Izhaja vsak dan ajutraj razven v ponedeljkih in dnevih po prag*
nikih. — Posamezna Številka Din 1'—, na 16 straneh Din 2'—t mesečna naročnina Din 20'—, za tujino Din 30'—. Uredništvo ▼ Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71
Jugoslovan
Rokopisov na vračamo. — Oglasi po tarifi in dogovoru.
Uprava
v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-63. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta 5t. 24, telefon 29-60, V Celju! Slomškov trg 4. Pošt ček. rač.: Ljubljana 15.621,
St. 153
Ljubljana, četrtek, dne 27. novembra 1930
Leto L
Propaganda za priključitev Avstrije k Nemčiji
Kljub resni noirangi krizi se v Avstriji <a propaganda vztfrajno nadaljuje - Značilno zborovanje pod predsedstvom dr. Burescha ter v prisotnosti nemškega poslanika - Priključitveno gibanje in Italija
Pariz, 26. novembra. Tukajšnji listi podčrtujejo kot važen simptom dejstvo, da se v Avstriji kljub sedanji notranje-politični krizi vneto nadaljuje propaganda za priključitev k Nemčiji. Znano vsenemško društvo »Deutsch-osterreichiScher Volks-bund«, ki šteje nad 700.000 članov, je imelo svojo skupščino, ki ji je predsedoval dr. Buresch, voditelj krščansko-socijalne stranke v Avstriji. Skupščini je prisostvoval njemu ob strani tudi bivši predsednik avstrijske republike Hainisch, kakor tudi nemški poslanik na Dunaju grof Lerchen-icld. Na skupščino so poslale svoje zastopnike skoro vse avstrijske politične stranke. Povabljena sta bila tudi dr. Seipel in dr. Schober, toda spričo svojega odgovornega položaja se skupščine nista udeležila. Na zborovanju so dalje nastopali tudi govorniki iz Nemčije, med njimi nekdanji gu-
verner Vzhodne Afrike Schlie.
»Temps« naglasa, da tej manifestaciji kot taki ni treba pripisovati večje važnosti, nego jo v resnici ima. Tako v Nemčiji kakor v Avstriji hočejo pokazati s sličnimi nastopi, da ideja priključitve obstoja. V Nemčiji pa se odgovorni činitelji prav dobro zavedajo, da se sedaj ta priključitev ne more izvršiti. V njihovem načrtu jc najprej dosega revizije meje na vzhodu proti Poljski in še le potem, ko bi se to doseglo — če se sploh kdaj doseže —, bi prišlo na vrsto vprašanje priključitve Avstrije.
List ugotavlja v nadaljevanju, da bi vsak poskus priključitve Avstrije k Nemčiji izzval konflikt, ki bi ga bilo težko lokalizirati. »Anschluss« bi pomenil vpostavitev nemške moči v Srednji Evropi, kar bi imelo za posledico, da bi zopet prišla na dnevni red vsa ona vprašanja, ki so jih
rešili zavezniki s svojo zmago v zadnji vojni.
Kar se tiče mednarodne narave tega vprašanja — nadaljuje »Temps« —, zadostuje en sam pogled na karto Evrope, da se prepričamo, da bi dovedla njegova »nemška rešitev< do najstrašnejših katastrof. Nastala bi enako velika nevarnost za Poljsko in Malo antanto, a Italiji bi zopet neodklonljivo vzrastle vse one ovire, na katere je zadeval njen politični razvoj pred 1914. letom in katere je skupna zmaga iz 1. 1918. odpravila.
Imeli bi — ne več avstro-ogrsko — temveč nemško hegemonijo v Srednji Evropi. Italijanska ekspanzija proti vzhodu bi naletela na nov nemški »Drang nach Ostenc, kateremu bi v gotovem času brez dvoma sledilo tudi nemško prodiranje proti Trstu. Vse to se skriva za navidezno nedol-
Sovjetsko-fašistovsko sodelovanje in Evropa
ItaBija hoče izrabiti Rusijo za svoje načrte v Srednji Evropi - Približevanje k Rusiji in vprašanje italijanskega posojila - Rim proti grupaciji sil, ki so za red in mir
Rim, 26. nov. n. O sestanku Litvinova z Grandijem v Milanu je zunanje ministrstvo izdalo polslužbeno poročilo. Poročilo je zelo interesantno, ker jasno priča o stališču, ki ga zavzema Italija v svojih od-nošajih s sovjetsko Rusijo. V tem poročilu je naglašeno, da tisk ne pripisuje milanskemu sestanku velike važnosti brez vsakega razloga. Takšni sestanki so zelo značilni, ker se na njih izmenjajo misli, pojasnjujejo pozicije in namere in ker v splošnem koristijo miru in utrditvi dobrih odnošajev med narodi, očiščenju pojmov, ki je splošno internacijonalnega značaja, in mora torej k večjem spraviti v dobro voljo zastopnike odgovornih držav, ki si iskreno želijo miru. Posebno je treba naglasiti, da sta mir in sloga prav toliko vredna na vzhodu kot na zapadu Evrope. Sovjetska Rusija ima svoj poseben mednarodni pomen in važnost in treba je z njo računati, saj je tudi njeno sodelovanje v vsakem oziru koristno, in to ne le z ozirom na nacijonalne interese poedinih držav, nego tudi v mednarodnem pomenu
besede.
Razen tega poročila ne objavlja fašistov-ski tisk nikake druge nove informacije. Pač pa se ne more premagati, da bi ne napadel del francoskega tiska, češ, da je takrat brez razloga opozoril, da špekulira italijanska diplomacija na račun sovjetske Rusije in da sta tako Litvinov kot Grandi prav gotovo skušala na svojem milanskem sestanku izsiliti drug od drugega kakšno korist, bodisi v gospodarskem, bodisi v političnem pogledu. Fašistovska politika bi pri vsem tem, kot zatrjuje francoski tisk, stremela za tem, da bi izrabila podporo sovjetske Rusije za svoje načrte v Srednji Evropi. Saj tako sovjetska Rusija kot fašistovska Italija Stremita edino ie za tem, da izzoveta nemire in kaos v Srednji Evropi, da bi se nato na tim lažji način in tem bolj okoristili.
To razlago fašistovsko-sovjetskega sodelovanja zavračajo vsi italijanski listi in zatrjujejo, da je italijanska politika politika miru in da stoii tudi njeno sodelovanje s sovjetsko Rusijo v znamenju interesov
splošnega miru. Končno se kaže fašistov-ski tisk užaljenega, ker so nekateri francoski in angleški listi pribili, da se fašistov sita Italija brati s sovjetsko Rusijo le zaradi tega, da bi na ta način izsilila od koderkoli toliko potrebno posojilo.
Zanimivo je, da fašistovski listi ne registrirajo vesti, da je Litvinov takoj po sestanku z Grandijem odpotoval v Nemčijo, kjer se namerava sestati z nemškim zunanjim ministrom Curtiusom. Prav tako fašistovski tisk ne beleži informacije, ki so jo razširili inozemski listi, da namerava italijanski zunanji minister pričetkom prihodnjega leta odpotovati v Moskvo, da povrne Litvinovu njegov poset in da nadaljuje svoja pogajanja za učvrstitev in poglobitev fašistovsko-sovjetskega sodelova-nja.
Pariz, 26. novembra. AA. V političnih krogih se čudijo sestanku, ki je bil v Milanu in zbližanju med Italijo, ki pravi, da želi utelesiti red in mir, in sovjetsko Rusijo, ki se temu upira. Na mestu bi bila grupacija sil in držav, ki so za red in mir.
Dr. Beneš odpotoval v Ženevo
Praga, 26. novembra. AA. Minister za zunanje zadeve dr. Beneš je odpotoval v Ženevo, tla sodeluje pri delu pripravljalne komisije za razorožitev.
Francoski socijalisti in razorožitev
Pariz, 26. novembra. AA. Med razpravo o dodatnih kreditih za narodno obrambo je socijali-stični poslanec Renaudel iinel dolg govor o stališču socijalistov napram razorožitvi. Socijali-stična stranka želi splošno, sočasno in progresivno ter kontrolirano razorožitev, a Francija naj prevzame vodstvo. S tem bo Francija dokazala, da je odkritosrčno miroljubna in da ji gre za občo in končno varnost na svetu.
Hoover za prepoved priseljevanja
Washington, 26. novembra, n. »United Press« javlja, da je snoči ob priliki konference novinarjev v beli hiši predsednik USA Hoover izjavil, da je brezpogojno potrebna revizija zakona o priseljevanju. Sedanji zakon se da preveč raztegniti. Hoover je obenem izjavil, da je predlog senatorja Reeda, da se priseljevanje v Ameriko popolnoma prepove, vsaj za nekaj časa, da sc na ta način ublaži nezaposlenost v Ameriki, zelo dober in da se z njim popolnoma strinja.
Brez vesti o ekspediciji prof. dr. Wegenerja
Berlin, 26. novembra. AA. Že dva meseca ni nobenih vesti o nemški ekspediciji pod vodstvom profesorja Wegenerja, ki je odšla v Gronlan-dijo. Ekspedicija je krenila koncem septembra z velikim pasjim transportom na ledeno planoto. Prijatelji prof. Wegenerja sc boje, da se je ekspedicija ponesrečila.
Delo pripravljalne konference za razorožitev
Pretres splošne konvencije naglo napreduje -
že njeno tretje čitanje
Včeraj se je pričelo
London, 26. novembra. AA. Zadnje dni je delo pripravljalne komisije za razoro-žitveno konferenco v Ženevi zelo napredovalo.
Konferenca je včeraj sklenila končati drugo čitanje načrta konvencije. Ob tej priliki so bile premagane razne težkoče.
Tretje čitanje konvencije se bo pričelo danes. Včeraj je konferenca odobrila angleški izpreminjevalni predlog glede objave oborožitvenih izdatkov. Omenjeni predlog določa, da morajo vse visoke pogodbene stranko sporočiti generalnemu tajniku Društva narodov višino izdatkov tekom prihodnjega finančnega leta za obo-
roževanje na kopnem, v zraku in na morju. Istočasno morajo pogodbene stranke naznaniti generalnemu tajniku o izdatkih preteklega leta za vojni materijal, kot je določeno v konvenciji. Sprejeta je bila tudi določba glede vojnega brodovja, ki opravlja službo. Predlagane so bile tozadevne tabele, ki naj označijo celotne pomorske sile na osnovi podatkov stanja častnikov in moštva.
_ Kakor poročajo, bo v vsakoletnem poročilu navedeno tudi stanje častnikov in moštva, ki so služili neko dobo in o katerih nadaljnem službovanju se bo odločalo.
Drakonske odredbe proti trgovcem v Italiji
Vsi so dobili od oblastev poziv, naj znižajo cene — Tisti, ki se ne
bodo pokorili, se pozaprejo
Pariz, 26. novembra. AA. Havas poroča iz Rima: Italijanski tisk je začel odločno borbo za znižanje cen ter pomaga v tem oziru vladi in krajevnim oblastem. Oni tr-
govci, ki se niso dali do zdaj prepričati, da morajo znižati cene, so dobili od oblasti naročilo, naj to napravijo. Oblasti se ne bojijo niti pred tem, da zaprejo take trgovce in da vodijo preiskavo v slučaju, da so količkaj sumljivi kake nekorektnosti. Po vseh ulicah so nalepljeni letaki, v katerih se pozivajo trgovci, obrtniki in indu-strijalci, da znižajo cene. Tisk zahteva, da^
morajo vsi trgovci označiti cene pri blagu v izložbah. Te drakonske odredbe so do zdaj edinstvene in listi ne prikrivajo even-tuelnih posledic teh radikalnih odredb. »Messagero« piše, da je ves narod v tem vprašanju pokazal, da stoji za oblastmi. Pravi, da ima vsaka kolajna dve plati in da bi mogle omenjene odredbe pokopati slabše trgovce. Vendar se morajo vsi pokoriti odredbam in razlogom vlade. Ostane naj samo ono, kar je jako in zdravo in sposobno za življenje.
žno formulo priključitve Avstrije k Nemčiji. Italijani lahko od slučaja do slučaja manevrirajo v Berlinu, da zadostijo hipnim potrebam fašistovske politike, lahko delajo isto tudi na Dunaju in v Budimpešti, lahko prirejajo v Rimu sijajne sprejeme odposlancem »Stahlhelma« in pritrjujejo na drugi strani sicer nesrečnim poskusom »Heimwehra<: kljub vsemu temu stoji, da se bo Italija pod silo svojih najstalncjših interesov in pod silo zahtev svoje moralne in materijalne veličine morala postaviti v bran proti vsakemu poskusu vzpostavitve nemške moči v Sredni Evropi, t. j. proti priključitvi. Uresničenje »Anschlussa« bi pomenilo konec vseh italijanskih upov in bi ustvarilo najresnejšo nevarnost vojne, kar jih sploh more groziti narodom našega dela sveta.
Slab uspeh gospodarske konference v Ženevi
Ženeva, 26. novembra, d. Posvetovanja v odboru konference za carinsko premirje, ki se v glavnem peča s preferenčnim sistemom v agrarnih državah na vzhodu, kažejo po danes končanih pogajanjih malo povoljne izglede za sistem preferenčnih carin za poljedelski izvoz iz vzhodnih in jugovzhodnih držav. Ni verjetno, da bi se preferenčni sistem izvedel v večjem obsegu. Francija, Avstrija in Italija nočejo o tem nič slišati. Madjarska se je že v naprej izključila. Tudi Švica se praktično izloči iz vrst takih držav, ker za žito, ki ga v glavnem uvaža iz jugovzhodnih držav, ne pobira nobenih zaščitnih carin, temveč samo prometne pristojbine. Tudi sicer pa ne uvaža večjih kvantitet. Preostane edino Nemčija kot dežela, ki je načelno naklonjena temu, da pristane na ta sistem. Za praktično izvedbo utegne priti v poštev za sedaj samo vprašanje agrarnega kredita in izvozne organizacije v jugovzhodnih državah.
Pred sklenitvijo italijansko -nemške zveze
Pariz, 26. novembra. AA. »Ordre« javlja, da je iz dobro informiranega vira doznal, da bosta Italija in Nemčija v najkrajšem času sklenili zavezniško pogodbo. Minister Grandi da je nekim novinarjem v Ženevi izjavil: »Ker ne gre s Francijo, zato Italija vendar ne more ostati izolirana«
Demisija dr. Bredta v Nemčiji
Berlin, 26. novembra, d. Kakor uradno poročajo, je prošnja državnega justičnega ministra dr. Bredta za odstop včeraj prispela na državno pisarno. Po telefonskem dogovoru med državnim kancelarjem dr. Briiningom in med ministrom dr. Bredtom je bila rešitev pisma odložena do povrnitve še bolnega ministra v Berlin, ki se pričakuje v začetku prihodnjega tedna.
Nemški protest proti Poljski
Berlin, 26. novembra. AA. Uradno potrjujejo, da bo prihodnje dni opravljena protestna akcija v Ženevi proti poljskemu nasilju nad nemško manjšino. Protest se opira na gradivo, ki ga je poslal nemški generalni konzul v Katovicah. Listi poročajo, da bo zahtevala Nemčija posebno sejo sveta Društva narodov, ker bi bila prihodnja šele januarja meseca in ker nujnost tega vprašanja ne dopušča odlašanja.
Bethlenova politika napram Rusiji
Budimpešta, 26. novembra, d. Ministrskega predsednika grofa Bethlena so danes zastopniki tiska povprašali o razmerju Madjarske do Rusije. Bethlen je odgovoril: S svetovno-politične-ga vidika sta'dani dve možnosti: ali splošen in soglasen bojkot, ali pa enaka pravica za vse za vzpostavitev odnošajev z Rusijo. Če imajo Nem Cija in Francija kakor tudi zmagovite države pravico, da vzdržujejo odnošaje z Rusijo, potem bi se tudi malim premaganim državam ne smelo v zlo šteti, če poskušajo vzpostavili odnošaje
7.	Rusijo. Tudi Madjarska bi imela za to pravi co, vendar pa nima sedaj takih namenov. Ma djarska noče nobenega zastopstva Rusije in se tudi ne da zastopati v Rusiji. Od te smeri ne bo odstopila.
Brezposelnost v Nemčiji
Berlin, 26. novembra. AA. Število brezposelnih je naraslo v drugi polovici novembra na 3,484.000, t. j. za 230.000 več kot v prvi polovici.
Plemenita ustanova Nj. Vel. kralja
N j. Vel. kralj bo dal zgraditi velik srednješolski dom v Topčideru
Sofijski proces
Ni še dozorelo spoznanje do te mere, da bi se mogel nehati sofijski proces s presenečenjem. Bilo je sicer vse jasno in prav noben Bolgar ni mogel dvomiti o tem, da je bil novinar Pundev zavratno umorjen na povelje zloglasnega Vanče Mihajlova. Prav tako pa tudi ni skoraj noben Bolgar dvomil o tem, da sodišče ne bo imelo te mora.^ne sile, da hi zadostilo pravici tudi v nasprotju s poveljem makedonskih teroristov. Mnogo preveč sličnih procesov je že bilo in vedno je sodišče iz strahu pred maščevanjem makedonstvujuščih oprostilo tudi one, katerim je bil umor dokazan.
Vsled tega tudi bolgarska javmst ni ugibala o tem, če bo Vanče Mihajiov, glavni krivec umora, oproščen ali ne, temveč le o tem, v kakšni meri se bo sodišče pokorilo volji makedonstvujuščih. Na mnogo je bila pripravljena bolgarska javnrst, ali cinizem sofijskega sodišča je tudi pesimistično javnost iznenadil. Oba morilca, ki sta svoje dejanje gladko priznala, sta bila obsojena le na 15-letno ječo z občudovanja vredno cinično motivacijo, da sta umor morala izvršiti, ker bi sicer bila sama ubita. Po zakonih makedonske revolucij-marne organizacije je sicer res, da je izgubljen vsak, kdor slepo ne izvrši njena povelja. Toda ta organizacija je nelegalna in uima po nobenem zakonu pravice, da obsoja 'ju-di na smrt in smrtno obsodbo tud izvršuje. Ni na svetu sodišča, ki bi moglo priznati katerikoli organizaciji takšne pravice, kajti sodišče, ki bi to storilo, bi obsodilo samega sebe. Sofijsko sodišče pa je to storilo in indirektno priznalo, da ima na Bolgarskem pravico izrekati smrtne obs id-be nedržavna organizacija in da mora te protizakonite obsodbe spoštovati tudi redno bolgarsko sodišče in priznati m 'rilcem vsled tega olajševalne okolnosti. In tako je efekt sofijskega krivdoreka ta, da je glavni krivec, ki je umor zaukazal, oproščen, zaradi videza pa obsojena oba manjša krivca, ki sta le izvršila nalogo krvnika Ni v tej konstataciji ravno priznanja za voditelja makedonstvujuščih, ki samo po drugih ubija iz varnega zavetja.
Kakor je žalosten sofijski proces in kakor mora razburiti vsakogar, ki hoče pr.vd-co, vendar pa se samo vsled tega ne bi z njim bavili, ker je na vse zadnje le bolgarska zadeva, pod kakšno justico zdihujejo. Toda ti maikedonstvujušči, ki so z naperjenimi samokresi zagnali tako ob tla bolgarsko justico, so tudi edini krivci, da ne pride do sloge med južnimi Slovani. Ves teror makedonstvujuščih ima samo en namen, da prepreči zbližanje med Bolgarsko in Jugoslavijo, in vsak kdor je za prijateljstvo z Jugoslavijo, ta mora biti pripravljen na smrtno obsodbo s strani maked >nske revolucionarne organizacije.
Kakor kaže sofijski proces, je teror makedonstvujuščih na Bolgarskem še učinkovit, toda že so pa tu tudi znaki, da izgublja ta teror na moči. In bilo bi čudno, če bi bilo drugače. Ves ta neznosen teror je naperjen proti bolgarsko-jugoslovanskemu zbližanju, čuti pa ga le bolgarski narod. In čuti ga vedno težje ter ga prenaša vedno z večjo odpornostjo. Tako deluje ves ta teror v zadnjih posledicah proti makedon-stvujuščim samim in proti vsem, ki niso za abližanje z Jugoslavijo. Ko se Bolgari odvračajo od teroristov, se tudi nehote približujejo onim, ki so najbolj naspritni tem teroristom. In dogodki dokazujejo, da ie res tako. Skoraj istočasno, ko sofijski proces, se je pričel kongres bolgarskih zem-ljedeloev in sicer z odpetjem himne: Hej Slovani 1 Bolgarski kmetje pa so jedro bolgarskega naroda in če so ti za slovanstvo, potem so tudi za zbližanje z Jugoslavijo To tem lažje, ker isti ljudje, ki so organizirali zločinske vpade v našo državo, so ubili tudi njih voditelja Stambolijskega. Ne sloni zato spoznanje o potrebi zbližan ja z Jugoslavijo samo na idejnih razlog’h, temveč na čisto praktičnih spoznanjih.
Sofijski proces je znova potrdil, da so makedonstvujušči država v držaji in da so bolgarske oblasti proti njim brez m či Ne more več ščititi bolgarska vlada svojih državljanov pred terorjem makedonstvujuščih in tako raste spoznanje med bolgarskimi državljani, da se morajo ščititi sami. V tem spoznanju pa je že zadetek kom-a, ker tudi bolgarski kmeti bodo po argumentaciji sodišča spoznali, da so .e pred eno alternativo: ali nastopijo proti inakedon-stvujuščim ali pa jih zadenejo njih krogle. Ni slabo, da je sofijski proces ta.io jasno postavil to alternativ.
Beograd, 26. novembra. 1. Nj. Vel. kralj bo dal zgradiit kot svojo dotacijo Srednješolski dom na Topčideru. Njegova želja je, da dogradijo dom še pred pričetkom prihodnjega šolskega leta. V novem domu bo našlo zavetja 300 sinov zaslužnih in siromašnih ljudi, bivših vojnikov iz vseh krajev naše države. V domu bodo preživeli vseh osem gimnazijskih let in bodo nato
Vaugoinova vlada odstopi še
Dunaj, 26. novembra, d. Predsednik avstrijske republike je danes zopet sprejel mnoge politike, med drugimi bivše zvezne kancelarje Streruwitza in dr. Rameka, dalje deželnega glavarja Enderja in končno trgovinskega ministra Heindela. Posvetovanja z voditelji strank se bližajo koncu. Kot dosedanji rezultat posvetovanj se lahko zabeleži, da je Vaugoinova vlada opustila svoj prvotni načrt, da stopi pred par lament ne glede na nevarnost nezaupnice. Vaugoinova vlada bo, še preden se sestane parlament, kar se zgodi v torek, odstopila. S tem pride do veljave stališče Scho-brovega bloka. Kakor znano, je dr. Scho-ber odločno zahteval, da volilna in manjšinska vlada Vaugoina odstopi, še preden se začno konkretna pogajanja o ustvaritvi nove vladne večine.
Dunaj, 26. novembra, d. Narodni gospodarski blok (Schobrov blok) se je na svoji današnji klubski seji konstituiral ter potem razpravljal o aktualnih političnih
sprejeti v Dijaški dom, da nadaljujejo vse-učiliške študije. Načrte za novi dom je izdelal arhitekt Petrovič. Zgradba bo zelo moderna. Imela bo kleti, pritličje in dve nadstropji. V internatu bodo kopalnice, bazeni za plavanje, telovadne dvorane, posebne učilnice, sobe z največ 10 posteljami, ambulance in druge pritikline.
pred sestankom parlamenta
vprašanjih. Klub vztraja še naprej na svojem stališču, da se mora sprememba vlade brezpogojno izvesti, če naj sc posreči u-stvaritev parlamentarne večine. Če bi vlada vseeno prišla pred narodni svet, bi dr. Schober sam stavil predlog za nezaupnico. Na drugi strani je pa sklenil narodni gospodarski blok, da začne s krščanskimi socijalci pogajanja o konstituiranju parlamenta kakor tudi o ustvaritvi parlamentarne večine.
Dunaj, 26. novembra, d. Krščansko-soci-jalni klub je na današnji seji izjavil, da ni nikoli stal na stališču, da bi morala sedanja vlada za vsako ceno ostati. Klub ima samo pomisleke proti prezgodnji demisiji. Hkrati je krščansko-socijalni klub na podlagi zadnjih predlogov dr. Seipla sklenil, da začne vnovič pogajanja z meščanskimi strankami. Dr. Deutsch kot načelnik kluba bo še danes stopil v stik s Schobrovim blokom.
Kneginja žurcva
se imenuje naš
novi vomtm,
ki ga pričnemo priobčevati v soboto. Dejanje se vrši v visokih krogih francoskega in ruskega plemstva.
Roman opisuje boj, ki ga mora voditi lepa plemkinja Vera sredi med svetsko, a lahkomiselno in pokvarjeno družbo za svojo srečo.
Dejanje je nadvse napeto in c globoko simpatijo opisuje pisatelj težko usodo kneginje Vere.
Kdor bo pričel čitati roman »Kneginja Zu-rovac, ta ga bo moral prečitati do končal
Škofje pri Nj. Vel. kralju in ministru Sernecu
Beograd, 26. novembra. 1. Danes popoldne bo posetili škofje dr. Rožman iz Ljubljane, dr. Aksamovič iz Djakova in dr. Nyaradi iz Križevcev ministra za gozde in rudnike inž. Du-Sana Serneca radi nekaterih vprašanj, ki se nanašajo na katoliško cerkev. Skupno s škofoma dr. Bauerjem iz Zagreba in dr. Bonifačidem iz Splita bodo posetili še nekatere druge ministre.
Danes popoldne ob 17. uri je sprejel Nj. Vel. kralj zagrebškega nadškofa dr. Bauerja in splitskega škofa dr. Bonifačiča v posebno avdijenco.
Napredovanje
Beograd, 26. novembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog prosvetnega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta je povišan na filozofski fakulteti univerze kralja Aleksandra
I.	v Ljubljani za izrednega profesorja v 4 a-I dr. Baldinr* Saria, do sedaj izredni profesor v 4-1.
Svečana komemoracija pok. Frana Supila
Beograd, 26. novembra, k. Prijatelji pokojnega Franja Supila so izdali ta-le proglas: Spoštovale! pokojnega Franje Supila so sklenili prirediti v Beogradu povodom 60-letnice njegovega rojstva svečano komemoracijo. Spominska slavnost po tem velikem jugoslovanskem ideologu in borcu za naše narodno osvobojenje in ujedinjenje ni mogla najti lepšega momenta nego so današnji dnevi, ko slavi jugoslovanska misel, ea katero se je pokojni Franjo Supilo toliko izpostavljal, svoj triumf. Vse, kar v resnici po jugoslovansko misli in čuti, mora izkazuti globoko spoštovanje na-pram temu velikemu jugoslovanskemu rodoljubu. Komemoracija bo v veliki dvorani novega vseučilišča v Beogradu v soboto 29. t. m. ob 18. uri.
Zakon o davku na poslovni promet
Beograd, 26. novembra. AA. Ožji medzbornični odbor za izvršitev predloga o skupnem davku na poslovni promet obvešča V6e gospodarske organizacije in vse zbornice, ki jim je razposlal po-samezna vprašanja, da je zadnji rok za predložitev teh predlogov 15. decembra t. 1., ko se sestane ta odbor na sejo, na kateri se bo izdelal definitivni tekst. Odbor je obenem sporočil vsem zbornicam in drugim gospodarskim organizacijam, da je zaprosil ministrstvo financ, naj ge uveljavitev tega zakona odgodi do 1. aprila 1931., ker so gospodarstveniki imeli prekratek rok, da bi se pripravili in poslali svoje predloge, ker bi prej morali materijal dobro proučiti.
Regulacija reke Savinje
Beograd, 26. novembra. 1. Vse kaže, da bo vprašanje regulacije reke Savinje skozi mesto Celje v kratkem rešeno. Izmed predloženih načrtov ministrstvo za javna dela ni usvojilo nobenega razen trase o regulaciji. Odredilo je, da se iz-delajo novi podrobni načrti in proračuni stroškov za rcgulacijo reke Savinje in njenih pritokov. Ministrstvo namerava tudi premestiti železniško progo, kar v dosedanjih načrtih ni bilo določeno. Zatem je odredilo, da se izdelajo načrti in proračuni za dva začasna mosta preko reke Savinje in za en stalni most preko njenega pritoka Voglajne. Čim bodo izdelani načrti in proračuni, bo ministrstvo za javna dela defintivno rešilo regulacijska dela za reko Savinjo in njene pritoke.
Sovjetski poslanik v Londonu se sprl z Moskvo?
London, 26. novembra, n. »Daily Mail« prinaša kot senzacijo naslednjo vest: Te dni je GPU odposlala več svojih agentov Iz Moskve, da aretirajo sovjetskega poslanika v Londonu Sokol-nikova radi nekega pisma, ki ga je poslal Ri-kovu in ki ga je GPU dobila v svoje roke. So-kolnikova je pozvala v Moskvo, ^njenemu pozivu se pa ni odzval, marveč je zadržal vse uradnike GPU v londonskem poslaništvu.
Umor italijanskega škofa na Kitajskem
London, 26. novembra. AA. Reuter poroča iz Pekinga: Italijansko poslaništvo potrjuje umor škofa Soggija. Umorili so ga razbojniki v Hin-ganfu.
VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 26. novembra, d. Večerna vremenska napoved za četrtek: V Severnih Alpah od časa do časa bolj oblačno. Temperatura se zviša, vetrovno. Južne Alpe po večjem oblačno, milo vreme, nagnjenje k padavinam
Finančna debata v rimskem parlamentu
Danes bo govoril finančni minister Mosconi - Interpelacija poslanca
Coselschija
Rim, 26. novembra, n. Na dnevnem redu zasedanja poslanske zbornice je še vedno finančna diskusija. Izgleda, da jo bodo jutri zaključili. Ob koncu diskusije bo nastopil finančni minister Mosconi z daljšim ekspozejem o finančnem položaju in o načrtih vlade za pobijanje gospodarske in finančne krize ter za ureditev uravnoveše-nja državnega budžeta.
Cim bo ta diskusija zaključena, pridejo na vrsto interpelacije, ki so jih vložili po-
samezni poslanci na člane fašistovske vlade. Kot znano, je poslanec Coselschi vložil dve interpelaciji, eno zaradi slovanske duhovščine, ki naj bi politično delovala na ozemlju Julijske Krajine proti faustovskemu režimu, zaradi česar jo je treba nadomestiti z italijanskimi duhovniki, in drugo pa zaradi protifašistovskega delovanja italijanskih emigrantov v Franciji. Iz neznanih razlogov je Coselschi sedaj umaknil to poslednjo interpelacijo.
Nov optimizem glede spora med Francijo in Italijo
Našla se je formula, na katero sta pristali obe državi — Posredovalna vloga Amerike
Pariz, 26. novembra, n. Francosko-itali-janska pogajanja za rešitev znanega pomorskega spora se uradno niso nadaljevala. Za časa zasedanja komisije za pripravljanje razorožitvene konference v Ženevi so se italijanski in francoski delegati pač večkrat sestali in so v privatnih pogovorih dotaknili tudi tega vprašanja. Pri tem so angleški in ameriški delegati skušali najti kompromisno formulo, da bi se to vprašanje na čim lažji način likvidiralo.
Poročevalec pariškega lista »Echo de Pariš« poroča v svojem listu, da so v soboto srečno našli to formulo in da se mu zdi, da se bo dal na podlagi te formule rešiti italijansko-francoski spor. Pri sestavljanju te formule je baje sodeloval ce!o predsednik ameriških Združenih držav Hoover. V Ameriki in Angliji se je pojavil zopet optimizem glede rešitve francosko - italijanskega spora, posebno še, ker sta tako francoska kot italijanska vlada pripravljeni, novo lor-
mulo proučiti in eventuelno na njeni podlagi odstraniti nesporazumljenja.
>Echo de Pariš« ne prinaša o tej formuli nikakih podrobnosti, j -avi le, da bo ta formula bržkone postala podlaga za provizorni sporazum, ki bi omejil francosko-italijansko tekmovanje v gradnji novih vojnih ladij do leta lCbi. Glede sedanje tonaže italijanske in francoske vojne mornarice ta začasni sporazuh ne bo ničesar točnega določal, marveč bn le urejeval gradnjo novih ladij za dobo prihodnjih petih let na bazi enakosti. Zdi se, da je francoska vlada pripravljena se sporazumeti z Italijo na tej podlagi, toda baje je postavila zahtevo, da se z ozirom na vprašanje varnosti vključijo nekatere nove klavzule v znani pakt. Hoover temu nikakor ne nasprotuje, marveč je celo sam dal inicijativo, da se Kellogov pakt čim bolj izipqnolni, da bi se vprašanje varnosti končno rešilo.
Katastrofalen potres na Japonskem
Na stotine mrtvih in ogromna materijalna škoda — Tisoč pet sto potresnih sunkov — Silni požari povečujejo nesrečo
Tokio, 26. novembra, d. V mestu Mishi-ma, ki leži na polotoku Isu kakih 70 km jugozapadno od Tokia, so imeli nocoj katastrofalen potres. Telefonske in brzojavne zveze so povsod prekinjene, prav tako tudi železniške zveze. Po vesteh, ki so kljub tem oviram dospele, štejejo že 900 mrtvih in ranjenih. Polotok Isu je bil v zadnjem času že večkrat prizorišče hudih potresov. Današnji ponočni potres je trajal približno 10 minut.
Tokio, 26. novembra, d. Po zadnjih službenih vesteh znaša v prefekturi Shizouka število mrtvih 187, po privatnih vesteh pa se navaja število žrtev potresa z 219. V okolici mesta Mishima, ki je središče zadnjega potresa, so od 10. t. m. dalje zabeležili vsak dan povprečno 300 šibkejših potresnih sunkov. Centralni observatorij je v predelu okrog toplic Ito, kjer sedaj besni velik požar, od 7. t. m. zabeležil 1500 potresnih sunkov.
Tokio, 26. novembra, d. Potres je divjal po velikem delu okraja Šizucku jugozapadno od glavnega mesta. Število mrtvih znaša baje 239, število ranjenih pa presega 1000. Povsod so požari še povečali škodo, ki jo je povzročila potresna katastrofa. Najbolj so trpeli kraji: Mishima, Ito,
Atami, Numasu in Nagako. Oddajna posta-za Hagononaši, ki jo je že enkrat potres porušil, je bila do tal podrta.
Tokio, 26. novembra. AA. Po zadnjem uradnem obvestilu znaša število mrtvih v pokrajini Shizuoka, kjer je bil potres, 187. Listi navajajo 219 mrtvih. Središče potrr a je bilo v Mishimi, kjer so od 10. novembra dalje zabeležili po 300 rahlih potresnih sunkov na dan. Mnoge naselbine so postale žrtve požarov. Iz ostalih, po potresu prizadetih pokrajin, manjkajo poročila. — Železniške in telefonske zveze so prekinjene. V Atamiju so nastali novi vrelci, ki bruhajo vročo vodo. Usoda 300 delavcev, zaposlenih pri gradnji predora v bližini Atamija, je negotova. Vhod v predor je zasut. Potresna opazovalnica je ugotovila, da je trajal glavni potresni sunek 30 minut.
Tokio, 26. novembra. AA. Uradno razglašajo, da je potres zahteval 223 človeških žrtev. 146 oseb je bilo ranjenih, 6 oseb pogrešajo. Mnogo zgradb je bilo porušenih in poškodovanih.
Tokio, 26. novembra, d. Zaradi potresnih sunkov se je podrlo več železniških mostov. Kraj Hakoni je sploh popolnoma porušen Zemeljski plaz je zasul 99 ljudi.
■ Pred rešitvijo politične krize v Avstriji
Sedemdesetletnica Andreja Šarabona
Danes praznuje 70-letnico veletržec g. Andrej Šarabon, predsednik Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico, predsednik upravnega sveta tiskarne »Merkur« ter eden naših najodličnejših gospodarskih delavcev.
Njegova 70-letnica je jubilej nad vse uspešnega in koristnega dela ter praznik za slovensko gospodarstvo.
Današnji slavljenec se je rodil leta 1860. pri Sv. Ani poleg Tržiča kot sin kmetskih staršev. V trgovini se je izučil pri tvrdki Berner v Tržiču. Zatem je služil kot trgovski sotrudnik nekaj časa pri firmi N. Omersa v Kranju in prišel leta 1879. v Ljubljano v trgovino bivšega predsednika trgovske in obrtniške zbornice Ivana Perdana. Bila je to tedaj ena največjih špecerijskih trgovin ljubljanskega mesta. Po več letih vztrajnega dela v svoji stroki je naš 70-letnik otvoril v oktobru 1886. leta svojo lastno špecerijsko trgovino. Začel je z majhnim, imel je samo enega učenca, toda njegova pridnost, postrežljivost in solidnost so mu kmalu pridobile velik krog odjemalcev, tako da je mogel leta 189*2. otvoriti filijalko na Martinovi cesti, kjer še sedaj obstoji.
Podjetje je napredovalo v vseh smereh in je zadobivalo čedalje večji obseg in razmah. Ob času prevrata pa je zadel g. Šarabona hud udarec, ker je mnogo pokrajin, v katerih je imel svoje poslovne prijatelje, pripadlo Italiji, tako Notranjska, Soška in Baška dolina. Spretni in podjetni trgovec pa je kmalu našel izdatno nadomestilo za vse te zgube. Po ujedi-njenju je usmeril svoje delovanje na nove pokrajine Jugoslavije ter je s svojim organizacijskim talentom in s svojo trgovsko solidnostjo in kulantnostjo razširil področje svoje trgovine in njen sloves po vseh delih Jugoslavije. Danes je njegovo podjetje ena prvih in največjib špecerijskih trgovin v Jugoslaviji.
Ob pomembnem jubileju zaslužnega trgovca in javnega delavca pošiljamo gospodu slavljencu najprisrčnejše čestitke in voščila, da bi z enakim uspehom kot do sedaj nadaljeval svoje plodno delovanje' še dolgo vrsto let v vseh področjih gospodarskega napredka našega naroda.
Novice iz škofjeloškega okraja
Škofja Loka, 26. novembra.
V ponedeljek je bil v mestu poslednji letošnji sejem sv. Katarine, ki je običajno med najbolj uspelimi. Prodajalcev je bilo veliko, manj kupcev; ljudje pač nimajo denarja. Šele pozno popoldne se je Mestni trg izpraznil, ko so se sejmarji porazgubili po gostilnah in na domove.
Kolo jugoslovanskih sester v Škofji Loki bo na dan 1. decembra obdarovalo 90 najpridnej-ših dečkov in deklic s perilom, obutvijo, oblekami in šolskimi potrebščinami. Humano delo agilnih Kolašic zasluži vse priznanje in pohvalo. Obdarovani bodo v učni sobi deške šole po interni prvodecemberski šolski proslavi. — škofjeloške sestre Kola se obračajo na vso javnost s prošnjo, da v obilnem številu kupuje srečke za »Dečji dom Franje Tavčarjeve« v Kraljeviči. Srečke po 5 Din se dobe v trafiki g. Debeljaka na Glavnem trgu; dobitki so kaj praktični. Vseh dobitkov je okoli 300 v vrednosti 20.000 dinarjev. Posebno Škofja Loka svojega prispevka ne sme odreči, ker je že več otrok uživalo gostoljubno streho Doma. Prodaja gre pod geslom »Zdravje otroka«.
Šolska upraviteljica na Buhovici ga. Ljuba Lendovškova je premeščena na deško šolo v Škofjo Loko. Na Bukovico pa sta imenovana gdč. Olga Jegličeva iz Sela nad Škofjo Loko in g. Fink Oton iz Zagorja. V Loko je prispel abiturint Radoslav Kova* iz Beograda, sicer Ljubljančan. V Ribno pri Bledu je premeščena Škofjeločanka gdč. Stanislava Debeljakova.
(gledališče:
Narodno gledališče v Mariboru: »življenje je lepo«
Achardova optimistična komedija v treh dejanjih: »Življenje je lepo«, je tiste vrste delo, ki učinkuje po svoji slikoviti ubranosti in zdi se mi zelo, da so mu pri rojstvu kumovali — Rusi. Tu je nekaj Gorkega, tam Andrejeva, očito pa je idejno sorodstvo z Leskovčevima »Dvema bregovoma«, čeprav se Leskovec in Achard nikdar nista poznala. Vedar manjka Achardovi optimistični komediji tisto, kar je največja odlika sličnih ruskih oderskih del — neposredna iskrenost. Tu-tam je veliko literature, veliko efektov zaradi efektov. Vse skupaj je pa vendar prijetno, kakor je prijetna lepa slika: ogledamo si jo, zapremo oči in še vedno mislimo vanjo. Morda bi to ali ono radi spremenili, napravili še katero novo potezo, pa se bojimo, da potem ne bi bila več tista, ki se nam je vtisnila v dušo ob prvem srečanju. In to je tudi optimizem, grenak in prijeten, kakor vedno.
Tri dejanja so in prvo je bolj prolog, ospredje tistega, kar krije resnično ozadje: pariški spodnji svet. Med dvema bregovoma mora teči reka, a Achardova je malce pregloboka in preširoka in je na desnem bregu preveč absolutno slabega, na levem pa zopet preveč absolutno dobrega. »Življenje je lepo« pa daje inscenatorju in režiserju veliko, zelo veliko možnosti, da pokaže svoje talente in okus za lep okvir k prijetni sliki. Jože Kovič je oboje srečno pogodil in nas je posebno v drugem in tretjem dejanju zapredel v resničnost opazovalnega in slušnega dojemanja. Če je bil kje kak disakord v
Štiridesetletnico službovanja pri istem gospodarju je slavil v nedeljo občepoznani g. Jernej Černivec, sotrudnik mesarskega podjetja g. Matevža Hafnerja. Gospod Černivec, rodom Kamničan, je upravljal svoje posle skozi vsa leta vestno, skrbno in vzorno v obojestransko dobro. Izrednemu jubilantu naše iskrene čestitke.
Priprave za proslavo 1. decembra so v polnem teku. Poleg rednih šolskih slovesnosti se posebno pripravlja Sokol, da bo dan našega ujedinjenja čiin slovesnejši. Da se važnost državnega praznika čim bolj poudari, bodo vse prireditve vprav 1. decembra. Dopoldne je v Domu zaprisega in prevedba članstva in naraščaja s slavnostnim govorom, državno himno, pripenjanjem znakov in vpisovanjem v knjigo poleg sodelovanja pevske mladine in orkestra. Zvečer ob 20. pa je raznoliko izbrana akademija telovadnih oddelkov, pevskega zbora, orkestra, nagovorov, deklaracij in recitacij. K proslavi so vabljeni cerkveni, samoupravni, državni in vojaški funkcijonarji. Dolžnost vsega škofjeloškega prebivalstva pa je, da se akademije v častnem številu udeleži.
S pridom se je razmahnilo kulturno delo v osamljeni vasici Gabuh nad Škofjo Loko, ležeči dobro uro hoda ob glavni cesti v Poljansko dolino. Upravitelj dvorazrednice g. Ivan Grum je s svojo soprogo Andrejo utrl med domačini smisel do prosvetnega udejstvovanja, ki kaže presenetljivo lepe rezultate. V učilnico so postavili šolski oder, na katerem so vaški fantje in dekleta vprizoroli v nedeljo lepo narodno igro. Udeležba je bila sijajna; prispelo je k predstavi več Škofjeločanov. K napredkom moremo Ga-brčanom in g. Grumu samo čestitati.
S seje ptujskega mesenega odbora
Ptuj, 25. novembra.
V pondeljek dne 24. t. m. se je vršila javna mesečna seja mestnega odbora, na kateri je bil sprejet tudi proračun za 1. 1931.
Po odobritvi zapisnika zadnje seje je prišlo na vrsto poročilo g. župana Brenčiča, iz katerega posnemamo: Gospod župan je izročil g. ministrskemu predsedniku Živkoviču v Ljubljani obširno spomenico glede projekta železnice Ptuj—Rogatec—Brežice—Novo mesto in glede drugih aktualnih vprašanj mesta, kakor glede zgradbe vodovoda in kanalizacije, ki bi bile izvršljive le ob izdatni podpori države in banovine, glede železniške delavnice, o kateri se govori, da jo bodo skrčili in glede projektiranega novega mostu preko Drave, čigar lega naj bi se spravila v sklad z interesi prebivalstva. Opozoril je dalje g. ministrskega predsednika na nameravano podaljšanje ozkotirne proge Varaždin—Vinica do Ptuja. V tej zadevi je stopil v stike z merodajnimi krogi Varaždina in okolice, da se pokrene v tem vprašanju skupna akcija in je našel v tem pogledu ugoden odmev. — Nato je bil sprejet predloženi proračun za 1. 1931, ki je bil soglasno sprejet. Celokupne redne potrebščine znašajo 2.873.910 Din, ki so redno krite z 1,266.642 Din, dočim se bo ostanek 1.682.268 Din izrednim potom kril, in sicer s 50% doklade na vse direktne državne davke — za 18% so te doklade nižje, kakor za tekoče budžetno leto — s povišanim najemninskim vinarjem, čigar donos je predviden na
90.000	več kakor letos. Ostala diferenca se bo krila iz povišanja cestne naklade na blago. — Pri debati, katere so se udeležili g. župan ter gg. odborniki dr. Fermevc, dr. šalomun, Primc,
interpretaciji likov, so ga rodile naše splošne razmere, pomnjkanje uravnovešenja in skupne vigranosti. Rodila jih je nesistematičnost dela desetih sezon.
Suče se Achardova komedija krog dveh osišč: meščanske gospodične Miky' in potepuha Bona-parta. Prva je tipična predstavnica pariškega damskega sveta, pa tudi ženske kot take. Pustolovščina ji ugaja, da se brez pomislekov vanjo zaplesti, pa se v trenutku nevarnosti za svoj meščanski položaj iztrezni in — zbeži. Tako jo je tudi pojmovala gdč. Elvira Kraljeva. Njena Miky je bila izklesan in srečno zaokrožen lik tudi v najnevarnejših prehodnih trenutkih. Drugi je postopač brez imena in bodočnosti, toda zadovoljen je s svojo usodo, ne želi si drugačne, zastopnik je skrajnega optimizma, s katerim ozdravlja tudi pesimiste, najprej seveda meščansko Miky. V interpretaciji g. Jožeta Koviča Je zaživel v vsej resničnosti in skoraj bi zapisal, da je bil to najbolj dovršen oderski lik dosedanjega njegovega dela.
Poleg Miky zastopajo meščanski svet v komediji še tri osebe: pustolovec Štefan, Mikyn ljubimec, stari bogatin Aubert, njen jerob in sobarica Marguerite. G. Edo Grom in g. Pavel Rasbcrgcr sta pogodila prva dva s tisto zunanjo rutino, ki daje uspeh, v globino pa nista šla; ga. Danica Savinova je kot sobarica razvila svojo svežo vedrost v simpatično kreacijo. V sredini obeh svetov se gibljeta stražnik, katerega je dokaj dobro odigral g. Franjo Blaž in krčmar, ki se le za odtenek loči od skrajne levice, kar pa je g. Danilo Gorinšek tudi podčrtal, čeprav s premalo zrelostjo in enotno zaokroženostjo. Na skrajni levici so dobrodušni, optimistični Bonapartovi tovariši: Brissot, prvi gost, drugi gost in Jaques. Tipizacija njihovih značajev je bila posrečena; Jaques g. VI. Skrliin-
Peček in Rozman, se je predlagalo in pobijalo znižanje najemninskega vinarja; obdačenje brezalkoholnih pijač, prevzem električne zadruge v občinsko upravo in še drugo. Do kakega konkretnega sklepa v tem oziru pa ni prišlo in bodo o teh vprašanjih ukrepali in sklepali odseki. — Nato je prišla na vrsto debata o legi novega mostu preko Drave, katerega namerava zgraditi v Ptuju ministrstvo za gradjevine na račun nemških reparacij. Občinski odborniki so se izrekli soglasno proti projektu, da bi zgradili most pri Dominikanski vojašnici, ker bi bil povsem na periferiji mesta in bi bil v neprecenljivo škodo večini prebivalstva ne le v Ptuju, ampak tudi onstranske občine Breg. Izrazila se je želja, da se zgradi most, če bi se iz tehničnih ozirov ne mogel zgraditi v^ bližini sedanjega lesenega, koncem parka v bližini starega mestnega stolpa. Nato so oddali 8 stanovanj v novo adaptirani stari vojašnici in so se najemnine v vseh stanovanjih mestnih hiš, kjer so bile doslej precej nizke, zvišale za 25%. — Ugodilo se je prošnji Narodnega gledališča v Mariboru s podelitvijo subvencije 25.000 Din ter prosto kurjavo in razsvetljavo za prirejanje stalnih gostovanj v mestnem gledališču. — Po rešitvi nekaterih domovinskih in ubožnih zadev se je vršila tajna seja, v kateri so sklepali med drugim tudi glede prevzema električne zadruge v občinsko režijo.
Ustanovni občni zbor zasavske podružnice Slovenskega lovskega društva v Trbovljah
Trbovlje, 24. novembra.
V soboto 22. novembra ob 17. uri se je vršil v dvorani ge. Ane Forte na Vodah ustanovni občni zbor podružnice SLD v Zasavju s sedežem v Trbovljah. Predsednik pripravljalnega odbora učitelj g. Šuligoj Avgust je ob določeni uri otvoril ustanovni občni zbor ter pojsnil, da se v smislu sklepa Slovenskega lovskega društva v Ljubljani in odloka Kraljevske banske uprave Dravske banovine štev. 31.967 z dne
27.	oktobra 1930. odobri ustanovitev podružnice SLD s sedežem v Trbovljah. Pozdravil je vse navzoče, posebej pa zastopnika osrednjega odbora SLD v Ljubljani, g. Zupana, ter imenoval zapisnikarjem g. Dragotina Radeja. Predsednik g. Šuligoj se je zatem zahvalil celjski podružnici za usluge glede reforme pravil in osrednjemu odboru za ugodno rešitev prošnje, nato pa prečita udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravno brzojavko predsedniku SLD g. Lovrenčiču, kar so prisotni z navdušenjem sprejeli. Končno se govornik še zahvali lovskemu društvu »Kum«, ki je prostovoljno krilo vse stroške priprave za ustanovitev podružnice.
Pri prehodu na dnevni red se je oglasil k besedi g. dr. Roš, ki je stavil predlog, naj se točka 1. pravil spremeni v toliko, da naj bo sedež podružnice tam, kjer bo vsakokratni predsednik. Njegov predlog je propadel, ker je glasovalo od 78 prisotnih organiziranih lovcev 43 članov proti, za spremembo pa je potrebna dvetretjinska večina. Vsi predlogi glede spremembe pravil so bili skoraj soglasno odbiti.
Nato se je vršila volitev odbora. Za predsednika podružnice je bil z 42 glasovi izvoljen učitelj g. Šuligoj, v odbor pa so bili izvoljeni: gg. Hauck Jožef, podjetnik v Trbovljah, Radej Drago, trgovec, Zupan Franc, Muller Viktor, ing. Puschmann Ernst, obratovodja Adolf Wi-dra, Baraschini Fritz, Deisinger Ivan in ing. Homan Anton. Predlog je bil soglasno sprejet.
Po kratki debati, v katero so posegli gg. Letnik in Zupan iz Ljubljane, se z večino izvolijo sledeči 4 delegati za glavno skupščino: gg. Dei-
ska, drugi gost g. Maksa Furijana in Brissot g. Pavla Koviča so bile kabinetne figure, le prvi gost g. Frana Tovornika nas ni mogel prepričati — preveč je samo igral/	R.	R.
repertoar narodnega gledališča V LJUBLJANI
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Četrtek, 27. novembra: »Sveti plamen«. Red E. Petek, 28. novembra: Gostovanje ljubljanske drame v Kranju: ob 16. uri »Snegulčiča«, ob pol 21. uri »Sveti plamen«.
Sobota, 29. novembra: »Gospa ministrica«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Opera.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Četrtek, 27. novembra: Prireditev Rdečega križa. Izven.
Petek, 28. novembra: »Tosca«, gostovanje baritonista g. Baklanova. Izven.
Sobota, 29. novembra: »Vesela vojna«. Red C. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU četrtek, 28. novembra ob 20. uri: »Življenje je lepo« ab B.
Potek, 28. novembra.: Zaprto.
Sobota, 29. novembra ob 20. uri: »Sveti plamen«. Znižane cene. Kuponi. Zadnjikrat.
*
Iz mariborskega gledališča. V četrtek, 27. t. m. bo prva repriza optimistične komedije Marcela Acharda »Življenje je lepo«, ki je pri nedeljski premijeri pri publiki dosegla zelo lep uspeh. Ab B. — V soboto, 29. t. m. se bo vpri-zoiriila zadnjikrat v sezoni Maughamova pretresljiva dram iz povojnega življenja »Sveti plamen«, ki je tudi v Mariboru zelo ugajala. Prestava bo pri znižanih dramskih cenah.
singer, Grčar, ing. Puschman in obratovodja Adolf Widra. Računskim pregledovalcem pa so biii izvoljeni gg. Suša Viktor, trgovec iz Zagorja, in g. Berdajs, veleindustrijalec iz Save. namestnikom pa gg. Sušnik Franc, gostilničar, in mag. ph. g. Peharc iz Trbovelj. Za izvolitev zaupnikov za oddaljenejše kraje je občni zbor soglasno pooblastil podružnični odbor, da te zaupnike po lastni uvidevnosti določi.
Ker k slučajnostim ni bilo nikakega predloga, se h koncu oglasi zastopnik osrednjega odbora g. Zupan ter apelira na složno skupno delovanje.
Sokolstvo
Odborova seja Ljubljanske sokolske župe
V nedeljo 23. t. m. ob 9. uri dopoldne se je vršila na Taboru I. seja odbora ljubljanske sokolske župe. Sejo je vodil župni starosta br. dr. Pipenbacher, ki je pozdravil navzočih 71 zastopnikov iz 37 društev. Svoje zastopnike niso poslala samo društvo Gerovo, Prezid, Loška dolina, Medvode in Vače.
župni tajnik br. Stane Flegar je podal izčrpno in obširno poročilo o sedanjem stanju jugoslovanskega sokolstva, s posebnim ozirom na ljubljansko sokolsko župo. Konstatiral je razveseljiv ogromni napredek v letošnjem letu po ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije. Najbolje se to razvidi iz teh številk:
lani:	sedaj:
sokolskih	edinic	443	700
pripadnikov	72.806	114.506
članstva	66.731	44.848
naraščaja	11.933	16.163
dece	17.250	31.612
Ljubljanska sokolska župa šteje 43 edinic z
11.500 pripadniki (lani 6420): članov 5106, članic 1728, moškega naraščaja 1062, ženskega naraščaja 737, moške dece 1387. Vidimo torej, ds se je število pripadnikov skoraj podvojilo.
V svojem poročilu je nad. konstatiral, da število telovadečega članstva ni poraslo tako, kakor bi bilo primerno Zato je apeliral na vse funkcionarje, da posvetijo temu vprašanju največjo pozornost, ker je pravilno, da gre sleherni pripadnik Sokola svojo pot skozi telovadnico, ker je le tam vir Sokolske misli in ideje ter le tam pogoj za obstoj Sokolstva. Vsled tega mora biti tudi prosvetno delo v društvih v najožji zvezi s telovadnico. V svojem poročilu je pohvalno omenil delo srezkih načelnikov v Litiji in v Kočevju, ki sta oba aktivna sokolska delavca. Zahvalil se je tudi ljubljanski mestni občini, ki vsestransko podpira stremljenje sokolskih društev in pa naprednemu časopisju, ki je mnogo storilo za širjenje Sokolske misli.
Podstarosta br. dr. Riko Fux je poročal o pripravah za vsesokolski zlet, ki se bo vršil 1. 1932. v Pragi. Naglašai je potrebo, da se tudi mi že sedaj začnemo pripravljati na ta zlet, zato, da bo naša udeležba čim večja. Oddolžiti se moramo bratom Čehoslovakom, ker so v tako impozantnem številu prihiteli na naš zlet v Beograd.
Br. dr. Fux je poročal nadalje tudi o delovanju .Jugoslovanske sokolske matice.
Br. dr. Milan Šubic, starosta Sokola II. je podal navodila z ozirom na ustanavljanje novih sokolskih edinic.
Br. Vilko Turk se je dotaknil učiteljskega vprašanja v Sokolu. O tem se je razvila daljša debata, pri kateri se je ugotovilo, da le približno 25% učiteljstva aktivno sodeluje v Sokolu. To vprašanje se mora rešiti pri korenu: Vsak mlad učitelj, ki pride iz učiteljišča, mora biti že pripravljen na svojo sokolsko nalogo, ki jo bo izvrševal v kraju, kjer bo služboval. Zato je treba pač posvetiti največjo pužnjo učiteljskemu naraščaju in ga pritegniti v sokolska društva.
Pri slučajnostih se je razpravljalo o raznih tekočih zadevah, nakar je br. Starosta zaključil sejo, ki je trajala polnih pet ur.
Savezu v Beograd je bila poslana pozdravna brzojavka.
Šah
Dr. Aljehin poseti Jugoslavijo.
Klub velikim financijelnim težkočam bo prišla turneja dr. Aljehina, svetovnega šahovskega prvaka, po Jugoslaviji do uresničenja. Turneja bo obsegala 8 ali več produkcij. Najprej so si zagotovi H poset dr. Aljehina Zagrebčani. Nato še Mairibor in Sombor. V Zagrebu sta oeigurami 2 produkciji. Da ne bi zaostala Ljubljana, ki je v šahovskem življenju v Jugoslaviji vedno igrala važno vlogo, se je sestal pripravljalni odbor, čigar naloga je preskrbeti sredstva vsaj za eno prireditev dr. Aljehina v Ljubljani. Duša tega odbora je Ciril Vidmar, ki v takih prilikah še ni nikdar odipovedal. Natančneje o prireditvi bomo poročali, čim dobi »Jugoslovanski šahovski savez« odgovor od dr. Aljehina.
f*od
Filmska reklama. Te dni odigravajo osladno-sentimentalni zvočni film »Pesmi je konec«. V reklamnih noticah Be navaja kot izredna privlačnost, da poje igralka, rojena Slovenka, svojo vlogo v »našem« jeziku. A kako razočaranje so doživeli tisti »kalinj«, ki so sedli na to limanico! Film je vseskoz nemški — seveda kar 100% — le neko skromno pesmico zapoje glu-mica v hrvatskem besedilu, ki pa je tako slabo podano, da najbolj tenkoslušni gledalec ne more uganiti, kaj pevka pravzaprav poje. A to še ni najhujše. Njen partner zanj eksotični popevki nekaj časa prisluškuje, nato pa jo začne brbljaje spremljati na tak način, da dobi gledalec vtis, da se nemški glumec iz slovanske popevke norčuje. Tn naše »narodno-zavedno« občinstvo hvaležno kvitira vso to neokusnost, ki mu jo nudi naš »vodilni« kino. Če bi imeli še orjunaše, bi le-ti takim in sličnim pesmim in filmom kmalu naredili — konec!	—x.
Izšel je v knjižici celotni:
Zakon o glavni kontroli
Dobi se po 10 Din (brez poštnine) v tiskarni „Merkur“,
Ljubljana, Gregorčičeva ulica št. 23 ali v upravništvu .Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče
Dnevne vesfz
— Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine št. 40. z dne 27. novembra 1930. ima Bledečo vsebino: Pravilnik za opravljanje zdravniške službe pri bratovskih blagajnicah; Pravilnik o pogojih, po katerih se daje dovoljenje za plavljenje in splavljunje gozdnih proizvodov; Pravilnik o prehrani gojencev v državnih zavodih za vzgajanje mlajših maloletnikov; Sestava disciplinskega senata za zdravnike pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje; Odločba g. ministra za finance o uravnavi postopka za likvidacijo drž. obvez iz proračunskega leta 1929/30.; Oproščenje trošarine na sredstva insekticile; Uvozno carinjenje svilenega barvanega prediva za industrijske potrebe; Uvozno carinjenje vagonetov v razloženem stanju; Izprememba v komentarju carinske tarife; Popravek v besedilu uredbe o osnovanju sodišč za mlajše mladoletnike; Razglas o izpremembi občinske meje med krajevnima občinama Škofja Loka in Stara Loka; Popravek k uredbi o preureditvi cestnih odborov v območju Dravske banovine; Razne Objave iz »Službenih no-vin«.
— Zakon o siplošnem upravnem postopku, ki
je bil objavljen v »Službenih novi n ah c od 25. t. m., izide, kakor smo izvedeli, že v najkrajšem času v »Službenem listu« Dravske banovine, in sicer v prevodu priznanega upravnika strokovnjaka Breškega načelnika g. dr. Rudolfa Andrejke. Isti prevod izide nato tudi kot posebna knjiga v tiskarni »Merkur« izhajajoče »Zbiirke zakonov in uredb«.
Najlepše Miklavževo darilce
za otroke je lepa aluminijasta kuhinjska garni-turca, ali vedrica za pesek, lopatica itd., katero dobite v bogati izberi pri tvrdki
STANKO FLORJANČIČ Ljubljana	Sv.	Petra cesta 35.
Oglejte si zalogo in izložbe!
— Proslava našega državnega praznika v Brnu. V soboto 29. in v nedeljo 30. novembra bodo v Brnu Ceškoslovaška-jugoslovanska liga, Češkoslovaško legijonarsko društvo ter mnoga druga društva, med njimi tudi akademično društvo »Jugoslavija« proslavila jugoslovanski državni praznik. V soboto ob 19.30 bo v mestnem gledališču svečana premijera opere v treh dejanjih »Morane«, ki jo je uglasbil jugoslovanski skladatelj in dirigent zagrebške opere Jusip Gotovac.
— Žele*, zveza Slovenije z morjem. Akcija za zgraditev želez, proge, ki bi vezala Slovenijo z morjem, se nadaljuje in svet denarnih zavodov v Ljubljani in Zagrebu je pripravljen dovoliti posojilo za zgraditev te proge v znesku 80,000.000 dinarjev. Toda proga bi stala 200,000.000 Din. Zaradi tega skušajo sedaj doseči, da bi Savska in Dravska banovina določili stalne vsote v svojih proračunih za zgraditev te proge. Vsaka banovina bi prispevala s 50 milijoni dinarjev.
— Bivši avstrijski nadvojvoda Leopold Sal-vator v Zagrebu. Od pretekle nedelje do danes zjutraj se je mudil v Zagrebu član bivše avstrijske vladarske hiše, ki ni prišel s kakim zvenečim imenom, temveč z enostavnim imenom Leopold Wolfing kot zasebnik v Zagreb. Leopold Wolfing je bivši avstrijski nadvojvoda Leopold Salvator, ki je več časa služil v Zagrebu v svojstvu podmarsala. Leopold Salvator je dopotoval v nedeljo z Dunaja in se nastanil v hotelu »Kroatia«. Davi je odpotoval na Sušak.
— Zemlja naprodaj v Sobotici. Uprava mestne občine v Subotici je sklenila,da proda okrog 1000 katastralnih juter zemlje, ki ji ne prinaša nikakršne koristi. Zemljo, ki je blizu meje, bodo premerili in parcelirali ter po 607 juter po nizki ceni prodali siromašnim ljudem. Prodajo bodo razpisali že v nekaj dneh.
— Poroka. Poročila sta se g. Franjo Vesel iz Ribnice in gdč. Marija P i r k o v d č iz št. Jerneja na Dol. Čestitamo 1
— Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Josip Reich.	6602
— Volna, bombaž, nogavice in pletenine v velika izbiri pri Kanlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stori trg 12.	166
— Gospodinje! Raznih skrbi in zadreg, ki bo v vsakem domačem gospodinjstvu tako pogoste in to še zlasti pri mladih gospodinjah, vas reši naš »Gospodinjski koledar« za leto 1931, v katerem najdete celo vrsto res koristnih in pametnih nasvetov ter mnogo praktičnih navodil. Poleg raznovrstnih splošnih gospodinjskih in kuhinjskih nasvetov prinaSa koledar namreč tudi mnogo receptov za razna jedila. Zelo podučni In zanimivi so tudi razni članki o ženi in gospodinji. Važen del koledarja je tudi zelo praktično urejen troškovnik, nekaka blagajniška knjiga, kamor beleži skrbna in varčna gospodinja vse svoje dnevne izdatke. Uvodoma priobčuje koledar prav zanimiva poročila o ženskem gibanju in snovanju. — Koledar, v obliki šolske knjige, obsega s stroškovnikom vred nad 200 strani. Vsaki gospodinji in ženi bo prekoristen svetovalec in vodnik. Izide prve dni decembra. Cena mu bo Din 20'—, s poštnino Din 21’75. Naročila sprejema že sedaj uprava »Gospodinjskega koledarja« v Ljubljani, Šelen-burgova ul. 7/11.
— Kako je Žival jevič sprejel smrtno obsodbo. Taka je obsodba, se je obrnil predsednik sodišča proti ŽUvaljeviču, iko je prečrtal smrtno obsodbo. Pritožite ne lahko v treh dneh, če niste zadovoljni. Živelo sodišče! Živela pra vica! je donelo po dvorani med občinstvom. Ži valje vič je pa stal, kakor bi okamenel. In bog
ve, kako dolgo bi nepremično etail pred sodniiki, če bi ne pristopil narednik in mu rekel: Hajd sa mnom! Ob izhodu mu je uklenil roke. Občinstvo je med tem zapuščalo dvorano.
— Nesreča Ite Rine v Parizu. To že veste, da igra v »Erotdkonu« naša Ita Runa in mogoče tudi, da igra nesreča z avtomobilom v tem filmu važno vlogo. Približno taka nesreča se je te dni pripetila v resnici M Rini v Parizu, kjer zdaj prebiva. Neki taksi je zadel v njen avto. Odnesla je pa sauno malo prasko na čelu in mnogo straha v srcu. Ker pa ni praznoverna, bo še vedno v filmu igrala take vloge z nesrečo z avtom.
Najbolj pošteno Vas postreže z zimskimi oblačili
J. MUCEK
Ljubljana, Aleksandrova cesta 12.
— Umor posetnika ii Lendave. V Čakovcu eo našli umorjenega in oropanega posestnika Ivana Žalega iz Lipe pri Dol. Lendavi. Bil je na sejmu, domov grede so ga zločinci napadli in ubili. Dobil je tri težke rane v tilnik in je bil takoj mrtev. Orožniki iščejo morilce.
— Vreme. Čudno vreme, pravimo. Dežuje, vmes pade tudi že nekaj snežink, potem posije eoilnce in 6e zopet skrije za oblaki. Relativna vlaga je bila največja v Sarajevu in Skoplju, in sicer 93%. Najmanjša je pa bila v Splitu in Mariboru (76%). Vetrovno je bilo povsod v državi. Oblačnost je bila največja v Ljubljani, in sicer 10, najmanjša pa v Sarajevu (1). Deževalo je pa ‘ samo v Ljubljani. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 12‘8, na/jnižja pa 2'4 stopinje C. Pod ničlo (— 4-0) je padlo živo srebro samo v Skoplju.
Cjubljema
1. december
1.	december praznujemo kot državni praznik ujedinjenja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Karadjordje-videv. — V ta namen bo ta dan ob 10. uri v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja zahvalno cerkveno opravilo, kjer se bo zapela zahvalna pesem z ustreznimi molitvami. — V pravoslavni kapeli se vrši služba božja istega dne ob 9. uri, v evangelski cerkvi pa ob 10. uri. — Na vseh državnih uradih, kakor tudi na zgradbah uprav javnopravnega značaja morajo biti razobešene državne zastave, v mestih in trgih pa morajo vsi lastniki zgradb izobešati državne zastave. — Istega dne sprejema od pol 12. ure naprej vršilec dolžnosti bana Dravske banovine v banski palači (Bleiweisova cesta št. 10) poklonitve in čestitke.
Četrtek, 27. novembra 1930., Virgiiij. Pravoslavni: 14. novembra, Goroslav.
Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s t a r na Sv. Petra cesti Hočevar v šiški.
*
■ Čerin, Polič, Šimenc, Prelovec, Kramolc,
ta imena va>m jamčijo, da bo letošnji novinarski koncert v Unionu 1. decembra res najlepša prireditev v sezoni. Pa ne samo koncert, tudi družabna zabava po koncertu bo elitna. Zato si kupite še danes vstopnico v Matični knjigarni.
■ Miklavžev večer priredi Ljubljanski Sokol v Narodnem domu v petek dne 5. decembra ob
17.	uri za deoo, v soboto dne 6. decembra ob
20.	uri za odrasle. Po obdaritvi ples in prosta zabava. Sprejemanje daril: v četrtek dne 4. decembra med uradnimi urami, v petek 5. in v soboto 6. decembra celi dan.	832
■ Koncert slavnega violinskega virtuoza Ma-nena bo, kakor že javljeno, v sredo 3. decembra v veliki Unionski dvorani. Slavni virtuoz in komponist je bil rojen leta 1883 v Barceloni. Kot 5-letni deček je začel z violinskim poukom in v svojem 8. letu je imel svoj prvi javni kon cert. Vse kritike so polne največje hvale o njem in vse svetovno časopisje pravi, da ima Manen svoje mesto med največjimi violinsti vseh dob in vseh narodov. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
■ Rdeči križ v operi. Pri današnji prireditvi Rdečega križa v operi bo iz prijaznosti sode lovala železničarska godba »Sloga« pod vodstvom odličnega kapelnika g. Heriberta Svetela Tako se obeta vsestransko zanimiv gledališki večer. Vstopnice, ki jih je še nekaj na razpolago, se dobe v dnevni blagajni opernega gledališča.
■ Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki bo v petek 28. novembra ob 20. uri v družabnem lokalu na Kongresnem trgu l/II. Predaval bo g. dr. ing. Miroslav Kasal o temi: Moderne skeletne zgradbe v železobetonu njih ekonomija in varnost. Vabljeni so člani ter vsi, ki se zanimajo.
■ No več z levo! Uprava električne cestne železnice opozarja, da od danes naprej vozijo tramvajski vozovi v izogibailišča z desne strani in ne več z leve. Enako je tudi vstop in izstop za potnike z desne strani.
M Gostovanje Jurija Baklanova, slavnega ruskega baritonista in komornega pevca, bo v naši operi jutri, in sicer v »Tosci«.
■ Danes pri Ražmu sveže morske ribe.
■ Druga premijera na Šentjakobskem gledališkem odru. V soboto 29. novembra uprizori Šentjakobski gledališki oder kot svojo drugo premijero Petrovičevo veseloigro »Vozel«. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Miloš Karničnik, Stari trg 18. Repriza v nedeljo 30. novembra.
PLETENE VESTJE
pulovarje za dame, gospode in deco v veliki izbiri po priznani nizki ceni priporoča
I. Urbančič
Miklošičeva cesta štev. 20.
JMopibcr
m Trgovine na državni praznik. V nedeljo 30. t. m. bodo mariborske trgovine ves dopoldan odprte, v ponedeljek dne 1. decembra pa ves dan zaprte.
m Jugoslovanska Matica v Mariboru vabi svoje člane in somišljenike, da se v čimvečjem številu udeležijo proslave narodnega ujedinjenja, ki jo priredi Narodna obrana na državni praznik dne 1. decembra v Narodnem domu.
m Državnim nameščencem in upokojencem. Na prošnjo tukajšnje okrožne skupine državnih nameščencev in upokojencev sta dovolili upravi obeh kinematografov za državne nameščence in upokojence ter njihove rodbine za vse predstave, razen ob nedeljah in praznikih, sledeče popuste: zaklopni sedež, sprednja vrsta, na obeh straneh 16 Din, prvi prostor, vsa leva stran, razen zadnje vrste 10 Din. Predložiti je treba legitimacijo.
m Ljudska univerza v Mariboru. V petek
28.	t. m. bo predaval naš znani pedagog g. prof. dr. Žgeč o seksualni vzgoji mladine. Vprašanje je za današnjo dobo velevažno in dela tako staršem kakor učiteljem mnogo skrbi. Prof. dr. Žgeč se s tem problemom bavi že dolgo, zato bo njegovo predavanje nedvomno zanimivo. Mladini pod 18. letom dostop k predavanju ni dovoljen.
m Velikodušen dar. Gospa Terezija Srčanova, žena banskega svetnika iz Zagreba, je darovala za mariborske mestne reveže 300 Din namesto venca za umrlo gospo Rozo Knežičevo. Za to darilo izreka mestno načelstvo najtoplejšo zahvalo.
m Razstava cvetlic. V nedeljo dne 30. novembra in v ponedeljek dne 1. decembra bo priredilo vrtnarsko velepodjetje Džamonja veliko javno razstavo cvetlic. Čisti dobiček razstave je namenjen za Narodno obrano.
m Tečaj za mizarsko luženje. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice TOI v Ljubljani bo priredil v soboto 6. in v nedeljo 7. decembra tečaj za mizarsko luženje v Mariboru. Tečaj bo vsedneven in podučevalo se bo luženje najrazličnejšega lesa in vsak udeleženec bo dobil še preko 100 receptov za sestavo lužil. Tečaja se lahko udeleže mizarski mojstri, pa tudi pomočniki. Prijave sprejema zbornica v Ljubljani do
2.	decembra. Pristopnina za mojstre bo 50 Din, za pomočnike pa 25 Din.
m Nenavadna fazanka. V nedeljo so mariborski lovci ustrelili na Dravskem polju fazan-ko, ki je bila po prsih kovinasto-zelena kakor samec. To je eden izmed najbolj redkih pojavov med pticami.
m Ubegli kanarček. V ponedeljek je pobegnil v Ulici ob brodu kanarček z obročkom na levi nogi. Najditelj naj ga odda proti nagradi Ani Rojcevi, Ob brodu 5.
m Poroke. V preteklem tednu so se v Mariboru poročili: France Kranjc, slikar, in Marija Mlakarjeva, rojena Flisova, branjevka; Ivan Šantl, usnjar, in Marija Ravnikova, zasebnica; fingelbert Šauperl, ključavničar, in Justina Le-berjeva, hčerka železničarja; Josip Kaiser, ključavničar, in Anica Šlamerjeva, hčerka posestnika; Ernest Šustl, kamnosek, in Fanika Ku-kovčeva, šteparica; Franjo Jarh, organist, in Antonija Fabijanova, natakarica; Rudolf Lah, delavec, in Amalija Gajžlarjeva, hčerka viničarja; France ščap, mlinar, in Veronika Cigentova, hčerka posestnika, ter Alojzij Beigott, pek, in Kristina Grilova. Bilo srečno!
m Občinska davščina na prenočišča. Ker so tukajšnji hotelirji in drugi lastniki javnih pre nočišč prijavljali sumljivo nizke izkaze čistega dobička pri oddajanju sob in je bil zaradi tega dohodek 30°/o davščine temu primerno pičel, je občinski finančni odsek na svoji seji v torek zvečer sklenil pobirati odslej davščino od kosmatih dohodkov, in sicer v višini 10°/o.
m Rezultat obdukcije trupla Jerneja Ternov ška. Ker so se po Mariboru trdovratno širile vesti, da izvošček Jernej Ternovšek ni umrl zaradi nesreče, marveč, da je postal žrtev roparskega umora, je sodni zdravnik dr. Zorjan v torek izvršil obdukcijo njegovega trupla. Rezultat je izključil vsako nasilje. Ternovšek je pri padcu z vozom v potok umrl zaradi udarca, pretresenja in zadušitve.
m S trga za ribe in divjačino. Na včerajšnjem trgu za ribe in divjačino je bilo le domače blago. Ribe so se prodajale: ščuke po 30 Din. krapi po 22, belice pa po 24 Din za kg. Zajci so se podražili in so stali 25 do 45 Din, stegna in hrbti pa po 25 do 30 Din.
m Trg za seno in slamo. Na trgu za seno in slamo je bilo v sredo 10 voz sena, 3 vozi slame in 1 voz stelje. Cene »o bile: seno 75 do 90 Din za 100 kg, slama 50 do 60 Din, stelja pa 40 D i n
m Trg v sredo. Na včerajšnjem trgu je bilo 6 voz krompirja, zelja in čebule, sicer pa je bilo precej raznovrstnega blaga. Zelo veliko je bilo puranov, ki so se prodajali po 70 do 150 Din eden. Jabolka so se dobila po 3 do 4 Din za kg. Cene krompirju in zelenjadi so pa bile izredno nizke.
m Sejem za živino. Na zadnjem sejmu za živino je bilo 6 konj, 6 bikov, 70 volov, 234 krav it 6 telet, skupno 322 glav. Cene se bistveno niso spremenile. V celoti je bilo prodanih samo 148 glav, vse za domačo porabo.
m Za brezposelne. Borza dela išče: ključavničarja za izdelovanje modelov, železo-strugar-'a, livarja, več viničarjev, delavcev in čevljar-ev, kakor tudi 3 vajence za tovarno za karoserije Franca Perglerja v Mlinski ulici 44. — Med brezposelnimi ženskami pa dobijo zaposlitve: 4 pletilje, 1 vzgojiteljica in več služkinj, varušk, kmečkih dekel in gospodinj.
m Zopet kavarna »Evropa«. V noči od ponedeljka na torek je prišel trgovec Josip Pleiner iz Drakovic na Češkoslovaškem v kavarno »Evropo«, kjer so se mu, kakor običajno, pridružile artistke, s katerimi se je naposled opijanil. Ko se je pa Pleiner zjutraj iztreznil, je bil suh kakor cerkvena miš. Izginila sta mu dva tisočaka češkoslovaških kron in ostanek tretjega, ki ga je v kavarni izmenjal. Bil bi pač že skrajni čas, da bi se taki škandali iz mariborskega življenja radikalno iztrebili. Kakšno mnenje bodo sicer o Mariboru imeli tujci?
m Zlobno poškodovanje napisne table. V noči od ponedeljka na torek je neznanec s črnilom pomazal veliko, 600 Din vredno napisno tablo brivca Radivoja Pirca v Cvetlični ulici, na kateri ima reklamni napis, da striže in brije samo za 4 Din. G. Pirc je razpisal za onega, ki ovadi storilca, 500 Din nagrade.
m Tatvina kolesa. Mesarskemu mojstru Ivanu Pirherju je v torek neznan tat ukradel na sejmišču Ob brodu 1500 Din vredno kolo.
m Nesreča drvarja. Pri podiranju dreves v gozdu pri Podovi je padajoče drevo zdrobilo levo roko 37-letnemu Josipu Baumannu. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnico.
m Nezgoda. Včeraj ob 16. uri je padel 12-letni v Smetanovi ulici 40 stanujoči učenec Herbert Strašek z lestve 3 m globoko in si zlomil desno podlakt ter zadobil po obrazu odrtine. Rešilni oddelek ga je prepeljal z avtomobilom v bol* nico
Celic
* Koncert na praznik ujedinjenja. V ponedeljek 1. decembra bo v veliki dvorani Celjskega doma koncert koroških pesmi. Pod vodstvom g. Šegule nastopijo zbori CPD, Oljke in KPD. Ker je to edina narodna prireditev na narodni praznik, je dolžnost vsakega Celjana, da se udeleži koncerta.
* Trgovine ob nedeljah v decembru. Na razna vprašanja odgovarjamo, da smo se informirali in dobili sledeče pojasnilo. V nedeljo, dne 30. novembra ter v nedeljo 7. decembra ostanejo trgovine v mestu ves dan zaprte, dasi sledi prvi nedelji narodni, drugi pa cerkveni praznik. Edino na »zlato« nedeljo, t. j. nedeljo pred Božičem
21.	decembra bodo trgovine ves dan odprte.
* Preložena seja občinske uprave. Včeraj bi se morala vršiti plenarna seja občinske uprave, na kateri bi se moral voliti upravni odbor Mestne hranilnice. Ko je bila seja že sklicana, je dobilo mestno načelstvo od kr. banske uprave odlok, da se naj preloži ta volitev, ker se je sedanje gerentstvo Mestne hranilnice pritožilo na ministrstvo trgovine radi odreditve volitve. Ker je bila volitev edina točka dnevnega reda, se je seja preložila.
* Smrt ljubiteljice mačk. Včeraj zjutraj je v javni bolnici umrla gdč. Friderika Hallada v visoki starosti 76 let. Kateri Celjan pač ni poznal te ženske, pa tudi izven Celja je postala znana, saj je pred meseci pisala o njej celo neka berlinska revija. Znana je bila radi svoje velike ljubezni do mačk, saj jih je imela menda dva tucata in je skozi desetletja živela samo za nje. Ni pa morda znano večini Celjanov, da je Dila v svoji mladosti učiteljica v Celju, ki je slovela po svoji lepoti in nadarjenosti; pisala je celo pedagoške knjige. Po neki krivici pa se ji Je omračil um, bila je upokojena in odslej je živela žalostno življenje. Naj počiva v miru!
* Borza dela v Celju potrebuje 5 konjskih hlapcev, 1 hlapca za govejo živino, 1 hiš. hlapca, 1 hišnika, 1 majarja, 1 električarja-strojni-ka, 1 steklarja, 2 mizarja, 1 sodarja, 4 čevljarje, 4 krojače, 11 vajencev, 1 kmečko gospodinjo, 1 kmečko deklo, 1 kavar. kuharico, 1 navadno delavko, 5 kuharic, 14 služkinj, 1 kuharico, 1 orož. kuharico, 4 vajenke.
* Smrtna kosa. V javni bolnici je 25. t. m. umrl 261etni rudar iz Zabukovce Dosedla Karol.
* Izgube in najdbe. V Marijini cerkvi je bila izgubljena ročna torba, v kateri je bila denarnica in druge stvari. — Pred mesecem dni se je našel lOOdinarski bankovec ter računi na ime Jeršič Marija, ki se naj zglasi na policiji.
mu/
Razstava slik v Ptuju. Naši domači umetniki g. prof. Jirak ter gg. Trubel in Mežan bodo razstavili v dobi od 30. novembra do 8. decembra t. 1. v gimnazijskem poslopju svoje tekom leta izdelane slike. Upravičeno pričakujemo, da nam bo letošnja razstava nudila visok umetniški užitek.
Spominsko ploščo v svetovni vojni padlim Ptujčanom bodo v nedeljo, dne 30. t. m. ob 14. uri na tuk. mestnem pokopališču svečano odkrili. Spomenik bo blagoslovil prošt g. dr. Žagar, slavnostni govor pa bo imel voj. kurat g. Bonač Franc iz Ljubljane.
Sejem sv. Katarine, eden največjih, če ne največji letni sejem v območju bivše mariborske oblasti, je privabil tudi letos ob krasnem, pozno jesenskem vremenu ogromne množice ljudi od blizu in daleč v Ptuj. Tudi sejmarjev in različnih sejmskih atrakcij je bilo v izobilju
Priče obremenile Kozjaka
Maribor, 26. novembra.
Včeraj so sodniki ves dan nadaljevali zasliševanje prič na obnovljenem procesu proti Antonu Kozjaku zaradi najetega umora njegovega brata Andreja na Kapli nad Marenbergom. Zaslišali so priče iz Kaple in okolice, Kozjakove sorodnike in njegove soobtožence iz kaznilnice. Bistvenih sprememb tudi včerajšnji dan ni prinesel. Zanimive so bile nekatere izjave Kozja-kovih sojetnikov, dočim so ostale priče spet obremenile obtoženca, le sorodniki so govorili njemu v prid. Razpravo bodo danes nadaljevali in bržkone že dopoldne zaključili.
lesreče in nezgode
Pretep v družini
Včeraj je prišel v ljubljansko bolnico 41-letni krojač Anton Jakše iz Zapuž. Povedal je, da sta se 20. t. m. doma v Zapužah sprla in stepla s svakom Jožefom Krmecom. Pri tem ga je svak tako obrcal in osuval po vsem telesu, da zaradi bolečin ni mogel več vzdržati in da je zato prišel v bolnico iskat pomoči. Ostati bo moral v bolnici nekoliko dni.
Hudi psi
Včeraj je prišel v bolnico 14-letni pečarsld vajenec Bernik Ivan z Gline pri Viču, katerega je ugrizel pes njegovega mojstra v levo uho. — Učenec Zemljič Ivan, 10-letni sin delavca iz Stepanje vasi, se je vračal včeraj ob pol 1. uri iz šole domov. V Stepanji vasi ga je napadel pes Mihe Bergoča ter ga ugriznil za nos in obe ustnici. Zaradi te težke poškodbe se je zatekel v bolnico. Pes se je gotovo odtrgal od verige, ki jo je vlekel še za seboj.
Nesreča šolarja
Učenec Čebular Jože, 8-letni sin bajtarja iz Skofelj, se je na povratku iz šole obesil na voz. Pri tem mu je pa prišla noga med kolo in se mu je zlomila. Prepeljan je bil v bolnico.
Iz kriminalnega predala
Ljubljana, 26. novembra.
Tatvine.
Novak Franc, posestnik z Viča, je prijavil na policiji, da mu je v noči od 23. na 24. t. m. neznan tat ukradel izpred hleva konjsko opremo, vredno 250 Din.
Hlapec pri inž. Tavčarju, Štempihar Josip, je prijavil, da mu je 25. t. m. med 2. in 6. uro popoldne ukradel neznan tat iz nezaklenjene sobe 380 Din vredno srebrno žepno uro. Tat je prišel v sobo skozi okno, na katerem so razbite šipe. Štempihar sumi, da je izvršil tatvino neki delavec, ki je bil do kritičnega dne zaposlen pri Tavčarju.
Delavec Dolenc Maks je prijavil na policiji, da je v noči na 22. t. m. spal pod kozolcem Jakoba Jesiha na Rudniku, pri katerem je usluž-ben. Okrog 6. ure zjutraj je čutil, da nekdo vleče izpod njega odejo, raz njega pa palerino. Skočil je pokonci, ampak ni opazil nikogar. Označeni predmeti so vredni 200 Din. Ker je prijava jako čudna, je verjetno, da »rope izvira iz Dolenčeve fantazije.
Trgovec s kurivom Fritz Franc iz Tavčarjeve ulice je naznanil, da mu je neznan tat v noči na 25. t. m. ukradel iz nezaklenjenega skladišča na Sv. Petra cesti večjo množino premoga in drv, v skupni vrednosti 800 Din. Tat je vlomil na ta način, da je vrgel iz tečajev vrstna vrata.
Trgovski potnik Gogala Anton je prijavil, da mu je 23. t. m. med 7. in 8. uro zvečer ukradel neznan tat izpred bifeja »Med hmeljniki« pri Sv. Križu moško kolo znamke »Torpedo«, vredno 800 Din.
Policija je aretirala delavca Duratovič Rama, ker je prodal Aliji Bognanoviču 25. t. m. zjutraj namizni prt za 5 Din. Prt je gotovo nekje ukradel. Duratovič se zagovarja, da je kupil ta prt ob 6. uri zjutraj, ko je šel za Bežigradom na delo, od nekega nepoznanega dečka za 5 Din in da ga je nato prodal Bogdanoviču za 5 Din in — 1 kg kruha.
Policija je aretirala dve ženski K. F. in š. M. zaradi prostitucije.
Na policiji je bila prijavljena ena oseba zaradi pijanosti in nedostojnega vedenja, 1 oseba zaradi prekoračenja policijske ure, 1 oseba zaradi hoje po železnici in 7 oseb zaradi kršenja cestnopolicijskega reda.
Vlomilska trojica v rokah pravice.
V noči na 26. t.. m. okrog 4. ure je obvestil neki stanovalec hiše št. 9 v Prešernovi ulici stražnika, da je slišal okrog 1. ure na dvorišču dotične hiše sumljivo govorjenje. Stražniki Pišot, Janežič in Dornik so preiskali dvorišče in res našli vlomljena vrata v trgovono s Čevlji g. Čarmana. V nekem kotu so našli tudi še dva para čevljev. Izvedli so takoj racijo po vsej okolici, ki je končala z uspehom. Okrog 5. ure in pol je stražnik Pišot srečal na križišču Dunajske in Puharjeve ulice dva sumljiva postopača, katere je takoj legitimiral. Ker ga je njihovo obnašanje utrdilo v njegovem sumu, jim je napovedal aretacijo ter ju izročil stražniku Dorniku, da jih spremi na policijo. Aretiranca sta 25-letni Achman Robert, slaščičarski pomočnik in 20-let-ni ključavničarski pomočnik Erjavec Franc. Na poti na policijo je opazil stražnik, da je Achman odvrgel neke predmete. Pobral jih je in videl, da je bila to ura in doza za puder. Na policiji sta aretiranca prvotno odločno tajila, končno sta pa vendarle priznala, da sta izvršila vlom v
Čarmanovo trgovino skupno z Antonom Srečnikom, ključavničarskim pomočnikom. 8 parov čevljev sta zakopala Erjavec in Srečnik za zidom v Tivoli, kjer so se tudi res našli. Srečnik je bil nato aretiran ob 7. uri zjutraj v delavnici pri svojem mojstru na Aljaževi cesti. Pri pre-
iskavi v stanovanju aretirancev so našli pri Achmanu 1 par ukradenih čevljev in tudi pri Srečniku 1 par. Vendar prizna Srečnik, da je ukradel več čevljev, ki jih je skril v podstrešju, kjer se pa niso več našli. Škoda, ki jo trpi okradeni trgovec, znaša okrog 6000 Din.
boru na prizadevanje in s pomočjo tamošnjega »Sokola«. Dasiravno je bilo o priliki otvoritve opaziti bolj slabo zanimanje za razstavo, se je zanimanje v sledečih dneh tako zelo dvignilo, da je imela razstava popolen uspeh. Tekom celega tedna so se vršila v razstavnem prostoru predavanja o najrazličnejših zdravstvenih vprašanjih. Večino predavanj so spremljali nazorni filmi. Vsega je obiskalo razstavo in predavanja okrog 3000 ljudi. Posebna zasluga za uspeh gre
sreskemu načelniku dr. Trstenjaku, g. notar-u Gajšeku, gg. zdravnikom dr. Rudolfu in dr. Goričarju in čč. duhovščini, ki je b pozivi v cerkvi opozarjala ljudstvo na važnoBt razstave in predavanj.
Marenberg
Kino. Prihodnje dni bo gostoval pri nas potovalni kino mežiškega Rdečega Križa v Bruder-manovi dvorani.
Premestitev. Šolski upravitelj g. Karel Vol-maier je bil premeščen te dni iz Vuhreda na novo službeno mesto v Vuzenico. Na njegovo mesto pride učiteljica gdč. Pihlerjeva.
Poroka. Dne 24. t. m. sta stopila v zakonski stan g. Oto Preglav, sin posestnika in gostilničarja Preglava Iz Merenberga in gdč. Ana Hu-ber. Vso srečo I
Cirkus imamo. Podeželski cirkus »Arena« že
g ar dni gostuje v Marenbergu. Proti vsemu pri-ikovanju ljudje kar vro k predstavam ter bo prišel podjetnik gotovo na svoj račun.
Pogreb cigana. V Spodnji Vižingi, v gozdu ob Dravi, slišiš vsak večer nežne glasove gosli. Pred dobrim tednom so se naselili tam doli cigani. S seboj so pripeljali 96 let starega cigana MUlerja, ki jim je zbolel in umrl. Napravili so mu priprost mrtvaški oder kar zunaj na prostem pred svojim vozom. Ker so se raznesle vesti, da ga bodo cigani pokopali po svojih običajih, se je nabralo ob njegovem pogrebu mnogo radovednežev, tako da je bil prav lep pogreb, saj je bilo navzočih okoli 300 ljudi.
Vreme. 2e ves prejšnji teden smo imeli krasne dneve. V nedeljo dopoldne je bilo zopet zelo lepo in toplo, naenkrat pa so se prignali temni oblaki iz severozapada. Nastal je vihar z dežjem, ki je trajal dobre pol ure, po viharju pa je zopet posijalo solnce.
Slovettjgradec
Sokolova akademija. Opozarjamo ponovno na državni in sokolski praznik 1. decembra ob 20. uri v Sokolskem domu.
S sekiro si je presekal prsa. 31-letni hlapec Ramšak Ferdinand pri posestniku Turinčniku iz Gradišča je pripravljal v gozdu drva. Po nesreči je padel na sekiro in si presekal desno stran prsi. Zdravi se v tukajšni bolnici.
Davica. Na davici je umrl v tukajšni izolirnici učenec osnovne šole Zadkovifi Klavdij, rojen v Karlovih varih v ČSR.
Smrtna nesreča v kamnolomu. Marolt Josip iz Ribnice na Pohorju je bil uslužben pri kamnolomu cestnega odbora v Marenbergu. Pri delu je padel 10 m globoko in se nevarno poškodoval na glavi. Nezavestnega nesrečneža so prepeljali v bolnico, kjer je včeraj umrl.
Na živinskem- sejmu okraden za 8500 Din. Vsakoletni živinski sejem v Šoštanju na dan
24.	novembra je vedno dobro obiskan. Kupčija je bila živahna in tako je tudi posestnik Breznik Franc prodal vole za 8500 Din. Ko se je vračal domov, je zapazil, da ga vedno zalezuje neki moški. Breznik je spravil denar v hlačni žep zadaj. Drzni in prefrigani žepar pa mu je le izmaknil denar in šele v vlaku je Breznik zapazil, da nima več denarja.
Tamburaški zbor gasilskega društva je prevzel učitelj g. Mrovljfe in se vrše vaje redno vsak torek in petek zvečer v prostorih g. Cajn-kota.
Trebnje
Akademija. Društvo Sokola kraljevine Jugoslavije v Trebnjem priredi v proslavo 1. decembra svečano sokolsko akademijo v sokolski telovadnici v nedeljo ob 3. uri popoldne. Na sporedu je slavnostni govor starešine, zaobljuba članstva in telovadne točke. Udeležba za člane obvezna — a prijatelji Sokola iskreno vabljeni.
Hranilnica in posojilnica v Trebnjem se je preselila iz župnišča v nove prostore »Prosvetnega doma«. Uradne ure kakor običajno.
Poroka. Poročila sta se v pondeljek v farni cerkvi v Trebnjem trgovec Ivan Potokar iz Račjega sela pri Trebnjem in Miklič Marija, posestnica iz Starega trga pri Trebnjem. — V torek se je pa poročil čevljarski mojster Zupančič Anton iz Trebnjega z Rozalijo Gabrijel, šiviljo iz Grma pri Trebnjem. Mladima paroma obilo sreče 1
Tamburaški odsek. Prosvetno društvo v Trebnjem je ustanovilo tamburaški odsek, katerega vodja je g. dekan Ivan Tomažič. Trebanjski tamburaši in tamburašice prav pridno vežbajo in bodo skoro javno nastopili pod spretnim vodstvom našega priljubljenega g. dekana.
Šramel trio. Priljubljen trebanjski Šramel trio — Juvanc-Divjak-Pirc — sodeluje na vabilo sokolskega društva Mirna 30. t. m. na Mirni na prireditvi tamkajšnjega sokolskega društva.
Živinski in kramarski semenj na dan 24. t. m. y Št. Lovrencu pri Trbenjem je bil zelo dobro obiskan. Kupčija, zlasti živinska, je bila pa zelo slaba. Večjega povpraševanja in ponudb, kakor po navadi za inozemstvo, ni bilo. Kje je vzrok tej krizi.
Zupan Trebanjski Josip Zupančič je popolnoma okreval in prevzame zopet županske posle od občinskega svetnika Viljema Tomiča v soboto 29. t. m.
Zastopnik »Lubasovih« harmonik v Trebnjem. Anton Francekovič, znani virtuos na harmonike, se je mudil 3 dni v Trebnjem za propagando za imenovano tvrdko. Kakor nam je znano, je izdelala ta firma tudi krasno harmoniko za prestolonaslednika Petra, ki mu jo je že poklonila.
Naročite se na »Jugoslovana« v občinski pisarni v Trebnjem. Sprejemajo se tudi oglasi in dobe vse tozadevne informacije.
Popravek. K notici »Otvoritev nove gostilne v Trebnjem«, popravljamo v toliko, da ta gostilna ni »nova«, ampak je ena izmed najstarejših v Trebnjem, in da jo je sedaj samo odprla v svoji režiji Marija Zurc-Smit, dočim je bila dd sedaj v najemu
Zverinski zločin pri Framu
žena ubila spečega moža in zažgala hišo
Maribor, 26. novembra.
V bližini Frama v malem zaselju Loka se je preteklo soboto zgodila grozna rodbinska tragedija, o kateri smo podrobnosti izvedeli šele danes. V soboto okrog 21. ure so ljudje zapazili za nekim vinogradom dim in plamene, pa so takoj odhiteli proti kraju požara. Še preden so prišli do goreče hiše, jim je prišla nasproti 47-letna viničarka Amalija Žnidarjeva in jim povedala, da gori njena domačija. O postanku požara je izjavila, da ga je povzročil njen 27-letni mož Žnidar, ki se je baje pijan vrnil domov, jo pretepel in nato vrgel gorečo petrolejko po sobi, tako da se je vnela in se je nato ogenj razširil na vse poslopje. Na vprašanje, kje je sedaj njen mož, je Žnidarjeva odgovorila, da ne ve. Ljudje pa so takoj zaslutili, da je ostal v goreči hiši. Skušali so kljub silnim plamenom vdreti vanjo in ga rešiti, kar pa se ni posrečilo. Hiša je pogorela do tal, v njej pa je zgorel tudi Štefan Žnidar. Ko je ogenj usahnil, so našli pod ruševinami le še njegovo okostje in kose ožganega mesa.
Ljudi pa se je lotil že precej sum, da potek tragedije ni bil mogel biti takšen, kakor ga je opisala Žnidarjeva žena, posebno še zaradi tega ne, ker je bilo splošno znano, da zakonca Žnidar nista živela baš v najlepši slogi. Zena je
Krško
Občina poživlja vinogradnike, da takoj prijavijo količino letos pridelanega grozdja in množino vinskega mošta. Prijavite občini, v kateri se vinograd nahaja.
V pouk glede davice. Sresko načelstvo v Krškem objavlja prebivalstvu, kako se je varovati davice in ravnati v tej bolezni. Z tozadevnim razglasom naj se prebivalstvo čimbolj seznani da uvidi, kako nevarna je otrokom davica in kako malo se posamezniki brigajo, kadar je bolezen v hiši.
Ljutomer
Kolo jugoslovanskih sester je priredilo 23. t. m. čajanko. Občinstva je bilo precej in je tudi gmotni uspeh zadovoljiv.
Poročila sta se v ponedeljek dne 24. t. m. v Zagrebu gdč. Hanika Žisek in g. Karl Herman, oba iz Ljutomera. Bilo srečno I
Sokolsko društvo proslavi drž. praznik 1. decembra s telovadno akademijo, ki bo v nedeljo, dne 30. t. m. ob 3. uri v Sokolskem domu. 1. decembra ob 10. uri dop. bo občni zbor, ki je za vse članstvo obvezen.
Premestitev. Sodni pis. uradnik g. Anton So-nenwald je premeščen v Maribor.
Čistilno napravo za odpadno vodo iz svoje usnjarne bo moral napraviti g. Ig. Šinigoj. Že dalj časa so se čule pritožbe, da povzroča ta odpadna voda neprijeten duh.
Kmetijsko nadaljevalno šolo so ustanovili za občine Ljutomer, Noršinci, Kamenščak, Stročja vas, Slamnjak, Presiko in Cven. Pouk bo trajaj dvakrat na teden po 4 ure 3 mesece. Mladeniči iz omenjenih občin, ki so dovršili 16. leto in se zanimajo za nadaljnjo izobrazbo v kmetijstvu, se naj javijo še ta teden pri županstvih in v nedeljo, dne 30. t. m. ob 9. uri v meščanski šoli v Ljutomeru, kjer zvedo vse podrobnosti.
Dela na regulacijskem načrtu mesta so se pričela. Pred dnevi se je mudil tu g. arhitekt Iv. Zupan iz Ljubljane. Dva geometra sta pričela že meriti.
Ormož
Nesreča. Vinski trgovec g. Ozmec se je peljal s svojim motornim kolesom, ko se v bližini mesta zakadi veilik pes pod kolo ter ga pre-vrže. K sreči se g. Ozmec ni poškodoval, pač pa utrpi precejšno škodo na kolesu.
Denarnica mu je izginila. Jakob Zalar, posestnik v Brebrovniiku je dobil izplačano večjo svoto za vino. Prišedšii iz Ormoža — kjer je dobil denar — je šel z nekaterimi prijatelji v svoj vinograd, kjer je postal precej »dobre volje«. Ko se je okrog 20. vrnil domov, je pogrešaj denarnico z denarjem. Nobeden od prijateljev, ki so ga spremljali domov, pa ni opazil, da bi Zalarju padla denarnica iz žepa.
Premestitev. Na tuk. meščansko šolo je bil premeščen gospod Černut iz Jesenic.
Sv. Jurij ob Ščavnici
V našem sokolskem društvu je postalo zopet živahneje. Marljivo vežbajo vsi oddelki. Obenem so ponovno pričeli s pevskimi 4n tambu-raškinii vajami. Telovadbo poseča s posebnim veseljem naša sokolska deca, moška in ženska. Toda ravno sedaj, ko’bi vse društveno delo, posebno telovadba dosegla večji razmah, nam manjka primernega prostora za telovadbo v zimskem času, ker bomo morali vežbati vso zimo v tesni sobi, ki je zlasti za naraščajoče oddelke dece veliko premajhna. Toda na telovadnico za sedaj še misliti ne moremo. Medtem ko v naših listih čitamo, kako v mnogih krajih naše banovine merodajni krajevni činitelji pravilno umevajo veliko misijo sokolstva, pri nas še ni tako. Kljub temu je pa pri nas vendar še dokaj uvidevnih ljudi, med njimi staršev, katerih deca telovadi v našem društvu, ki so spoznali vrednost sokolstva. Kdor pa še do danes ni prišel do spoznanja, da je jugosloven-stvo in sokolska ideja eno in isto, bo imel priliko se o tem prepričati ob proslavi državnega in sokolskega praznika 1. decembra, — ki bo v nedeljo 30 novembra popoldne s svečano akademijo in baldjado.
bila nad 20 let starejša od moža in je večkrat dejala, da ga bo že naučila spoštovati jo kot ženo in gospodinjo.
Na podlagi suma so orožniki že v nedeljo uvedli strogo preiskavo in obvestili o dogodku tudi okrožno sodišče v Mariboru. To je odposlalo v Loko pri Framu posebno komisijo s sodnim zdravnikom dr. Zorjanom.
Izsleditve te komisije so bile prava senzacija. Preiskava ostankov trupla pokojnega Štefana Žnidarja je dognala, da ni umrl zaradi za-dušenja v dimu in zaradi ognja, marveč, da je bil prej ubit. Na lobanji so se jasno poznali sledovi nasilnih udarcev s topim predmetom, naj-brže s sekiro. Razen tega pa so našli potem tudi svetilko, na katero se je Žnidarjeva izgovarjala, še popolnoma celo in nepoškodovano. Na podlagi teh ugotovitev je bilo jasno, da je Žnidarjeva svojega moža, ki se je sicer res vrnil vinjen domov, v spanju ubila in potem zažgala hišo, da bi tako zakrila svoj zločin. Oblasti so nato izdale nalog, da jo aretirajo in včeraj so jo prepeljali v zapore mar. okrožneda sodišča. Pri dosedanjih zaslišanjih je Žnidarjeva stalno trdovratno tajila, da bi bila svojega moža res ona umorila. Grozni zločin pa je vzbudil povsod v okolici Frama silno razburjenje in govori danes o njem tudi ves Maribor.
Novo mesto
— Javna dražba 'iiega vagona selekcijonlrane pšenice bo na tukajšnjem srezkem načelstvu v četrtek 4. decembra ob pol 11. uri dop. Izklicna cena Din 150'— za 100 kg pšenice.
— Občinski proračun in proračun ubožnega sklada občine Novo mesto za leto 1931., kakor ga predlaga župan je še danes (27. t. m.) na županstvu javno razpoložen.
Nov hodnik. Pred dobrim letom je na predlog občinskega odbornika učitelja Viktorja Pirnata mestni občinski zastop sklenil podaljšati cestni hodnik od mostu do Kastelčeve trgovine, oziroma do Hajderjeve trafike v Kandiji. V torek so pričeli kopati na obeh straneh ceste. Hodnik bo izdelan iz bazaltoida. Prihodnjo spomlad pa pride na vrsto cesta Straža-Toplice, ki bo tudi izdelana iz bazaltoida.
Pragersko
Nesreča v Majšperku. V ponedeljek 24. t. m. je v tovarni za tanin v Majšperku zaposlenemu Gregorju Vagnerju padlo na levo nogo neko težje orodje in mu ]o zlomilo. Vagnerja so prepeljali v bolnico v Maribor.
Na sejmu okraden. Na sejmu v Ptuju so neznani tatovi izmaknili nekemu tukajšnjemu kmetu mošnjo z večjo vsoto denarja. Okradeni je tatvino prijavil policiji in tukajšnjemu orož-ništvu, ki je uvedlo zasledovanje.
Nezgoda. V torek se je nekemu posestniku iz Sesterž pri Pragerskem med vožnjo proti domu zvrnil v jarek voz stelje skupaj s konji in je le malo manjkalo, da. tudi on ni postal žrtev slabe poti. Moral je iskati pomoči pri sosedih, ki so mu naposled pomagali rešiti voz in konje iz nevarnega položaja.
Slovenske Konjice
»Jugoslovana« kljub zahtevi ne moremo dobiti v tukajšnjih javnih lokalih. Apeliramo na naše gostilničarje in brivce, naj se akoj nar,.če na list, ki piše v pravem jugoslovanskem duhu.
Sokolska proslava. Dne 1. decembra na državni in sokolski praznik priredi naše društvo v dvorani »Narodnega doma« veliko proslavo s pestrim sporedom. Vabimo vee brate in sestre kakor tudi Sokolu naklonjeno občinstvo, da se prireditve v polnem številu udeleži.
Sokolske vesti. Ustanovnega občnega zbora Sokola kraljevine Jugoslavije v Poljčanah dne
23.	t. m. se je udeležila deputacija našega domačega društva pod vodstvom znanega sokolskega delavca br. dr. Ervina Mejaka.
Otvoritev odvetniške pisarne. Pred kratkim je otvoril v našem trgu lastno odvetniško pisarno gosp. dr. Ervin Mejak. To je četrti odvetnik v našem trgu.
Smrtna kosa. Dne 21. t. m. je nenadoma umrla, zadeta od kapi, v visoki starosti 80 let gospa Josipina Prus roj. plem. UM, mati tukajšnjega odvetnika dr. Antona Prusa. Pogreb se je vršal dne 24. ob veliki udeiležbi občinstva. Prizadeti rodbini naše sožalje.
Higijenska razstava. Od 16. do 23. t. m. je priredil Zdravstveni dom v Mariboru pod okriljem tukajšnjega Sokola h igi jensko razstavo, ki je v vsakem oziru prav dobro uspela. Čestitamo našemu agilnemu Sokolu, ki je tudi na tem polju pokazal svoj napredek.
Občinske zadeve. Na seji dne 20. t. m. je prišlo do zanimive pregrupacije v našem občinskem svetu. Pri predlogu gospoda župana glede jamstva tukajšnji okrajni hranilnici so člani bivše gospodarske stranke glasovali s člani bivše SLS. Predlog župana je ostal v manjšini.
Otvoritev gostilne. Gostilno v »Narodnem domu« je prevzel g. F. Medved iz Oplotnice. Želimo novemu in priljubljenemu najemniku obilo uspeha.
Nerazumljiva je nepomirljivost nekaterih ljudi v Konjicah, kii se ne moireio uživeti v razmere nastale po 6, januarju 1929. Kljub temu, da že dve leti ni strank, je n ©prijateljstvo med posameznimi skupinami bivših strank slabše nego pred 6. januarjem. Treba bi bilo z železno roko napraviti red.
Higijenska razstava, V nedeljo je bila v Konjicah zaključena higijenska razstava, ki je trajala cel teden, od 16. do 23. t. ni. Higijensko razstavo je priredil Zdravstveni dom v Mari-
Težake z italijanskim zunanjim posojilom
Kakor smo že na tem mestu poročali, je bivši italijanski finančni minister grol Volpi zaman brusil pete po Ameriki. Zanimivo je, ■ kako enodušnim protifašističnim elanom je ameriško časopisje uprizorilo kampanjo proti italijanskemu posojilu. Vsi večji listi so poslali v Italijo posebne poročevalce, ki so imeli nalogo, da podrobneje analizirajo gospodarsko stanje fašistične Italije. Zanimivo je, da so ta poročila, posebno kar se tiče gospodarskih vprašanj, izvanredno senzacijonalna. Znani gospodarski publicist in dopisnik lista >New-York Hiraldc Georgea Seldes pa se je v vprašanje sam poglobil in poslal svojemu listu izčrpno Bliko današnjega finančnega stanja Italije. Med drugim pravi Seldes, da uporablja Italija za propagando fašističnega pokreta v inozemstvu letno 300 milijonov lir. Dve milijardi porabi fašizem za vzdrževanje policije, šestih milic In notranjo politično špijonažo. Glavni vir dohodkov v italijanski plačilni bilanci sta postavki emigracija in tujski promet. Emigracija je v prejšnjih letih poslala letno v domovino nad 700 milijonov lir, sedaj pošilja borih 180 milijonov, ki pa se tudi od meseca do meseca krčijo. Vloge italijanskih denarnih zavodov stalno padajo. Leta 1925. je bilo na novo uloženih v italijanskih hranilnicah 787 milijonov lir, izplačanih pa je bilo v istem letu 548 milijonov lir. V letu 1927. je bilo na novo uloženih samo 178 milijonov, a izplačanih 822 milijonov. Pod fašističnim režimom Je propadlo nad 800 bančnih zavodov. Nadalje omenja Seldes misterij državnega proračuna. Vladni proračun izkažuje višino javnih dolgov v znesku 88 milijard lir. Deficit državnega proračuna pa znaša letno 400 milijonov lir. Seldes pravi, da je francoski ekonom Valois poskušal razvozljati italijanski državni proračun, pa je v svoji onemoglosti vzkliknil: »Klovenski proračuni« in s tem tudi zaključil svoja finančna raziskovanja v Italiji.
Po zadnjih poročilih se je Mussolini obrnil na
Novo zasedanje sekcij tarifnega odbora
Pod vodstvom predsednika g. Jovanoviča se je pretekli ponedeljek v prostorih Industrijske zbornice pričelo delo v sekcijah tarifnega odbora. Sej se udeležujejo poleg članov tarifnega odbora uradni zastopniki prometnega in poljedelskega ministrstva ter zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Dnevni red sedanjega zasedanja je bil določen že meseca avgusta, in sicer se nanaša na proučitev reforme lokalnih železniških tarifov.
Pred prehodom na dnevni red je zastopnik generalnega ravnateljstva železnic sporočil, da je generalna direkcija železnic od zadnje seje tarifnega odbora dalje uveljavila nekaj že sprejetih uredb. Tako je uvedla nov tarif za izvoz žita preko mej na kopnem in preko domačih luk. V kratkem bo uvedena olajšava za izvoz domačih proizvodov v Albanijo po železniških progah. Direkcija zbira tudi že podatke, da se čimprej izdelajo navodila, ki se nanašajo na reekspedicijo pri izvozu lesa. Obenem se je začel izpopolnjevati na novih postajah direktni jugoslovansko-grški tarif. Z ozirom na okolnost, da povzroča vsaka izmenjava tarifa, ki ima namen olajšati izvoz, železniški upravi izgubo v njenih efektivnih dohodkih, in z ozirom na okolnost, da mora železniško ravnateljstvo skrbeti za ravnovesje pri svojih izdatkih in dohodkih in ker opravila pri olajševanju izvoza 8 pomočjo tarifnega postopka ni mogoče kriti z njenimi sredstvi, prosi, naj tarifni odbor, kakor je že sklenil na svoji poslednji seji, poskrbi za kritje zadevnih izdatkov.
Tarifni odbor bo z ozirom na to prošnjo angažiral svoje organizacije za pokritje primanjkljajev pri železniškem ravnateljstvu, če bi ti primanjkljali nastali zaradi izvoznih olajšav. Zastopniki železniške uprave so prav tako obrazložili stanje, v katerem se nahaja delo glede direktnih tarifov s sosednimi državami, in so pojasnili gospodarske momente, po katerih se ravnajo pri tem poslu. Tarifni odbor je vzel to poročilo na znanje in ga izpopolnil s svojimi načelnimi in posebnimi pripombami.
Zatem je načelnik trgovinskega oddelka generalne direkcije obsežno poročal o delu na novih lokalnih tarifih. Javil je, da bo moral biti v najkrajšem času izdelan načrt za vsa področja narodnega gospodarstva. Odbor Je sklenil naprositi železniško upravo za najožje sodelovanje pri tem pripravljalnem delu. Sprejel je predlog, da se načelna debata glede teh novih tarifov odgodi vse dotlej, dokler generalna direkcija ne bo izdelala svojega načrta, tako da bo mogoče pripravljeni načrt dati vsem članom tarifnega odbora, da ga lahko proučijo. Nadalje Ji> tarifni odbor določil rok mesec dni za proučitev tega načrta in načelno ter specijalno debato o njem. Po tem roku se bo tarifni odbor ponovno sestal in se končnoveljavno posvetoval o načrtu. Odbor je v nadaljnjem razpravljal o nekaterih nujnih predlogih.
Gospodarske vesti
X Za železniško zvezo Dravske banovine * morjem. Kakor smo pred tedni sporočila, se je odbor za dograditev železniške zveze naše banovine z morjem obrnil tudi za Zvezi denarnih zavodov v Ljubljani in Zagrebu s prošnjo, da se izjavita, ali bi prisipevalii s primernimi zneski v kritje posojila. Kakor doznavamo, sta Zvezi pristaili, da se udeležita te aikoije s 80 milijoni dinarjev. Tudii Dravska in Savska banovina bosta v svoje proračune umesili večje postavke na načun dograditve te naše morske zveze. Smatra se, da je akcija odbora v splošnem uspela lin se lahko nadamo, da Re bo progo pričelo graditi že v doglednem času.
X Tečaj za pršenje barv v Ljubljani. Na prošnjo nekaterih interesentov se sporoča, da se
znanega švedskega vžigaličnega kralja Ivarja Kreugerja. Ni izključeno, da se bo na bazi popolne monopolizacije italijanske industrije vžigalic sklenilo posojilo, vendar so okolščine, pod katerimi bi bil Kreuger pripravljen nuditi Italiji večje posojilo, zelo značilne. Kreuger se je v stvari obrnil po informacije k uglednim predstavnikom italijanske protifašistične emigracije, ker hoče imeti tudi s te strani zagotovilo kritja svojega posojila. Kakšne bodo te informacije, ni težko uganiti. Ta okolnost nam pa tudi jasno izpričuje, da predstavlja italijanska emigracija še vedno zelo učinkovit forum italijanskega naroda, čeprav gospod Mussolini temu forumu odreka vsako besedo.
Po gospodarskem položaju, ki vlada trenutno v Italiji, sodeč, mora fašistični režim priti do večjega zunanjega posojila, ker postane Italija v nasprotnem slučaju gospodarsko. ' _ država. Poslednji ukrepi znižanja plač uradnikom predstavljajo samo kapljico v morje, nasprotno pa bodo ti ukrepi, kakor pravilno presojajo ameriški poročevalci, samo zrahljali notranjepolitičen prestiž fašističnega režima. Tudi ukrepi o znižanju cen ne bodo rodili nikakih uspehov, ker Je znano, da se italijanski trgovec v današnji gospodarski situaciji itak že po svojem lastnem kalkllu drži skrajnih mej dobička. Če se bo znižanje cen nanašalo na producenta samega, ki se že itak bori z bornim zaslužkom, mora neizogibno že itak močno zrahljana davčna sila prebivalstva pasti na minimum, kar bo proračunski deficit še povečalo. Temu se bodo pa pridružile razne socijalne motnje: brezposelnost, splošno obubožanje, naraščanje deliktov itd. Ameriški poročevalci vidijo v sedanji gospodarski situaciji Italije samo en izhod in ta je, da Italija nemudoma najde ona pota, ki so bila naznačena od velikih mož Italije, ki so dali svoji domovini, kakor tudi vsemu civiliziranemu svetu nespodbitnih dokazov svojega genija.
za tečaj za pršenje barv na kovine le«, ki se vrši od 3. do 13 decembra v livarni Tehniške srednje šale, zniža na Din 50-— za mojstre in Din 25-— za pomočnike. Prijavni rok poteče v soboto 29. t. m., izjemoma se sprejmejo prijave še ob otvoritvi tečaja 8. decembra ob 8. uri zjutraj. — Zavod za pospeševanje obr-ta Zbomioa za TOI v Ljubljani.
X Opozorilo! Perutninarski tečaj v Ljubljani. Ker se je priglasilo izredno veliko število tečajnikov na perutninarski teČij, ki se vrši v torek, 2., v sredo, 10. in v soboto 20. decembra t. 1., je moralo vodstvo tečaja poiskati večji lokali za predavanja, in sicer v Delavski zbornici na Miklošičevi oesti. Opozarjajo se zato tečajniki, da se zberejo v dvorani Delavske zbornice, v torek, 2. decembra ob polu enajstih in n e v Linhartovi ulici štev. 9. Za zunanje priglasitve bo poskrbljeno tamkaj tudi za kosilo. — Tajnik.
X Strokovni tečaji za aranžerje in dekoraterje. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi v januarju in februarju 1931 v Ljubljani strokovni tečaj za trgovske aranžerje in dekoraterje. Pouk in praktično vežbanje se bosta vršila ob ponedeljkih, sredah in petkih zvečer od ‘AS. do 10. ure. Program obsega; 1. Teoretičen pouk: Kupec v toku cestnega prometa, dekoracija kot sredstvo za pridobivanje kupca, psihologija krupca. 2. Praktični pouk: Dekoriramje blaga vseh vrst, različna izgradba izložbenih oken in izložbenih predalov, prevlaka izložbenih oken, pravilno ravnanje z izložbenimi okni in blagom. 3. Nauk o barvah: Risanje in slikanje, harmonija barv, slikanje izložbenih ozadij, pršenje barv in podobna slikarska deda. 4. Slikanje reklamnih slik in napisov: Pouk o raznih slogih in načinih pisave, osnutki inseratov in izložbenih plakatov.
5.	Razsvetljevali)* tehnika:	Pravilna	razsvet-
ljava izložbenih oken in razstavljenega blaga. V tečaju bo poučeval poseben strokovnjak v reklami In dekoraciji e pritegnitvijo strokovnjakov v slikarstvu. Opozarjamo na ta tečaj, ki je velike važnosti za trgovce in trgovske so trudnike. Prijave je .poslati najkasneje do 15. decembra t. 1. neposredno Zavodu PO Zbornice TOI v Ljubljani. Pristojbina za obdsk tečaja znaša za samostojne trgovce in poslovodje Din 200, za trgovske sol rudnike pa polovioo.
X Odbor za terminska tržišča. Odbor za terminska tržišča pri mednarodni trgovinski zbornici v Parizu je imel prejšnji teden svojo prvo sejo. Te seje so se razen prejšnjih odborovih članov udeležili tudi zastopnika Kanade, Združenih držav, Francije, Anglije Madžarske, Indije in Holandske. Tako so bila domala vsa terminska tržišča zastopana v tem odboru. Tako organizirani odbor si je zadal nalogo, da na •podlagi zakonov in predpisov prouči vse dobre in slabe »tirani terminskih sklepov ter obenem Ukrene vse potrebno za izpolnitev teh obvez iz terminskih sklepov. Zato je glavna akcija v tem, da se izključijo neke zakonske odredbe, ki dajejo v nekaterih državah priliko brezvestnim dolžnikom, da se ognejo obvezam terminskih tržišč.
Dobave
Dne 28. novembra t. 1. in 15. decembra t. 1. se bosta vršili pri ekonomskem oddelku di rekcije državnih železnic v Beogradu ofertalni licitaciji glede dobave železniških pragov (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industri jo v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 6. decembra t. 1. se bo vršila pri račun sko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgrad be v Beogradu ofertalna licitacija glede doba ve bakrenih cevi. (Oglas je na vpogled v pi sarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Prodaja lesa se bo vršila potom ofertalne li citacije dne 6. decembra t. 1. pri Kr. direkciji šum v Vinkovcih. (Oglas in pogoji so na vpo gled v pisarni za TOI v Ljubljani.'
Borzna poročila
dne 26. novembra 1930
Devize
Ljubljana, 26. nov. Amsterdam 22’775, Berlin 13‘50, Bruselj 7‘8905, Budimpešta 9 8905,. Curili 109440—1097 40, Dunaj 79494—79794, London 27448—275 28, Newyork 56’395—56’595, Pariz 22142—223’42, Praga 167 39—16819, Trst 29605 do 296 22.
Zagreb, 26. nov. Amsterdam 22'745—22 805, Dunaj 79494—79794, Berlin 13 485—13515, Bruselj 78905 bi, Budimpešta 987 55—99055, London 274 48—275 28, Milan 295 10—297 10, Newyork ček 56 395—56 595, Pariz 22142—223 42, Praga 167 39 do 168'19, Ziirich 1094 40—1097 40.
Beograd, 26. nov. Amsterdam 22 7450—22 8050, Berlin 13’4850—13‘5150, Budimpešta 987'55 do 99055, Curih 109440—109740, Dunaj 79494 do 797 94, London 27428—275‘08, Milan 295 05 do 297 05, Pari* 22130—223 30, Praga 167 39—168 39.
Dunaj, 26. nov. Amsterdam 285 '89, Beograd 12 5537, Berlin 169 31, Bruselj 99 01, Budimpešta 124 20, Bukarešta 4 2163, Kopenhagen 189 80, London 34 4875, Madrid 79 30, Milan 37 1687, Newyork 710 25, Pariz 27'89, Praga 21 0563, Sofija 5 1425, Stockholm 190'55, Varšava 79’58, Ziirich 137 40.
Curih, 26. nov. Beograd 9 1285, Pariz 20 2925, London 25‘0825, Newyork 56'45, Milan 27 035, Madrid 57'90, Amsterdam 207 85, Berlin 123 15, Dunaj 72'69, Sofija 3‘7325, Praga 15‘31, Varšava 56'85, Budimpešta 90'25, Atene 6 68.
Prednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 26. nov. Drž. p a p.: 1% inv. pos. 87'50—88 (88), vojna škoda ar. 427 50—429, vojna škoda kasa 427'50—429, vojna škoda nov. 427'50 do 430, vojna škoda dec. 427—429, vojna škoda febr. 415—420, 4% agr. obv. 51'50—52'25, 7% Bler pos. 81—8125 (8150), 8% Bler pos. 91 do 91'25 (9125, 91), 7% pos. hpot. 8050—8125. — Banke: Hrvatska 50 d, Praštediona 930—935, Udružena 19175—19250, Ljublj. kred. 122 d, Medjunarodna 67 d, Narodna 8100 bi. — In d.: Šečerana Osijek 298—299, Trboveljska 375—378, Slavonija 200 d, Vevče 124—124 50.
Beograd, 26. nov. 7% inv. pos. 87—87 50, 4% agr. obv. 52, 7 % pos. drž. hip. b. 81 50 82 75, 7% Bler 81*625—81'75, vojna škoda 44950, Narodna b. 8100, Izvozna b. 705.
Dunaj, 26. nov. Bankverein 16 90, Kreditni zavod 47, Dunav-Sava-Adria 13 30, Prioritete 86 50, Trbovlje 46’25, Leykam 3'60.
Žilna tržišča Tendenca na ljubljanskem tržišču neizpreme-njeno čvrsta, promet: 1 in pol vag. koruze.
Novi Sad, 26. nov. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 17 vagonov, koruza 30 vag., moka 10 vag., otrobi 2 vag. Tendenca: neizpremenjena.
Budimpešta, 26. nov. Tendenca slabša, promet majhen. Pšenica: marc 15'57—15'59, (15 57—15 58), maj 15'56—15‘58 (15'56—15'57). — Rž: marc 919 do 19'21 (916—919). — Koruza: maj 1215 do 12'20 (12*19—12’21), transit maj 9'90—9'95.
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet: 1 vag. tesanega lesa, 1 vag. bukovih drv, 1 vag. bukovih okroglic.
cSpei?f
O KRALJEVSKEM ŠPORTU
Dandanes ni nobenega dela sveta več, kjer ne bi poznali smučarstva. Povsod po Evropi, Ameriki, Avstraliji, Japonskem in celo v Afriki na zasneženem Atlasu, kjerkoli naletimo na smučarje, so si ti edini v tem, da gojijo najlepši šport, šport, o katerem je dejal Nansen, da je kralj vseh športov. Ostale panoge zimskega športa daleč zaostajajo za smučarstvom predvsem zaradi tega, ker so vezane na gotov prostor ali proge. Popoln razmah v zasneženem prostoru nam pa da smučarstvo, ki je najboljši vodnik k svetlobi in solncu v tednih in mesecih, ko najbolj hrepenimo po blagodejnih toplih žarkih. Smučar je ponosen na visoko starost svojega športa, saj so smuči eno najstarejših kulturnih orodij, katero so oblikovali narodi dolga stoletja. Smuči so bile prvotno samo prometno sredstvo. Ko si je moral človek v zasneženih pokrajinah iskati hrano in obleko, so bile smuči edini pripomoček, obvladati naravo. V najbolj tajinstvene kraje so pripeljale človeka ravno smuči. V območje severnega in južnega tečaja je prodrl Amundsen, Nansen je prevozil Grenlandijo. S smučmi so prevozili prvič Ala-sko, Kanado, Spitzbei-ge. Najvišja svetovna gorovja je raziskoval človek s smučmi.
Tudi pri nas Slovencih je smučarstvo najstarejši šport. Že sto in stoletja se smučajo v Blokah in Valvasor posveča temu celo poglavje.
Večina ljudi je obsojenih živeti v dolinah, v meglenih mestih, kjer nam ostane solnce zastrto skoro polovico dni v letu. Zato ni čudno, da ima smučarstvo toliko navdušenih pristašev, ki pozimi skozi meglo pohite k solnčnim višinam. Tukaj se nam odkrije zimska narava v vsej svoji lepoti — od najmanjšega kristalčka ivja do arhitektonske leppte snežnih streh. In tla, po katerih se smučar giblje, so najčistejša in najmehkejša preproga. Opajajoč občutek navdaja smučarja, ko drči z veliko hitrostjo po tej preprogi. Smučanje zadosti tudi športnemu momentu, ki pa ne tiči v premaganju sotekmovalca, temveč v premaganju ovir, ki nam jih stavi narava. Grmičevje, drevesa, jarki, skalovje, različne vrste snega, menjajoča strmina, vse to je treba premagati. Velik pomen smučarstva je tudi v tem, da nam omogoča ter nas vzpodbuja k bivanju na svežem zimskem zraku. Smučanje in s tem bivanje na svežem zraku smatrajo Skandinavci za nekaj, kar je več in veliko lepše kot šport. Smučanje je povratek k naravi v zimi. Najjačje se izraža v zimski alpi-nistiki, katero si brez smuči sploh ne^ moremo predstavljati. Časi, ko so hodili s krplji v Alpe, so minuli. Tudi naše Slov. planinsko društvo je v tem prebilo led in se odločilo, da začne gojiti energično to panogo alpinistike.
SPORED MARIBORSKE ZIMSKE ŠPORTNE ZVEZE.
6.	januarja 1931.: Sankaška tekma ISSK Ma ribora za prvenstvo Pohorja pri Ruški koti 11. januarja 1931.: Klubska tekma v smislu razpisa JZSS.: SPD Maribor pri Klopnem vrhu.
18.	janilarja 1931.: Podzvezna smuška tekma na Pohorju za prvenstvo »Dravske banovine« in mariborske zimske športne podzveze. Udeležba dovoljena v konkurenci samo članom JZSS Dravske banovine za prvenstvo Dravske banovine, a članom MZSP za prvenstvo podzveze. Izven konkurence tudi drugim članom JZSS in ino-zemcem.
11. januarja 1931.: SPD Mežica, interna smuška tekma na Podpeci
25.	januarja 1931.: Podzvezna skakalna tekma za prvenstvo podzveze pri Mežici.
8.	februarja 1931.: Vztrajnostna smuška tekma na 40 km za prehodni zlati pokal tvrdke Meinel & Herold od Mariborskega smuškega kluba: Klopmi vrh—Vuzenica. Udeležba v konkurenci dovoljena vsem članom MZSP. Pokal si prisvoji oni član MZSP, kd si ga trikrat po vrsti, ali petkrat v presledkih pridobi. Do končne odločitve brani pokal podzveza.
15. februarja 1931.: Skupinski tek SPD Maribor—Ruše prj Mariborski koči.
15. februarja 1931.: Smuška tekma za prvenstvo Maribora: ISSK Maribor v akolioi Maribora.
22.	februarja 1931.: Smuški tek Celjska koča: Apnenica od 9PD Celje.
14. marca 1931.: Tekma v smuku Ribniška koča—Ribnica na Pohorju, priredi SPD Maribor.
Drsalna tekma se bo določila po vremenskih prilikah; izvedla se bo v Mariboru.
Izleti: 25.-26. decembra 1930.: LSSK Maribor na Rišberg nad Mežico in 31. decembra silvestrovanje na Mariborska koči in Klopnem vrhu: SPD Maribor pri Ruški koči, LSSK Maribor na Pesku. Po posebni objavi od MSK teleti: Peca, Obir, Pesek, Vel. Kopa, Sv. Duh— Selnica, Ruška koča—Mislinje. 1. marca 1931.: podzveaai izlet preko Pohorja.
Smuški tečaji: SPD Maribor—Ruše 25. decemhra—1. januarja; začetniki: Mariborska koča in Smolnik, izvežbani: Klopna vrh, tekmovalci: Ribniška koča, otroci: v bližini mesta. Mariborski smučarski klub 25. decembra—1. januarja: začetniki in tekmovalci na Pesku, v slučaju ugodnih snežnih razmer v bližini mesta Maribora. Nadaljuje se tečaj enako od 4. januarja do 10. januarja istotam. Dne 26. januarja 1931. priredi MSK alpinski tečaj na Ped.
‘Radie*
Ljubljana, četrtek, 27. novembra: 12.15 Plošče (jugoslov. glasba, plesni šlagerji). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Otroška ura Manca Romanova. 18.00 Koncert zbora Mestne ženske real. gimnazije. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastična ura. 19.00 Dr. Minko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30 Dr. Valter Bohinec: Geologija naše zemlje. 20.00 Pero Horn: Vzgoja otroka (duševna vzgoja, domačnost). 20.30 Prenos opere z Dunaja: »Švanda Dudaikt. 22.30 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, petek, 28. novembra: 12.15 Plošče (arije jugoslovanskih umetnikov — resna glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza.
17.30 Radio orkester: Klavir in harmonij solo.
18.00	Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. Dr. V.Bohinc, Fritjof Nansen. 19.30 Gospodinjska ura, ga. Zemljanova. 20.0 Valčkova ura, igra radio orkester. 22.00 Časovna n a povod in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, četrtek, 27. novembra: 12.20 Kuhinja.
13.30 Novice. 17.00 Ruske Malajke. 20.15 Poročila. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice, vreme 22.40 Plošče.
Zagreb, petek, 28. novembra: 12.20 Kuhinja.
13.30 Novice. 17.00 Koncert. 18.30 Novice. 20.30 Beograd. 22.30 Novice, vreme in sneg. 22.40 Večerna glasba.
Beograd, Četrtek, 27. novembra: 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne s kitaro. 17.30 Športno predavanje. 18.00 Plošče. 19.30 Prenos opere z Dunaja; nato radio orkester in poročila.
Beograd, petek, 28. novembra: 12,45 Radio orkester. 13.30 Novice. 17.00 Kuhinja. 17.30 Pesmi. 19.90 Nemščina. 20.00 Melodrama. 20.30 Koncert godalnega kvarteta. 21.00 Radio orkester. 22.30 Poročila. 22.50 Kvartet.
Mali oglasi
Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda SO par.
Za pismene odgovore priložite znamko.
^ PREMOG 55
trboveljski, šlezijski, angleški in koks dobavlja na dom Dunajska 46 »ILIRIJA« d. * o. *. Miklošičeva 6 Telefon 28-20	Telefon 25-95
Stanovanje
obstoječe iz dveh sob in kabineta, z vsemi pritiklinami, se odda takoj v najem v naših hišah na Brinju. Podrobni pogoji pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, Gledališka ulica 8.	826
Železnaio vino
lekarnarja dr. G. PICCOLI-ja
v Ljubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. 668
Ivan Magdič,
krojač Ljubljana, Gledališka ulica št. 7 —■ se priporoča za jesensko sezono.	(791)
Glej, glej, sag resi
V prvi strokovni delavnici se no popravljajo snežni čevlji samo v črni barvi, ampak tudi v rjavi. — Avgust Skof, Borštnikov trg. Letos znatno znižane
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
II.	No 34195.
Razpust društva.
Društvo »Zveza vinotržcev za Slovenijo« v Ljubljani je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 21. novembra 1930.
Po odredbi v. d. bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare, s. r.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E 372/30—14.	2835
Dražbeni oklic.
Dne 18. decembra 193 0. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Verače, vi. št. 160, do ene polovice.
Cenilna vrednost: do polovice 42.367 Din 68 para po odbitku preži vit n ih pravic Opre-šnik Ane in Oprešnik Josipa — čista vrednost 20.967 Din 68 p; vrednost pritikline: do polovice Din 650-—; najmanjši ponu-dek: do polovice Din 13.979'—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, doe 6. novembra 1930.
*
E 524/30—15.	2833
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. decembra 193 0. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi šit. 12 dražba nepremičnin: hiša St. 22 v Buikošeku z gospodarskimi poslopji, vrtom, njivami, travniki, pašniki in gozdovi; zemljiška knjiga Bukošek, vi. št. 3, in nepremičnin: hram, vinograda, gozdovi in pašniki zemljiška knjiga Okljukova gora, vi. št. 22.
Cenilna vrednost: vi. št. 3 k. o. Bukošek: 113.876-60 Din, cenilna vrednost: vi. št. 22 k. o. Okljukova gora: 4312-70 Din; vrednost pritikline: 100'— Din; najmanjši ponudek: 78.860 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, j- pi'.glasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Brežice, odd. II., dne 20. novembra 1930.
$
E 555/30.—12.	2832
Dražbeni oklic.
Dne 31. decembra 193 0. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi
Jan Neruda:
Franc
Še danes živi v mojem spominu violinist Franc in gotovo se ga spominjajo tudi mlajši od mene.
Njegova postava, ki se mi je vtisnila v dno mojega spomina, me spominja na posrečeno karikaturo — radi tega se Franc ne bo jezil nad menoj, o gotovo ne, saj ga poznam. Ce je bralec videl naslovno sliko angleškega lista »Punch«, je moj opis odveč. Isti obraz, iste ostro zarezane poteze, ki iz njih govori neko svojstvo. Toda Franc je bil majhen, prav majhen. Njegov rdečkasti nos je bil tenak in presojen, z ust se mu je brala utrujenost mesto posmeha in iz njegovih sinjih oči se nista iskrila dovtip in dobra volja, pač pa je dihala iz njih neka prošnja — najkrčevitejša prošnja, kar sem jih kdaj bral iz utrujenih, starih oči. Na njegovi sivi glavi je lovila ravnotežje zelena, že obnošena Čepica, ki je imela sicer majhen trd, toda na dvoje razklan senčnik. Taka pokrivala nosijo zdaj le najmlajši vaščani. Oguljeno zeleni frak z razcefedranim ovratnikom je nosil že potolčene medene gumbe. Hlače je imel zelo tanke in na kolenih precej oguljene. In v vsej tej žalostni postavi je kraljevala še pokveka — Frane je bil grbast.
Čeprav je bila njegova zunanjost nenavadna, da, celo čudovita, vendar se otroci nismo upali norčevati še iz njega, nasprotno, še bali smo se
št. 4 dražba nepremičnin: travnik (polovica), zemljiška knjiga Stari grad, vi. št. 62.
Cenilna vrednost: 1054 Din; najmanjši ponudek: 705‘— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, j priglasiti sodišču mjpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Brežice, odd. II.,
14. novembra 1930.
*
E IX 3698/30—11.	2834
Dražbeni oklic
Dne 5. januarja 1931. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepričnin; zemljiška knjiga: k. o. Sp. Selnica, vi. št. 62; k. o. Sp. Selnica, vi. št. 96; k. o. Sp. Selnica, vi. št. 148.
Cenilna vrednost: 267.356’70 Din (vseh skupaj); vrednost pritline: 1055'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišoa.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 16. novembra 1930.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
813. Sedež: glavnega podjetja: Zagreb; podružnice: Ljubljana.
Dan vpisa: 10. novembra 1930.
Besedilo: Ervin Mondecar, transportno in paketno podjetje >Paketošped<, podružnica Ljubljana.
Obratni predmet: zbiranje in odpravljanje poštnih paketov, kot tudi prevoz vsega brzovoznega in sporovoznega blaga.
Imetnik: Mondecar Ervin, trgovec v Zagrebu, Šenoina ulica 21.
Prokurist za podružnico v Ljubljani: Žagar Josip v Ljubljani, Tržaška cesta 13. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. novembra 1930.
(Firm 1892/30. — Rg. A VII. 37/1.)
*
814. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 17. novembra 1930.
Besedilo: »Elektrotehna«, gradba splošnih električnih naprav, družba z o. z.
Obratni predmet: Izvrševanje vseh v elektrotehniko spadajočih naprav in trgovina z elektrotehničnim materijalom in stroji.
Družbena pogodba z dne 24. oktobra
1930.,	opr. št. 14.825.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice: 30.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 30.000 Din.
Poslovodje: Gabrovšek Josip, elektroteh-nih. Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 71,
Kuralt Josip, abs. ing. elektr., Ljubljana, Stari trg št. 34. in
Oberstar Josip, dipl. strojni tehnik, Sodražica št. 30. Za namestovanje upravičen: Družbo zastopata in njeno tvrdko podpisujeta kolektivno po dva poslovodji na ta način, da pristavita pisanemu, natisnjenemu
ga. Franc je pretrgano dihal in močno kašljal. Ko se je vračal k svoji hiši, ki je stala vrh klanca, je počasi omahoval, ustavljal se je vsakih dvanajst korakov, se naslonil s hrbtom na steno in podpiral s svojimi opletajočimi rokami kolena, ki so se šibila in tresla kakor veja v vetru. Takrat smo rajši -naredili ovinek, da ga nismo srečali in navadno me je poslala mati k njemu, da sem mu dal skromen vinar. Počasi sem se mu približal, zadrževal sapo in mu s tresočo roko podaril vinar. Tudi izmed odraslih jih je bilo prav malo, ki bi se zabavali na njegov račun, le drvarji so včasih kričali za njim: »Glej, glej, mi smo vsi potni od dela — Franc pa prihaja naravnost iz gostilne 1«
V onem času je moj oče zhajal v restavracijo »Glaubitzc, da si je privoščil vrček piva. Tu so se navadno sestajali stari topničarji, njegovi nekdanji tovariši iz vojnih let. Tja me je večkrat vzel s seboj. S solnikom v roki sem sedel poleg njega tih kakor miška in prisluškoval zgodbam, ki so si jih gotovo že dvajsetkrat med seboj povedali.
Nekega dne smo tu naleteli na Franca. Sredi razbrzdane, v hrušču vriskajoče družbe je igral na stare gosli različne pesmi, kakor je družba hotela. Še se spominjam, kako me je žalostni Franc s svojimi poskočnimi ganil do solz, kako se je to zgodilo, ne vem.
Gostilna je bila vsa v dimu, smrdelo je po tobaku, hrušč in trušč sta vse oglušila.
Kar so se dvignili najrazposajenejši pri mizi,
ali s pečatom odtisnjenemu besedilu firme svoja podpisa.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. novembra 1930.
Firm 1930/30 Rg. c IV. 229/1.
Vpisale bo se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
815. Sedež: Kočevje.
Dan vpisa: 11. novembra 1930.
Besedilo: Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani, podružnica v Kočevju.
Namestnik vodje podružnice Viktor Vidic je imenovan vodjem te podružnice, izbriše se dosedanji vodja Engelsberger Hinko in vpiše namestnik vodje Voje Stanko v Kočevju.
Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 11. novembra 1930.
Firm 240/30 Reg. B. I 30/4.
*
816.
Sedež: Polica pri Gornji Radgoni; sedež podružnice: Ptuj, Ljutomerska cesta št. 4.
Dan vpisa: 13. novembra 1930.
Besedilo: Reinhard Josipina.
Obratni predmet: trgovina z jajci, perutnino, divjačino in poljskimi pridelki.
Imetnik: Reinhard Josipima, trgovka v Gor. Radgoni-Polica.
rTokura se je podelila Francu Jursche-nag, trgovcu v Ptuju.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 13. novembra 1930.
Firm 945/30 Rg A III 158/1.
*
817. Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 13. novembra 1930.
Besediilo: Trgovska družba »Mura«, družba z o. z. v Murski Soboti.
Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo.
Besedilo likvidacijske firme: Trgovska družba »Mura«, družba z o. z. v Murski Soboti v likvidaciji.
Likvidator: Čeh Franc, trgovec in posestnik v Murski Soboti.
Podpis firme: Likvidator podpisuje firmo tako, da postavlja pod stampiljo odtisnjeno besedilo likvidacijske firme svojeročno svoj podpis.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 13. novembra 1930.
Firm 817/28 Rg C II 14/5.
*
818. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 15. novembra 1930.
Besedilo: Tiskarna »Slovenija«, družba z o. z.
Valed sklepa občnega zbora z dne 3. novembra 1930., opr. št. 17.297, se je spremenila družabna pogodba z dne 7. oktobra
1926.,	opr. št. 5129, v točkah »Drugič«, »četrtič«, »Petič«, »Šestič«, »Desetič« in »Trinajstič«.
Osnovna glavnica se je povišala od Din
12.000-— na Din 100.000’— in je v gotovini popolnoma vplačana.
Vpiše se poslovodja Lapajne Fran, tiskar v Ljubljani, Florjanska ulica št. 13.
Družbo zastopata in njeno tvrdko podpisujeta oba poslovodji kolektivno na ta način, da pristavita pod pisano, natisnjeno ali s štampiljo odtisnjeno besedilo tvrdke svoja lastnoročna podpisa.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. novembra 1930.
Firm 1949/30 Rg. C III 81/4.
*
819. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 17. novembra 1930.
Besedilo: Izdelovalnica in prodaja slaščičarskih in medičarskih izdelkov Vitek & Co., družba z o. i.
Vsled sklepa občnega zbora z dne 23. septembra 1930., opr. št. 3050, se je spre-
zagrabili Frančev stol in ga s Francem vred postavili na mizo.
Splošno vriskanje je pozdravilo v zraku omahujočega. Franc je takoj videl, kaj mu je storiti.
Odkašljal se je in zaukal. Njegov <Juhuhu< je bil bolj podoben kriku bolečine kakor pa pozivu k veselju. Toda takih razlik ljudje sploh ne zapazijo.
»To vam je junak!« je pripomnil v razigranem smehu drvar Strnad. »Naj mu kdo reče, da se ne drži na mizi kakor žemlja na polici I«
Krohot je pozdravil ta govor. Franc pa je še enkrat zaukal. Toda strašen kašelj je pretrgal njegov »juhuhu«.
»Nič za to! Kmalu bo ena vdova več... Povej vendar, kaj ti je psdlo v glavo, da si šel jemat tako orjaško žensko?«
»No, tako,« je odgovarjal Franc laži ja je, »<ui-slil sem... če ona prida... česar nimam jaz ... bova vendar dva cela človeka ...«
»Kolikokrat te pa pretepe?«
Franca je še vedno tresel kašelj in ni slišal vprašanja.
»Kaj si rekel?«
»Ali te nikdar ne nabije?«
Gosti dim, v višini še bolj gost, ni pustil Francu vzdržema govoriti. Dihal je v Še bolj kratkih presledkih in včasih, ko je besedo za čel, mu je sapa kar zastala.
(Konec jutri.)
menila družabna pogodba z dne 4. julija 1928, opr. št. 1324, v odstavkih Šestič, Sedmič in Osmič.
Družba zastopata in njeno tvrdko podpisujeta po dva poslovodji kolektivno na ta način, da pristavljata pod natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno ali od kogarkoli pisano besedilo tvrdke svoja podpisa.
Osnovna glavnica se je povišala od Din
20.000-— na Din 30.000 in je v gotovini popolnoma vplačana.
Izbriše se poslovodja Kraupner Rihard. Vpišeta se poslovodji: Kralj Ivan, trgovec v Ljubljani, Stari trg št. 17, in Štolfa Fran, trgovec v Ljubljani, Smartinska cesta št. 26. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. novembra 1930.
Firm 1893/30 Rg c III 232/6.
Konkurzni razglasi
S 21/30—3.	2821
820.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini inž. Tor-nago Ivana, stavbenika v Ljubljani, Poljanska cesta 12.
Konkurzni sodnik Žigon Alojzij, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Upravnik mase dr. Benkovič Ivo, odvetnik v Ljubljani. Za namestnika upravnika mase pa je s sklepom deželnega sodišča z dne 25. novembra 1930. postavljen dr. Stanko Lapajne, odvetnik v Ljubljani
Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 140, bo dne 5. decembral93 0. ob d e s e t ih.
Oglasitveni rok do 81. januarja 19 31.
Ugotovitveni narok pri deželnem sodišču dne 14. februarja 1931. ob desetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 24. novembra 1930.
*
S 22/30—3.	2822
821.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini regisiro-vane tvrdke inženjerski in stavbeni biro inž. Tornago, družba z o. z. v Ljubljani.
Konkurzni sodnik Žigon Alojzij, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljand.
Upravnik mase dr. Benkovič Ivo, odvetnik v Ljubljani. Za namestnika upravnika mase pa je s sklepom deželnega sodišča z dne 25. novembra 1930. postavljen dir. Stanko Lapajne, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pni deželnem sodišču, soba št. 140, bo dne 5. d e c e m b r a 19 3 0. ob desetih.
Oglasitveni rok do 31. januarja 1931.
Ugotovitveni narok pri deželnem sodišču dne 1 4. f e b r u a r j a 1931. ob desetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 24. novembra 1930.
Razne objave
2836—2—1
Oklic.
Kmetijska zadruga v Malih Doleh, r. z. z o. z., naznanja, da se je vpisala v zadružnem registru okrožnega sodišča v Novem mestu razdružba te zadruge in uvedba likvidacije ter da je likvidator Vozelj Mihael, dosedanji načelnik zadruge.
Upniki se pozivajo, da se zglasijo pri zadrugi.
M a 1 e D o I e, dne 15. oktobra 1930.
Likvidator.
*
2818—3—3
Poziv upnikom.
Tvrdka »Gorjanci, lesna industrijska in trgovska družba z o. z.« s sedežem v Novem mestu je glasom sklepa občnega zbora z dne 18. oktobra 1930. prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivajo, da morebitne terjatve napram družbi prijavijo tekom enega meseca podpisanemu likvidatorju.
Heinrihar Stanko, trgovec na Trati pri Škofji Loki, kot likvidator.
* *» Objava.
Izgubil sem odpustnico osnovne šole v Majšpergu z dne 23. aprila 1903. št. 14 na Ime: Šetar Franc, rodom iz MajŠperga pri Ptuju.
Proglašam jo za neveljavno.
Šetar Frane, s. r.
*
2831
Objava.
Izgubil sem izpričevali I. in II. letnik« gradbenega oddelka drž. tehnične srednje šole v Ljubljani letnikov 1923/25 na ime: Stražišar Josip, rodom iz Borovnice.
Proglašam ju za neveljavni.
Stražišar Josip, s. r.
■ .V .v.	.
' ■' ■
c	\h	<
■
m -
; \ >
* < >
r* js«, \
■.
 	•________________________________________________-j
ililš
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mihalek. - Urednik Jano* Debevec. - Za inseratni del odgovarja avgust Koman. - Vsi v Ljubljani.
M
»Stalingrad’
V Rusiji podirajo stara mesta in zidajo relikanska industrijska središča.
Znani moskovski dopisnik raznih nemških listov inžener Basseches Nikolaj porofia o novem mestu, ki se bo imenovalo po sedanjem ruskem diktatorju Stalinu »Stalingrad«, tele zanimive podatke:
»Stara mesta ob Volgi in pa tudi Volga sama bo se v zadnjih dveh letih popolnoma izpreme-nila. Volga je nehala biti mednarodna ali vsaj ruska trgovska pot. Ob njenih bregovih rastejo vedno nove tabrike in Volga bo samo zveza med temi fabrikami. Njen pomen torej pada, zlasti »moralno«, ker prenehava tvoriti zvezo med Azijo in Evropo. Stara trgovska mesta ob Volgi popolnoma izgubljajo svoj pomen. Fabri-ke so obstojale sicer v teh mestih tudi že prej, da so izdelovali za tamošnjo okolico potrebno blago, zlasti za kmete, sedaj pa vse to sistematično industrializirajo.
Tako bo Volga dobila tudi svoje novo glavno mesto, ki se bo imenovalo »Stalingrad«. Je to nekdanje malo mesto Caricin. Za ustanovitev novega industrijskega središča baš v tem kraju je bila merodajna okolnost, da sta si tukaj reki Volga in Don najbližji. V doglednem času nameravajo namreč začeti graditi prekop, ki bo vezal obe reki. Tako bo pokrajina ob Volgi dobila zvezo s Črnim morjem in s tem tudi z ostalim svetom. Ker pa bo mesto dobilo svoje ime po najmogočnejšem možu današnje Rusije, zato zidajo vse naprave zelo naglo. Staro mesto podirajo, okoli mesta pa bodo sezidali ogromne fabrike. L. 1913. je štelo staro mesto komaj 40.000 prebivalcev, danes pa šteje novo mesto že 312.000 prebivalcev, in ko bodo vsa dela končana, jih bo še enkrat toliko. Ozemlje, kjer bo stalo novo mesto, je dolgo 60 km, široko pa 15 km. Tu bo središče novega »socijalističnega mesta«. Tu bodo gledališča, klubi, upravna poslopja raznih industrij, hoteli in visoke šole.
Okoli tega središča pa se bodo dvigala mesta kovin, lesa, kemije, ladjedelstva in pristanišča. Vsa ta mesta grade po popolnoma novih načrtih. Stanovanjske hiše bodo pravzaprav veliki hoteli, kjer ne bo pri stanovanjih nobenih kuhinj. Kuhinje bodo nameščene v posebnem bloku hiš. Živež bo dobavljala ena centrala za vse kuhinje za celo mesto. Za otroke bodo zgra- I jene posebne hiše, ki bodo zvezane z glavnimi poslopji s hodniki.
Doslej so za zidavo »Stalingrada« določili že 900 milijonov rubljev. Ko bo ves načrt gotov, bo vredna Stalingradska industrija 400 milijonov rubljev. Doslej so zazidali že 200 milijonov rubljev. Gotova je že fabrika za traktorje. Kjer je bila še pred poldrugim letom pusta in nerodovitna stepa, se dviga danes celo mesto na površini 500 hektarjev. Samo lope za montažo strojev so dolge pol kilometra, široke pa so po 18 metrov. Sedaj dela tam že 60.000 delavcev, 14.000 zidarjev pa zida še naprej. Ko bo vse gotovo, bo fabrika izdelala na dan po 140 traktorjev. Delo vodijo amerikanski inženerji. Vse je narejeno na »večni trak« (das laufende Band), vendar pa delo ne gre prav od rok, ker ruski delavec na večni trak še ni vajen. V vsaki delavnici pa visi deska, pol rdeča, pol črna. Na to desko napišejo vsak dan na rdečo stran imena pridnih delavcev, na črno stran pa imena lenuhov. Zunaj poslopij pa vise deske s slikami. Naslikano je letalo, vlak, avto, konj, osel in polž. Vsak dan napišejo ime delavnice, ki je delala najbolj počasi in najbolj slabo, na desko, kjer je naslikan polž, ime tiste delavnice pa, ki je delala najbolje, na desko z letalom. Tako delajo propagando za pridnost. Vsaka večja delavnica ima tudi svoj časopis. Delavce, ki nočejo delati, pa polove in jih prisilijo, da morajo delati.«
hišami Maorov na kole nasajene glave, so jih takoj začeli kupovati.
Prva kupčija z glavami pa je vzbudila lakomnost Maorov, k: ravno zato niso prišli nikdar iz večnih vojsk, ker so ho' 'li pridobiti čim več človeških glav. Ko pa je začelo pravih tetoviranih glav primanjkovati, so jih začeli ponarejati in sicer tako, da so že mrtve glave tetovirali z vojaškimi in bojnimi okraski. Pa tudi živi Maori, ki so bili lepo tetovirani, so se morali bati noč in dan za svoje življenje, da se ne bi kdo polakomnil njihovih glav in jih ubil. Cene so pa imele le tetovirane moške glave, kajti ženskih glav niso kupovali.
Počasi pa so postale tetovirane glave Maorov velika redkost. V pohlepu po denarju so si sedaj izmislili Maori drugo pot, da pridejo do denarja. Začeli so večne boje s prebivalci bližnjih otokov. Ujetnike so pripeljali domov, tam so jim glave tetovirali, potem pa so nesrečneža pobili in njihovo glavo prodali kot glave pristnih Maorov.
Proti tej trgovini z glavami so se pa dvignili v Evropi že začetkom 19. stoletja. Angleška oblast pa se je kljub protestom zganila šele 1. 1830. Takrat sta se namreč spopadli dve plemeni in zmagovalci so prodali veliko množino glav kapitanu neke angleške trgovske ladje. Ko pa se j> ladja ustavila v nekem pristanišču, ki se je nahajalo na ozemlju premaganega rodu, je kapitan ponudil premagancem vse glave v nakup. Komaj pa so premaganci vi ’ >li glave svojih pobitih, rojakov, so od strahu zbežali, potem pa so poslali k angleškemu guvernerju de-putacijo, ki naj bi protestirala proti taki nečlovečnosti. Guverner je res nastopil proti kapitanu in mu je te vrste trgovino prepovedal, trajalo je pa vendar še mnogo let. predno je trgovina z glav-.mi vsaj v glavnem ponehala.
Na Angleškem je še danes dosti ljudi, ki so s svojih potovanj prinesli domov tudi tetovirane glave Maorov, ki jih hranijo kot posebno znamenitost.
Maori tetovirajo celo glavo, samo ustnic ne. Poslikan ali pobarvane ustnice smatrajo Maori za nekaj grdega. Odsekane glave pa so na poseben način pripravili, da niso trohnele in da je slikanje prišlo do popolne . Ijave. Take glave so posebno radi kupovali za različne muzeje.
Moderna kopalnice
Moderna kopalnica nima dolge preteklosti za seboj, ako nočemo prištevati srednjeveškega kopališča k njenim prednikom. Znano je, da se je začela zgubljati navada pogostega kopanja že v 16. stoletju in se je pojavila spet šele v 19. stoletju. Prvo kopalnico si je omislila neka družina v Cincinnati leta 1842. Zdravniki so polemizirali proti maniji čistote, ki zamore povzročiti le »jetilco, revmatične bolečine, pljučnico in celo vrsto nalezljivih bolezni.« Leto kasneje je prepovedala policija v Filadelfiji ko-
TVORNICA ClRSKilt
panje med 1. novembrom in 15. marcem. Država Virginija je vpeljala davek na kopalnice in sicer za vsako 30 dolarjev. Boston je izdal naredbo, da se nikdo ne sme kopati, kdor nima za to izrecnega zdravniškega naročila.
Najvišja gora na sv^tfu
Nekdaj so smatrali za najvišjo goro na svetu južno-ameriško Čimboraso. Ko so pa njegovo višino natančno premerili, se je pokazalo, da je ta gorski velikan »le« 6310 metrov visok in da ga zelo prekaša azijski Gavrizankar, kajti angleški potnik Schlagintweit, ki je videl to goro le od severne strani, je mislil, da je to Mount Ewerest. Ko pa so dognali, da gre tu za dve različni gori, je dobil Mount Ewerest naslov najvišje gore na svetu, ker je 8882 metrov visok. Takoj za njim pa pride gora Dapsang v gorovju Karakorum, ki je 8620 metrov visoka. Tretji pa je Kang-čend-cenda v južnem himalajskem gorovju, ki je visok 8586 metrov. Na nobenega od teh vrhov še ni stopila človeška noga...
Kakor po poroča dr. Hennig v nekem nemškem časopisu, je podoba, da tudi Mount Ewe-rest ne bo več dolgo kraljeval med gorami. Leta 1913 je namreč misijonar Edgar opozoril svet, da se dviga na meji med Kino in Tibetom gora Gang-ka, ki meri po njegovi cenitvi vsaj 9150 metrov. To višino je potrdil tudi ameriški zemljepisec Rock. Kitajsko vseučilišče v Kantonu pa je nedavno odposlalo v tiste kraje posebno znanstveno ekspedicijo, ki bo vse dosedanje podatke preiskala.
Sprejem na čast grofu Bethlenu v Berlinu
Kakor smo že poročali, je obiskal ogrski ministrski predsednik grof Bethlen na povabilo nemške vlade te dni Berlin, kjer so ga sprejeli z vsemi častmi. Slika nain kaže nemškega državnega kanclerja dr. BrUningia (na levi), ogrskega ministrskega predsednika grofa Bethiena (na sredi) in ministra za promet Gnčrarda (na desni) pri sprejemu, ki so ga priredili grofu Bethlenu na čast v kanclerjevi palači v Berlinu.
Tetovirane človeške glave - izvozno blago
V nekem vagonu londonske predmestne železnice se je te dni zgodilo, da je s police padel na tla zavoj, zavoj se je pri padcu razvezal, iz zavoja pa se je zatrkljala potnikom pod noge človeška glava. Lastnika zavoja so seveda takoj prijeli, ker so mislili, da mora biti to kakšen nevaren morilec. Pri preiskavi pa so dognali, da imajo opraviti s skromnim učenjakom, ki zbira človeške glave plemena Maori, ki živi v Novi Zelandiji.
V Novi Zelandiji namreč še danes cvete trgovina s človeškimi glavami. Posebno visoko
cenijo glave ljudi iz plemena Maori, ki so vse tetovirane. Taka tetovirana glava je namreč ponos živega Maora, visoko ceno pa ima tudi odsekana glava v boju padlega Maora, ki jo zmagovalec natakne na kol pred svojo hišo. To je za premaganca oziroma za njegov rod največja sramota. Ko je nekdaj bilo neke pleme premagano in je moralo bežati, so starega poglavarja zapustile moči. Legel je in prosil svojega sina: Samo zadnjo uslugo mi še stori — ubij me in odreži mi mojo glavo, da ne bo prišla v last sovražnikov! Sin je tako tudi storil.
Ko so prišli prvi Evropejci v Novo Zelandijo, so se takoj začeli zanimati za tetovirane glave Maorov, ki so jih hoteli imeti za znanstvene namene, zlasti za muzeje. Ko so videli pred
Podrti stolpi oddajne radio-postaje v Monako vem
Hud orkan, Id je v nedeljo divjal nad Monako vem in okolico, je podrl tudi oba stolpa tamo-šnje radio-postaje. Stolpa sta v višini kakih 25 metrov kar prelomljena. Poslopje in stroji so
oslflili nftnnžkodovnni.
Železniška nesreča pri Nantes-u v Franciji
Velika žeileznišika nesreča, ki se je pripetila blizu mesta Nantes v Franciji, je zahtevala dve človeški žrtvi, 17 potnikov pa je poškodovanih. Nesrečo je pov?*ačila povodenj, ker je voda izpodjedla železniški nasip. Slika nam kaže stroj in vagone v vodi.
Ponesrečeni parnik »Highland Hope«
Angleška parnik »Highland Hope« je te dni ob portugalski obali v bližiini otokov FariLhoee zadel ob skalo in se je potopil Vsi potniki z moštvom vred pa so se rešili.’