PoStnina plačana v gotovinl.
Posamezna štev. 1 Din
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Izhaja v s a k o rtedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovorea Hahn Iziitor. Telefon štev. 76. Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na ogiasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 406 Bin. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 25'/o dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša.letno 36, polletno 18 Din, za inozemstvo letno 72 Din. Stev. rač. poštne hran. 12.549
X. LETO
Murska Sobota, 23. febrtiarja 1941.
ŠTEV. S.
Politični pregled
Domaii dogodki:
Predsednik vlade Cvetkovič
in zunanji minister Cincar Mar-ković sta pred dnevi bila spreje-ta pri vodji Nemčije Hitlerju v Berhtesgadenu. Uradno obvestilo pravi, da je sestanek med našimi in nemškimi državniki potekel v duhu tradicionalnega prijateljstva med obema državama. Razgovo-rom je prisostvoval tudi nemški zunanji minister Ribbentrop.
Sestanek v Berhtesgadenu, ki predstavlja kakor to nagiašajo v nemških in italijanskih krogih, običajno izmenjavo misii med nem-škimi in jugoslovenskimi državni-ki, je spričo zapletenega poiožaja na jugovzhodu Evrope, vzbudil razumljivo pozornost po vsem sve-tu. Itaiijani pravijo, da je ta se-stanek doprinesel delež k ojače-nju miru na Balkanu. Madžari nagiašajo, da je politika jugoslo-venske vlade taka, da mora Ma-džarska njena prizadevanja samo podpreti ter vsestransko pozdraviti.
O vsebini razgovorov pišejo bolgarski iisti, da so razpravljali o zgraditvi novega reda v južno-vzhodni Evropi, pri kateri sodeluje Jugoslavija kot ena izmed najvaž-nejših držav vbalkanskem deluEv-rope. Turški listi povdarjajo, da bo Jugoslavija ostaia nevtralna in želi, da vlada na Balkanu mir, a obe-nem hoče tudi varovati svojo ne-odvisnost. Angleži naglašajo, da se potovanje naših državnikov v Berchtesgaden ne sme vzporejati s potovanjem romunskih državni-kov, ker so bila tokrat v ospredju čisto druga vprašanja.
Več čianov banskega sveta za našo banovino je bilo razre-šenih poslov. Na njih mesta so biii imenovani drugi. V Prekmur-ju v tem oziru ni sprememb.
V Hrvatski banovini bodo zgradili celo vrsto novih bolniš-nic. V ta namen je določenih 90 milijonov din. K realizaciji načr-tov se bo pristopilo takoj.
Ustanovil se je fond zado-doljevanje nagrad organom finanč-ne uprave za uspešno delo pri odmeri in pobiranju davkov.
Jugoslovanski parnik „Duba je bil v bližini severno-ameriške obale torpediran od neznane pod-mornice. Parnik se je potopil. 0 usodi posadke še ni nič znanega.
Ladja, ki je bila leta 1919 šele zgrajena, je bila dolga nad 100 m.
Novo uredbo o kontroli cen in organizaciji prehrane baje iz-delujejo v ministrstvu za prehrano.
Dodatne nakaznice za belo moko izdajajo občinski zdravniki bolnikom za dobo največ 4 ted-ne. Zdravniki pa so vezani, da dajejo nakaznice samo resnim obo-ielim osebam. Ako bi se izdalo preveč takih nakaznic, bo prehra-njevalni urad dodelitev bele mo-ke bolnikom ukinil.
Posebne predpise o prevozu vojnega materijala skozi našo dr-žavo je izdal minister vojske in mornarice. S predpisi je točno do-ločeno, katere vrste vojnega ma-terijala se sme prevažati po naši državi.
Uredbo o prisilnem obde-lovanju zemljišč pripravlja ban-ska uprava v Zagrebu, ker je zlasti v Slavoniji mnogo neobde-lane zemlje. Na Hrvaškem tudi pripravljajo uredbo, da morajo po vseh krajih organizirati prehra-njevalne odbore.
Popis vseh zalog pšenice in koruze bodo v kratkem iz-vedli po vsej državi. Prisilni od-kup ni imel zaželenih rezultatov, zato bodo zaloge po vsej državi popisali in šele potlej uvedli pri-silni odkup presežkov.
Iz zameistva:
Na nemško-angieški fronti
so bili ves teden obojestranski bombni napadi, pri katerem so
največ trpela nemška in angleška industrijska mesta ter važne nizo-zemske, belgijske in francoske Iuke, ki so jih zasedli Nemci. Po-sebno hud je bil nemški napad na London koncem prejšnjega tedna.
Na albanskem bojišču so
Italijani ves teden srdito napa-dali grške postojanke, vendar so Grki vzdržali in celo prešli v protinapad. Pri tem so zasedli več važnih itaiijanskih postojank. Poleg številnega vojnega materi-jala so Grki samo v enem dnevu ujeli 7400 italijanskih vojakov in oficirjev.
Na bojiščih v Afriki Angle-ži stalno napredujejo na vseh frontah, kljub srditemu odporu, ki ga ponekod nudijo Italijani. Zad-nje angleško poročilo govori o veliki bitki južno od Bengazija, kjer znaša samo število raznih
zaplenjenih topov 125. Ujetnike in ostali vojni materijal pa še sploh niso prešteli.
Rooseveltov zakon o neome-jeni pomoči Angliji s strani Se-verne Amerike, je poslanska zbor-nica sprejela 250 proti 165 gla-sovi. Zdaj pride zakon še pred senat.
Velika železniška nesreča
se je pripetila v Bolgariji tik ju-goslovenske meje. Iztiril je vlak s 30 vagoni, ki je vozil nafto iz Rusije v Nemčijo. Nafta se je vžgala in v njej je našlo smrt 7 bolgarskih železničarjev.
Angleško brodovje je nena-doma napadlo eno najvažnejših in največjih italijanskih pristanišč Genovo in ga hudo obstreljevalo. Uničilo je več tovarn, elektrarno in tovorno postajo, letala z ma-tične ladje so pa bombardirala tudi okoliška mesta. Napad je ter-jal tudi mnogo človeških žrtev med prebivalstvom.
Turčija je ponovila svojo iz-javo, da bo Bolgariji napovedala vojno, če bi zares tuje čete pri-šle na njeno ozemlje. Kar se tega tiče je predsednik angleške vlade v svojem zadnjem govoru izjavil, da so nemške tehnične čete za-sedle že vsa bolgarska letališča in da stojijo v Romuniji priprav-ljene nadaljne čete, da vkorakajo v Bolgarijo.
Vodja Španije general Fran-
co se je sestal z Mussolinijem. Na poti v Italijo se je sestal ge-neral Franco tudi z vodjo Fran-
cije maršalom Petainom. Za en-krat so ti sestanki pokazali, da ostane Španija v sedanji vojni nevtralna, Francija pa se tudi ne pusti zvabiti v kakše nove vojne spletke.
Med Ameriko in Japonsko
so se medsebojni odnošaji tako poslabšali, da se vedno bolj ču-jejo glasovi o možnosti vojne med obema velesilama. Vzrok nevar-nemu sporu so angleške innizo-zemske kolonije, ki jih hoče po-grabiti Japonska, izrabljajoč se-danji težki položaj prizadetih dr-žav v Evropi. Zaenkrat se vrše le obsežne vojaške priprave.
Napetost na Daljnem Vzho-du pa je povzročila tudi nemška diplomacija, ki se prizadeva pri-dobiti Japonsko, da bi istočasno, ko bo Nemčija napadla Anglijo v Evropi, začela Japonska nadle-govati Anglijo in Ameriko na Dalj-
nem Vzhodu. S tem bi hudo raz-bremenila evropsko fronto.
V	južni Italiji so se pojavili angleški padalci z namenom, da razrušijo mostove, železniške, vo-dovodne in eiektrične naprave. Nekaj teh padalcev so italijanske oblasti ujele.
Madžarsko je te dni preietelo okrog 200 nemških lelal na po-letu v Romunijo. Iz tega sklepa-jo, da Nemci dovažajo še vedno nove čete v to državo.
V	Albaniji so imeli Italijani, po angleških poročilih doslej 20.000 mrtvih, 52.000 ranjenih in obo-lelih ter 18.000 ujetih.
Še 45 ameriških rušilcev bo dobila Anglija od Zedinjenih dr-žav. Sedaj so jih začeli preure-jati. Za gradnjo novega rušilca potrebujejo v Zedinjenih državah 90 dni.
Med Anglijo in Romunijo
so prekinjeni diplomatski odno-šaji. Vsi znaki kažejo, da bo prišlo še do večjih zaostritev medobe-ma državamainni izključeno, da bomo že v prihodnjih dneh čitali, da so angleška letala bombardi-rala romunske petrolejske vrelce, ki so za Nemčijo izredne važnosti.
Preskrba iivil na Hrvatskem
Težave s preskrbo živil imajo na Hrvatskem. Doslej so kljub naredbi ustanovili šele 25 apro-vizacijskih odborov v raznih kra-jih banovine, ki bodo živila, kup-ljena pri „Pogodu", razdeljevali
trgovcem. Banska uprava pri-pravlja strogo naredbo, pokateri bodo morala vsa hrvatska mesta v teku prihodnjega meseca usta-noviti takšne odbore. Prihodnja žetev na Hrvatskem slabo obeta. Zato banska oblast pripravlja tudi naredbo o prisilnem obdelovanju neobdelanih rodovitnih zemljišč, ki jih je v nekaterih krajih ba-novine na pretek.
Naše stališče
Beograjski „Napred" objavlja: Nismo v naprej nikomur sovraž-niki, razen onim, ki so nam so-vražniki. Ne mislimc nikogarna-padati, toda se mislimo vsakomur braniti. To je temelj, na katerem mora počivati enodušnost našega stališča v današnjem težkem med-narodnem položaju — enodušnost ki nam bo dala moč, da bomo iz njega izšli nepoškodovani.
Nogavice z izpuščenimi zanbami, Ham popravimo hitpo in poceni. BATA.
Francozi o naii driavi
Neki francoski list piše o naši državi sledeče: „Ta država nudizatodobo tragičnega vrenja v Evropi redko sliko s samim se-boj spravljenega naroda, ki gleda samo na to, kako bi ohranil svojo neodvisnost in vodil stvarno po-litiko, izpolnjujoč obenem vestno svoje mednarodne obveznosti, kakor izhajajo iz veljavnih po-godb. Brez popolnega svojega notranjega ravnovesja bi Jugo-slavija ne bila mogla ohraniti zunanjega miru, v kolikor se nje tiče, ter se častno prilagoditi okolščinam, ki bi jih z lastnimi sredstvi ne mogla odstraniti ali spremeniti. Ako pregledamo stvari objektivno, moramo priznati, da je bila njena formula neodvisnosti in nevtralnosti, o kateri se je naj-prej zdelo, da bi utegnila vsebo-vati več tveganj kakor pa jam-stev sredi viharja, ki je zajel vso Evropo, edina mogoča formula modrosti in pameti za beograjsko vlado".
Borovo gostuvanie v Selu
Kar stoji svet se še ni zgodilo v Selu, da bi ne bilo nobene poroke v pustnem času kakor je to letos, kljub temu, da je mladenk in mlađeničev od 16 do 60 let nad 100. Radi tega se je odločila ne-poročena mladina, da v zvezi z gasilsko četo priredi dne 25. febr. 1941 na pustni (fašenski) torek veiiko „borovo svadbo" za katero so priprave v polnem teku.
Tem potom že sedaj vljudno vabimo in sprejemamo svate ne le iz Prekmurja ampak tudi iz on stran Mure.
Šale in „pustni kroflini" brez krušni kart, dobra postrežba, mnogo smeha bo za vsakega. Po „zdavanju" se bo vršila velika svadbena pustna plesna veselica wza dolgi lan, debelo repo in rodno leto." Cisti dobiček je za gas. potrebe. Vsi vabljeni.
Prired. odbor.
DOMAČE VESTI
—	Na proračunsko zaseda-
nje banskega sveta naše bano-vine, ki se je začelo dne 17. t. m. v Ljubljani, je odšel tudi so-boški župan in banski svetnik g. Hartner Ferdinand. Za časa nje-gove odsotnosti ga nadomestuje podžupan g. Čeh Franc. Iz so-boškega sreza se je udeležil za-sedanja tudi ban. svetnik in župan Gornje Lendave g. Bačič Franc.
—	Gospodarskl dvodnevni tečaji, ki so se vršiii zadnje dni v Bogojini, na Kobilju in v Do-brovniku, so privabili izredno mno-go udeležencev iz kmečkih vrst. V Bogojini je število udeležencev naraslo na 200, kar je pač lepo priznanje našim kmečkim gospo-darjem. Na tečaju so predavali naši kmetijski strokovnjaki. Tečaje je organizirala banska uprava skup-no s Kmečko zvezo. Velika ude-ležba je dokaz, kako je Ijudstvo hvaležno prirediteljem za pouk.
BKĐ3SK1 HIHO HBHSM 50B0TB
PREDVAJA
v četrtek, dne 20. II. 1941 ob 20 30 url
v petek, dne 21. II. 1941 ob 20 30 uri
v soboto, dne 22. II. 1941 ob 17*30 uri in ob 20-30 uri v nedeljo, dne 23 II. 1941 (zniSane cene) VESELI FILM	ob 11-15 uri
„Gospodična predsednica"
Javor Pal • Kabos Gyula
V nedeljo, dne 23. II. 1941 ob 15 15 uri
ob 17 30 uri in ob 20*30 uri v ponedeljek, dne 24. II. 1941 ob 17 30 uri KOMEDIJA	in ob 2030 uri
,,Ritty in svetovna ttonferenca"
Hannalora Schroth Paul Hdrbigar na pusini lorak ob 20-30 uri ob 17 30 liri ob 28 30 uri in pepelnlčno sredo ob 17*30 uri VELEPILM	in ob 20*30 uri
„Ona in nienih 100"
Poje i OEAHHE OURBIH
Olrlglra i Hajsiavnejii dlrlgant sveta
LEOPOLD STOKOWSKI.
Godba: iajkovshi, Wagner, Mosart,
Verdi, Liszt.
Ganljiva ljubezen do očeta ....
Dodatkl: Risana iala, »Ula" ali ,,Fox«ov" tednik I
Prodaiamo razne številke in razne vrste ievliev, po starih cenah. BATA.
Novi naiin peke
Minister za preskrbo in pre-hrano je predpisal nova določila o kruhu, ki smo jih že napove-dali in ki imajo namen prihraniti več pšenične moke. Prejšnje to-zadevne določbe uredbe o mletvi in kruku so s tem spremenjene ter se sme za peko kruha upo-rabiti največ50^ enotne pšenične moke in najmanj 50% presejane koruzne moke. Enotna pšenična moka se lahko nadomesti z rženo moko, koruzna moka paselahko nadomesti do dve petini skrom-pirjem. Upravne oblasti prve stopnje bodo določevale s svo-jimi odloki odstotek mešanja pri peki kruha v mejah prej ozna-čenih odnosov med pšenično in koruzno moko, oziroma krompir-jem. Od dne veljavnosti te ured-be se lahko prodaja samo tak kruh, spečen v skladu s predpisi, pecivo pa samo iz enotne pše-nične moke. Za pecivo se lahko v kraju porabi le največ 10 gr enotne moke na vsakega prebi-valca. Na ta način določene ko-ličine enotne pšenične moke bo podelila uprava urada za preskr-bo med peke, ki izdelujejo pe-civo, v sorazmerju z njihovim prometom. Izjemno smejo splošne upravne oblasti prve stopnje do-voliti peko belega kruha za po-trebe bolnikov, bolnišnic in zdravi-lišč. Te oblasti bodo določevale tudi ceno kruha.
Pisarniika mo2
začetnlea z absolviranim trgovskim tečajem, dobi namestltev. Ponndbe je treba poslati na: Poitni predal 68. - SARAJEVO.
70 letnico roistva
je praznoval te dni priljubljeni slo-venski pisatelj Franc S. Finžgar. V počastitev njegovega življenjskega jubileja so biie povsod po slo-venskih krajih vprizorjene njego-ve Ijudske igre, med katerimi so najbolj znane „Divji lovec', ,,Na-ša kri", „Veriga" in „Razvalina življenja". Najbolj čitano njegovo delo pa je roman „Pod svo-bodnim soncem". S toplimi član-ki so se priljubljenega pisatelja spomnili tudi vsi beograjski in zagrebški Iisti, kralj pa ga je odli-koval z visokim redom Jugoslo-vanske krone II. razreda. V po-častitev Finžgarjevega jubileja bo-do člani Slovenske dijaške zveze vprizorili v soboto zvečer in v nedeljo popoldne v Prosvetnem
domu v Soboti njegovo dramo „Razvalina življenja".
Izgube naše fpgovinshe mornarice
Naše pomorske oblasti so pred dnevi izbrisale iz svojih seznamov parnika „Ivo Račić" in „Izgled", ki sta postala žrtev vojnih ope-racij na morju. Parnik „Izgled" je bil potopljen avgusta lanskega leta pri vhodu v Bristolski kanal v Angliji. Na njem ni bilo jugo-slovenske posadke. Parnik „Ivo Račič" pa je bil potopljen pred Cardiffom septembra lanskega leta. Na krovu je tudi on imel tujerodno posadko.
Tekom vojne se je zmanjšal vozni park naše trgovske mor-narice za 14 ladij. Od tega je bilo torpediranih ali je zadelo na mine pet parnikov. Dva sta bila prodana Portugalcem, sedem pa jih je propadlo pri raznih vre-menskih katastrofah, ali pa so na-leteli na pečine in se na njih razbili.
—	Usoda rib v Muri. Letos je Mura spet zamrznila v vsej dol-žini. Ko je zadnjič zapihal jug nad deželo, je začel led v strugi reke pokati. Ribe, ki so s tem dobile več prostosti, so se začele zaganjati skozi razpoke in so po-padale na ledene plošče, ki so se pomikale po reki. Led je strl mnogo ribjega zaroda in Ijudje ob Muri so pobirali ribe med le-dom. Nekateri primerki so bili težki tudi čez 5 kg. Že lani so ribiči ugotovili, da je zima uni-čila mnogo ribjega zaroda, tem bolj se bo to poznalo letos poleti.
—	Gederovci. V nedeljo, 23. februarja ob 3. (15.) priredi ga-silska četa Krajna v domači šoli veseloigro v dveh dejanjih. To bo najboljša pustna zabava za mlade in stare, zato vabimo vse prijatelje, da nas obiščejo.
—	Zveza poljedelskih de-lavcev ima včlanjenih 13.853 čla-nov. Na soboški srez jih odpade 9851, na lendavski pa 4004 čla-nov. Posamezne podružnice imajo naslednje število članov v sobo-škem srezu: Martjanci 427, Pu-conci 609, Selo 520, Pečarovci 467, Gor. Petrovci 613, Križevci 600, Šalovci 806, Grad 1097, Rogaševci 780, Kuzma 809, Per-toča 623, Cankova 464, Bodonci 550, Tišina 861, Kupšinci 192 in Sobota-okolica 433. V lendav-skem srezu pa: Turnišče 521, Dobrovnik 292, Bogojina 381, Ćrensovci 294, Beltinci 581, O-dranci 268, Hotiza 201 in Dolnja Lendava 1464 članov. Kakor vi-dimo, je ZPD mogočna organi-zacija.
—	Napredoval je v V. sku-pino sreski podnačelnik v Soboti g. Josip Rijavec.
—	Diplomiral je na pravni fakuiteti Ijubljanske univerze g. Vinko Pucko iz Ivanec.
—	Poročila sta se g. Kolo-man Gyorek, uslužbenec Benkove tovarne in gdč. Marika Rajneriz Rakičana. Bilo srečno!
—	Opozarjamo na izredno dober muzikalni velefilm „Ona in njenih 100", ki ga predvaja Grajski kino v Soboti na pustni torek in pepelnično sredo.
mi ModBPne ohvfrjB za sliirc = Post. vložhB — Kolesa
dobite najceneje pri
N e m e c J., M Sobota. j||||
—	Križev pot pregnanih otrok. Na naši severni meji pri-hajajo zadnje čase čez mejo sku~ pine Ijudi, mladih, zdravih in bol-nih, ozeblih in do kosti sestrada-nih. Graničarji jih po službeni dolžnosti zavrnejo, čeprav se jim ubogi Ijudje smilijo. Skupine, ki je prišla zadnji teden čez mejo, pa se noben graničar ni upal za-vrniti. V njej je bilo 17 mladih židovskih deklic, starih med 12 in 15 leti. Vse so bile slabo oble-čene v platnene obleke, na nogah pa so imele platnene copate. Prišle so po ozki gazi in so hodile tri dni po snegu brez hrane. VMa-boru jim je židovska cerkvena občina najela stanovanje. Večina teh deklic je hudo prehlajenih in bodo še dolgo čutiie posledice napornega potovanja. Vse so si-rote brez staršev. Njihova žalost-na usoda vzbuja po Mariboru splošno sočutje.
—	Izplt za ekonomsjiega urad-nika je položil v Ljubljani pri banski upravi uradnik naše bol-nišnice j*.Joško Horvat.
—	Veščica. Trostovoljna ga-silska četa v Veščici, priredi dne 23. februarja t. 1. plesno veselico v vseh prostorih gostilne g. Žibrik Janeza v Veščici. Začetek veseli-ce ob 1 uri popoldne, na katero vabiVasin Vašodružino - Odbor.
—	Karlksturist Kondor Vla-dislav, naš soboški rojak, je odprl v Ljubljani v Batini palači raz-stavo svojih karikatur. Razstava bo odprta od 16. februarja do 2. marca. Oba ljubljanska dnev-nika sta objavila sliko našega ka-rikaturista in omeniia njegova dol-ga potovanja po svetu. Našemu rojaku želimo tudi v Ljubljani najlepši uspeh.
—	Ponovitev igre. Dijaški odsek tuk. Sokolskega društva je pod vodstvom g. prof. Liške po-novil Nušičevo veseloigro „Dr". Kakor pri prvi vprizoritvi tako je tudi tokrat žela igra splošno pri-znanje in odobravanje hvaležne-ga občinstva.
—	Občni zbor soboške gasllske čete. Ob itevilni udeležbi čianov, je bil preteklo soboto redni občni zbor soboike gasilske čete, pod predsed-stvora tuk. industrijalca g. Benko Jo-sipa. Letnemu obračunu naših požrtvo-valnih gasilcev sta poleg drugih prl-sostvovala tudi sreskl načelnik g. Dr. Bratina ter soboiki župan g. Hartner. Njihova navzočnost in besede, ki sta jih naslovila na zbrane gasilce, so biie dokaz kakino važnost polagajo oblasti na gasilsko organizacijo ter primanje nesebičnemu delu naie naj-važnejše človekoljubne organizacije. Iz poročil, ki so jih dali posamezni funk-cionarji, je bilo razvidno veliko in vsestransko delo organizacije v pre-teklem poslovnem letu. Obravnavalo se je tudi najbolj pereče vpraianje naših gasilcev, gradnjo novega gasil-skega doma, ker sedanji nikakor ne odgovarja več svojemu namenu. G. župan Hartner je v imenu občine ob-Ijubil vso možno pomoč, da se čim-prej zgradi prepotreben dom. Uverje-ni smo, da bo do realizacije načrta prišlo v najbližnji bodočnosti, da bo tudi najširia javnost s polnim razu-mevanjem znala podpreti stremljenja organizacije, ki čuva v nesebični po-Irtvovalnosti naie imetje. Porok, da bo naia gasilska organizacija dobila primeren dom, pa je predvsem njen itareiina g. Benko, kl bo tnal s svo-jo sposobnostjo uresničiti načrte.
—	Odpust delavk. V tuk. to-varni perila g. Cvetiča je bilo od-puščenih večje število delavk ra-di splošnega pomanjkanja suro-vin. To je odpuščene delavke tem huje zadelo, ker ne morejo v se-danjem letnem času nikjer dobiti zaslužka, ki so ga potrebne. Uver-jeni smo, da se bodo razmere v doglednem času zopet toliko po-pravile, da bo lahko tovarna Cve-tič zopet uvedla polno obratova-nje in s tem da!a sedaj odpušče-nim delavkam zopet kruh in za-služek.
—	Amerikansko selitev so
spet imeli v Petanjcih, kjersože pred 2 letoma preselili mlin ob Muri, kjer je zdaj novi most. S štirimi konji so prepeljali na pre-cej oddaljeno mesto malo hišico. Preselitev je izvršil domačitesar-ski mojster Janez Benkič.
—	Zahvala. Sportni klub Mu-ra v Murski Soboti se na tem mestu najtopleje zahvaljuje vsem, ki so mu priskočili z denarno podporo na pomoč in s tem omo-gočili redno delovanje kluba.
—	Dospeli so najnovejši MODNI JOURNALI v knjigarno Hahn Izidorja v M. Soboti.
—	Pustna veselica. Prav go-tovo so še vsem v živem spomi-nu uspele pustne prireditve So-kolskega društva v Murski Soboti, na katerih se je vedno razvila neprisiljena zabava. Tudiletošnja prireditev v Sokolskem domu, ki bo dne 25. t. m., bo nudila vsem prijateljem neprisiljene zabave
dovolj razvedrila. Dobra godba, bar, kavarna, lepotna konkurenca mask in druga presenečenja, ka-tera pripravljajo prireditelji, nam bodo dali priliko, da vsaj za eno noč pozabimo na vse križe in težave vsakdanjega življenja. Pri-dite! Po možnosti maskirani! Ne bo Vam žal!
—	Rogaševci. Pri tukajšnjem dostavljanju pošte vladajo čudne razmere. Oseba, ki ima nalogo, da dostavlja pošto, večkrat ne izroča ta naslovljencu kakor je to predpisano, ampak kaki drugi osebi, da ta opravi njegovo dolž-nost. Na ta način se zgodi, da posebno časopisi romajo odhiše do hiše ter preteče več dni, pre-den jih pravi lastnik in naslovlje-nec dobi v roke. Prizadeto oblast prosimo, da napravi v tem po-gledu pri nas potreben red.
Desetletnica Hreditne banhe
Preteklo soboto so se sestali del-ftičarji soboškega denarnega zavoda Kreditne banke, da bi na jubilejnem občnem zboru sklepali o bodočnosti tega agilnega zavoda. Občni zbor je vodil predsednik banke g. Benko Josip, ki je orisal vse težkoče, s katerimi se je moral zavod boriti tekom 10-let-nega delovanja. Kljub hudemu udar-cu, katerega je prizadela vsem denar-nim zavodom kmečka zaščita, je po-kazala banka v 10 letih velik napre-dek in iudi velika izguba, ki je na-stala radi znižanja bankinih terjatev. ni mogla ovirati rednega poslovanja. Predsednik se je na to v toplih be-sedah zahvalil vsem vlagateljem in delničarjem, ki so s svojim razume-vanjem v najtežjih časih omogočili zavodu, da je lahko redno izpolnje-vala vse svoje obvezncsti. Poročilo načelstva je podal ravnatelj g Hirschl Ferid, nadzorstva pa načelnik nadzor-nega odbora g. Čeh Franc. Iz vseh poročil je bilo posneti, da je bilo bankino poslovanje res vzorno.
Z velikim odobravanjem je spre-jel občni zbor predlog g. Čeha Fran-ca, da ustanovi zavod sklad g. Benka Josipa, iz katerega se bodo izplače-vale podpore obrtni in trgovski mla-dini. Z ustanovitvijo tega sklada je dala banka vidno priznanje svojemu dolgoletnemu predsedniku, kateri ima mnogo zaslug pri njenem uspešnem delovanju.
Kolesa OIAHANI
in ostale znamke
—	Murski Črnci. Naša gasilska
četa je ustanovila ženski odsek iz 15 članic, ki so pred kratkim vstopile v četo. Agilnost poveljnika g. Ferenčiča nam jamSi, da bo nove članice dobro izvežbal in jih usposobil za gasilsko in samarjansko delovanje.
—	Nabava motornlh brlzgaln. Nabava motornih brizgaln je velikega pomena za obrambo naših poslopij pred požari. To uvidevajo v prvi vrsti gasilci, posebno pa oni v območju občine Šalovci. Dosedaj so posedo-vali tam 4 motorne brizgalne, v pre-teklem tednu so nabavili ie dve in sicer četa Hodoi ter Veliki Dolenci, kar je hvale in posnemanja vredno. S tem so gasilci dokazali, da niso lah-komiselno uporabljali prejetih podpor in drugih dohodkov, marveč so do-hodke skrbno hranili za plačilo na-bavljenih motork. Hvale vredno je tu-di ondotno prebivalstvo, ki zrazume-vanjem podpira gasllce.
CEHTBflL HIHO, DITTKICH
PREDVAJA: v soboto, 22. lebr. ob y29 uri zvečer
v nedeljo, 23. f«br. ob >/24., 6. in </29 uri
v ponedeljek, 24. fabr. ob >/29 url zvečer
Film iz življenja bivšega predsednika Poljske republike in največjega pianista sveta
PADAREVSKV
Film iz prekrasne Švedske . . . Iskrena iju-bezen človeka, ki je odrastel v gozdovih in na divjih rekah. Žrtev neizkušenega dekleta. V gl. vlogah: Ignac Jan Padarevsky, CHarles Farrell, Barbara Greene, Eri-ce Porlmann.
OOOATEK	SENZACIJAI
„RAJKO RAPSOPIJA"
Edini film največje glazbene senzacije. Zna-menita kapela malih ciganov v starosti od 5 do 13 let. „Rajko" je postala pojm ae samo na Madžarskem, temveč širom sveta. Dodatek: NajnovejSi FOKOV in GOU-MONT BRITISH iurnal.
Pride: Dramatski velefilm
ZLOMLJENO SRCE
Prl nakupu 12 vslopnlc (blok) — cena sa deset vslopnlc. —
— Najlepše maske na so-
kolski prireditvi, dne 25. t. m., bodo dobile lepe nagrade.
PRODA SE
rodoviten vinograd in sadovniak v vaneii
(nad 3 or.) s stanov. hišo. Poizve se v odvetniški pisarni
dr. PINTER in dr. FLECK
Murska Sobota.
SIVALNI STROJI
od Din 2.500 —
— Sam«rjan8ki tečaj v Puževcih. Točasno le vrši v Puževcih samar-janski tećaj, ki ga je organizirala on-dotna gasilska četa. Predavanja na tečaju vrii g. dr. Kaukler iz Cankove. Poleg gasilcev se tečaja udeležuje tudi 32 žensk, ki so pred kratkim vstopile v gasilsko četo kot aktivne članice. Poveljnik čete g. Šiftar Pavel bo no-ve članice izvežbal tudi v gasilskem delovanju. Ta dogodek je posnemanja vreden. Prav bi bilo, da bi v gasilstvo povsod vstopile tudi ženske, ki bi na-domestile moike v slučaju potrebe.
POZOR! .................................1%
Oglejte sl mojo vellko zalogo S | koles (biciklov) motorjev, iivalnih s | 1b pisatnih strojev, radio-aparatov = | svetovnih znamk, atrokovno delav- 1 | nico istih i. t. d.
Priporoia se: js Fritz Štefan | Dolnja Lendava. S
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinnunifliiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiilF
PREDNO Sl KUPITE
kolo, radio aparat, šivalni stroj • oglejte si našo veliko zalogo. : NIZKE CENE!	j
Finh Leopoldina, IH. Sobota j
najcenejše | PISALNI STROJI URANIA | ~
NEHEC JANEZf N. Sobota.
Strokovno polnenje akumulatorjev.
Dne 25. t. m. v Sokolskem domu: PUSTNA PRIREDITEV
PLES POD PALMAMI
23. ffebruarla v Sokolskem domu.
Občni zbor Muzejskega društva
Pred šestimi leti je bilo v So-boti ustanovljeno Prekmursko mu-zejsko društvo, ki ima namen zbi-rati domače starine. V nedeljo9. t. m. je polagalo društvo obračun enoletnega dela. Občni zbor je bil v zbornici soboške osnovne šole. Predsednik Fr. Gumilar je poročal o doseženih uspehih, nato pa je poročal tajnik prof. Liška.
Sledilo je poročilo prof. Šijanca, ki je upravljal splošni muzej. Po-ročal je o težavah, ki jih je mo-ralo prebroditi društvo, da je pri-šlo do sedanjega zasilnega pro-stora. Prvoten namen je bil, da bi občina odstopila društvu graj-sko kapelico, kjer bi bile vse stvari dostopne tudi širši javnosti, pa te zamisli ni bilo mogoče ures-ničiti zaradi prevelikih adaptacij-skih stroškov. Solska soba, kjer so spravljene vse stvari, je pre-majhna. Ko bo po otvoritvi mariborskega muzeja, prost tam-kajšnji strokovnjak, bo uredilso-boške starine. Nato je omenil, naj se učiteljstvo celega Prekmurja pritegne k zbiranju vsakovrstnih starin, katerih je tukaj še mnogo; a prvo je, da ima društvo pri-merne prostore, kamor bi lahko spravljalo predmete, dasenepo-kvarijo. Isto je želel tudi knjižni-čar, prof. Ravbar, ki je poročal da so v knjižnici poleg mnogih časopisov tudi 203 knjige v 287 zvezkih. Med letom je bilo do-kupljenih nekaj važnejših knjig. Poročal je tudi o potrebah, ki se
pa dajo realizirati samo z večjo podporo knjižnici, ki je dobiia doslej najmanj dotacij. Zatem pa je podal Štubl blagajniško poro-čilo, Iz katerega je razvidno, da je bilo zaradi odkupa slik od Ja-koba in Sagadina in Ktiharjevega „Kmeta" več izdatkov kot dohod-kov. Društvo je finančno popol-noma odvisno od podporbanske uprave in občine. Potem je revi-zor g. Hartner predlagal razreš-nico celemu odboru. Predsednik je ostal še nadalje šol. upravitelj g. Franc Gumilar. Namesto prof. Liška je prevzel tajniške posle dosedanji knjižničar, knjižnico pa prof. Dodič.
Najvažnejši del občnega zbora je obsegel delovni načrt za novo poslovno leto, ki mora biti iz-polnjeno z đelom za zgraditev prekmurskega muzeja. Temu bi najbolj odgovarjala tipična panon-ska filša, katero namerava zgra-diti društvo z vsestransko po-močjo v občinskem parku, kjer bi dala občina zastonj stavbišče, kakor je zatrdil prisoten župan. Ako se uresniči ta želja, bo dobilo Prekmurje dom svoje preteklosti.
Tudi za notranje, člansko delo, so izdelali bogat načrt. Ker v So-boti ni ljudske univerze, bo pre-vzelo društvo vso skrb za znan-stvena predavanja. Spomladi pa bo za člane in vse, ki se količ-kaj zanimajo za zgodovinsko pre-teklost, daljše poučno potovanje po Prekmurju.
Izpred sodiiia
Za človeško življenje — 15 let. Šešerko Jurij seje vrnilleta 1930 iz Amerlke v Ženik pri Sv.
Juriju ob Ščavnici. Nekaj časa je živel mirno življenje na svojem posestvu. Kmalu po svojem pri-hodu pa se je sprl s svojim so-sedom Doklom Alojzem. Prepiri med sosečoma so bili na dnev-nem redu in med njima jeprišlo tudi do različnih civilnih in ka-zenskih pravd. Končni izid teh prepirov je bil ta, da je bilo Še-šerkovo posestvo prodano na jav-ni dražbi. K sreči je kupila to posestvo Šešerkova žena, tako da sta ostala stara sovražnika še na-dalje soseda. Tudi po dražbi se soseda nista spametovala ter sta se često zatekla tudi sodišču. Kon-cem lanskega leta je prišlo spet do prepira med sosedoma. Dokl je vrgel v Šešerka opeko. To je Šešerka skrajno razburilo in Dokl je komaj uspel, da se je umak-nil pred njim. S tem pa še ta afera ni bila končana. Šešerko se
je odločil na strašno dejanje. Da bi si dal še malo poguma, je spil precejšnjo količino vina. Počakal je do mraka, nato pa se je po-dal k sosedovemu oknu. Dokl je sedel s svojo ženo v kuhinji Še-šerko je nameril z lovsko puško na njega in jo sprožil. Strel je zadel Dokla v glavo, tako, daje ostal na mestu mrtev. Šešerko se je moral za svoje dejanje zago-varjati pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, kjer je svoje dejanje skesano priznal, zagovar-jal pa se je, da je napravii de-janje v popolni vinjenosti. So-dišče pa tega zagovora ni upo-števalo in je obsodilo obtoženca na 15 let robije. Šešerko se je proti sodbi pritožil, ker semu je zdela kazen previsoka.
Ceni. naročnike
našega lista, ki še niso porav-nali naročnine, ponovno prosimo, da naj to store čim prej, da s tem omogočijo redno izhajanje Iista. Naročnina se plača v knjigarni Hahn Izidorja v M. Soboti.
Halo!
Halo!
Štednja je vedno umestna a najbolj danes, zato zamenjajte Vaš stari aparat, kateri Vam porabi preveč toka.
Naš najnovejši baterijski aparat z žarnicami serije D 1.5 V.
Vam prihrani 50% na anodi in 75% na kurilni bateriii. Polnjenje akumulatorja odpade.
Zahtevaite opis in ponudbo!
Radio aparati vseii najboijSih znamii v velihi Izbiri vedno na zaiogi.
Mali mesežni obroki! tt. ŠTIVAN ERNEST, M. SOBOTA Tei. št. 39.
—	Pododbor Udruženja rez. ofi-cirjev in bojevnikov Kr. Jugoilavije v Murski Soboti sklicuje redni članski sestanek v petek dne 21. t. m. ob 20 uri v Trgovski šoli. Predava tov. Ko-larč: Ćitanje geografskih kart. Odbor poziva vse gg. rez. oficire in člane, da se sestanka udeleže polnoštevilno.
—	Pojasnllo. V zadnji številki na-Sega lista smo objavili članek ,Pri prekmurskem umetniku v Budimpeiti". Ćianek je napisal naš domačin viso-košolec g. Šebjanič Franc ter je bil fe objavljen v mariborskem ,Večer-niku", kar smo zadnjič pozabili pri-pisati.
SOKOL
V soboto 15. t. m. se je cdigralo prvo kolo Sokoiskega naraščajskega šahovskega turnirja, za katerega seje prijavilo 9 tekmovalcev. Takoj po žre banju, ki se je začelo točno ob 4. uri, se je začela borbs. Prva sta končala Kerčmar E. in Šumenjak S. Šumenjak je kot beli po ponesrečenem napadu v kraljevem gambitu kmalu iz-gubil partijo. Kmalu nato se je končala partija Koren : Gabrijelčič z zmago Korena. Po ponesrečeni otvoritvi je izgubil Heiser proti Gjer-gjeku. Zadnja sta končala Intihar in Veble. Intihar je težki pruski partiji premagal Vebleta. Stanje je torej na-slednje: Po 1 točko imajo: Kerčmar, Koren, Gjergjek in Intihar. Drugo ko-lo se bo odigralo v soboto dne 22. t. m. ob 4. uri popoldne.
Opozarjamo vse iahiste naraičaj-nike kakor tudi vse ostaie naraščaj-nike na sestanek, ki se bo vršil v ne-deljo 23. t. m. ob 10 uri v Sokolskem domu. Na tem sestanku bo poleg igre in raznih recitacij itd., tudi predava-nje o šahu. Glavna tema tega preda-vanjabo „Kaj misli večinaljudi — tudi šahisti — o šahu in kaj je pravza-prav šah'.	D. N.
SLUŽBENE OBJAVE
ZDRUŽBE TROOVCEV V MURSKI SOBOTI
Naredba o pranju mila za pranje
Sresko načelstvo v Murski Soboti je dostavilo vsem občinam razglas z navodili o izvajanju naredbe o prodaji miia za pranje.
Priporočamo vsem članom, da si pri pristojnih občinah omenjeno ured-bo pogledajo, da ne bo kasneje ne-Ijubih posledic.
*9
Dttplin

humoristični list, ki izhaja vsako leto v Soboti, bo izšel na pustni torek. Prve številke se bodo do-bile ponočiv vseh lokalih v Soboti. Cena 3 din. Od srede dalje bo kupcem na razpolago v trgovini g. Hahn Izidorja.
DmHi (A 8 kat- oralOT vino-riOlla SC gradne zemlje v Tešanovcih občina Martjanci. Vsa zemlja leži v enem samem komadu, na lepem pri-jaznem bregu, lepa solnčna lega, zaščitena proti severu, prvovrstna zemlja zanaložitev cepljenih goric ali sadonosnika. Na bregu raste prvovrstno cepljeno vino in plemenito sadje. Radi lepega položaja, dobre ceste, obdelava prav lahka. Odda se ali samo enemu kupcu, ali se pa razparcelira na parcele po pol orala. Plačilni pogoji ugodni. Več pove iz prijaznosti gospod VINCENC „ FLISAR, župan občine Martjanci.
Otroiki voziiek
rabljeni, se išče. Naslov se izve v knjigarni HAHN IZIDORJA v Murski Soboti
Hizarski pomoinik
ki zna samostojno deiati, se takoj sprejme pri JARNEVIC PETRU, mizarskem mojstru v Murski Soboti.
Mlatilnico
v dobrem stanju se nahajajočo, kupim. Na-slov se izve v knjigarni HAHN v M. Soboti.
Sprejme se uienec
z odgovarjajočo šolsko izobrazbo. Poizvese v trgovini BATA v M. Soboti.
MIZARSKO DELAVNICO
dam v najem, prlpravna za dva
dobra mizarska mojstra. Delav-nice so pripravne za izvršitev največjih mizarskih dei. Infor-macije pri lastniku:
ŠAFRAN RUDOLF
strojno mizarstvo MURSKA SOBOTA.
Posl. št. I 938/40 — 53
Dražbeni oklic
Dne 13. marca 1941 ob 18. uri bo na licu mesta v Ratkovcih (ne na sodišču, kakor je bilo prvotno objavljeno) dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga k. o. Ratkovci *2/M-ink vl. št. 32, 47, 72, 86, 109, 175, 90, 157; i/4 vl. št. 180 ia k. o. Berkovci >/* vl. št. 16 in 37 (hiše št. 14 v Ratkovcih z gospodarskim poslopjem, njiv, travnikov in gozdov).
Cenilna vrednost: 74.105-— Din.
Najmanjši ponudek: 49.470*— Din.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede ae-premičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobrl veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Ohpajno lodiaa i ImM Miti, oddel. IV., dne 7. I. 1941.
Za tiskarno je odgovorea Hahn Izidor v M. Sotooti.
Izdajđtelj Hahn lzidor v Mursld Soboti.
Urednik: Nemec Janez, odvetnišbi pripraFvaik v M. Soboti.