretji strani naš že stoletni sovražnik German, ki je pogoltnil že na stotine, po naravi Slovanom pripadajočih .pravic, potom svoje avstrijske kulture. Mali prehod nam še; preostaja, toda ta je zastražen z brezštevilnimi bajoneti in vislicami, preko Hercegovine, Bosne, preko Črne Gore in Srbije čez Sofijo in potem pa tja gori do Moskve, kjer se že lahko postavimo v bran našim krvolokom, ker tjakaj ne dose-ž<e njih moč.
Mi tukaj, v svobodni državi mirno gledamo vso to gonjo, '
-	pomoč našim bratom, našim r prisiljenim bratomorikem v
-	lastno'pogubo, ne da bi nam
-	bilo treba žrtvovati tf «nokap-
1 ljico krvi. Da, vse to gledamo
-	kot vsakdanjo stvar, danzadne-
i vom.
? • ,
■ Citatelj teh vrstic, Slovenec 1 „ A1co si vzgojen kot Sflovenec,
. ako nisi napoj en z avstrijskim l strupom, ako te ni avstrijska birokracija sprarvita ob od na-
>	rave ti dano prosto mišljenje, ako ti je več tvoj lastni brat
, nego poglavar največjih lopo-| vov in morilec "sivec" na Du^-
>	naju, tedaj se vzdrami 4vsaj sedaj, ko ti bije zadnja ura, živiš
j ali umrješ. Sedaj žrtvuj le par ur prostega časa, sij to je enkrat v letu in se udeleži glavne letne seje Slovenske Lfgo, ki se vrši v Lorainut, v soboto zvečer, 20. maja v g. Justino-vih prostorih ob 7. uri zvečer, 1 ne 1704 E. 28th St. Naj te ne preplaši, ako vidiš kake slovenske "narodne" voditelje imaš, kadar se je treba spopasti z -morilcem Slovanstva, tedaj voditelj prvi vrže puško v koruzo in prepusti narod v zadnji uri njegovi usodi! Ne! Ta čas se dvigni in s podvojeno silo pokaži, da si zmožen tudi' brez takih slovanskih izdajic J ali "figamoiž" boriti se za narodno grudo, materin jezik, kulfaro in svobodo. Vsaka ura nam je sedaj bolj dragocena, ako jo zamudimo nego cele prejšnje dobe.
Slovenci smo podobni viharju, kadar zapiha, je vsr hkrati v zraku1, m potem je takoj vse mirno. Smo jako malo aktivni in nezavedni, splošno ne razsojamo dogodkov po svojem prepričanju, temveč raje poslušamo svoje neprave prija- : telje.	J:
> ri domovini' Kdor tega še sedaj . ne razume, ali ne vidi, ta je slepec in slepca ni dobro imeti za' svetovalca, še manj pa za vo-1 ditelja.
1 Slovenska Liga je bila od najvišjega uradnika Zjed. dr-j žav priznana kot častna* orfga-j
nizacija. (Kako priznanje pa imajo avstrijski patri jot je T) Zatorej, bratje, toliko bollj na •efeio! Na seji 26. "lhaja, v Lorain, O. se bode razpravljalo o prihodnjosti Slovenske Lige, o pomenu Jugoslovanskega Od-bpra v Londonu, volitev glavnih uradnikov Slovenske 'Lige in razne druge koristi. Kdor ne more priti radi dela, naj to sporoči bližnjemu članu. Vsak naj pripelje kakega novega člana na sejo. Torej naj nikogar ne manjka, kajti vsako zborovanje SkXvenske Lige je palica •po plečih avstrijske birokracije in njenega patrijotizma.
član Slovenske Lige.
-o-
Oj ti vojni liferanti. Zopet
so v 'Budimpešti obsodili dva poštenjafcoviča, ki sta hotela z 'goljufijo hitro obogateti. Trgovec Aleksander Hell in Mo-ric Einzig- sta do vojne kupče-vala s špecerijskim blagom, a čim se je začela vojga, sta presedlala in postala liferanta, čevljev. Dajala sta za vojake čevlje, pri katerih so bili podplati pO večini narejeni..ia^patpirja. Obsojena sta bila: Hell na tti leta zapora in 4000 kron globe, Einzig pa na dve in pol leti zapora in 4000 kron globe.
Otrok ne marajo. V Drazda-nih na Nemškem je bila 1. aprila sodna obravnava proti 17
! ganjanja"telesnega sadu. iFr- , > votno je bilo celo obtoženih
i'oseb! Babica Rubal je bila ob-1sojena na štiri leta težke ječe, druge obtoSenke pa na ječo od I'dveh do devetih mesecev. >
i ll	• ^ a' Iv .
f Pozor, sL frgova H
jI 2boljiajtc svoje ftgofine! I
'I! Pridobite ai več odjemalcev 1 1 A Lep napis na trgovini je zna- A d menje poltene trgovme. V
Prrl hi •dini iloTtwU trg*T»id U SLIKAR - SIGN MAKER!
UNUSKO DELO!	U
,0 Anton Plat, III
1150 E.66th ST. fk
......1 ^šssssssjM,
,MLEKO
Najboljše pasteuririrano mleko, dobita pri
' Frnnk Jerič uss e. soth st.
prodaja še na drobno in
debelo. Svoji k svojimi
^mm^SmmmmmmmS
r	-—1H!
is via piyt, diltil ijt|iy r«o»i»l
IM Kittjia ii Rsjiislsjifli mdrmtto, tu % M	|| | ^ ' '	' ' • -
Vi^ sdfaviUki rattcptl MMlJi pritf T MbUkuM, kUmtm mddmai llllllll MMHifcwili I—— t^p.p.humli pwiltvA pfs^MifTf kofistsik pilnrf^ Hhs dfltT, iigar IM SUIHI ■■]■
Gnentbers Sloven Lekarna,
AiMkyi M. St. Ckfar Ar*.
^^tip CIGARETTES
f NEBO I
v	ZAKAJ?
CoffwftfilL .
Tobak-nsgboUii	141 whok coapoBB /
\	Ses ta va-iz vrstna	^
\tss& \	J^ionie',hUdno	A
VSr	\ m^	Okus-poln	^BUi __\ \ I Duh-izboren J II
^iT'f1flW'fW1 ,.l'' ''jj A | \ Iwifflek-popoln I	PRODAJA SE POVSOD
.	ii'"1	_I	Hthway Auto ma tie
Kuponi v vsaki škatljici L%bur.i5whobco«paM A Mi1 ^T-mm -mm jii ^	veljajo za denar ali	j^v
š\I Je? Jul	2a krasna darila ,	Jgb^
I p	f^ARCTTES PiŠite katal0^daril J^^^
H m Iv GKI COSKTIR/
b jLH jh9 L.	Nebo Department ^b^mw
MIlIi^«	95 First St, Jersey City, N. J.
p.LcriDardGKlne.	E^blhW I7«0 aS^fs^L^S,
Ker ao se poslednji čas poštne razmere izboljšale poSQjam zopet redno
denarje v staro domovino.
Pošiljatre ne pridejo v sedanjem času tako brzo naslovnika f roke, pač pa t teka 20 do 24 dni
100K velja sedaj $14.00 s poštnino vred.
Brzo javiti nemorete sedaj ne v Avstrijo, nifi na Nemško, naJ-manje pa denarje poslati potom brzojava.
Prartk: Salcser
82 Cortlandt Street New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, O.
1 %lmranero lMlhfAilaln^i /171170 i tHUfCIlolia 1/UVI UtlClIltt Lvv/uCU 1
i	(SLOVENIAN MUTUAL BCNEFIT A3S*N.H	1
vdrlaviOhte	1m	TdrUTiOkio
•	U	I	II /	^ V	■!■. Ill-Ill. Illl	*
•	I	J % ^^^^ i	}1J
Ssdefc CLEVELAND, OHIO
i ji •^	_ ju
i ^ ; . ^ ^ . : 1" HI	-
VRHOVNI URADNIKI:
FRBD6BDN1K: fOHN GORNIK« «101 «T. CLAIR AVBNUH. 11 PODPREDSEDNIK: PMMO* KOGOJ, 1904 8T/ CLAIR AVID. TAJNdK: FRANK HUDO V BRNI K, 1062 BA8T Stnd BT. jjj BLAGAJNIK: JERNEJ K N A U S. 1061 BAST 62nd STRBBT. VRSTeDRAVNIK: SI M. 8 HfLJf« K AR. 61^ ST. CLAIR AVB. g
O DSOttN I KI:
Frank K. JAKAIC, 1203 Norwood Rd. Jot. RIP88, «713 Bo«nn ave. f J Frank ZORIČ, 6909 IBroeeer ave. Frank OBRNE. «033 Bt Clalr ave. | Anton GRDINA, 6137 Bt. Clalr ave. Ignac SMUK. 1061 Addlaon Rd. | Anton' OffltfR, 1168 H. 61at 8t * B«de vrhovnega odfoora ae vršijo vsako četrto nedeljo v meeecu » Ob 9.30 dopoldne * pisarni vrkovneca urada.
Piaarna vrhovnega urada 11-051 B. 62nd 8t drugo nadstropje. sfr daj. Cuyahoga Telefon Prjnoettra 137« R.	^ ,
Vel doptnt, druge uradnt stvari hi denarne nakainloe. naj ae poMljajo na Mfhdnugk, tijotta.
" Zvenlno glaeilo: "CLEVBLANOHLA AMERIKA"
__f _ ■ .	'■..-	-___Tin-
Odločitev Vojne. Zadnjič, smo omenili pissmo nekega našega vojnega vjetnika, ki poroča, da je rusika javnost prepričana, da se >bo končala vojna še le leta 1917. Sedaj javljajo švicarski 'poročevalci iz »Rima, da !bo, po .prepričanju' italijanskih! krogov, padla odločitev 3ele 1917. Cetverozveza da se zaveda, dfe, poprej ne more zmagati, zato hoče vojno za vsako ceno čim najbolj podaljšati.	\
V Švici aretiran Hrvat. "A
1 Nap" poroča: V Curihu je .policija aretirala hrvatskega odvetnika dr. Kučera, ki je znan 'kot vojni besneč in politični agitator. Ofbidolžen je, da je izvršil goljufijo V znesicu^is-000. — Hrvatski listi pripominjajo, da na Hrvatskem sploh odvetnika tega imena.
/ It Maribora poročajo: V na-g^šem mestu je pomanjkanje mo-r ke in sladkorja postalo zelo ob-W čutno. Trgovci nimajo kaj pro-rf dati. Prebivalstvo zelo krirtiku-fS je mestnii odtbor za preskpbova-nje z živili, da si ni pravočas-J no zasigural moke. — 'Hišnik I Simon Peršuh je v prepiru te-' ško ranil Nežo Usar, da 90 jo 1 morali spraviti v bolnišnico.
Peršuh je nato nameraval izvr-| siti samomor, toda v tistem trenutku ga je izasačil orožniški stražmojster in ga izročil t tukajšnji okrožni sodniji. — V Krčevini pri Mariboru, se je / udri fleseni most, ki vodi čez tukajšnji* potok Počehova, v ' trenutku, ko «ta peljala dva konja s pdhištvom naložen voz. / Konja s (pohištvom vred sta padla v potok. Konjema se ni pripetilo nič hudega, samo po-J hištvo, ki je bilo naloženo na |tozu, je precej pqslkadovano. j
Ženo je ubil kmet iMrakula (L iz Dešnetja na Hrvatskem. Vr-jLul se je domov z bojišča, na Euterem se je nahajal od za-frcetka vojne in je naše1! v hiši ^ ženo z dvema nezakonskima otrokoma. Po storjenem deja- i nju se je Mlrakulja sam javil
vojaški oblasti. : ft —__ :
ZAHVALA.
I Spodaj podpisana se lepo za- ] hvaljujem dr. sv. Ane št. 4. in 1 /. Slovenski Dobrodelni Zvezi za točno izplačilp šestmesečne bolniške podpore. Priporočam : to društvo in Zvezo vsem slovenskim ženam in dekletam.
Agnes Bohinjc. j
člani dr. Naprej, it. 5. SNPJ 1 Pozor!
I * 'Naznanjam članom dir. IN&- j prej, št« 5. SNPJ, d? sem se , preselil h 1133 Norwood Rd. , na 6303 Carl ave. N. E. to je ] i vogal 63. ceste in Carl ave. , kjer me dobite vedno doma od j 7. ure zjutraj do 2. ure popold , ne' vsak dan. V slučaju1 bolezni ] ,se obrnite na mene vedno te , i ure. Ako ste oddaljeni, da ne , morete priti, pokličite po tele-fonu. Princeton W. Toli- \ ko v pojasnilo. Z bratskim po- t Izdravom Josip Vovk,* tajnik, , l ) 6303 Carl ave. Princeton 1298 j j W.	'	(60)1
I -■	" n
h- Naprodaj je fina Jersey krava in tele, staro eno leta 'Proda ee I" tudi velik pes za s tratenje. Martin Tekavcič,' E. 14*«* St... in Aspmwall ave. niajhsna rude-^ i
U hZ.	(60) c
t •
razglas.
i- Namenil sem* se rojakom ne-y koliko naznaniti, kako se mi i- -godi, tacega stanja ne privo-ia ščim nobenemu sovražniku, še
0	,manj prijatelju. Tukaj bivam 1, že dolgo, in ko mi je umrla že-1. na, (sem ostal sam s svojimi v majhnimi otročiči. Precej po c smrti žene sem skrbel, kaj bom e sedaj počel, kaj 'bodo moji otro-a ci. Jaz seveda delavec v to-j- varni moram trdo delati čez
dan, da preživim otroke, zana-£ it* sem -se iwdi na žfohto, ki:je velika, pa nisem oobil podipoic |u ne. In sedaj pa podpisani sva-n rim tem potom, da me ne bodo . po nedolžnem obirekovali po slovenski naselbini po moji umrli ženi, ki je umrla «6. Jan. . da sem jaz kriv njene smrti. ^ Strašna neumnost takih ljudij in jezikov. Ako mi kdo dokaže, mui dam precej $50,- če pa ,- ne bo miru bom prisiljen na sodniji iskati pravice. Dokažem 1- iz bolnišnice in od zdravnika, i- s kako strašno 'boleznijo je u-
-	mrla moja žena. Torej kaor je
-	govoril,, že ve sam, naj pride
-	po nagrado, ter ostajam v tut-le nem stanu brez gospodinje v
-	domači hiši z več nedorastli-3 mi otroci	(58)
JOHN TRHLBN,
-	976 E. 63rd St. Cleveland, O.
j Se veseli življenja.
Življenje je prekratko, da bi ; r bili
zmeraj čtmemi. Veselite sel
-	ga pri delu, pri jedi, kadar po-
1	čiivate. Toda vi ne morate ime-f ti dobrega življenja, če vaši " prebaVljalni organi niso v redu, • in vaš želodec vas neprestano } opominja, da je nekaj narobe, 1 da nima telo dovolj moči in " energije. Toda ni vam treba
1 radi tega trpeti, če imate pri ro- ]
kah dbbro zdravilo. Vzemite j
t Trinerjevo ameriško grenko j
. vino kakor kažejo navodila in ^
t kmalu se bodete počutili kot
. prerojene. Vaše dnevno delo \
j vam ne bo v težavo, pač pa v J
t veselje, jedli »bodete z veseljem,
. počivali lahko. Po lekarnalh'.
[ Cena $1.00. Jos. Trienr, 1333- s
39 So. Ashland ave. Chicago, 1
111. - !
* ♦	1
Bolečine na hrbtu, v mišicah c ■ hitro zginejo, če drgnete Tri-1 nerjev linimen na boleče dele.
Po lekarnah 25 in 50c, po pošti c 1 35 in 60 centov.
! ? TRPLJENJE.
Trpljenje je, ako morajo perice prati obleko z rokami, na- " mesto da jo pere stroj sam, posebno kjer so otroci ali border-ji, ko pride zek> veliko perila in oibleke. V Ameriki se gleda 1 na to, da se ženskam kolikor ! mogče prihrani ali olajša trp- J 1 1enje in teštko delo, zato imamo dandanes stroje, ki perejo in ovijajo perilo, ženske samo t naložijo v stfoj, pa samo pere. * Dvojne vrste stroji so »za pra- * nje in sicer na elektriko in na
f
vodo. Jaz imam take stroje v * zalogi, in kadarkoli4 želite, si lahko ogledate. Gospodinjam 1 bo veliko olajšano delo pri pra- ^ nju. Stroj na vodo stane $15 * in stroj na elektriko $55, za katerega jamčim, <fa bo izvrševal svojo nalogo. Vabim vas k kupčiji.
a. grdina,	!
trgovec.
,	c
Soba za enega ali dva fanta se \ odda. \i6$ E. 56th St.	r
1 Odda se čedna soba za enega ||i fanta. Brez hrane. 1123 Addi-sonRd.	(59)
I]]	,	1 .
I	Išče se ženska za splošna Ibišna
II	d<ela. n 14 E. ^3Pd St. (60)
i	delavcu
ul Delo ddbijo Slovenci. Skalno H delo vse leto. $2.50 ali v^č na I dan. The Union Salt Co. E. S 65th jh Lake Shore R. R. S*. R Člair kara. ('Wed & Fri. 6-30)
ftt -1-:-
Lepo sobo, brez hrane, dobi
Sv pošten gospod. Vse ugodnosti, jj Vprašajte na 1410 E. 52nd St. ji zgoraj.
pozor!
R 'Lepe farme naprodaj, se za-h menjajo, tudi za hiše v mestm 1 I Fr. Novak, 213.5 Society for L Sajying Bldg. Central 724 W.
11'-^-- (59)
MoSki dobijo delo. 1 Takoj dobijo <felo> možje za navadna dela. Dobra plača. 1 Lake Erie Iron Co, 915 E. 63rd St. sevrno od S^. Clair ave. (67)
iiHiiniiiinniNiHmvmiauaiiiiiiiiiiifniii
pozor r
Prodajaimo sledeče fme pijače: e. Slivovlea, tropkijevec, brmje-vec, $2.50 In $3,00 gakma.
>	a. CORN, 5819 St CUir ave.
MS pošiljamo žganje na vse ? kraje Z jed. držav. Pošljite da-nes naročilo, g (Wed-Fri.)
Z "»»"""""""'"»""M"""""""*"""
>	pozor 1
>-
!Z iN'aiznanjam Cenjeftemu ob-L. činstvu, da se sprejemajo naro-■m čila, Jf ar se tiče barvanja in pa-e piranja na starem prostoru, t. j.
na ion E. 64th St. ne pa na 0 6528 St. Qair ave. dokler se
0	stvar ne uredi. (Wed-June 30) ,i prank MIHELIC,
u	zon e. 64th St
pozor!
Cenjeno občinstvo se opozar-a ja na vzporedno veselico, kate-a ro priredijo članice dr. Srca Ma-n rije (staro) dne 27. maja v John Grdinovi dvorani, točno ob 7. uri zvečer. Društvo si je omisli-6 lo posebne vrste igodibo, katera e bode razvesefljevala staro in | mlado. Kuharica ravno došla i« J v starega kraja, nam je pbljuibila, ' " da pripravi najokusnejšo jed j ' za vse lačne želodce. Srečolov ^
je že vnaprej zajamčen s kras-' nimi darili. Vstopnice za ženske kakor tudi za moške stane-. jo samo 50c. Vstopnice je do- |
1	biti pri John Grdina in pa pri j e članicah društva. Kjer je to j
skoro zadnja veselica v tej se- j " zoni, se oenjeno občinstvo naj- | 1 uljudneje vabi k tej pomembni , ' zabavi.	(62) ,
3	Odbor, j
1	NAZNANILO^
1 Cenjenemu občinstvu in slav-
" nim društvom! Kot že omenje- J
s no, da priredi dr. Glas Cleve-
} landskih Delavcev št. 9. SDZ A i
t veselico spojeno z banketom, ^ na nedeljo, 28. maja, t. 1. v Schwalbovi dvorani na 6131I . St. Clair ave. ob priliki razvit-' ja in blagoslovljen j a nove dru-^ štvene zastave. Ulljudno naznanjamo, da se dobijo vstopnice J za banket pri sledečih rojakih in trgovcih: John T*omik, Fran- s , cis Lausohe, Anton Grdina, -. Lawrence Petkovšek, Mike Ja- .
lovec, Andy Kranjc, John Skurf- 1 i ca, Jos. Modic, Frank Mlako- c vec; Henry Zalokar, Josip Že- . ■ le, John Cimperman, in pri vseh društvenih bratih.
-May 26)	Odbor. k
'_ '_ t
zobje!	i
* -v Kadar zgubite zob, zgtl- v bite dVa. In ali veste, da kadar F t zgubite dvoje svojih zob, da J
. zgubite takorekoč celo zobov-	1 j«?
Manjkajoči zob v spodnji 20»
t bni uniči korist zcft>a, ki je do-	11
t tičniemu nasproti v gorenji* zo-	v
bni in narobe. In to vam ško-	^
i duje na zdravju, kajti brez po-	^
, polnih zob nikakor ne morete	c
r biti popolnoma zdravi.	v I Jaz vam lahko preskrbim
! manjkajoče zobe in jih naredim	1
. da izgledajo popolnoma narav-	"
; ni.	P
Dr. p. j. KENNEDY, % zobozdravnik.	^
Uradne ure': Od 9. zjwt. do V 5.30 zveč.. Ob pondleljkih, četrt- v kih in scfeotah tudi zvečer. Vse r delo garantirano. Zobje se U- d : vlečejo (brez bolečin. Ml govo- u runo flovensko*	(38) |
■»
fa	NAZNANILO.
li-
Naznanjam prijateljem in znancem, da bodem v nedeljo, »a 21. maja odprla svojo novo hi-so. »Ob tej priliki vabim vse svoje prijatelje in znance, da me
10	olbiščej<x Frančiška Hrvat, p. Ia d. Obermasc, stop 126H, Cut £ Rd. Nottingham^ O.	(58)
\ ~ zahvala.
>> 1
fj Banket dr. Mir, št. 10. SDZ tj se je povoljno obnesel, zato. se ^ društvo zahvaljuje vsem, ki so kaj pomc^li v to, posebno se
-	szaiWvaljujemo g|g, govornikom vrhovnemu odboru SDZ, dru-štvu "Zvon" zi krasno petje,
^ vsem slavnim društvom, ki so >r se udeležila veselice in posameznikom, ki so pripomogli do dobrega uspeha. 10% čistega dobička se bo poslalo bednim v :a staro domovino, takoj ko bo na-a- rejen čisti račun . » (58)
d	Odbor.
') ---.
POZOR!
11	A: Kam pa v nedeljo, 4. junija?
r: B: Na Kasteliceve farme, p. s- d. pri Jernkovki, ali ne veš, da imajo Slovenske Sokolice" svojo prvo vrtno vestlico in pa še kakšno! Slišal sem, da se člar nice prav marljivo pripravljajo, e da mudijo občinstvu lep užitek L" in zabavo.
) A: Kje se pa dobijo tisti "tik-! ci?".
B: Ali ne veš, da pri Zofki Birkovi, ali pa pri mami Lau->- schetovi ali pa pri g. Jos. Zele-tu, slovenskemu pogrebniku? r Torej v nedeljo, 4. junija i. hitimo v krasno spomladansko a naravo na stop 126 in pol v e Euclid, O. na Kastelceve far-) me. Za godbo in ples je vnaprej preskrbljeno kakor tudi za domači prigrizek. Vsem prijate-" ljem in znancem se že naprej zahvaljujemo.	(June-4)
Slovenske Sokolice.
-	DELO! DELO! DELO!
' TAKOJ DOBIJO STALNO 1 DELO DELAVCI, DA DE-' LAJO iPRI BATERIJAH, DO " BRA PLAČA, PRILIKA, DA 1 PRIDETE NAPREJ. OGLA-1 SITE SE PRI WILLARD 1 STORAGE BATTERY CO. I 280 E. 131st St. blizu St. Clair ave. in na Marquette & Lake ' side ave;;	(59)
POZOR, COLLIN WOOD.
'Naznanjam rojakom v Col-* linwoodu, da sem otvoril še eno , 1 prodajalno s pohištvom. Vse, • ' kar potrebujete .sed'aj v svoji , " hiši, didbite sedaj pri meni. Ni- < ' kaikor vam ni treba hoditi več ] ' v Cleveland kupovat, kajti vi J sedaj lahko dobite vse, kar že- 1 lite, doma v Collinwoodu. Vse- < lej bom imeJLdobro blago v za- 1 logi, toda ne predrago. Pripo- i ročam se rojakom v dbrlen o-bisk in se jim zahvaljujem za ] vsako naklonjenost.	(58) '
CHRISTIAN MANDEL, železnina in pohiitvo. 15702 Waterloo Rd.
3
Razglas t
Vsem rojakom v Cleveland« se da v naznanje, da je društvo { "Srca Jezusovega" se odločilo * sprejemati nove čflane od 16 do J J5- leta	J
* vstopnine prosto, in sicer za tri mesece, april, 1 maj in junij.
Torej kogar veseli postati ^ član tega najbolj premožnega društva v Clevelandu, naj nikar ne odlaša, ampak naj se takoj poslusi ugodne prilike, r katera se mu sedaj nudi. Za 1 več pojasnila naj se vpraia pri 1
predsedniktrjohn Pokol j, 1.197 1
E. 61 st St. ali pri Math Oblak, c
1235 E. <6oth St. June 9) c
--------c
VABILO	i
na^veselico, ki jo priredi Slovenska godba "Triglav" v ne- _ deljo,2i . maja, 1916 v Dan Stanešičevi dvorani, 15820 Calcutta ave. Cofllinwood, pod vodstvom rojaka L. Mfcsle.
VSPORED: 1. Govor, 2. iNastop godbe. 3, Srečolov in šaljiva pošta, 4. r ples in prosta zabava.	j1
Tem potom uljudno vabimo r vsa cenjena slovenska društva c kakor tudi vse posamezne roja- 1 ke in rojakinje, da nas ta večer ^ v obilnem številu posetijo. To* s rej pridite vsi, ki ljubite lepo, domačo zabava Na svidenje vi. nedeljo, 21. maja.	(58) S
j :	'	Odbor, a
1
Takoj dobi delo dober slovenski pomočnik za grocerijo in n tttesnico. Tudii za razvažanje J> odjemalcem. Plača po dk>govo-ru. Mora znati angleško 1680I ^ Waterloo iRd.	(58)
e --—	■ ■—--
CENIK MALIH OGLASOV.
t iiev SI DELAVCE VSE VRSTI, )	do 25 beaed «11 6 vrat
. 1. krat po.......................40c,
3 krat po.......................36o.'
e krat po.......................soo.
veMka nadaljna vrata po 00.
" DELO IŠČEJO VSE VRSTE,
c	do 26 beaed ali 6 vrat.
3 1 krat po.......................20c
3 krat in več po.................17c.
vaaka nadaljna vrata po 3c.
1 •■■ ---
SOBE SE ODDAJO IN NA HRANO SE SPREJMEJO, i,	do 28 beeed ali 6 vrat.
1 krat po.......................25c.
3 krat In vefi po.................20c.
Vaaka nadaljna vrata po 4o,
5 V NAJEM SE ODDA, HltA, ®TANO-\ VANJE, TRGOVINA, Itd. NAPRODAJ , HltA, TRGOVINA, PARMA, KONJI r IN DRUGO. MCE SE OSEBE, ZGUB-
-	LJENO, IN bRUGO NEOZNAČENO. \ do 26 beaed ali 6 vrat
' li krat po.......................50c.
. 3 krat po.......................42c.
^ 6 krat In več po................35c.
veaka nadaljna vrata po 7e.
-	IŠČEJO SE TRGOVdKI SOLASTNIKI ALI DRUGE DENARNE PRILIKE — PREKLICI IN DRUGE OSEBNO
■ pri.
1	de 26 beeed aH 6 vrat
1 krat po.......................60c.
' 3 krat Id veS po...............$140
Vaaka nadaljna vrata po 10o.
ZAHVALE IN MRTVAŠKA NAZNANILA.
; Vaaka vrata po..................90.
Za vefikrat te leta cena pomnoll.
DRUITVENA NAZNANILA.
' Ikra* po ..................... vrata
Za večkrat po..............3« vrsta
' 4 do 6 beaed ae računa en« vrata.
Pozor, Barberton, O.
Naznanjamo cjenjenim naročnikom v Bafberton, O. - da je naš tamojjfni zastopnik
MR. JOHINI BALANT, * 436 — 1st St . I
ki je popolnoma opravičen pobirati naročnino, oglase in ti- ■ skovine za naš list. On je pošten in se viselej lahko z zaupar njem obrnete na njega.
Uprava "Cev. Amerike".
DELAVCI
DOBIJO TAKOJ DELO, MOLDERJI M MOLDER-SKI POMOČNIKI PRILIKA DA SE NAUČITE DOBRO LIVARSKEGA POSLA. NAJ VEČJE PLAČE. OGLASITE SE PRI	(58)
ALUMINUM CASTING CO. 2043 E. 61 st St.
Dve čedni hiii
ste naprodaj v EiuclkJ, O. in se -prodajo po jako nizki ceni. V slovenski naselbini, samo dve t minuti od mestne meje, ena I hiša 5 sob, na vogalu, druiga J hiša 4 sobe, tudi na vogalu. Sa- 1 mo $200 takoj, drugo na lahka i odplačila. Vi podvojite vred- i nost tega posestva v dvelh letih I če takoj kupite. Jako pripravno l Vprašajte pri Louis Reohar, Euclid, Ohio.	(58) "
Proda se poceni eno leto rabljeno, dobro ohranjeno motorno kolo MPope" z dvema sedežema. 1312 E. 55th St. (59)
Kdor izmed Slovencev
hoče kupiti v resnici dobro" hi>-šo, 'ki se mu bo izplačala in ki je na dobrem prostoru, naj se oglasi na 1416 E. 40th St. Naprodaj ste dve hiši z118 sobami, blizu hrvatske cerkve. Poceni, dobro se izplača, lep prostor.	(58)
POZOR!
»**
•Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem preselil svojo mesnico iz 917^ Addison Rti. na 961 Addison Rd. Mesnica je sedaj popolnoma moderno urejpna. Imel bodem vedno sveže meso ter se priporočam rojakom za obilen obisk in dobro postrežbo.	(58)
MATIC KRIŽMAN, 961 Addison Rd.
POZOR, LORAIN, O.
Vsem Slovencem v Lorainu naznanjamo, da je
MR. LOUIS BALANT, 1633 E. 31st St naš polnomočni zastopnik za Lorain, O. podblaščep7 sprejemati naročnino, tiskovine in oglase in sprejemati plačilo za to. Priporočamo ga rojakom kot poštenega in zvestega zastopnika.	{
Uprava "Clsv. Amerike."* —
"j
Soba se odda v najem za enega hi ali tfva. 1114 E. ^t»h St. (58) 41
1	. S*:. •	, •- »
KOGA ŽELITE ZA PREDSEDNIKA?
Letošnje predsedniške volitve bodejo tzvanredno zanimive, enake volitvam tedaj, ko je bil izvoljen Lincoln in se je pričela meščanska vojska v Ameriki. Množica kandidatov se je oglasila. Mi želimo zvedeti za mnenja naših naročnikov o posameznih kandidatih. Naredite križ za imenom onega kandidata, katerega želite, da bi bil zvoljen. Pošljite izrezek v našo pisarno osebno ali po pošti. Kontest se sklene 10. maja, nakar naznanimo uspeh te "volitve". Glasujejo naj, državljani tako v Clevelandu kot po vseh državah.
Pcbs ............j	I	Wilson .......|
Roosevelt ........|	]	Sherman.........j	|
Hughes "T. .v-------[	Bryan ...........|	"J
La Follette.......|	|	Burton 77777.7777]	j
Cummins 77777777]"	|	Ford 7777.77777777]	"Y
'ftdot .............i Fairbanks .......| 1
Pravi starokrajski brinjevec
Cena 6 steklenic . . . $6.50 Cena 12 steklenic. . . $13.00
čista ilivovkt kuhana iz pravih
čeipdj. Cena 6 steklenic . $6^0 Cena 12 steklenic , . .$13.00
Imamo najHneiii tropinjevec in
drožnik. I gal. $2.25, $2.50, $2.75
Pristna rudeča ohioska vin«
Galona . . 50, 55, 60 in 65c
KatarvWis* Dskwe vino 60 in 85c gsL
Vinska poM>da ob ^ do 10 pl. velja $1.00, za 25
gil. po«od^ $2.00. Pri večjih naročilih ja ledbrez-
plačeo. T« cen« m tamo s« na debelo. Naročilu aaj m priloži denar ia natančni naalov.
The Ohio Brandy Distilling €0.
Prva eleventh* draiba aa prodajo finih pijač.
6102-04 St CUir An. - - (Mud, 0. Š
FARC $322 |tDAILY BETWEEN A I JLf^CLEVELAND a
U Jhj^luiirtiBdnaat Mitif itMMrmi Usi wsMv tt tb* wU. SWaptaf mmmO* I
B Wori^ri^^.^,^^^—"crnrossurFALcr 3
| CLEVELAND-Dsfly, May 1st to Nov. 15tlr-BUFFALO S
Jffiter . - - •	- • - SSIE:
9 rp^E^^s^ffi^^sssss'sssi g
(SS>SSSSS»S>SSS>SSSiSSM»lSSS»St>tHSXSSISSSSSS>^
CHARLES ARMBRUSTER
MESNICA PRVE VRSTE
NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO.
m[	0112 ST. CLAIR AVE.
miimmii us iMMMiiMiHMiMiitimfimit/
up, ■ ihiiiii. .'Zlitin'.......in n.........................i......■■■i,,,........i.^.mi......mi., 'iiiI^—III...Ii.H '' (■[ni^^mmm
Slovenska Društva
po vseh Zjedlnjenih državah imsjo za fireslo, da kadar trebs naročiti
DOBRE IN POCENI
druitvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Ml ladelnjemo vae draitveso, trfovske ia privatne tiskovine. Nala tlakama je najbolj Medeno opremljen« izmed vseh slovenskih ttaknren ▼ Ameriki. Pilite a« cene vaako tiskovine nam. predno ae obrsete kam drn-fu. Pri naa dobite lepie. canejie in holji« tiskovine.
CLE VELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
KRALJ MATJAŽ.
(ZGODOVINSKA POVEST IZ 2IVUENJA SLOVENCEV)
—Slame prinesite, da užge-mo ta tempelj malikovallcev.
V tem trenutku je (prijezdilo dvanajst samostanskih stražnikov iz Bistre.
—Na pomoč, na pomoč, jim je zakHcal Završan, ki je komaj odbijal napade na ztupni-šče in nj mogel iti proti množici, ki je naskakovala cerkev. Ubranite cerkev!
Čez šum je zaoril mogočen glas. Kakor grom je zaklical mož, ki je jaihal na čelu samostanskih stražarjev:
^ —Vsi nazaj. Kdor se ne u-niakne, tega ustrelim!
Pri. teh besedah je pa že za-blisnilo in počil je strel. Iz množice se je slisal bolesten vzklik, kateremu je takoj sledilo divje strahotno vpiitje. Več •sto .pesti se je dvignilo proti samostanskim stražarjem. V rokah razljučene množice so . zablisnili noži in besno so se ljudje zagnali na stražarje.
—Naprej! je ukazal .poveljnik samostanskih stražar j ev, vzpodbodel konja in se izapodiil med množico. Stražarji so mu sledili in v temni noči se je vnel Ijut boj. Ta boj je pa trajal samo nekaj trenutkov. Stražarji so sekali z meči okrog sebe, da so ljudje plašno odskakovali, čim je nekaj izmed njih bilo ranjenih. Z groznim krikom Je množica začela se umikati in se konečno spustila v beg. Samostanski stražarji pa so divjali za ljudmi in neusmiljeno < tolkili, s svojimi meči na vse strani.
I Sredi glavne ceste na Vrh ni- i ki so straž*arji zadeli na, novo množico, Iki se ni hotela umak- 1 niti, nego je stražarje »prejela s kamni tako da so se konji i za nekaj čaisa ustavili.	i
In .zopet je poveljnik s svo- j jim mogočnim glasom ukazal I 'INaprej" in se vzlfci gamenju zapodil proti množici. V tem i trenutku je počilo nekaj stre- « Jov. Konji stražarjev niso hoteli naprej, nego so se začeli t
. umikati, poveljnikov konj pa i se je visoko povzpel in potem č malhoma z je«zdecem vred padel t na tla.	[
Množica je zagnala grozen 1 krik in kamenje je začelo z novo silo leteti na stražarje. Zo- 2 pet je počilo nekaj strelov, e- j. den stražarjev je omahnil in s se zgrudil s konja, drugi stra- t žarji pa so izgubili oblast nad konji in yidevsi, da so izgubili r poveljnika, se umaknili in zdir- j jah nazaj pred župnišče, kjer v •je stal sodnik Završan s svo- |< ji m i hlapci. Množica pa je kri- s čaje drla iza njimi, ne meneč 5 se za ranjence, ki< so ležali na |( cesti, in se z vso ljutostjo zagnala na župnisče.	a
Na opomine in na grožnje	t sodnika Zavrsana ni nihče slu-	() šal in tako je končno bil sod-	11 nik prim oran, ukazati svojim	s 'hlapcem, naj streljajo. Ko se je množica izapodila proti žup-	2 nišču, so počile puške in z rjo-	" venju podobnem bolestnimi kri-	7 čanjem se je množica razprši-	K la. In ko je ustrelila še druga	n polovica hlapcev, so ljudje	z strahoina bežali na vse strani.	J' Izgredom je bilo zdaj maho-	j' ma konec. Vrhničanje so s?	z poskrili v svoje hiše, kmetje so pa kar po noči odšli domov,	o Za ranjnetoie in mrliče," ki so le-	č žali na cesti, se ni nihče zmenil.	s.
Sodnik Završan je ostal na	p straži vso noč, a klel je in se	k togotil, da je bil primoran ra-	n biti orožje in da je obramba	h cerkve in župnišča zahtevala toliko žrtev.	v (Med tem, ko je divjal na	Zi Vrhniki boj, je vrhniški župnik korakal proti Horjulu* in	j ^ vesel je bil, da je odnesel pete,	tf kajti dozdevalo se mu je, da	t< Ik) .to noč tekla na Vrhniki kri.	U Na cesti ni bilo nikogar yl-	u deti in župnik je upal, da pri-	Z; de neopažen v Horjul. Sicer	t< se mu je zdelo, da švigajo kak	B streljaj od ceste sumljive sen-	k; ce ali sodil je, da se pomikajo
e-1 proti Vrhniki in zato je brez
(strahu nadaljeval svojo pot. lol Naenkrat se je ustavil in koj ž-1 potem ves preplašen stopil na I stran, kajti zagledal je pred 111 seboj visokega človeka, ki je
I imel puško v rokah. i-| —Dober večer, gospod, ie
j pozdravil tujec. M —,Bog daj, Bog daj, je za-Iječal župnik in se še bolj uona-n|knil v stran. Bog daj dober ve* lNčer vsem dobrim ljudem. H —Kam pa greste, gospod, j tako pozno zvečer ? Ce hočete 'j vas malo spremim, saj imava
I menda isto pot. ' I —O ne, hvala lepa, je hitel ^ I odgovarjati župnik, ki se je I strahu tako tresel, da se je ko-. j maj vzdržal na nogah. Le pojdite sami naprej, dobri mož; ^ I jaz ne potrebujem nobenega) I spremstva.
I —N0t kakor hočete, je d^-Ijal tujec ravnodušno. Silil se Ivani ne bom. A za pijačo bi mi lahko kaj dali, saj imate goto-j vo kaj denarja pri sebi. J Žttpnilka je kar mrzlica strt-] 1 sla, ko je tujec zaihteval denarji ja. Imel' je pri sebi okrogel j mošnjiček suhih cekinov 111 11 žbal se je za te cekine, kakor da je od' njih odvisno izveliča-. I nje njegove duše. »j —Ali mi še za pijačo nečete , I dati, je vprašal tujec čez neiuj . trenutkov.''
—Lepo vas prosim, mož jlkristjanski, je tarnal župnik, ;l saj 1)i vam rad ustregel, ko bi j mogel. A jaz sem sa/m siromak .lin nimam niti vinarja pri sebi. >1 Le idite sVOjo pot: božja ml-• I lost naj vas spremlja.
I	I Župnik se je pri teh besedafi i naglo Obrnil in je hotel oditi
nazaj proti Vrhniki, toda tujec .|je skočil za njim, g a prijel za
II	plašč in osorno zaklical:
11 —Stojte! Kaj mislite, da se res dam tak<j odpraviti? De-Inar sem !
I —Razbojnik! Božja kazen I te zadane! Ali ne veš, kaj pra-Ivi sveto pismo: "Ne kradi ! In I Salomon je rekef: Ne oropaj j reveža, ker je potreben. Raz-Ibojnik, ropar, beži, da te streha z neba ne udari!
Tujec pa je srdito zgrabil t župnika za prodni del plašča, Iga zasukal dvakrat, trikrat sem in tja in pri tem jezno ren-Itačil:
I —Kako ste rekli? Razbojnik, 1 ropar? Jaz vam že dam ropar-I ja. Jaz 9em poštenejši kot ste Ivi, čeprav sem ropar. Ali ni re- 1 Ikel Salomon: Tuidi roparja ne 1 smeš zaničevati? Sem denar! Saj pravi sv, pismo: Dajati je ' I lepše kakor jemati.	*
Župnik se je krčevito branil, I ali tujec ga je hitro tako pretresel in flijrnal, da so mui roke omahnile. Videvši, da ne more I ničesar več storiti, je začel prositi, a napadalec .11111 ni odgo- ( Ivarjah nego mu hitro preiskal žepe in zadovoljno spravil polni mošnjiček. Zdaj pa je začel j župnik znova vpiti in kleti In groziti roparju s peklenskimi mukami. A kolikor -bolj se je 2 župnik jezil, toliko glasneje se t je tujec smejal in s toliko več- j jim veseljem je žvenketal z ^ župnikovimi .cekini. • F 'Končno je župnik vendar 2 opešal in umolknil, ter si za- s čel ibrisati potno čelo.	2
—Ali vam je sape zmanjkalo, se je rogal razbojnik. Čemu se s pa jezite ? iZaradi teh' vinarjev, s ki sem vam jih vzel? To pa res j ni lepo! Saj vam nisem ničesar s hudega storil.	z
—Tat, ropar, razbojnik, je ^ vpil župnik. Božja kazen te že * zadene.	\	s
—Vas je pa že zadela h Ali r ni v svetem pismu rečeno: Kadar ste na potovanju, ne imej- n te pri sebi zlata ne srebra in ce- n lo bakrenega denarja ne imej- n te v svoji vreči. To je božja ž zapoved. Vi se pa niste držali p te ibožje zapovedi in zato je s Bog mene poslal nad vas, za kazen.	k
—Tolovaj, smrad1 iz pekla, ti
*
ez beži od mene in bodi proklet
vse žive dni. oj —Ob, diuiljovni gospod — pa la govoril tako grdo 1 Nikar se ne ?d jezite, če ne bodete še obole-je li. Pomeniva se rajše o čem drugem. Ta le vaš plašč mi u-ie gaja. Prav lep je, prav tak .kakršnega <bi jaz rad imel Vtste a- kaj, dajte ta-'le plašč m dni za a- spomin.
e- Župnik je odsl^bčil in začel zopet kričati, kleti in psovati, d, razbojnik pa je dvignil svojo te puško in pomeril na župnika, 'a —Plašč doli, če ne ustrelim I
Ena — dve — el Kakor bi trenil je župnik je snel z ramen svoj lepi, skoro > novi plašč in -ga^vrgel roparju, j. f —vzemi plašč, za vsako [• nitko v tem plašču boš v peklu a I delal strašno pokoro. Hudič te bo za vsako nitko pošebe trpin-Čil.
e —Slišite, gospod. vašega ii zmerjanja mi je pa zdaj dovolj, je rekel ropar osorno in zopet dvignil puško., Jaz vam že po-.. kaiem, kdo da sem!
—Razbojnik si, tolovaj, ki »I pride na vešala. n —Za vešala je še dosti časa. r Ropar je zopet pomeril na ž'up-- nika in rekel: Naš Zveličar je povedal: Kdor ti vzame plašč, e 't£11111 ne brani, da ti vzame še j suknjo. Tako pravi sv. pismo.
Vi kot duhovnik celo ne smete l grešiti proti tej božji zapove-di. Torej doli 's suknjo, Če ne ustrelim. Ena — dve — c Z/uipnik je, videvši, da je ro-it par zopet s puško nanj pomeril . skočil kakor bi ga bil gad pičil in v trenutku je slekel tudi suk-, njo in jo vrgel pred roparja, j a zdaj ni več rekel niti besedi-c ce, kajti bal se je, da ga ropar j polagoma do golega sleče, če
bi mu še kaj ugovarjal, j Trepetaje je stal župnik pred . roparjem, ki seje porogljivo smejal in se vidno veselil žup-, nikovega položaja.
—Zdaj pa tecite, gospod l župnik, sicer se še prehladite. I A nazaj na Vrhniko morate! . Vrhniške ovčice bi ravno da-. nes rade pozdravile svojega pastirja. Torej — ena — dve — I Župnik se je kričaje obrnil in je tekel proti Vrhniki kar so I ga nesle noge, tekel, dokler ni h , prišel na varno mesto, kjer se j je ocf onemoglosti zgrudil, a l je bil vendar vesel, da mu ni j bilo treba iti na Vrhniko.
Razbojnik pa je oblekel žup- f nikovo suknjo in ogrnil žup- s nikov plašč.
V tej obleki me pa res ne bo § nihče spoznal, da sem jaz dol- § gi Laban,
In veselo žvižgaje je dolgi s La'ban preštel cekine v župni- a kovem mošnjičku, jih dobro š shranil za srajco in potem z»- = pustivši pesto krenil č^z polja | doli proti Vrhniki.
Po odbitju ^Sdnjega nasko- | ka na župnišče in na cerkev * je zavladala na Vrhniki tihota. = Sodnik Završan je s svojimi I Ijudlmi in s samostanskimi stra- S žarji ostal na straži, ker se je s bal novega naskoka, a čim se s je polegel šum, čim je spoznal, j da so se ljudje razšli, je takoj 5 poslal nekaj ljudi gledat, kaj je s z ranjenci, posebno ker so bih f samostanski stražarji _v skrbeh § za svojega poveljnika.
Bili je polsvetla pomladan- § ska noč. Vrhniška glavna,ce- I sta je bila vsa v sen-ai in težko s je bilo od daleč razločevati po- s samezne stvari. Ali čulo se je g zamolklo ječanje in bolestne = vzklike in stražarjem se je do- s zdea'alo, kakor da šviga po ce- | sti nekaj lljudij, ki st bavijo z | ranjenci.
Stražarji so šli po cesti z	g
največjo, previdnostjo. Tu so	|
našli mrliča s preklano glavo,	|
nekaj korakov od tijega je le-	§
žalo liekaf ranjencev, dalje na-	£
prej prav stedi ceste pa ubiti	| samostanski stražar.
Stražarji so šli dalje. Se ne-	jj
kaj korakov in bili so pri ubi-	2
tem konju svojega poveljnika,	|
I •	• '1 • 1
J o OalUV/ivico J-
• I	'
' h"
""s^i^aiuAni obstali.
Ce st {poveljniku ni ničesar|
.........
dobi tam svoje ljudi. _'_
Prince Albert zmaga radi kvalitete.
Nikdar se ni še ponujalo premij ali daril s /Prince Albert tobakom. Mi raje dajemo dobro blago. 'Nbbena postava ne more up-ljivati na Prince Albert tobak. Lah- / ko gA kadite kolikor časa 'hočete. /
In sicer, ker je narejen po p»- A tenth-anem procesu, ki odstrani gri-* 1 # j zenje.
prince
Albert
fAc national Joy tmohm
je tobak, ki se mora pri- N 1 j ubiti' vsem. Povsod ga kadijo, je hladen in gorljiv , da vas zadovolji. In gori •dolgo, ter ga lahko kadite 1 v pipi ali pa zvijete cigareto.

Kupit« Princ* Albert poveod, v vrečkah ,	po 5c v ikatljah »• 10c v »no »ti pol funt
R. J. REYNOLDS TOBACCO CO., Winston-Salem, N. C	dobrih.
rani.
__;_v_^ '
»Naznanilo.
^fOPET smo v svojih prostorih v New ^ England Building in vsi naši oddelki so v polnem redu, pripravljeni, da vam točno in prijazno postrežejo.
Dom od	•
Burrews Bros. Company V/UUClKl •
Knjige,	Kodaki in fot priprave,
Pisalne potrebščine,	Potrebščine za kadilce,
Graviranje,	Knjižnica u posojevanje, *
Fountain Pena,	Potreičine za umetnike,
Časniki,	Uradne potrebščine,
Blago iz usnja. .	Thermos potrebščine.
THE BURROWS BROS. COMPANY
JOHN J. WOOD, predsednik Euclid Ave.	Cleveland, O.
__1 i. 1	_:_________
model strojeph
■IB.— '	fl jji \
OUVEg? jMk
21a Stmtdmrd VhMa WHtar
KUPITE GA SEDAJ!
Da triumf strojepisa je fa.
Pravkar je iiziel —r prišel je leta prej, predno so eksperti >to pričakovali. Izdelovalci so se trudili leta in leta, da naredijo ta strojepis. In Oliver je zopet znižal kot je zmagal tedaj, ko je prišel prvi Oliver strojepis na trg. Nobenega strojepisa ni svetu kot Oliver št. 9. Pritisk gum/bov na stroj je tako. lahak, da mačka s tačicami lahko pregiba gumbe.
POZOR!	SVARILO.
Vm novoeti, ki Jih dobite pri Oliver «tro-	Ta bullljanitui novi Oliver otrojeci* ee
Jepiau so kontrolirane od Oldverja. Celo nail	prodaja po starih oenah. Ne velja niC več loot
prej šol modeli, kakor 00 bili slavni v istih 6a-	drugI modeli, ki bo dane« že starinski slh, niso Imeli dvojnega pritiska za »premem' iin dočlm so nove Iznajdbe pri tem stroge- 1
bo Črk.	piau dragocene, pa'smo olaJAall ikonStrnkclJo,
Vsa kontrola 84 črk in znakov Je v malem	kljub temu, da smo • tem sami zvlfiali sebi
prstu desne in leve roke. In vse te črke ln	atroftke.
snake piAefce z 24 gumbi, najmanj kar Jih Je	Sklenite takoj, da dobite ta etrojepis, pred-
sploh na kakem strojeplsu.	no potrožlte kak dolar za drug »troj. Oe ima-
Plsoi vseh strojev lahko nemudoma piie-	te kak "drug strojepis, bodete gotovo radonredni, Jo tudi na Olfrer in sicer hitro in lahko. , kako se dela s tem strojepdaom.
r	17 CENTOV NA DAN.
Pomnite, da popolnoma ndvi št. 9. Oliver strojepis Je največje vrednosti v strojepisu. Ima vse naše posebne znajdbe, vidno pisavo, avtomatičen predelovalec, dvojno spremembo za črke, trak, ki ki piše lahko *v dveh foarvalh im vse druge iznajdbe.	'
Kljub temu smo se odločili, da prodamo ta stroj»vsakomuf za 17 centov rta dan. Vsak, ki ljubi stroj, popolnoma lahko dobo ta strojepis, najboljšega sestava na svetu. Dvojna vrsta pismenk, kakor želite.
DANES PIŠITE ZA PODROBNA POJASNILA
' in bodite eden izmed prvih, ki se seznanijo s tem krasni-m strojiem. jPrepričajte se, zakaj skoro vsakdo najraje fona Oliver. Pošljite nam dopisnico. Nič se vam ni treba zavezati. Nam je v< največje veselje, da vam razložimo, kako se Oliver rabi.
THE OLIVER TYPEWRITER CO. 94« Prospect Are., Ckvdud, Ohio
Vi lahko dobite Oliver v najem za 3 mesece za $4.00.
■ tik- ' ' ' ■ '. \ - .
Dr. A. A.
Kalbfleisch,
6426 St Clair ht.
Govori te ilovensko in hrvatsko. Točna portrežU. CW pw na razpolago. ŽmIco
fttrCŽD!C€t
Ldmi zobozdravnii- I ki urad v memi. kjer te govori slovensko m hrvatsko.
Uradne «r«l
Od 9od0 do II08O dop. Od do 5:00 pop. Od 6KK) do 8.*00 trtčer
Telefon urada:
East 408 J.
Telefon stanovanja:
Eddy 1856 M.
niiiirniTnr-:-Vt.riij
8 - Hot$t Union
SCRIP TOBACCO
J« delan iz najboljšega duha-nasa cigaro. Samo najboUi« tobak m potrebuje* Najbo^ši tobak sa žvečenje. V W«kem paketu jo kupon.
1
naumTllH Union f^BlB Mado
% FINO VINO §
I vedno dobite pri Josip f I Koielu. Belo niagara in \ concord vino. Posebno ^ ženskam jfe moje vino zna- J Z I no. Po stari navadi Josip I Kozely, 4734 Hamilton ave a
I A. M. KOLAR, I
Slovenska gostilna. I 3222 LAKESIDE AVL I
8« priporoča Slovencem t obilen obisk. Točna poetre- I iba. Vedno sreie pijače.
db——
National Drug Storol Slovenska lekarna.
j vogal St. Clair ave. in 61,. ceste, i S posebno skrbnostjo izdeluje- < mo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.	(45)
■
6101 St Clair Avenue
Tu se dobi dobra
in pristna pijača
1
POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA.