ISSN 0351-8140 S GOLOV V ČETRTFINALU SLOVENSKEGA POKALA (stran 21) JAKOB PRESEČNIK Ali bom ostal minister do konca mandata, ni odvisno samo od mene, se pa trudim, da z ekipo ta mandat zaključimo Dr. KARMEN FÜRST Sprašujem se, če ne bomo s prehodom Slovenije v EU dobivali celo korejska ali turška zdravila? i lađo Najnižja cena ta hip! STUiirJvHr Najboljša bira za vi denar. Vrhunska izbivaš SEMPERIT ® 4XTejšea| YOKOHAMA Vroča cena 155/70R13 75L. 8.309,00 175/65R14 821... „„10,974,00 175/70R13 821... „„10.193,00 195/65R15 91T... „,15,375,00 205/55R1691H... k „,21,638,00 j STUNNER Semperit Yokohama ST 201 WINTER GRIP GEOLANDER A/TII * MOŽNOST NAKUPA NA VEČ OBROKOV, NA VROČE CENE NI DODATNIH POPUSTOV, PONUDBA VELJA DO 30.10.2003 * OB NAKUPU PNEVMATIK VAM PRIZNAMO 20% POPUSTA NA STORITVE, 50% POPUST ZA SHRANJEVANJE PNEVMATIK. LEBIČA® K/JFULDA Prodajamo tudi: Sami“ GOOD/YEAR 3+ 1 GRATIS POSEBNA PONUDBA Velja ob nakupu zimskih pnevmatik iz stare zaloge (Semperit TopGrip SLG2) Brezkompromisna SUZUKI Brez kompromisov! SUZUKI TERENCI do 500.000S,T popusta NOVA Grand Vitara HDi Diesel bogata opremaš'Ekstremno IGNIS GT SPORT Ekstremno ugodna cena ugodna cena LIANA 4x4 On TOP oprema + SUPER cena Popust 300.000s" SUZUKI JESENSKA AKCIJA Motor oils Najcenejši osebni avto s yeWeiaaimmieiiiiiintlle GSX R750 L Vsi cenimo zanesljivost. Zato smo jo s podaljšano štiriletno garancijo za motor s krmilno elektroniko in menjalnik ter prihranki do 350.000 SIT naredili še dostopnejšo. Mt| 1.3 GL/KLIMA 3 vrata že za 2.005.845 SIT. rueuu siajioi^ 1.3 GL/KLIMA 5 vrat že za 2.240.577 SIT. ELANTRA 1.6 GL/KLIMA že za 2.546.552 SIT. MATRIX 1.6 GLS/KLIMA že za 2.934.975 SIT. TRfDET 2.0 CRDi/TOP-K ABS, 7 sedežev že za 4.966.860 SIT. Vozila so serijsko opremljena s klimo, servo volanom, centralnim zaklepanjem, z zračnimi vrečami, el. paketom . Ponudba velja za omejeno serijo vozil do 31. oktobra. (&) HYUnDRI Vedno z vami Hyundai Avto Trade, d.o.o. Ljubljana, tel.: 080 10 22, ww.hyundai-at.si Avtohiša Odar Avtomotiv Rado d.o.o., Ljubljana Podružnica Avtohiša Odar Celje, Dečkova 43, 3000 Celje, www.avtomotiv-rado.si PRODAJA VOZIL $ SUZUKI Tel: 03/425 43 70 PRODAJA VOZIL HYURDRI Tel: 03/425 43 61 PRODAJA MOTORJEV $ SUZUKI Tel: 03/425 43 70 SERVIS OSTALO: optična nastavitev podvozja - polnjenje klima naprav - hitri servis za vsa vozila Tel: 03/425 43 75 Tel: 03/425 43 61 SERVIS ZA VOZILA - SUZUKI - HYUNDAI - NISSAN Tel: 03/425 43 75 PRODAJA REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME ZA VOZILA IN MOTORJE Tel: 03/425 43 76 SERVIS ZA MOTORJE - SUZUKI -CPI - DAELIM Tel: 03/425 43 75 \ / SPIDER KARTICA UGODNOSTI - posebne »VROČE« cene za pnevmatike Stunner - dodatni popusti za ostale pnevmatike in platišča -10% popusta pri vseh vulkanizerskih storitvah - 50% popust za shranjevanje pnevmatik -10% popust na delo v servisu ostale priložnostne akcije in popusti AVTOHIŠA ODAR Celje Dečkova 43, Celje 03/425 43 62 Zgomjesavinjska zadruga Moziije z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Moziije Rteurejate dom, adaptirate stanovanjem Hjgujete dela v hiši? Ste mogoče tit BMjo? Veste, da zavese polepšajo \ ifMajejo občutek domačnosti? Dovolite'nam S a] vas obiščemo, TERNIK s. p MOZIRJE fsprejemamtt mmä «PRI SKAZU” Jelka Bider - Reiter Dobletinska ulica 9, Nazarje tel.:58-34-116, 031/735-289 Za vas imamo pripravljeno veliko izbiro raznobarvnih mačeh, resje, razne trajnice za grobove in gredice... Vabimo vas tudi že k naročilu 1. novemberskih aranžmajev. V VRTNARIJI NAJDETE TUDI VELIK IZBOR VSEH VRST SADIK. Keramične ploščice -Italijanske in DOSTAVA NA DOM Z AVTODVIGALOM - možnost plačila na več obrokov brez obresti — ISlSlC': ... _____ - ... Zadruga Mozirje v sodelovanju Zadruga mozirje z Mercatorjem ---------------- Zgomjesavinjska kmetijska zadnjga Mozirje z.o.o. OD TEMELJEV DO STREHE KPC Ljubija Mozirje, tel. 8374)7-20 Železnina Ljubno, tel. 584-12-41 Železnina Radmirje, tel. 838-80-43 Železnina G. Grad, tel. 839-44-20 Železnina Luče, tel. 584-40-24 Armaturne mreže, betonsko železo Modul blok -PO STRAIH CENAH Vse vrste lakov za premaz lesa in betona d®«® Sžss&i EfcBjffi etcpbo EtteEOSa, ossanwoscsa® Cement, apno, maltit, mivka Strešnik bramac -AKCIJA Vodovodni material, sanitarne garniture Salonit plošča 5,5 V • italjanska ZELO UGOONO! TELEFON 084^55^00 na svetu. www.simer.si simer d.o.o., delavska 8, cehe m* — OSREDNJA KNJIŽNICA___________________ __________________________________________ Tretja stran JfiUk ................ Tri leta ministrovanja so pustila na Presečniku vidne sledi. Vizražanjuje previden, lahko bi rekli diplomatski, a še vedno odkrit in dobrohoten. Nobene slike ne vidi čmo-bele, vedno išče srednjo pot, am dlje od takšnih alidmgačnih ekstremov. Morda seje prav zato zanj zavzet prejšnji predsednik vlade dr. Drnovšek in morda prav zato dobro sodeluje s sedanjim premierom Ropom. Toda jastrebi v lastni stranki mu ne dajo miru, čeprav se Presečnik resnejšemu pogovoru o tem problemu elegantno izmika - verjetno spet v korist stranke, kijiphpada. DapodpiraJanezaPodobnikasedajneskrivaveč. Kot kaže, gre deljenje kart pred izrednim kongresom SLS počasi h koncu in da se sedanji predsednik Franci But vidi le še v evropskem parlamentu. In če stranka na evropskih volitvah ne uspe? Potem lahko »zapre štacuno« meni But, očitno prepričan, da je zgolj in samo on tisti, ki lahko zastopa njene interese v zunanjepolitičnem prostoru. Stavim, da se Presečnik s tem ne strinja, saj tudi v nezavidljivih trenutkih zmore razmišljati konstruktivno. To je dokazal že večkrat. O zdravilih in njihovi zamenjavi se z njim nisva pogovarjala. Pa čeprav sedi v vladi, ki nam s tovrstnimi ukrepi kroji jutrišnji vsakdanjik. Tudi toje odlika politika, da stoji za svojimi potezami - ne glede na posledice, saj smo v dosedanjih slovenskih vladah videli in slišali že več kot preveč »katimerovsiva«. Nosilnitemitokratne številke Savinjskih novic sta zamenjevanje zdravil s cenejšimi generičnimi zdravili in pogovor s prometnim ministrom Jakobom Presečnikom. Ministra sva s sodelavcem Edijem Mavričem obiskala na njegovem deta vnem mestu na Langusovi ulici v Ljubljani ob izteku še enega napornega delovnega dne. V sicer prestižno opremljenem objektu vsak dan gonjo luči pozno v večer, kar pomeni, da delovni čas državnih uradnikov v slovenski prestolnici še zdaleč ni poda ben delovnemu času, ki ga poznamo pri državnih službah na lokalnem nivoju. Da ne bo pomote - ne sočustvujem z njimi, res pa je, da si marsikdaj napačno predstavljamo režim dela, v katerega so vpreženi tisti, ki v končni fazi kra jijo življenje državljanov na sončni strani Alp. Minister Presečnik ob sprejemu deluje utrujeno, a vendar zveseljem v očeh, ko se sreča z rojakoma iz Zgom-jeSavinjskedoline. Nekoliko več energije se vanj vrne tekom razgovora, ko se vprašanja dotaknejo njegove stranke in politike na sploh. Očitno je, da občuti globino problematičnosti sedanje situacije in se zaveda, v kako kočljivem položaju je pravzaprav SLS pol leta pred evropskimi in leto dni pred parlamentarnimi volitvami. Aktualno: Prihaja 'ura generikov' Intervju: Jakob Presečnik, minister za promet.6 Zgornja Savinjska dolina Desant na mineralne surovine. Brinečev kmečki mlin Korak v tako pričakovani razvoj turizma. Spominska proslava na Čreti Srebrna plaketa Jožetu Pozniču.K Lenartov sejem na Rečici: "Štanti vseh sort..."........ tl Zlatoporočenca Burja s Tera "Malo popusti eden, malo drugi, in se kmalu nehava kujati'......1 Na naslovnici: Utrinek z Lenartovega sejma na Rečici ob Savinji ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 39,17. oktober 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Vesna Petkovšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za Izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokoplsuv in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne ^odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje.___________________________________________________________________________________________________________________________________, VELIKA RAZHAJANJA V STROKOVNIH KROGIH GLEDE ZAMENJEVANJA ZDRAVIL' Prihaja »ura generikov« S1. novembrom stopa v veljavo spremenjeno predpisovanje zdravil, ki že od letošnje pomladi tako med pacienti kot tudi zdravniki ter proizvajalci originalnih zdravil dviguje obilo prahu. Zdravniki bodo po novem morali originalna in večinoma dražja zdravila zamenjati za njihove kopije oziroma generična zdravila, katerih enakovrednost z originali pa je bila in je še vedno deležna velikih polemik. GENERIK-SLABA ALI DOBRA KOPUA? Generik, zdravilo, ki je cenejše zaradi precej manjših vložkov v raziskave in razvoj kot njegov »original«, mora biti, po zagotovilih strokovnjakov, ki pri nas odločajo o izboru zdravil, prav tako učinkovito in kvalitetno kot njegov predhodnik. Dr. Stanislav Primožič, direktor Urada za zdravila, je na okrogli mizi Mednarodnega foruma znanstveno raziskovalnih farmacevtskih družb o posledicah novega pravilnika o raz- vrščanju zdravil pojasnil, da so medsebojno zamenljiva zdravila iz vrst originalnih in generičnih med seboj bistveno podobna, zato po njegovem mnenju obvezno predpisovanje najcenejših zdravil - ta praviloma sodijo med generična - ne bo imelo posledic za zdravje bolnikov. Kljub tem zagotovilom tako med bolniki kot tudi zdravniki ostaja precej dvomljivcev. Ne le v kvaliteto generikov, ampak tudi v samo izvajanje ter učinke novega predpisovanja. Dr. Rasto Ovin, dekan mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete, kije sodeloval v raziskavi Vključevanje Slovenije v EU in zdravstvena politika na področju zdravil, poudarja, da je raziskava pokazala, da je zmanjševanje izdatkov za zdravila na ta način neracionalno, saj naj bi »v mnogih primerih pomenilo predpisovanje najbolj kakovostnih zdravil prihranek pri drugih, dolgotrajnejših in dražjih oblikah zdravljenja. JE TAKŠNO VARČEVANJE SMISELNO? Zakaj se pripravlja seznam medsebojno zamenljivih zdravil, katerih bo na začetku na seznamu 249, je vsem jasno. Že alarmantno izpraznjeno zdravstveno blagajno je potrebno nekako napolniti, in kot pravi dr. Jurij Fürst, ki na zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) vodi oddelek za zdravila, so strokovnjaki izračunali, da stroškovno za zdravila izdamo mnogo več, kot je to upravičeno. Bruto družbeni proizvod namreč raste za 4,2% letno, realna rast izdatkov za zdravila pa je 7,4% in tako močno presega sam prihodek. Kot pravijo na ZZZS, gre za nesorazmerje med izdanimi stroški za zdravila in učinkovitostjo, ki jo zdravniki za pacienta lahko dosežejo tudi s cenejšimi zdravili. Predviden prihranek naj bi bil 2,7 Dr. Bojan Leskovšek: "Novost, ki bi naj stopila v veljavo s 1. novembrom letos, je naravnana predvsem varčevalno in mislim, da neposredno ne predstavlja nobenih prednosti tako za pacienta kot tudi zdravnika. Kar se tiče generičnih zdravil, še nihče ni dokazal, da so generiki in originalna zdravila povsem enako učinkoviti, niti da imajo več ali manj stranskih učinkov kot originali. Zato so vse možne posledice, ki iz tega sledijo, prevaljene na pleča zdravnika in deloma tudi farmacevta. Pri novem načinu predpisovanja zdravilje možno uporabiti instrument »ne zamenjuj«, kar pomeni, da lahko zdravnik od farmacevta zahteva, naj ne zamenjuje zdravila za cenejše. Nikjer pa ni natančno opredeljeno, pod katerimi pogoji lahko to uporabi. Na ta način so odgovorni ustvarili pogoje za zmedo in dopustili, da se bo nezadovoljstvo prizadetih bolnikov lomilo na plečih zdravnika in farmacevta, in tako še povečali napetosti, ki že obstajajo na področju zdravslva." milijarde SIT, izračunan pa je glede na porabo zdravil v lanskem letu in zneskom, kije razlika v ceni med dvema primerljivima zdraviloma, saj ima zavarovalnica dostop do teh podatkov. IN KAKŠNA BO PRAKSA? Čeprav se med strokovnjaki porajajo dvomi o uspešnosti varčevanja s sistemom, ki ga v nekaterih evropskih državah ukinjajo prav zaradi prevelikih stroškov organizacije in nadzora, je potrebno sprejeti dejstvo, da se mu pri nas ne bo mogoče izogniti. Zato je dobro vedeti, kako se bo, tako predlagatelji vsaj upajo, zadeva v praksi izvajala. Za ljudi, ki že prejemajo cenejša zdravila, ki so se znašla na seznamu, se ne bo spremenilo nič. Prihaja pa precej sprememb za paciente, ki prejemajo zdravila, ki presegajo najvišjo priznano vrednost, ki jo zavarovalnica še pokriva. Ti pacienti bodo imeli na razpolago dve možnosti. Ali si bodo to zdravilo doplačali sami, ali pa se bodo v dogovoru z zdravnikom odločili za enakovredno zdravilo, ki je cenejše. Seveda obstaja možnost, da si pacient v lekarni, ko bo treba zdravilo plačati, enostavno premisli. Kaj narediti v tem primeru? Takrat mu farmacevt dražje zdravilo lahko še vedno zamenja za cenejše. Drugače pa je, če bo pacient najprej prevzel recept za cenejše zdravilo, nato pa si premislil in se odločil za dražje, svoje zdravilo, ki ga je jemal do takrat. V tem primeru se bo pacient moral vrniti k svojemu zdravniku po nov recept. Zdravnikom se dopušča še ena možnost, in sicer, da napišejo recept z nelastniškim imenom. Se pravi, da predpišejo recept z osnovno učinkovino, ki je v zdravilu, ter se ne poslužujejo farmacevtskih imen zdravila. Na osnovi tega nelastniškega imena lahko farmacevt v dogovoru z bolnikom izbere najprimernejše zdravilo. Zdravnik lahko uporabi tudi pripis Ne zamenjuj. Pri tem gre za opozorilo zdravnika farmacevtu, Dr. Karmen Fürst: "Pričakujem predvsem, da bom sama bistveno bolj obremenjena, potrebno bo slediti spremembam, znotraj tega pa bomo zdravniki iskali nek sistem, kako si to delo čimbolj olajšati, poenostaviti. Eni bodo verjetno šli v opcijo, da bodo brez izjem predpisovali najcenejša zdravila, nekateri bodo pisali nelastniška imena in se ne bodo obremenjevali s ceno, pa saj konec koncev to tudi ni naše poslanstvo, niti dolžnost, in bomo to odločitev prepustili farmacevtu. Vprašala sem se tudi, kaj se bo zgodilo s slovenskim farmacevtskim trgom. Konec koncev je Slovenija majhen trg za velike farmacevtske družbe, saj so predvsem njihova zdravila tista, ki so dražja. Treba pa je vedeti, da so v nekaterih primerih tudi naša, generična zdravila dražja od originalnih. Sprašujem se, če ne bomo s prehodom Slovenije v Evropsko unijo navsezadnje dobivali celo korejska ali turška zdravila in ali bodo naši strokovnjaki res lahko jamčili za njihovo kvaliteto? Osebno nad spremembo nisem nič navdušena, se pa zavedam, daje varčevanje nujno potrebno. Pričakujem, da se od tega ne bomo odmaknili, ampak da, tako kot vse stvari, sčasoma zadeva ne bo več tako drastična, ali pa se bo celo tudi kaj spremenilo. Po parih letih lahko izračuni pokažejo, da se stvar sploh ni tako obnesla, kot so pričakovali, in prišlo bo spet do drugih novosti." V Eriču so verjeli informacijam o velikih potrebah po izvajanju testov, analiz in ekspertiz v zvezi s kloram-fenikolom v mleku. Z laboratorijem imajo tudi še druge načrte, ki jih bodo začeli izvajati s pridobitvijo ustreznih licenc. Na Ericov apel je medtem že odgovorila Veterinarska fakulteta, ki navaja, daje v Sloveniji že zdaj bistveno večje število masnih spektrometrov, da pa bodo uporabljali naročeni laboratorij MS za lastne in pedagoške potrebe ter raziskave, ki jih v skladu z veljavno zakonodajo zagotavljajo že sedaj. Denar (gre za več kot sto milijonov tolarjev) bodo menda pridobili iz lastnih virov ter s krediti, torej ne iz proračunskih sredstev. V predstavitvi problematike je mag. Franc Avberšek izrazil negodovanje nad nadaljnjo koncentracijo tovrstne, zelo drage opreme v Ljubljani in obžalovanje zaradi onemogočanja sodelovanja med Veterinarsko fakulteto in ostalimi zavodi v Sloveniji, konkretno tudi z Ericom. »Razočarani smo,«je še dejal Avberšek, »saj se kljub temu, da so nas polna usta regionalizma denar še naprej usmerja v ljubljanske institucije. Zato nas niti ne preseneča podatek, daje država v lanskem letu raziskovalnim institucijam Savinjske statistične regije namenila manj kot odstotek denarja, ki ga sicer daje za raziskovalno dejavnost.« Jože Miklavc naj predpisanega zdravila, kljub temu da je dražje, kot še zavarovalnica krije, ne zamenjuje. Ta klavzula se bo uporabljala le izjemoma, zdravnik pa bo pri tem strogo nadzorovan in v primeru, po mnenju nekaterih zdravnikov sporne, neupravičenosti kaznovan z visoko finančno kaznijo. NAS ČAKA ZMEDA IN ŠE VEČ SEDENJA V ČAKALNICAH? Zelo aktualno je tudi vprašanje, kako bo ob vseh teh možnostih menjave zdravil zdravnik sploh lahko sledil temu, katera zdravila pacient dejansko jemlje. V ta namen so snovalci novih pravil sprejeli odločitev, da bo vsak pacient pri sebi moral imeti pisni seznam zdravil, v katerega bosta imela vpogled tako farmacevt kot zdravnik. Evidenca naj bi se vodila v pacientovi matični lekarni, sčasoma pa naj bi se celo pripravila elektronska osebna kar- tica zdravil, na kateri bi bila zapisana vsa zdravila, kijih pacient jemlje. Ker pa -lekarne še zdaleč niso primerno informacijsko opremljene, je to zaenkrat le »blažev žegen«. Prav tako bo zdravnik zelo obremenjen z ročnim iskanjem najcenejšega zdravila, vsaj v začetni fazi bodo potrebni izčrpni pogovori s pacienti glede novih zdravil in doplačil. Tako zdravnik kot farmacevt bosta čas, ki ga bosta imela na razpolago za pacienta, porabila za razlage glede doplačil, namesto da bi se posvetila pacientovi terapiji. In če bo pacient svoj seznam zdravil pozabil doma, kar se bo marsikomu brez dvoma zgodilo? Ne bo mu preostalo drugega, kot da gre domov, nato pa se znova postavi v vrsto v lekarni ali zasede mesto v čakalnici. In tako bomo Slovenci svojemu zdravju končno posvetili več časa, da o denarju sploh ne govorimo. Tatiana Golob Dr. Anton Žunten "Uvedba sprememb na področju predpisovanja zdravil me seveda skrbi, ker bo to zagotovo prineslo nekaj zoprnij pacientom in lekarnarjem, kot tudi nam, zdravnikom. Pravzaprav si niti ne predstavljam, kako se bodo ta nova pravila v praksi izvajala. Čaka nas cel kup zapletov, zlasti pri starejših ljudeh, ki dnevno jemljejo več različnih zdravil. Že sedaj jim je pogosto težko dopovedati, kdaj naj katerega vzamejo, kolikokrat dnevno, v kakšni dozi...To si starejši ljudje ne zapomnijo, ne zapomnijo si niti imen svojih zdravil, običajnojih prepoznavajo po barvah tablet ali embalaže. Velikokrat pozabijo, zakaj imajo katero zdravilo, in če jih bomo sedaj z menjavami še dodatno zmedli, mislim, da nas res čaka precej težav. Poleg tega marsikateri pacient ne bo verjel, da gre za enakovredno zdravilo. Čakajo nas izjave kot: »Dobro, če je enakovredno, zakaj mi pa potem ne predpišete tistega, ki sem ga prej uporabljal, in me silite z drugim?«. Ne verjamem, da bo izplen takšen, kakršnega si obetajo na Ministrstvu za zdravje in na zavarovalnici oziroma, da bo sploh opravičeval težave, kijih bo ta sprememba prinesla. Veliko držav, nazadnje Švedska, je od tega modela zaradi predrage organizacije in kontrole že odstopilo in ne vem, zakaj mi silimo vstvari, ki so se drugje že izkazale za neizvedljive! Tudi na druge načine, ki ne bi tako neposredno vplivali na paciente, se zagotovo da prihraniti veliko denarja." INŠTITUT ERICO IZ VELENJA PROTESTIRA Kljub regionalizmu denar še naprej ostaja v Ljubljani Direktor Inštituta za ekološke raziskave Erico mag. Franc Avberšek je skupaj s sodelavci prejšnji četrtek sklical tiskovno konferenco o, po njihovem, negospodarni naložbi v še tretji laboratorij, masni spektrometer (MS), saj v naši državi ni dovolj potreb po tovrstnih vrhunskih raziskavah niti za enega. Omenjeni laboratorij namerava urediti Veterinarska fakulteta v Ljubljani, enega ima Zavod za zdravstveno varstvo v Mariboru, drugega pa Erico v Velenju. LJUBNO OB SAVINJI Poroke tudi v kraju splavarjev V ljubenski poročni dvorani naj bi se v prihodnje poročali tudi pari od drugod (foto: EMS) Zadnji par se je na Ljubnem ob Savinji poročil pred več kot dvajsetimi leti, z delno preureditvijo občinske sejne sobe v poročno dvorano pa imajo pari ponovno možnost stopiti pred matičarja v kraju splavarskega izročila. Plod zglednega sodelovanja med mozirsko upravno enoto in občino Ljubnojetudi prenovljen prostor krajevnega urada, kjer bodo ljudem postregli z razširjeno ponudbo upravnih storitev. Z racionalno in funkcionalno preureditvijo prostorov so, tako načelnik mozirske upravne enote Vinko Poličnik, državo še bolj približali državljanom. Če gre verjeti podatkom županje Anke Rakun, potem je v občini z nekaj manj kot 3000 prebivalci vsaj 24 parov, ki bi se lahko poročili v novi poročni dvorani, seveda pa bodo z veseljem sprejeli tudi pare od drugod. Savinjčan INTERVJU: JAKOB PRESEČNIK, MINISTER ZA PROMET Ljudje si najbolj zapomni|o kritizerstvo (foto: Franci Kotnik) Kot je napovedal, se je tudi zgodilo. Namreč to, da so začeli cestarji obnavljati nekatere odseke na regionalni cesti v Zgornji Savinjski dolini. Čeprav je prometni minister Jakob Presečnik po karakterju mila duša, ni pomišljal dvigniti glasu v razgovoru s predstavnikom SCT, ker delavci še vedno niso zasadili lopat na zadnjem delu trase ceste Ljubno-Luče. Prepričan je, da ima dobro ekipo, ki bo imela ob izteku mandata pokazati kaj otipljivega. Sicer pa je Presečnik, tako pravijo njegovi sodelavci na ministrstvu, po človeški plati najboljši prometni minister, kar jih pomnijo v samostojni Sloveniji. - Očitno ste v zadnjih mesecih postali dovolj "sposoben" minister, da vas, vsaj javno, ne odstavljajo več dvakrat na teden. Načelno bi rekel, da je funkcija ministra stalno na prepihu. Smo na začasnem delu in dejansko nihče od ministrov ni že vnaprej postavljen za štiri leta. Pol leta po prevzemu funkcije sem bil zaradi nujne operacije na hrbtenici nekaj časa odsoten. Odsotnost je bila daljša, kot je običajno za "normalno" bolezen. Iz tega razloga in zato, ker je vodenje prometnega resorja zahtevna naloga, ki naj bi jo po mnenju nekaterih ne obvladal. Vse skupaj seje prijelo tudi v medijih, saj je v resnici zanimivo, da pride včasih do zamenjave tega ali onega ministra. V resnici sem bil dežurni na listi za zamenjavo. Zame osebno to ni bil prijeten občutek, vendar smo poskušali delati normalno in korektno. Vedno sem izjavljal, da je odločilno mnenje predsednika vlade in vodstva stranke, ali bo nekdo takšno funkcijo, ki jo opravljam trenutno, opravljal še naprej ali pa tudi ne. Ali bom ostal minister do konca mandata, ni odvisno samo od mene, se pa trudim, da z ekipo, za katero trdim, da je dobra, ta mandat zaključimo in pokažemo določene rezultate. - Vseskozi je bilo jasno, da vas bolj kot LDS in opozicija odstavljajo v lastni stranki, še posebej nekoliko užaljeni štajerski lobi. Spet moram poudariti, da pri zamenjavi ministra ne gre za nekorekten postopek, temveč za normalen pojav. Mogoče kaj pove dejstvo, da so se v času mojega mandata v sosednjih državah vsi prometni ministri že nekajkrat zamenjali. V času formiranja koalicije je bilo dogovorjeno, da bo prometni resor vodila SLS. Znotraj stranke smo bili štirje kandidati, odločitev takratnega predsednika vlade dr. Janeza Drnovška je bila zame. - Po naših informacijah je bil Drnovšek zelo jasen. Od SLS je pričakoval, da vas bo poslala v igro, v nasprotnem bi se lahko zgodilo, da bi ostala ljudska stranka brez prometnega resorja. Odkrito moram povedati, da to informacijo slišim prvič. Resje, da sem v prejšnjem mandatu pokrival to področje kot poslanec v državnem zboru, in sicer v funkciji predsednika odbora za infrastrukturo in okolje, kjer sem se pretežno srečeval s problemi, s katerimi se nekoliko drugače ukvarjam tudi kot minister. - Čeprav se verjetno ne boste strinjali, postavljam tezo, da so ceste v Zgornji Savinjski dolini vse prej kot "evropske". Nenazadnje niso redke kritike, da za "svoje" območje premalo naredite. Na raznih srečanjih v Zgornji Savinjski dolini sem večkrat povedal, daje bilo prej nekoliko lažje delovati tudi za potrebe doline. Kot poslanec, izvoljen vtem volilnem okraju, sem se lažje boril za potrebe naših krajev. Kot predsednik odbora za infrastrukturo in okolje sem imel možnost sodelovati tudi pri koalicijskih usklajevanjih pri pripravi gradiv, najprej za seje odborov in na koncu za državni zbor. Potrebe v Sloveniji so izredno velike, in če govorim kotZgornjesavinjčan, je izplen seveda manjši. Vendarsi prizadevam, da pridejo nekatere nujne investicije v proračun. Sem pa ponosen, da sem sodeloval pri Pavličevem sedlu in pri modernizaciji raznih drugih odsekov, čeprav je stanje na naših cestah še vedno slabo. Nekatere investicije so v teku, nekaj nas čaka prihodnje leto, zato sem prepričan, da bomo vtis le uspeli popraviti. - Nekateri se radi kitijo s tujim perjem oziroma z dosežki na cestnem področju, vendar vas in recimo bivšega generalnega konzula v Celovcu Jožeta Jeraja pri naštevanju "dosežkov" praviloma ne omenjajo. Resnično nehvaležno vprašanje, vendar moram odgovarjati tudi na nehvaležna vprašanja (smeh). Če kdo misli, da lahko v takih primerih naredi vse, kar je treba, od začetka do konca, se ali malo moti ali malo laže. Resnica je vedno nekje vmes. Ob odpiranju Pavličevega sedla sem dejal, da sem pač imel možnost, da bislveno prispevam k izgradnji, čeprav so si za to prizadevale številne generacije pred mano. Če ne bi izkoristil funkcije, na katero so me izvolili Zgornjesavinjčani, bi bil kriv, če možnosti ne bi izkoristil. Podoben delež je prispeval kolega Jože Jeraj na avstrijski strani. Kar se drugega tiče, gre večinoma za projekte, kjer je potrebno dobro sodelovanje med državo in občinami. Dosečijebilotreba,daso ti projekti postali sestavni del državnega proračuna. Ker sem rojen v Gornjem Gradu, bom spomnil na to, kakšno je bilo stanje na področju gornjegrajskih mostov, ki so danes modemi objekti. In če rečem v ednini, ko mije uspelo, da smo to dali v državni proračun, je bil velik del naloge opravljen. - Delno ste sicer že odgovorili, vendar vseeno pričakujem jasen odgovor na zelo preprosto postavljeno vprašanje. Bi bila cestna infrastruktura v Gornjem Gradu takšna, kot je, če Jakob Presečnik v prejšnjem mandatu ne bi poskrbel za denar? (smeh) Če ocenjujem da, se bom mogoče zdel "Potrebe v Sloveniji so izredno velike, in če govorim kot Zgornjesavin-jčan, je izplen seveda manjši. Vendar si prizadevam, da pridejo nekatere nujne investicije v proračun. Sem pa ponosen, da sem sodeloval pri Pavličevem sedlu in pri modernizaciji raznih drugih odsekov, čeprav je stanje na naših cestah še vedno slabo." komu samovšečen. S temi stvarmi sem se že ukvarjal, ko se mi še sanjalo ni, da bom kdaj poslanec v slovenskem parlamentu. Že leta 1991 in vsa naslednja leta sem delal na tem področju in si pridobil velik krog znancev. Kljub temu je ta pot izredno težavna. - Župani in gospodarstveniki sav-injsko-šaleškega območja pravzaprav zahtevajo ne samo ureditev cestne infrastrukture znotraj obeh dolin, temveč nič manj kot povezavo z avtocesto. Urejena prometna infrastrukturaje eden od pogojev za razvoj gospodarstva in da so ljudje bolj zadovoljni tudi na osebni ravni. V SA-ŠI je v tem trenutku velik problem dostopnost do samega industrijskega kompleksa v Velenju. Pojavlja se razmeroma velik logističen center, ki bo povzročil še bistveno več prometa, tako na cesti kot, upam, tudi na železnici. Cilj Evrope in tudi Slovenije je večji promet po železnici. Z nacionalnim programom izgradnje avtocestnega omrežja, ki ga je vlada poslala v parlamentarno obravnavo, smo začrtali novo smer hitre cestne povezave s Koroško, preko Velenja na avtocesto. Ne vemo še, kje bo trasa speljana, vendar se bo na vsak način dotaknila tega velenjskega kompleksa in, upam, tudi kraje vZgornji Savinjski dolini še bolj približala tej hitri cesti oziroma avtocesti. - Se strinjate s predlogom zakona poslancev iz Šaleške doline, po katerem naj bi ustanovili tako imenovano savinjsko-šaleško regijo oziroma pokrajino? Kot minister slovenske vlade moram podpirati sklep vlade in kljub vsemu mislim, daje bil pravilen. Gre za to, da s posebnim zakonom ne moremo ustanavljati posameznih regij, ampakje treba regionalizem v Sloveniji rešiti celovito. Osebno menim, da bo SA-ŠA našla svoje mesto v bodoči regionalizaciji Slovenije. - Slovensko ljudsko stranko pretresajo notranje razprtije in prerivanje za predsedniško mesto, kar je dobro leto pred državnozborskimi volitvami vse prej kot dober obet za soliden rezultat. Nekateri celo napovedujejo, da bo stranka le s težavo prestopila parlamentarni prag... Težave v stranki izhajajo od dneva združitve SLS in SKD. Nekatere zadeve očitno niso bile dovolj dobro urejene in takoj po kongresu so se pokazale težave. Potem seje spremenil volilni sistem, pri katerem nekateri še vedno neupravičeno mislijo, da smo bili izdajalci, kar je glavni vzrok, da je prišlo do razdružitve. Pred nami je izredni volilni kongres, zato sem prepričan, da bomo dosegli tudi veliko soglasje, kdo bo v prihodnje vodil stranko. Prepričan sem, da bo na kongresu samo en kandidat, ki bo tudi izvoljen in bo sposoben združiti vse pozitivne sile v stranki. SLS je potrebna v slovenskem prostoru, nenazadn-jeje potrebna tudi vZgornji Savinjski dolini. - Takratna odločitev stranke na čelu z dr. Francem Zagožnom ni botrovala samo razdružitvi, ampakje imela za posledico popoln neuspeh na parlamentarnih volitvah. Domnevam, da se boste na kongresu odločali med dosedanjim predsednikom Francijem Butom in vodjo poslanske skupine Janezom Podobnikom? Ne vem, če je dilema samo But ali Podobnik. Kandidacijski postopki bodo potekali do 27. 10., zato je težko predvideti predloge za novega predsednika. Konec koncev ne gre samo za predsednika, gre za kompletno vodstvo in vse organe stranke. Ena od nalog kongresa je prav gotovo program, ki ga bo stranka zagovarjala v obdobju pred evropskimi in parlamentarnimi volitvami. Moja ocena je, in pri tem nisem edini, da mora priti do spremembe v vrhu stranke, saj drugače ne bo pozitivnega učinka. Osebno menim, da je Janez Podobnik edini pravi kandidat. Gre za človeka, ki dobro pozna problematiko v Sloveniji in EU, je povezovalec in ima vedno pozitivne ideje. - V Zgornji Savinjski dolini deluje SLS povsem brez lastne razpoznavnosti, kar se kaže predvsem v občinskih svetih in tudi na zadnjih poslanskih volitvah očitno ni odigrala pričakovane vloge... S tem se seveda strinjam. Stranka ima kar precej svetnikov, vendar manj kot v drugih delih Slovenije. Predvsem pa čutimo, da nimamo svojega župana. Ta problem se kaže v tem, da se tudi izvoljeni svetniki mnogokrat poistovetijo z mnenjem župana, karznajo druge stranke dobro izkoristiti. Večina ljudi sploh ne ve, kdo zastopa kakšna stališča, da ne rečem, da se niti ne ve, kateri politični opciji kdo pripada. Velikokrat stranka ne izrazi svojega stališča, in pri tem moram biti samokritičen, zato vsak svetnik zagovarja predvsem stališča okolja, iz katerega prihaja. Ta hiba je pri delovanju stranke v Zgornji Savinjski dolini več kot očitna. V letu pred volitvami bo težko kaj spremeniti. - Pred tremi leti ste volivce neuspešno nagovarjali s sloganom Za Slovenijo s ponosom. Kaj je tisto, kar naj bi prepričalo Zgornjesavin-jčane, da obkrožijo vaše ime, če boste na volitvah sploh sodelovali kot kandidat? Resje, da so bile prejšnje volitve za mene neuspešne. Ne bi rekel, da sem bil razočaran, posebej vesel pa tudi ne. Toliko pošteni že moramo biti. Nenazadnje se mije zdelo, da lahko kot poslanec naredim marsikaj dobrega za Zgornjo Savinjsko Jakob Presečnik: “Presenečen sem, da stranke, ki so nas pred leti najbolj obsojale, sedaj pristajajo na nek čisto drug volilni sistem.” (foto: Franci Kotnik) dolino. Žal še ni znano, po kakšnem volilnem sistemu bomo prihodnje leto sploh volili. V SLS se zavzemamo, da volilnih okrajev ne bi ukinjali, čeprav moram reči, daje za ukinitev v političnih strankah več pristašev kot nasprotnikov. Presenečen sem, da stranke, ki so nas pred leti najbolj obsojale, da smo izigrali voljo ljudstva, sedaj pristajajo na nek čisto drug volilni sistem. Sedaj predlagan volilni sistem je podoben tistemu za volitve v državni svet. Na dveh volitvah se je jasno pokazalo, da Zgornja Savinjska dolina ne more dobiti državnega svetnika. - Oprostite, ampak predvsem zaradi neenotnosti znotraj same doline. Se strinjam. Ob enotnosti tistih, ki volijo državnega svetnika in ob pogoju neenotnosti v Šaleški dolini, bi Zgornja Savinjska dolina lahko dobila svetnika. Sedaj je slika obrnjena. Kar se mene tiče, moram volivce razočarati v toliko, da nekega volilnega programa še nimam. Konec koncev se bo stranka sestala na izrednem volilnem kongresu, kjer bo postavila svoj program. Na podlagi tega programa se bom tudi odločil, ali bom kandidiral na volitvah za DZ. Navsezadnje nobeden ne kandidira sam, temveč s podporo neke sredine oziroma stranke. SLS se še niti slučajno ni odločila, kdo bodo kandidati. Ne glede na to, je treba za Zgornjo Savinjsko dolino poleg infrastrukture postoriti še marsikaj. V vsem minulem obdobju nisem delal na podlagi kritizerstva, ampak sem poskušal z lastnim delom doprinesti k izboljšanju stanja na marsikaterem področju. Kot kaže, to ni vedno dovolj. Včasih je očitno potrebno bolj kritizirati, da se te zapomnijo. - Slednje dokazuje, da Zgornja Savinjska dolina le ni takšna "zgodba o uspehu", kbt jo želijo nekateri prikazati. Hvala za razgovor. Hvala tudi vam. Vesel sem, da sta z urednikom prišla v Ljubljano in da se pogovarjamo na mojem delovnem mestu, čeprav se pogosto srečujemo tudi v Zgornji Savinjski dolini. Zelo rad prisostvujem na raznih prireditvah, ker menim, da sem kot človek, ki trenutno zaseda neko funkcijo v državi, dolžan s prisotnostjo počastiti vse, ki delujejo na področjih, ki so za Zgornjo Savinjsko dolino še kako potrebna. Pogovarjal se je Edi Mavrič -Savinjčan ČEPRAV INŠPEKCIJSKE SLUŽBE NE SPIJO, SE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI POJAVLJAJO VEDNO ZNOVA NOVI PESKOKOPI Desant na mineralne surovine Potem ko smo zadevo preverili, smo ugotovili, da lahko v celotni Zgornji Savinjski dolini prešteješ na prste ene roke samostojne podjetnike oziroma legalne upravičence za odvzem mineralnih surovin. V vsem razumljivem jeziku bi se temu reklo, da je komaj peščica registriranih za odvzem peska in peskokopov oziroma "prahov", povedano povsem po domače. Pa še med temi jih je nekaj, ki si ustrezna dovoljenja oziroma koncesijo šele pridobivajo, pred tem pa so tako kot mnogi drugi koristili državno bogastvo na črno. Problem črnih izkopov seveda ni od včeraj, ob tem, da je treba za legalizacijo dejavnosti imeti precej potrpljenja in tudi denarja. Ne nazadnje mora biti legalen peskokop registriran tudi v prostorskih dokumentih lokalne skupnosti. Dve do tri leta, odvisno od interesa stranke, je treba čakati za pridobitev vseh dovoljenj, za katere je treba odšteti nič manj kot dva milijona tolarjev. Samo analiza dolomitnega peska stane okroglih 500 tisočakov, pravi za kar je zadolžena policija, zato so inšpektorji naložili sanacijo lastnikom zemljišč. Dokler je bil v veljavi star, dokaj mil zakon, kije predvidel za fizične osebe komaj 20 do 30 tisočakov kazni, so se inšpektorji bo- Kar nekaj peskokopov ali po domače “prahov” v dolini dela “na črno” (foto: EMS) eden od lastnikov peskokopa, kije nedavno pridobil koncesijo za koriščenje mineralne surovine. Nič presenetljivega torej ni, če zajede v naravo, pretežno ob gozdnih cestah, rastejo kot gobe po dežju. Med odjemalci seveda niso samo fizične osebe (mimogrede, nekateri so s krajo materiala iz Savinje in peskokopov celo obogateli), temveč tudi pravni subjekti, v določenih primerih je za odvzemom stala celo država. Tako po stari kot novi zakonodaji o graditvi objektov je treba od države pridobiti koncesijo za odvzem, kar pa, kot rečeno, traja kar precej časa. Da so kršitelji v vseh občinah Zgornje Savinjske doline, nam je potrdila tudi gradbena inšpektorica Mira Sajko, ki je v vseh primerih, kjer je bilo ugotovljeno ime kršitelja, izdala odločbo za sanacijo. "Če je šlo za manjše odvzeme, so morali ti ljudje pridobiti od upravne enote odločbo o priglasitvi dei. Sanacijo je namreč treba narediti na podlagi ustreznih načrtov in moram reči, da je bilo takih primerov kar nekaj," razlaga Sajkova. Največji problem seveda ni v tem, daje storilca težko zasačiti pri kraji, jevali bolj ali manj neuspešno. Preprosto iz vzroka, ker nizke kazni niso dovolj »stimulativno« učinkovale na tiste kršitelje, ki z odvzemom peska dejansko uslvarjajo dobiček. Največ manjših peskokopov se je pojavilo ob izvedbah gozdnih cest, kdajje bila ta investicija največja, pa je tako vsem jasno. Zadeve se postavljajo na svoje mesto šele z zakonom o gradnji objektov, ki jasno določa, da gre za nelegalni kop takrat, ko se mineralne surovine izkoriščajo na območju, za katerega v izvedbenoprostorskih aktih ni opredeljeno, da je takšna raba prostora dopustna. "Mineralne surovine so neobnovljiv naravni vir v lasti države, ki so posredno ali neposredno gospodarsko izko-risttjive in če je "žrtev" dobljena direktno na terenu, ukrepamo tako, da ustavimo nadaljnja dela. Z izdajo odločbe zahtevamo vzpostavitev prejšnjega stanja, če je seveda možno. V nasprotnem primeru je treba odrediti sanacijo na stroške zavezanca. Sodnici za prekrške podamo tudi predlog za zaplembo predmetov, (kar se na našem območju še ni zgodilo, op.p.) zagrožene kazni pa so v resnici kar visoke," razlaga potek postopka gradbena inšpektorica. Za fizično osebo je zagrožena kazen od 150 do 450tisoč tolarjev, samostojni podjetnik bo po tozadevnem srečanju s sodnico za prekrške postal "lažji" za 5 do 15 milijonov tolarjev, podjetjem pa je zagrožena kazen od 10do30milijonovtolarjev. Za odgovorno osebo je predpisana kazen od 500 tisoč do milijona. Številke so dejansko vse prej kot spodbudne za morebitne zmikavte državnega premoženja, ki pa očitno kljub vsemu vztrajajo in se zanašajo na to, da inšpektorji dogajanja na terenu nimajo pod nadzorstvom. Očiten problem seje zakonodajalec namenil odpraviti ali vsaj omiliti z visokimi kaznimi. "Ko udariš po žepu, se ljudje zavejo. Preventivno delovanje ne daje vedno otipljivih rezultatov," ugotavlja inšpektorica, ki poskuša delovati po sistemu najprej opozorilo in naslednjič kazen. Res pa je, dodaja inšpektorica, da so ljudje, ki so bili opozorjeni ali začeli pridobivati ustrezno dokumentacijo oziroma prenehali z odvozom gramoza. Savinjčan ODPRTA GRAJSKA MLADINSKA SOBA V GORNJEM GRADU Mladi dočakali svoj prostor Želje mladih v gornjegrajski občini so se pretekli petek uresničile s pridobitvijo novih prostorov, kjer se bodo lahko sedaj družili in preživljali prosti čas. Seveda pa druženje ne bo edini motiv, kajti v mladinskem centru bodo našle mesto tudi različne razstave in potopisna predavan-a ter izobraževanja. Črnin Grajsko mladinsko sobo v Gornjem Gradil sta družno otvorila župan Toni Rifelj in mladi Matjaž Rifelj , (ffjo: Marija Šukalo) Ob kratkem kulturnem programu mladih glasbenikov in pesnice sta za formalno otvoritev poskrbela gornjegrajski župan Toni Rifelj in predstavnik mladine Matjaž Rifelj, ki bo skrbel za gospodarno koriščenje mladinskega centra. Petdeset kvadratnih metrov velik prostor, kjer je bilo skladišče, jim je odstopila mozirska kmetijska zadruga. Skoraj tri mesece so številni posamezniki, ki so verjeli v projekt Grajske mladinske sobe, marljivo delali, ulili betonsko ploščo, položili keramične ploščice, poskrbeli za električno napeljavo, prepleskali in porisali stene ter opravili številna druga drobna dela. Ob pomoči občine, ki bo tudi v prihodnje skrbela za pokrivanje tekočih stroškov elektrike, najemnine in interneta, ta bo za uporabnike centra brezplačen, ter prizadevnih posameznikov so prostor uredili in opremili posvojem okusu. Kako naj bi uporabljali center vsi, ki si želijo druženja, bodo pokazali že naslednji teden s kostanjevim piknikom. Marija Šukalo OTVORITEV POSLOVNEGA OBJEKTA KOLENC V SPODNJI REČICI Korak v tako pričakovani razvoj turizma V soboto, 11. oktobra, so pri Brinečevih v Spodnji Rečici tudi uradno odprli nov poslovni objekt s skladiščem, pekarno, prodajalno kruha in peciva ter apartmaji. Ob prijetnem kulturnem programu, je prisotnim najprej spregovoril gostitelj Boštjan Kolenc, ki je vsvojem nagovoru poudaril zgodovino Brinečeve domačije, tradicijo mlinarske dejavnosti in zasluge staršev ter celotne družine za novo gospodarsko pridobitev. Brinevčevi so nov poslovni objekt odprli s simboličnim rezanjem kruha (foto: Marija Miklavc) Med drugim je povedal, da so se z obrtjo, usnjarstvom, žagarstvom in trgovino z lesom ter mlinarslvom ukvarjali že njegovi predniki: »Skozi kratko zgodovino ter različne trende gospodarstva in politike v naši deželi so se spreminjale razmere, s tem pa seje spreminjalo tudi gospodarjenje pri nas. Od klasičnega kmetovanja, ki ni zagotavljalo večjih uspehov, smo se v zadnjem obdobju dveh desetletij preusmerili na intenzivno dejavnost mlinarske proizvodnje. Kmečki mlin je na kmetiji Brinove deloval, torej mlel vse vrste žita, že okrogleta 1800,leta 1940pasomlin razširili in uredili stanovanje za mlinarja, kije mlel vse do leta 1958. Po tem času je do leta 1960 opravljal mlinarsko delo samo še oče Franc, ki pa je mlin ustavil zaradi nerentabilnosti in tržnih razmer vZgornji Savinjski dolini. Tako je mlin stal skoraj četrt stoletja. Vendarje želja po vonju sveže, zmlete moke in spomin na dišeč domači kruh iz krušne peči povzročala nostalgijo in željo po obnovitvi mlinarske dejavnosti, ki sojo izvajali naši predniki ter nazadnje moj oče Franc. On je ponovno usposobil en par kamnov leta 1985ter mlel za lastne potrebe.« Ker je bilo povpraševanje po teh storitvah vse večje, so se Kolenčevi odločili, da postavijo sodobnejši valjčni mlin. Od začetka so mleli dvakrat tedensko. Postopoma so se količine zmlete pšenice povečevale, zmeraj večje bilo prodaje na domu in tako seje kazala potreba po urejenem prostoru za prodajo vseh vrst mlinarskih izdelkov. Povsem na novo so zgradili poslovni objekt (ostal je le del zgradbe z oboki, ki slikovito ohranja prvotno podobo, novemu objektu pa daje pečat zgodovine) za proizvodnjo in prodajo moke in ostalih mlinarskih izdelkov s peko kruha in peciva v krušni peči ter prodajo in postrežbo teh izdelkov v sodobnem lokalu. V nadstropju je šest turističnih apartmajev, od teh so štirje že opremljeni tako, da jih lahko oddajajo. Stem so njihovo gospodarsko dejavnost razširili tudi v interesu širše gospodarske in turistične skupnosti ter s tem storili korak v tako pričakovani razvoj turizma v Zgornji Savinjski dolini. Ob otvoritvi so spregovorili tudi Ivan Suhoveršnik, župan občine Mozirje, Mirko Zamernik, poslanec v državnem zboru, in Jože Madžar, direktor Kmetijskega gospodarstva Lendava d.d., glavnega dobavitelja žita, ki je še posebej pohvalil dosedanje poslovno sodelovanje z Boštjanom Kolencem. Jože Miklavc ALKALOIDI V AJDOVI MOKI! Pri Brinečevih umaknili iz prodaje izdelke iz ajde Zdravstveni inšpektorat obvešča potrošnike in kupce v Sloveniji, da naj bi bila ajdova moka proizvajalca Kmečki mlin neustrezna, oporečna pa naj bi bila tudi ajdova moka Mlina Katič, Žita in Klasja. Oporečna ajda, ki jo je na slovensko tržišče distribuiral Kmečki mlin iz Zabovcev pri Markovcih, naj bi izvirala iz Madžarske. Kmečki mlin je ajdovo zrnje z vsemi potrebnimi certifikati kupil od uvoznika iz Lendave, ta pa je zrnje uvozil iz Madžarske. Zdravstvena inšpekcija je opravila izredne inšpekcijske preglede pri navedenih proizvajalcih in odvzela vzorce sumljive moke. Prvi rezultati analiz so pokazali prisotnost dveh alkaloidov, atropina in skopolamina. Ti alkaloidi po besedah dr. Lucije Perharič z inštituta za zdravje lahko povzročijo različne simptome, kot so motnje vida, izsušena sluznica ustne in nosne votline, pordela koža, pospešeno bitje srca, občutek odsotnosti, motnje zaznavanja, razširjene zenice, utrujenost, vrtoglavica, glavobol, slabost, prebavne motnje. Simptomi in znaki se ponavadi pojavijo slabo uro po zaužitju in trajajo štiri do šest ur, nakar običajno izzvenijo v štirih do šestih urah, običajno brez posledic. V Sloveniji so bili podobni primeri že zabeleženi pred 15 leti, zaradi onesnaženja ajdove kaše s semeni kristavca. Glede na simptomatiko, ki seje pojavila doslej pri registriranih obolelih, ta odmerek ni tako velik, da bi lahko pričakovali kakšne zelo resne učinke. Zaenkratje bilo zabeleženih 10 takšnih primerov v Sloveniji, je pojasnila dr. Lucija Perharič. Vsem potrošnikom zdravstvena inšpekcija svetuje, da omenjene ajdove moke ne uporabljajo in jo zamenjajo v trgovini. V primeru, da so jedi iz ajdove moke že zaužili in so se omenjeni znaki pojavili, pajim svetujejo, da se takoj obrnejo na svojega zdravnika. Ker v Kmečkem mlinu niso mogli zagotoviti sledljivosti za moko, dobavljeno po 2. oktobru Boštjan Kolenc: “Prepričani smo, da v naši ajdi ni alkaloidov!” (foto: Marija Miklavc) 2002,jezdravs1veni inšpektorat sporočil, da je sum oporečnosti padel tudi na ajdovo kašo in moko, ki jo proizvaja Brinečev kmečki mlin -Boštjan Kolenc iz Spodnje Rečice, zato je inšpektorica Mihaela Černec z območne enote Celje odredila odpoklic proizvoda, kar pomeni, da so vse proizvode iz ajde pri Brinečevih umaknili iz prodaje in vzorce dali na analizo. Rezultati analiz bodo znani čez dva tedna. Zaradi tega so v Brinečevem kmečkem mlinu že v petek tele-fonično obvestili večje odjemalce in iz prodaje umaknili vso ajdovo moko ter ajdovo kašo, ki jo bodo, če se bo izkazala za oporečno, vrnili dobavitelju. Vendarje Boštjan Kolenc prepričan, da v njihovi ajdi ni alkaloidov, saj jo tudi sami zelo pogosto uporabljajo in niso opazili nikakršnih simptomov, kijih povzročata alkaloida antropin in Skopolamin. Marija Sukalo SPOMINSKA PROSLAVA NA ČRETI Srebrna plaketa Jožetu Pozniču V počastitev 63-letnice prve frontalne bitke slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko oktobra 1941 so na Čreti minulo soboto pripravili spominsko proslavo. »Odpri oči, da boš videl, prisluhni, da boš slišal, premisli, da boš razumel...,« so zapisali v vabilo srečanja organizatorji, Območno združenje borcev in udeležencev NOV Spodnje in Zgornje Savinjske doline, Društvo se zbere veliko število obiskovalcev ne glede na vreme, redki. Tu se srečajo prijatelji in znanci, ki želijo obuditi spomin na vojne dogodke. V svojem govoru seje dotaknil tudi aktualnih gospodarskih razmer. Jože Poznič je prejel srebrno plaketo glavnega odbora ZB NOB iz rok Ele Urh - Atene (foto: Marija Šukalo) izgnancev Občinski odbor Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline in Veteransko drušlvo Spodnje Savinjske doline - Sever - Odbor Žalec. Udeležence srečanja je pozdravil župan občine Vransko in poslanec Franc Sušnik, ki je obudil spomine na dogodke leta 1941 in Čretljane, ki so v vojni vihri sprejeli »gošarje«, tako so namreč tedaj imenovali partizane, kot svoje. Slavnostni govornik, žalski podžupan Janko Kos, je izrazil prepričanje, da so kraji, kot je Čreta, kjer Spominska proslava na Čreti je bila tudi priložnost za podelitev srebrne plakete glavnega odbora zveze borcev narodnoosvobodilnega boja. Za dolgoletno in uspešno sodelovanje v krajevni borčevski organizaciji ter občinskem in območnem borčevskem združenju jo je iz rok predstavnice slovenske borčevske organizacije Ele Urlih -Atene prejel Jože Poznič, član mozirskega območnega združenja zveze borcev. Marija Šukalo ZAHVALA Vnukinje in vnuk Franca Praprotnika, nadučitelja, sadjarja in kronista, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste omogočili postavitev in odkritje spomenika našemu dedu. Zahvaljujemo se gospe Mirjam Kopše z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pobudnici ustanovitve sadjarskega društva Franca Praprotnika v Mozirju. Zahvaljujemo se učencem in učiteljicam Osnovne šole Mozirje ter gospodu ravnatelju Antonu Veneku za zanimivo predstavitev raziskave o življenju in delu našega deda. Pravtako gre naša zahvala Zavodu za kulturo in gospodu direktorju Petru Sirku, občini Mozirje in njenemu županu gospodu Ivu Suhoveršniku ter vsem sponzorjem, ki ste ob tem sodelovali in nam na tako lep in slovesen način priklicali v spomin dela mož, katerih sadove uživamo še danes. Milica Praprotnik, Mozirje, Verica Sirko, Mozirje, Mija Sirko, Mozirje, Tamara Strahovnik, Žalec, Vida Potočnik, Mežica, Rija Lodrant, Prevalje, Jelka Marovt, Ljubno, Janez Marovt, Mozirje V SPOMIN Dr. Drago MEZE V petek, 10. oktobra 2003, smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od spoštovanega geografa, velikega poznavalca in ljubitelja Zgornje Savinjske doline ter njenega neutrudnega raziskovalca - dr. Draga Mezeta. V Zgornjo Savinjsko dolino je zahajal več kot petdeset let. Proučeval je njene geografske značilnosti. Z najrazličnejšimi raziskovanji, ki jih je opravljal na posameznih območjih, je podrobneje osvetlil splet med naravnimi danostmi in družbeno-gospodarski-mi sestavinami celotne bivše Občine Mozirje. Njegova najobsežnejša raziskovanja segajo v obdobje od približno I960 do 1985. V sklopu njegovega raziskovanja imajo posebno mesto hribovske kmetije, kot prevladujoča oblika poseljenosti savinjskega, predalpskega in alpskega sveta. Leta I960 je v Geografskem vestniku objavil študijo »Nekaj o hribovskih kmetijah v Gornji Savinjski dolini«. Nadaljeval je z razpravami in sicer: - Samotne kmetije na Solčavskem, 1963 - Samotne kmetije v Lučki pokrajini, 1965 - Hribovske kmetije v vzhodnem delu Gornje Savinjske doline, 1969, - Hribovske kmetije v Gornji Savinjski dolini po letu 1967,1980, vse objavljeno v Geografskem zborniku pri SAZU. V navedenih delih, s celovitim geografskim pogledom prikazuje prirodne, gospodarske in prebivalstvene značilnosti obravnavanih hribovskih kmetij od leta 1825 dalje. Rezultati njegovega proučevanja imajo posebno vrednost prav zaradi poznavanja razvoja vsake posamezne domačije in njene gospodarske usmerjenosti in trdnosti. Skoraj ni bilo hribovske kmetije, ki je dr. Meze ne bi večkrat obiskal, tako da je odlično poznal sleherno družino in posest kot celoto. Osebno je anketiral 480 kmetij, kar pove o njegovem velikem psihofizičnem angažiranju. Tako obsežno in temeljito delo je lahko opravil le znanstvenik, ki je imel Zgornjo Savinjsko dolino in njene ljudi rad. Dr. Meze je avtor še drugih raziskav in študij. Poznali smo ga kot izjemno prijaznega, skromnega in prijetnega sogovornika. Njegovo pripovedovanje o ugotovitvah, ki so bile kasneje podlaga njegovih študij, je bilo prežeto z natančnostjo, zaskrbljenostjo nad prihodnostjo ljudi, ki jih je spremljal več desetletij. Po njegovih delih danes segajo predvsem študentje, ker so edini tovrstni znanstveno raziskovalni vir podatkov iz tega obdobja in območja. Občina Mozirje mu je leta 1970 podelila občinsko nagrado. Delo dr. Draga Mezeta je zapustilo neizbrisno sled med Zgornje-savinjčani. Vsi, ki smo ga poznali, se ga bomo spominjali z velikim spoštovanjem in ga ohranili kot človeka in znanstvenika v častitljivem spominu. T. Plaznik OBVESTILO Vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva na terenu, Robnik Cvetka s.p„ Krnica 33, 3334 Luče ob Savinji, preneha z dejavnostjo z dne 31.12.2003. PSC Praprotnik d.o.o.. Šaleška 15, Velenje, Tel.: 898 32 20, www.avto.net/praprotnik Osupljivo ugodne cene in oblike financiranja, poskusne vožnje, nagradna igra, presenečenja,... Da ne bi bilo kakšnih nejasnosti in kasnejših pomot, je trški policaj že vnaprej opozoril, da ima trdo pest. »Naj ljudje tu jedo, kupčujejo in pijejo, a goljufat in krast se pa ne sme!« je bilo rečeno. Sejem se je branjem sejemskega reda tako otvoril in ogledovanje, kupčevanje in barantanje se je lahko pričelo. Letos sicer z enotedensko zamudo, a čas ni tisti, ki edino šteje. Šteje namen, in za dosego tega je bilo vloženega kar nekaj truda. Obiskovalci so lahko za en dan začutili vzdušje, ki je pred stoletji vladalo na takšnih sejmih in se v mislih morda preselili v čas, ki je že davno minil... “Goljufat in krast se ne sme!” je bil odločen trški policaj na Rečici Na sejmu je bilo moč srečati »štante vseh sort«. Lahko ste kupili lectovo srce za svojo drago ali pa se posladkali s suhim sadjem. Moč je bilo poskusiti medico ali pa morda okusen domač sir... Pri sejmu je aktivno sodelovalo več turističnih kmetij in društev ter posameznikov, ki so tako (ponovno) dokazali, da jim ni žal časa, da obudijo spomin na stare čase. Naj se sliši še tako poetično, slovenska kultura je izjemno bogata, čeprav to preradi pozabljamo. Slovenci nismo narod šele od osamosvojitve. To smo bili že davno prej in ravno zato je naše izročilo tako bogato. Koliko stvarije, kijih premore zgolj naš narod, pa tega mnogo ljudi niti ne ve. In koliko je stvari, kijih sicer delimo z drugimi, a so vendar naše in zato posebne na svojslven način. In naj bo švicarski sir Trofejni amur Enajstletnemu Anžetu Korenu iz Mozirja seje pred dnevi izdatno nasmehnila ribiška sreča. Na rednem treningu je mladi član Ribiške družine Mozirje ulovil 80 centimetrov dolgega in 7,5 kilogramov težkega belega amurja, kar je gotovo lepa spodbuda za njegovo nadaljnjo ribiško kariero, nad kateri skrbno bdi mentor Milan Kojc. radi pokazali, kako poteka njihovo delo, prizeliščar-ski stojnici pa je obiskovalec lahko dejansko zaznal vonje, kijih ni še nikoli prej... Tisti, kijih bolj rado zebe, so si lahko poiskali tople volnene in ročno izdelane izdelke na nogavičarski stojnici ali pa si priskrbeli topel pečen kostanj... Lenartov sejem je še kako dobrodošla popestritev včasih že nekoliko sivih in turobnih jesenskih dni. Turistično društvo Rečica ob Savinji je poskrbelo, da so bile v sejem vnešene tople barve Kupčevalo se je na veliko - v zadovoljstvo kupcev in prodajalcev (fotografije: Ciril M. Sem) še toliko bolj (pri)znan, nima okusa po teh krajih. Sejem se je kar bohotil od izdelkov dobrodušnih Ribnčanov, zeiiščarjev in gospodinj, ki so se imenitno pripravile (in napravile) za ta dan. Prisotno je bilo vzdušje, ki bi ga morda v preteklosti imeli možnost začutiti v vsakem mestu oziroma trgu, a sedaj je to redkost, ki je zato še toliko bolj vredna ogleda. Zavedanje samih sebe, lastne zgodovine in izročila ni lastno zgolj eni starostni skupini, kar seje videlo tudi po obiskovalcih. Prisotni so bili tudi mnogi predstavniki poklicev, ki vsaj v svoji osnovi počasi izginjajo. Sodarji in kolarji so za svojimi stojnicami Lenartov sejem je bil bogat tudi s prikazom nekdanjih storitvenih dejavnosti in daje lahko prav vsak vsaj malo pogledal, okusil in ovonjal, kakšenje bil sejemski utrip včasih. Da si lahko v odzvanjanju pesmi lajnarja zaslišal tudi kaj več, kot le zlajnano melodijo... Barbara Fužir 'Uv Dokler me sonce greje, dež pere in SNICKE policija "pegla", je moja vera v Boga sta- bilna. SavinjčanJ LENARTOV SEJEM NA REČICI OB SAVINJI W »Stanti vseh sort...« 'S t -3 ' oop yncudm 3Sd -■ m. Program dneva odprtih vrat ob 10 letnici BSH Hišni aparati, d.o.o. 9.00 -11.15 11.15 -12.15 12.20 -18.00 Voden ogled proizvodnje Uradni del otvoritve dneva odprtih vrat in izročitev donacije v višini 10.000.000 tolarjev Ustanovi za pomoč otrokom z rakom in krvnimi boleznimi Družabni program z voditeljem Boštjanom Romihom, nastop skupine Pušeljc in 12. Nasprotje, srečelov, otroške delavnice B/S/H/ Naša vizija prihodnosti in k začrtanim ciljem usmerjeni blagovni znamki Bosch in Siemens so razlogi, da lahko danes ponosno praznujemo 10 let uspešnega razvoja in delovanja na domačem in tujih trgih. Ob naši obletnici podarjamo 10.000.000 tolarjev Ustanovi za pomoč otrokom z rakom in krvnimi boleznimi, ker se zavedamo, da je podpora prihodnosti otrok najvažnejša. Veseli bomo vaše družbe na praznovanju naše obletnice v soboto, 18. oktobra 2003. BSH Hišni aparati, d.o.o. Praznujemo desetletnico ZsaBfflflHAJaUMRQBaEISJfi. Kako so naši predniki tolmačili zoezde 0 Piše: Aleksander Videčnik naši prazniki d ljudskem izročilu Sveti Luka (18. oktober) Povsod so ljudje iz dolgoletnih izkušenj in opazovanj postavili enostavna vremenska pravila, ki so bila vezana na praznike določenih svetnikov. Seveda so v raznih predelih naših prednikov, različno tolmačili vremenske prilike. Pozneje, ko je pričel izhajati koledar Družbe svetega Mohorja, so v njem iskali odgovore na razne vremenske napovedi. Tedaj je že nastalo nekako poenoteno stališče do vremenskih rekov. Tako so se potem razširila znanja teh prerokovanja po vsem slovensko govorečem območju. Jasno je, da so taka prerokovanja poznali domala vsi narodi. Svetega Luka smatrajo na Kozjanskem za prelomnico v vremenu. Pravijo: »Četa dan veter hladi, potem ni močno vino.« Drugje spet povedo: »Sveti Luka v roke huka ali sveti Lukež v roke hukež ali sveti Lukež repni pukež ali sveti Luka repo puka.« Izraz »puka« pomeni v tem smislu »ruva«. Poglejmo še malo zunaj naših narodnostnih meja! Srbom je ta dan (Lučin dan) zelo imeniten praznik. V Hercegovini vstaneta dan gospodar zarana in stopi v hlev pogledat, kako živina leži. Če je skrčila ali podvila noge pod trup, potem sklepajo, da bosta huda zima in leto. Če pa leži živina z iztegnjenimi nogami, potem menijo, da bo dobra zima in letina. Na Češkem slavijo ta dan kot konec vseh žetev. Zato pravijo: »Sveti Luka prinaša obilo kruha in kaše.« Vsekakor so ti reki zelo zanimivo ljudsko izročilo, v njih je pogosto veliko resnice. So pa seveda tudi odraz izredno težkega življenja tedanjih kmečkih ljudi. Pogosti časi lakote so kmečko ljudstvo utrdili, saj se vtakih zagatah ni nihče brigal za nje. Znano pa je, da so v strn-jenih, večjih naseljih lakoto reševali z razdeljevanjem žita. Vsekakor velja naše ljudsko izročilo negovati in ga posredovati mlademu rodu. Nadaljevanje iz prejšnje številke. »Posebno se prerokuje bodočnost po tako imenovanih zvezdah premičnicah ali planetih. Žestari narodi so tolmačili človeško usodo in prihodnost po planetih, da vlada vsako leto drug planet, ki ima veliko moč do ljudi, živali in rastlin. Leta 1789je v Celju v bohoričici tiskana knjiga »Večna pratika« s »tablo, ka za en planet vsaku leto viža«. V knjigi so popisani vsi sedmeri planeti in njih vpliv na vse štiri letne čase, zlasti pa na letino, setev, žetev, vino in hmelj, na škodljive živali in ribe, pa tudi na bolezni itd. Ponekod, zlasti na Štajerskem in Koroškem, so stikale slovenske babice ob rojstvu kakega deteta po pratiki ali koledarju ter prerokovale iz njega otroku njegovo prihodnost. Če je na rojstni dan v koledarju znamenje ovna ali bika, se bo otrok rad in lahko učil. Če seje rodil pod škorpijonom, bo nagle jeze in hudoben; pod levom bo trdovraten in neubogljiv. Nekatera teh znamenj nebeškega dvora (zverinskega kroga) so trda (vol, oven itd), druga pa mehka (devica, ribe, povodni mož). Nekdaj so kmetje skrbno pazili na taka znamenja pri setvi in se ravnali po pravilu: »Karvzemljo raste, sej škorpijona, raka, ribe itd, kar pa iz zemlje raste, sej pod takim znamenjem, ki moli roko ali nogo, na Fižol Nadaljujemo s člankom Lee Fatur iz leta 1939. »Poleg ne še vseh raziskanih snovi ima fižol v sebi legumin,škrobovo moko, sirnino, žveplo, kremenovo kislino in kalij. Vse fižolove vrste imajo približno enako sestavo, vendar jemljemo za zdravila raje natični plemeniti fižol. Zdravilno moč fižola so poznali že v davnih časih, rimski in grški zdravniki so naročali izkuhe fižolovih luščin za bolezni ledvic, kožne izpahke, udnino, trganje po kosteh, sladkorno bolezen. To preprosto, ceneno zdraviloje prišlo v pozabo, novejši zdravniki na Nemškem (naravni zdravniki) ga uvajajo spet in pred svetovnim polomom si lahko naročil vtovarni v Nemčiji zdravilo za sladkorno bolezen - posušene fižolove luščine. Fižolovo moko so zdravniki priporočali za obk- primer dvojčki, vol itd. Celo razbojniki so pazili na nebeški dvor. Kadar so videli v njem male zvezdice, tedaj niso šli nikamor, češ, da so takrat straže razpostavljene. Kadar pa se v krogu ni nič videlo, so šli brez strahu krast ali ropat. Zvezde repatice ali zvezde z metlo so pomenile že starim narodom nesrečo. In tako so mislili naši predniki in mislijo ponekod šedanes, da prinašajo zvezde repatice kako veliko nesrečo, vojno, draginjo, kugo, lakoto itd. Še vselej, tako pravijo, kadar koli seje prikazala zvezda z repom, zgodila seje potem velika nesreča. Zato mislijo, da je taka zvezda šiba božja. Srbi pravijo: Repate zvezde pomenijo vojno;čim večji je rep, tem daljša bo vojna. Ko se vojna konča, izgine tudi zvezda. Tudi Čehi so smatrali zvezdo repatico za šibo božjo. Rdeča (krvava) je pomenila vojno ali pa kako drugo veliko nesrečo. Rimska cesta je našemu preprostemu narodu pot v Rim. Na njo mora dobro paziti tisti, ki hoče tja priti. Hrvati, Bolgari in Čehi imenujejo to cesto mlečni pot, Nemci Milchstrasse (v prevodu mlečna cesta, op. A.V.). O tem pripovedujejo bajke: Svetnik je vozil poln voz drobne slame. Pa mu je popadala z voza in tako je ostala sled « (Bomo nadaljevali.) je mož ladke proti oteklinam, zmehčajo trde bule in preženejo bolečino. Taki obkladki so bili pri nas znani, če te je ugriznil stekel pes. Fižolova moka suši, zato so njo posipali mokrotne kožne lišaje. Pomaga posebno za srbečico, ustavi hitro za dalj časa to grozno nadlogo. Moka belega fižola pozdravi sitne izpuščaje po obrazu, posebno one na čelu in bradi; belega fižola namakaj v vinskem kisu toliko časa, da se koža odlušči, posuši ga potem, stolci v moko in zmešaj z mandeljevimi otrobi, zmoči s studenčnico, da bo gosta kaša in namaži zvečer na obraz. Pol ureza tem obriši s platnenim robcem. Kdor je trajno zaprt, naj večerja fižol z oljem, čebulo in kisom in naj spije na to kupico vode. (Bomo nadaljevali.) Del Celjske legije, ki je bila nastanjena na Ljubnem, po bojih z Nemci v Črni leta 1919. Opozarjamo, da je bilo med borci te enote veliko Zgornjesavinjčanov - morda prepozna kdo svojega prednika; Radi bi sliko natančneje obeležili, pomagajte nam! Sadie - varovalno živilo __ * Skupaj z zelenjavo spada sadje med vitaminsko-rudninska živila. Sadje naj bi uživali predvsem surovo in nepredelano, saj s predelavo v katerikoli izdelek izgubi veliko hranilnih snovi. Zelo pomembno je, da imamo sadje vedno na dosegu roke. Lepo naložena skleda svežega sadja nas bo verjetno pripravila do tega, da bomo večkrat posegli po njem. V naših krajih so najpomembnejši sadež jabolka. V tem letnem času pa imamo v izobilju še drugo sveže sadje: grozdje, hruške, slive, kostanje, orehe itd. Tudi naši predniki so sadje zelo cenili. Za dekle, ki se je poročila na s sadjem bogato kmetijo, so rekli, da se je dobro poročila, ker je kmetija tako "sadona". Piše: Marija Bezovšek Sadje lahko postrežemo pri vseh dnevnih obrokih, kot samostojen obrok pa ga postrežemo za malico s kosom črnega kruha. Zelo cenimo tudi svež sadni sok. S sadjem lahko pripravimo tudi različne jedi, največkrat sladice. Danes vam ponujam nekaj receptov za mogoče manj znane sadne jedi. TESTENINE Z JABOLKI Testenine (makarone, široke rezance) skuhamo in zabelimo s prepraženimi drobtinami. Na margarini ali sadju dušimo naribana jabolka. V pomaščen pekač damo plast testenin, potresemo z dušenimi jabolki, sladkamo in potresemo s cimetom, nato damo drugo plast testenin in spet jabolko. To lahko večkrat ponovimo. Na vrhu morajo biti testenine, ki jih pokapamo s surovim maslom ali margarino. V pečici lepo zapečemo in postrežemo s sadnim sokom ali kompotom. JABOLKA V VANILIJ EVI KREMI Potrebujemo: 4 jabolka, ki se ne razkuhajo, 4 žličke sladkorja, sok 1/ 2 limone, 4 žličke dobre marmelade ali vloženih brusnic. Za kremo: I vanilijev puding, 3 dl mleka, 2 žlici sladkorja, I jajce. Jabolka olupimo in izdolbemo peščišče. Zložimo jih v kozico, posladkamo in pokapamo z limoninim sokom, prilijemo malo vode in do mehkega dušimo. Zmehčane damo v kompotne skodelice ali na desertne krožnike. V sredino damo marmelado ali brusnice irroblijemo z vanilijevo kremo. Postrežemo dobro ohlajene. Krema: iz sestavin skuhamo puding. Rumenjak zamešamo v pudingovem prašku, iz beljaka naredimo trd sneg in ga primešamo še vroči kremi. ČEŠPLJEVE POGAČE Vzamemo 1/2 do 3/4 češpelj, 5 žlic sladkorja, 5 žlic (zravnanih) masla, 5 žlic pšeničnega zdroba, 1 zavitek pecilnega praška, 5 jajc, 1/ 2 skute, sneg iz 3 beljakov, ščep soli. Snežna prevleka: sneg iz2bejak-ov in 2 žlic sladkorja. Penasto umešamo maslo, sladkor in rumenjake. Dodamo pšenični zdrob obenem s pecilnim praškom, pretlačeno skuto, sol in sneg. Nato primešamo še razpolovljene češplje. Damo na dobro pomazan pekač in spečemo. Koje sladica pečena, stepamo ostala dva beljaka vsneg ter postopoma vtepamo sladkor. To beijakovo maso namažemo po sladici in postavimo še za toliko časa v pečico, da beljak zakrkne in rahlo porumeni. Če nočemo te prevleke, damo v testo sneg iz vseh petih beljakov. Sladico potresemo s sladkorjem. Enako naredimo češnjevo pogačo. HRUŠKE S ČOKOLADO Potrebujemo: 4 zrele hruške, 10 dag čokolade, nekaj žlic mleka, žlica ruma, ščepec kave. Hruške olupimo, prerežemo na polovice in izločimo pečke. Če niso dovolj mehke, jih zavremo v sladki vodi. V kozici stopimo čokolado, dodamo mleko, rum in kavo -čokolada ne sme postati preveč redka. Z njo prelijemo hruške ter jih postavimo na hladno. Po želji ponudimo s stepeno smetano. RAHLA KOSTANJEVA KREMA Potrebujemo: 30 dag kostanja, 2 dl sladke smetane, 4 do 5 dl mleka, 7 dag sladkorja, 1 vanilni sladkor, ščepec cimeta. Kostanj olupimo in prelijemo z vrelo vodo. Odstranimo kožico in ga skuhamo v mleku. Stresemo ga v mešalec, dodamo pol sladkorja, vanilni sladkor in cimet ter zmešamo. Smetano stepamo posebej s preostalim sladkorjem. V kozarce dajemo plast kostanja, plast smetane, plast kostanja, plast smetane, plast kostanja. Z žlico previdno premešamo, da dobimo marmorni vzorec. Okrasimo s smetano. Kakšne frizure bomo nosili prihodnje leto Moda nas spremlja na vsakem koraku, zato moramo tako mi, frizerji, kot tudi vi, spoštovani bralci, ki ste v koraku z modo, slediti trendom iz dneva v dan. Predstavniki Frizerstva Marko Matjaž iz Maribora se bomo zato tudi letos udeležili sejma Salon International 2003 v Londonu, na katerem se predstavijo največje frizerske hiše in prikažejo nove ideje za prihodnje leto ter s tem kreirajo modne smernice, katerih izpeljanke se kažejo povsod po svetu. Piše: Marko Matjaž Sejem bo od 25. od 28. oktobra, obiskovalci pa imajo na razpolago prostore, namenjene za seminarje, predstavitve in prodajo. Sejem, ki traja tri dni, obišče okrog dvesto tisoč frizerjev s celega sveta, vendar na žalost zaradi visokih cen (seminar v trajanju 1,5 ure stane v povprečju 35.000 tolarjev) ni dostopen vsakemu. Vodilne hiše, kot so Toni & Guy, Vidal Sassoon in Mahogany, imajo na razpolago ogromne proračune in si lahko privoščijo celoto, da na sejmu nas- topajo in s pomočjo znanja in trdega dela prikazujejo ter kreirajo modo za nove čase. Seveda so frizure zelo kreativne in verjetno jih ne bi bil vsakdo pripravljen nositi na ulici, velikokrat pa jih lahko zasledimo v videospotih ali revijah o modi. Te predstavitve imajo v strokovni javnosti, pri frizerjih, zelo velik pomen. Dajejo nam veliko novih idej in občutek, kam se bo moda obrnila v prihodnje, kakšni bodo odtenki barv, kakšne dolžine las bodo modne in kako bomo vse to kombinirali z obrazom, oblačili in imidžem osebe. Zato smo se z uredništvom Savinjskih novic dogovorili, da vam na- jnovejše trende predstavimo iz prve roke in tako, da si jih boste upali nositi tako pri vsakdanjih opravkih kot v diskoteki ali na svečani večerji. Lani smo že skreirali svojo kolekcijo, katere navdih smo dobili na Salonu International. Kolekcija temelji predvsem na feministični prefinjenosti. Tipi pričesk so si med seboj zelo podobni, lasje so postriženi zelo natančno, saj so uporabljene najsodobnejše tehnike striženja, kot so drsno, točkovno in topimo striženje. Pri dresuri frizur so v zgornjem delu glave krajši posneti lasje, spuščeni v spodaj daljše, zaključene v ostro linijo. Zaradi enakomerne porazdelitve volumna smo pristali na nepreče, torej preč ni. Zelo pogost je frufru, zaključen v asimetrično mehkobo. Za barve smo določili predvsem naravne tone, od blond do temno rjave. Seveda pa ne smemo pozabiti na nekaj dodanih nenaravnih tonov v rdeči barvi, vijolični... Tehnika barvanja je zelo preprosta in estetska. Še vedno temelji na dvoplastnem barvanju oziroma barvanju celotnih las v eno barvo z dodajanjem asimetričnih lokacij v drugih barvah. Kaj se bo nosilo prihodnje leto, boste torej lahko izvedeli v eni od naslednjih številk Savinjskih novic. Piše: Tatjana Cajner Videz izmečka (sputuma) pomaga zdravniku določiti diagnozo. Rumenkast zelen ali rjav izmeček lahko pomeni bakterijsko okužbo. Bister, bel ali voden izmeček ne pomeni bakterijske okužbe, ampak so vzrok lahko virusi, alergije ali dražeče snovi. Mikroskopsko pregledan sputum z vidnimi bakterijami in levkociti dodatno potrdi, da gre za bakterijsko okužbo. Kašelj lahko spremljajo bolečine v prsih, kratka sapa ali nenavadno velika količina izmečka. Če pa se kašelj razvija desetletja, npr. pri kadilcu s kroničnim bronhitisom, se ga oseba včasih komaj zaveda. Kadar je kašelj suh in moteč, si pomagamo z zdravilnimi zelišči, ki kašelj pomirjajo. Govorimo o anti-tusikih. Pravtakojih uporabljamo za pomiritev produktivnega kašlja v primeru, da je bolnik izčrpan, ne more spati ali celo bruha. Sicer pa se za produktiven kašelj uporablja- Piše: Polona Šporin Upam, da vam bodo naslednji napotki pomagali do želene zapos-lilve: - Še preden greste na razgovor, na spletu poiščite osnovne informacije o ustanovi, da boste sploh vedeli, kakšna je njena dejavnost. - Na razgovor pridite ob natanko dogovorjeni uri, bolje celo nekaj minut prej. Prvi vtis je zelo pomemben. Zamujanje na razgovor ne naredi dobrega vtisa, ne glede na opravičilo ali vzroke za zamudo. -Sogovornika pozdravite s priim- Kašelj in zdravilna zelišča Kašelj je nenaden, sunkovit izdih zraka, ki naj bi očistil dihalne poti. Je zapleten refleks s funkcijo zaščite pljuč in dihalnih poti. Skupaj z drugimi mehanizmi pomaga varovati pljuča pred vdihanimi (aspiriranimi) delci. Kašelj je lahko neproduktiven, kadar je suh, dražeč, ali pa produktiven, kadar se s kašljanjem izloči mešanica sluzi in odmrlih celic, ki ji pravimo sputum. jo zdravilne rastline, ki zmehčajo sluz in pospešujejo njeno izločanje, to so ekspektoransi. DOBRA MISEL, NAVADNA prostori na različnih tleh. Zdravilni deli rastline: Zel (Herba Origani vulgari) nabiramo v času cvetenja. Učinkovine in delovanje ter praktična uporaba: Učinkovine so eterično olje, čreslovine in grenčine. Čaj je zelo učinkovit pri prehladu, želodčnih in črevesnih krčih ter pri napihnjenosti. Pripravlja se tudi olje iz dobre misli, ki ga vmasiramo na boleče revmatično mesto, v malih količinah pa ga lahko tudi zaužijemo. Poleg lajšanja revmatičnih bolečin, olje blaži tudi kašelj in znižuje temperaturo. Pri bolečinah v ušesu vkopamo rahlo segreto olje v sluhovod. Olje pripravimo iz treh do štirih jedilnih žlic droge in pol litra olivnega olja in pustimo stati dva tedna. Kot dodatek kopelim lahko lajšamo močan bronhitis in oslovski kašelj. Pri vnetjih grla in dlesni je dobra misel v kombinaciji s kamilico in z žajbljem zelo učinkovita. Ta čajna mešanica se uporablja za grgranje. MILNICA, NAVADNA Rastišče: Sončni do polsenčni prostori na rahlih tleh. Zdravilni deli rastline: Zel (Herba Saponariae) in korenina (Radix S.). Učinkovine in delovanje ter praktična uporaba: Milnica, ki nosi takšno ime, ker njena korenina potopljena v vodo izloči peno, je odlično sredstvo proti kašlju. V ta namen pripravimo čaj, in sicer posušeno in narezano korenino za pet do šest ur namočimo v mrzlo vodo, nato zavremo in iztisnemo. Čaj tudi pospešuje delovanje žlez, npr. jeter (izločanje žolča), trebušne slinavke, kar je primerno predvsem pri sladkornih bolnikih. Pospešuje delovanje želodca in črevesja. Čaj spodbuja izločanje urina in deluje kot blago Predvsem v zadnjem času postaja pomemben še en učinek čaja iz korenin milnice, in sicer zunanji kot kopel za odpravljanje glivičnega obolenja nog in kožnih lišajev. Pomaga tudi pri luskavici. Na razgovoru za delovno mesto Veliko knjig je že napisanih, kako se vesti na razgovoru za zaposlitev na prostem delovnem mestu in o preostalih postopkih pri iskanju službe, a stvari na tem področju se naglo spreminjajo. Razgovor za delovno mesto mora biti načrtovan in kandidat naj se nanj čimbolj pripravi, saj ga lahko delodajalec ali svetovalec na agenciji vpraša marsikaj. Na vsa vprašanja je potrebno imeti odgovor. Ne zanašajte se samo na svoje izkušnje in znanja. kom. O naslavljanju smo v tej rubriki že pisali. - Na vprašanja odgovarjajte v polnih stavkih, in ne samo s pritrdilni-cami ali nikalnicami. - Sledite navodilom oziroma poteku razgovora. Čimprej poskušajte izvedeti naloge in opis delovnega mesta, tako da lahko poudarite svoje delovne izkušnje, izobrazbo, znanja terjih prilagodite delovnemu mestu. - Bodite pripravljeni na vprašanje »Povejte mi kaj o sebi«. Pri odgovoru se osredotočite na svojo izobrazbo ter osebne in poslovne dosežke (npr. povečanje prodaje, razvoj projektov...) in poudarite pomembne točke vašega življenja. Vendar ne govorite več kot dve minuti. - Pokažite navdušenje. Pozitiven pristop lahko poveča vaše možnosti za uspeh. Naloge sprejmite kot nov izziv. Vsaka nova naloga vam bo prinesla dodatne izkušnje. - V svojih odgovorih se oprite na ponujeno delovno mesto. Poudarite, kaj lahko naredite za podjetje. Omenjajte posebne dosežke in izkušnje, ki vam lahko pomagajo na ponujenem delovnem mestu. Vaši odgovori naj sogovorniku povedo, zakaj bi bili uporabni za podjetje, in ne zakaj vi potrebujete službo. -Vprašanje in razmišljanje o plači prihranite za konec, ko boste že vedeli, da so vas sprejeli. - Na koncu razgovora se sogovorniku zahvalite za njegov čas. Bodite pripravljeni tudi na vprašanja, kot so: »Kakšne so vaše prednosti? Slabosti? Kakšno plačo si želite? Kakšni so vaši najpomembnejši dosežki v življenju? Kaj vas zanima o našem podjetju?« Lahko se tudi zgodi, da vam bodo zastavili vprašanje: »Kaj veste o našem podjetju, naši dejavnosti in dosežkih?« Hkrati bodite pripravljeni spraševati tudi vi. Premalo vprašanj z vaše strani lahko deluje kot nezainteresiranost. ZLATOPOROČENCA MARIJA IN MAKS BURJA S TERA PRI LJUBNEM OB SAVINJI »Malo popusti eden, malo drugi, in se kmalu nehava kujati« Sredi septembra sta v radmirski cerkvi svetega Frančiška obnovila poročno zaobljubo, dokler ju smrt ne loči, zakonca Marija in Maks Burja s Tera pri Ljubnem. Nevesta in ženin, ki sta na svoja pleča naložila že sedem križev in tri pomladi, sta v svate povabila številne prijatelje in sorodnike, na ohceti do jutranjih ur pa so se povabljenci zavrteli ob prijetni glasbi in ušpičili kakšno potegavščino na račun neveste in ženina. Tako dobre volje in smeha ni manjkalo. »Ni bilo denarja niti za obleko, kaj šele za poroko, zato sva se z vlakom podala na Brezje,« se dneva pred pol stoletja, ko sta prvič stopila pred oltar, spominjata zakonca Burja, ki sta rasla in »birtvala« v hribih ter okušala trdo gorjansko življenje v Teru brez cestne povezave z dolino. Pri Šmnčevih, kjer je rojena Marija, so rasli trije fantje in dve dekleti. Sredi druge svetovne vojne so izgubili očeta, ob koncu pa še mamo. Tako so se morali sami, kakor so vedeli in znali, prebijati skozi pomanjkanje. Marija je že kot otrok morala poprijeti za trdo kmečko delo na hribovski kmetiji, kjer so jim pri oranju bili v pomoč le voli. V mladosti si je trenutke oddiha krajšala sfrajtomarico, ki jo je »pojerbala« od očeta. Z njo je razveseljevala mladino, kije ob nedeljskih popoldnevih vasovala in prepevala ter se včasih tudi zavrtela. »Mladi smo se znali poveseliti in družiti. Čezteden trdo delo, ob nedeljah pa zabava na naši ali sosednjih kmetijah. Nekoč smo na florjanovo na jajčnici plesali in »gaudali« cela dva dni,« se smeji Marija. Maks seje rodil kot drugi od sedmih otrok na Konšakovem, le nekaj minut hoda od Marijinega doma. Tudi njemu življenje ni prizanašalo. Še ne dvajsetletni mladenič je odšel na služenje vojaškega roka v Sarajevo in tam ostal tri leta. »Pri vojakih sem se naučil reda in discipline, ki sta mi pozneje pomagala pri delu,« rad obuja spomine na vojaščino in v šali doda: »Ko sem prišel domov, sem nekajkrat odšel na oglede k Mariji in tako dolgo hodil vasovat, daje prišlo do ohceti.« Maks se je nato preselil k Šm-nčevim, kjer so živeli še Marijini bratje z družinami. Na kmetiji ni bilo vode, za pitje sojo nosili iz bližnjega studenca, medtem ko se je živina napajala z deževnico. Ni bilo elektrike, povezava z dolino je bila le ozka steza do Juvanja, po kateri so živež iz trgovine nosili v košu. Šmnčeva Marija in Maks sta si počasi zgradila tudi svojo hišo. Kmalu se Marija in Maks Burja v jeseni življenja počasi kmetujeta na hribovski kmetiji (foto: Marija Šukalo) Z njim se nista podajala na dolge poti, Marija je vedno raje ostajala doma: »Nikamor me ni vleklo, celo na morju sem bila le enkrat za dva dni. Tudi danes ne grem rada od doma, tako da Maks pogosto sam potuje,« Danes zakonca Burja, ki sta vse življenje kljub številnim oviram ohranila zdravje, počasi kmetujeta na svoji hribovski kmetiji, saj »ta mladi« hodijo v službo. O problemih in nesporazumih v zakonu pa sta si enotna: »Nije hiše, kjer si ne bi prišli navzkriž. Tudi pri nas je enako. Potem malo potrpiva drug z drugim, malo popusti eden, malo drug, in se kmalu nehava kujati.« Marija Šukalo jima je rodil sin Danilo, ki sije družino ustvaril doma. »Pri cimpranju smo pomagali drug drugemu, gradbeni material sva zvozila s konji, pozneje, koje bila cesta, so priskočili na pomoč sosedje s traktorji. Kar nekaj časa je trajalo, da sva postavila hišo, saj nisva imela kreditov,« ven glas pripovedujeta zakonca Burja. Maks seje zaposlil pri gozdnem gospodarslvu, medtem koje Marija kmetovala in pozimi ob »šimlni« kobili spravljala les v dolino. »Čeprav je to bilo moško delo, sem pri tem tudi sama uspevala. Bila sem mlada, ko pa si mlad, veliko zdržiš. Pozimi nisem čutila niti mraza, bila pa sem tudi "šikana",« razgrinja spomine iz preteklosti Marija. »Tudi kuhati sem se naučila pozneje iz knjig in pogovora s starimi gospodinjami. Pozneje sem to delo toliko osvojila, da sem kuhala tudi na ohcetih.« Maks se rad spomni nakupa svojega prvega avtomobila: »S prijateljem sva odšla do Brnika in naprej z letalom do Beograda. V tem velikem mestu sem si kupil svojega prvega zaporožca, ko sem naredil izpit pred več kottremi desetletji. Nevajen mestnega vrveža in vožnje sem avto prepustil prijatelju, ki gaje varno pripeljal po dolgi poti, vse do mojega doma.« Upravljavcem regionalne ceste skozi Gornji Grad očitno še vedno ni jasno, daje slovenščina živ jezik, ki mu je treba slediti tudi na izvedbeni ravni. V Gornjem Gradu se Grad že vrsto let piše z veliko začetnico, razen na vpadnici v kraj z ljubljanske smeri. Hudič tiči v malenkostih, saj je na drugi strani kraja označevalna tabla napisana pravilno. ■ Očitno stvar izurjenosti, kot bi se izrazil šaljivec Švejk. Da je nerodnost še večja, so morali tudi za tablo, ki označuje potok ali reko Dreto poskrbeti kar krajevni dosledneži (mimogrede, izginila je preko noči), O komaj nekaj let starem pločniku, ki se nesramno poseda ob novem mostu, tako da si bo nekdo verjetno polomil kosti, pa tokrat namenoma nič več kottoliko. Je namreč na bremenu občinskega proračuna, o "mrtvih" pa vse dobro. Savinjčan RENATA GREGORC IZ SOLČAVE Turizem je bila želja mojih staršev, a zaživel bo z mojim delom Na Solčavskem so ljudje v preteklosti živeli predvsem od gozdarstva in živinoreje. Z razvojem Logarske doline je postal donosnejši turizem. To sta pred leti ugotovila tudi zakonca Gregorc, Renata in Slavko iz Solčave. Začela sta z gradnjo hiše, v kateri bi lahko opravljala dejavnost turizma in sprejemala obiskovalce. Prepričana sta bila, da sta na pravi poti, vse do tistega usodnega dneva, ko je Slavko ob delu v gozdu izgubil življenje. V družini Gregorc seje vse ustavilo. Renata je ostala brez partnerja in podpore pri uresničitvi načrtov, otroci brez očeta, ostala je le globoka rana. Bolečino so poskušali ublažiti sosedje in bližnji kmelje ter občina, ki soji nesebično priskočili na pomoč. »Dolgo sem razmišljala, kako naprej. A ko sem videla, koliko pomoči in podpore sem deležna od sosedov in okoliških kmetov, sem se pobrala in začela delati naprej. Turizem na kmetiji je bila že želja mojih staršev, ki pa se žal zaradi mamine dolgoletne bolezni ni mogla uresničiti. Sedaj pa jo bom kot kaže, uspela udejanjiti sama, seveda ob izdatni podpori prijatelja Eda iz Dravograda,« pravi Renata, ki se nerada vrača v preteklost in raje govori o sedanjosti in prihodnosti. Letalski inženir Edo Ambrož, ki končuje magisterij, je prej turizem na kmetiji poznal predvsem z vidika gosta. Zato je lahko sedaj bolj objektiven, saj ve, kaj gost potrebuje. »Ne bomo nudili le golega spanja, čistega zraka in lepega pogleda. Gosta bomo skušali zaposliti v tolikšni meri, da bo od Renata Gregorc: “Bolečina ob izgubi drage osebe se da premagati” (foto: M. Šukalo) nas odšel zadovoljen. Zato smo pred časom ustanovili Lokostrelski klub Solčava gamsi in pridobili certifikatza opravljanje dejavnosti lokostrelstva. Sedaj učimo otroke, ko pa bodo prihajali turisti, bomo abecedo lokostrelstva učili tudi njih. Sam sem sedaj vaditelj, kmalu pa bom opravil tudi tečaj za učitelja, preteči mora le še določen čas,« je navdušen Edo, ko beseda nanese na šport, saj je vSolčavi in nje- — Repa velikanka Franc Terbovšek iz Radmirja seje, potem ko seje upokojil in vsaj delno odložil številne funkcije, očitno resno lotil kmetovanja. Po fotografiji sodeč zelo uspešno, saj je pridelal kar deset kilogramov težko in skoraj pol metra veliko peso, kije v primerjavi z manjšimi »sestrami« resnično prava velikanka. Koliko se bo na njen račun odebelil pujsek v svinjaku nam ni zaupal, brez dvoma pa bodo iz repe velikanke v času okoli novega leta mastne koline. Savinjčan ni okolici že veliko privržencev tega športa. Domačija Renate Gregorc je že gostila ljubitelje loka in puščice na državnem prvenstvu v 3D. Renata in Edo sta poskrbela tudi za rekreativne športnike, kijih streljanje ne mika, in jim letos že dvakrat pripravila turnir v odbojki na mivki, katerega seje udeležilo veliko števi-■ lo tako gledalcev kot tekmovalcev. Korošec, ki gaje poleg Solčavanke očarala tudi narava, je sedaj razpet med delom v Ljubljani in športom ter turizmom na Solčavskem. Malo za šalo, ki premore veliko resnice, pa dodaja: »Ko si zaljubljen, pač pomagaš bolj, kot si načrtoval - in s časom me je delo »okužilo«. V službi Renata postregla ob našem prihodu. V smehu pravi, da so se tudi Korošci naučili delati zgornjesavinjske želodce, saj je bil Edo tisti, kije letos zaklal in izdelal suhomesnate specialitete, medtem ko je Renata poskrbela, da so se pravilno posušili in odimili. Tudi kuha zelo rada, znanje pa si je nabirala pri mami Tinki, kije bila odlična kuharica. Pred dobrim mesecem je po dolgoletni bolezni mama Tinka umrla. »Zelo je pogrešamo. Zjutraj smo vedno skupaj spili kavo in naredili dnevni načrt. Imela je veliko dobrih idej, ki jih sedaj počasi uresničujeva. Bila je najin nadzornik pri delu in velik svetovalec. Tudi bergle je niso V Solčavi so bogatejši za še en lep turistični objekt (foto: Franci Kotnik) delo ni toliko ustvarjalno kottu. Želim si, da nekaj ostane za mano. In delo. z ljudmi in za ljudi je tisto, kar želim početi v prihodnosti.« Zato je bil pri gradnji in dokončanju hiše Renatin svetovalec ter velika pomoč tako njej kot njenim otrokom. Uroš je sedaj srednješolec v Ljubljani in predan športnik ter, kot je bil njegov oče Slavko, zaljubljen v nogomet. Svoj nogometni talent ob vikendih nadgrajuje v NK Era Šmartno. Kaja in Žan sta osnovnošolca, ki se rada »pocrkljata« tudi pri maminem prijatelju. Ob kramljanju o načrtih v turizmu beseda nanese tudi na domače solčavske dobrote, ki jih je ovirale, rada je bila o vsem na tekočem,« v en glas razlagata Renata in Edo, medtem ko gledamo fotografije, ki so nastale pred njeno smrtjo. »Mamina volja do življenja in njen optimizem sta mi dala vedeti, da se da bolečina ob izgubi drage osebe premagati, zato sem uspela ustvariti to, kar imam danes. Upam, da bom kmalu uspela tudi registrirati dejavnost turizma. Turizem je bila želja mojih staršev, a zaživel bo z mojim delom. Škoda, ker mama tega ni dočakala,« je zaključila svoje razmišljanje Renata Gregorc. Marija Šukalo SVETUJEMO VAM Pozor, prihaja čas menjave pnevmatik! Hja, ni še tu. Brez panike. Ampak čez dober mesec bo naše jeklene ljubljenčke res potrebno preobuti v zimsko obutev. Če imamo na zalogi zimske pnevmatike iz preteklega leta, je zadeva OK, sicer pa bo potrebno seči v žep. Tudi to se periodično dogaja. Moramo se zavedati, da pnevmatike, pa naj bodo letne ali zimske, skrbijo za stik vozila s cestiščem. In če se zamislimo malce globlje, skrbi za našo varnost pravzaprav le nekaj kvadratnih centimetrov gume. Torej - varujmo jo! Piše: Igor Pečnik Pnevmatike so precej občutljive. V normalnih pogojih uporabe se jim ne more zgoditi skoraj nič hudega. Z leti sicer ostarijo, večja verjetnost pa je, da se s številom prevoženih kilometrov obrabijo, potem pa vemo, kaj sledi. V praksi se kaj hitro zgodi, da nas preseneti kakšen neljubi dogodek, ki posledično vpliva na pnevmatiko. Še najmanjši problem predstavlja kakšen žebelj ali podoben tujek v pnevmatiki, katerega v večini primerov izkušen vulkanizer hitro odpravi. Bolj boleče so stranske poškodbe pnevmatik, ki jih vozniki povzročimo sami. V veliko primerih se zgodi, da poškodovane pnevmatike ni mogoče popraviti, kar pomeni nakup nove. To pa stane, in če imamo malce več smole, je potrebno kupiti kar par. Torej, spoštovani vozniki in voznice, izogibajte se vožnji čez pločnike. Dobre pnevmatike imajo svojo ceno. Ko so obrabljene, jih je treba zamenjati. To je priporočljivo že pri treh milimetrih profila, saj narašča možnost »aquaplaninga«, torej zdrsa na mokrem cestišču. Če že moramo zapeljati na pločnik ali čez robnik, se ustavimo in zapeljemo pod kotom na oviro, tako je stranski del pnevmatike manj izpostavljena poškodbam. Pazimo na predpisan tlak v pnevmatikah. Kontrolirajmo ga vsakih 14 dni. Tlak je lahko 0,2 bara višji, kot ga predpisujejo proizvajalci avtomobilov. Več ne, manjši pa povzroča večjo porabo in obrabo. Zelo problematično je tudi močno zaviranje, pri čemer lahko pnevmatiko uničimo, posebno če je avtomobil brez ABS-a. Pnevmatike vedno shranimo v temen prostor. Če so na platiščih, naj ležijo, sicer pa naj bodo pokonci. in na avtodomih ter avtomobilih, ki so dolgo izpostavljeni soncu, jih zavarujmo pred UV žarki. Skratka - kar nekaj dela, kajne? Izziv za poznavalce HONDA Moč naših sanj HONDA ČEPIN Pot v Lešje 1, Vojnik Tel.: 03 780 00 40, 03 780 00 45 Fax: 03 780 00 43 GSM: 031 612 001 e-mail: avtostoritve@siol.net http ://www. avtostoritve-cepi n. si Goban s "kavbojskim" klobukom je , našel Silvo Vodovnik iz Zavodic nad Nazarjami. Mitja Sem iz Radfnirja^fe je ponosno postavil" pfed objektiv z lepim primerkom travniškega kukmaka. NAGRADNI NATEČAJ ZA GOBARJE Hdoje našel večjo ati bofj nenavadno ? Naš nagradni natečaj za gobarje seje prevesil v zadnjo treljino. Kot smo napovedali, bo natečaj trajal do ponedeljka, 20. oktobra, kar pomeni, da bomo fotografije gobjih primerkov sprejemali le še tega dne! Nato bomo prihodnjič objavili še zadnjo zbirko izbranih fotografij in imena dobitnikov nagrad. Kot smo obljubili, bomo za tri najzanimivejše najdbe gob podelili tri lepe knjižne nagrade, in sicer knjige Najboljše užitne gobe ter njihove neužitne in strupene dvojnice (200 strani z barvnimi ilustracijami, format 15 x 24 cm), katerih redna maloprodajna cena sicer znaša 5.500 SIT. Omenjeno knjigo odlikujejo nazorne in natančne barvne ilustracije ter primerjalno opisane užitne gobe in njihove neužitne in strupene dvojnice, kar nam omogoča, da hitro prepoznamo značilnosti posameznih gob. Na koncu knjige, katere avtorja sta Traudi in Hugo Portisch.so zbrani še slastni in preizkušeni recepti za pripravo gobjih jedi. Če torej pri gobarjenju naletite na zanimive primerke, tako po obliki kot po velikosti, nas o tem obvestite, nakar se bomo dogovorili, kako bomo vašo najdbo predstavili ostalim bralcem Savinjskih novic. Pokličite na tel. 839-07-90! E ] Tehniška založba Slovenije www.tzs.si, tel.: 080 17 90 Bojan Lukše iz Mozirja se lahko pohvali z najdbo 13 jurčkov, ki so zrasli eden iz drugega. Občina Mozirje, Savinjska cesta 7,3330 Mozirje, objavlja na osnovi Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Moziije (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče št. 8/96), Odloka o proračunu Občine Mozirje za leto 2003 (Uradni list RS št. 27/03) in sklepa Odbora za malo gospodarstvo z dne 9.9.2003 v sodelovanjuz Novo Ljubljansko banko d.d„ Podružnica Savinjsko-Šaleška, Poslovalnica Mozirje RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Mozirje Skupni okvirni znesek posojil znaša 40.000.000,00 SIT. 1. Za posojilo lahko zaprosijo: - male gospodarske družbe in samostojni podjetniki, katerih dejavnost je proizvodnja ali opravljanje storitev, ter kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kot dopolnilno dejavnost turizem na kmetiji, - sedež obratovalnice in kraj investicije mora biti na območju Občine Mozirje. 2. Posojila se dodelijo za naslednje namene: - nakup, graditev in adaptacija poslovnih prostorov, - zagotavljanje trajnih obratnih sredstev, - nakup opreme, - gradnja turističnih nočitvenih zmogljivosti. 3. Prednost pri dodelitvi posojila bodo imeli podjetniki in gospodarske družbe, ki: -opravljajo dejavnosti, ki so deficitarne, - povečujejo zaposlenost, - povečujejo proizvodne in storitvene kapacitete, - povečujejo izvoz ali nadomeščajo uvoz, - se vključujejo v razvojne programe občine. 4. Pogoji, pod katerimi se dodeljujejo posojila: - najdaljša odplačilna doba 5 let, z možnostjo predčasnega vračila, - obrestna mera nominalna 4,70%, -znesek posojila lahko znaša največ 50% predračunske vrednosti namena posojila, - posojilo se odplačuje polletno, - višina posojila lahko znaša od 1.000.000,00 SIT do največ 10.000.000,00 SIT, - v primeru, da razpisana vsota ne bi bila v celoti porabljena, si pridržujemo pravico povečati kreditno vsoto posameznikom preko 10 milijonov SIT, vendar kredit ne sme presegati 50% predračunske vrednosti, - stroške odobritve banka zaračunava v skladu s tarifo banke, - kreditna sposobnost kreditojemalca in zavarovanje kredita se upošteva po določilih banke, - posojilojemalec mora imeti poravnane vse obveznosti do Občine Mozirje. 5. Koriščenje sredstev Upravičenost kreditov bo potrdil Odbor za malo gospodarslvo in turizem pri občinskem svetu Občine Mozirje. Za odobreni kredit sklene kreditojemalec kreditno pogodbo z Novo Ljubljansko banko d.d., Poslovalnico Mozirje. Namensko uporabo kreditov spremlja in preverja občinska uprava. V primeru nenamenske porabe kredita mora koristnik kredit vrniti v roku 15 dni od ugotovitve zzakonskimi zamudnimi obresti za ves čas koriščenja sredstev. Rok za oddajo vlog je 17.11.2003. Vloge sprejema Nova Ljubljanska banka d.d., Podružnica Savinjsko-Šaleška, Poslovalnica Mozirje. Spisek potrebne dokumentacije je na voljo na sedežu Poslovalnice NLB Mozirje, Na trgu 9. Kontaktna oseba Marija Zavolovšek, telefon 839 1726. Nova Ljubljanska banka d.d. Podružnica Savinjsko-Šaleška Poslovalnica Mozirje Občinska uprava Občina Luče objavlja na podlagi 7. člena Statuta Občine Luče (Uradno glasilo zgomjesavinjskih občin št. 2/99z26.3.1999), Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Luče (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče št. 2/96) in Odloko o proračunu Občine Luče za leto 2003 (Uradno glasilo zgomjesavinjskih občin št. /99) v sodelovanju z Novo Ljubljansko banko d.d. RAZPIS za kreditiranje investicij za pospeševanje malega gospodarstva v Občini Luče 1. Za posojilo lahko zaprosijo: - samostojni podjetniki in gospodarske družbe v zasebni lasti, ki bodo na ta način pridobljena sredstva vložili v razvoj in razširitev poslovanja, - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz proglasitev podjetnika oz na pristojnem sodišču prijavo za vpis podjetja oz. gospodarske družbevsodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev. Sedež obratovalnice in kraj investicije mora biti na območju Občine Luče. 2. Skupni okvirni znesek posojil znaša 20 milijonov SIT. 3. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: - nakup, graditev, adaptacija poslovnih prostorov, - nakup nove opreme, - odpiranje novih delovnih mest povezano z ustanavljanjem novih enot malega gospodarstva. 4. Pogoji, pod katerimi se dodeljuje posojilo: - najdaljša odplačilna doba 5 let, - obrestna mera 4,7% nominalna, fiksna, - višina kredita praviloma ne presega 70% predračunske vrednosti investicijskega projekta, - rok koriščenja posojila je praviloma najkasneje v treh mesecih po sklenitvi posojilne pogodbe, - dva polletna obroka, obračun in plačilo obresti mesečno. 5. Sredstva so namenska in se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg ostalih pogojev izpolnjujejo še naslednje kriterije: - opravljajo ali bodo opravljali dejavnosti, ki v občini niso razvite, - razširjajo obseg poslovanja in odpirajo nova delovna mesta v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, - ustanavljajo nove proizvodne in storitvene zmogljivosti in ustvarjajo možnost nove zaposlitve, - da je naložba usmerjena v doseganje višje kvalitete proizvodov in storitev ter zagotavlja ekološko neoporečen proces, -zagotavljajo boljšo oskrbo občanov. 6. Vloga posojila mora vsebovati: - kratko predstavitev prosilca, - poslovni načrt- oris razvoja programa s pričakovanimi učinki, - dokazilo o registraciji samostojnega podjetnika oziroma družbe, - dokazilo o začetem postopku pridobivanja dovoljenja za opravljanje dejavnosti oz. registracije na sodišču, - samostojni podjetniki predložijo izkaz uspeha, premoženjsko bilanco in davčno napoved za preteklo leto, polletno poročilo o poslovanju ter potrdilo o plačanih prispevkih in davkih, - gospodarske družbe predložijo izkaz uspeha, premoženjsko biranco in pojasnita k bilanci za preteklo leto ter polletno poročilo o poslovanju, - gradbeno dovoljenje ali lokacijsko informacijo, če gre za gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov, - kupoprodajno pogodbo, predračun ali račun, če gre za nakup poslovnih prostorov ali opreme, - zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu premoženja za potrebe zavarovanja posojila, -druge podatke, kijih zahteva banka. 7. V posojilni pogodbi, sklenjeni med banko in posojilojemalcem, se določi obveznost, da posojilojemalec v primeru, če ne izpolni katerekoli obveznosti iz posojilne pogodbe oziroma daje bila sklenjena na podlagi lažnih podatkov, takoj vrne indeksirano posojilo ali neodplačani del indeksiranega posojila z zakonsko obrestno mero. Prav tako posojilna pogodba vsebuje določbo, da se prosilcu, v kolikor vtreh mesecih po delitvi kredita le-tega ne koristi, možnost koriščenja odvzame. 8. Banka ima pravico odkloniti kreditojemalca, če ugotovi, da je v preteklosti že imel kredit, ki ga ni vračal ali če oceni, da kredita ne bo sposoben vračati. Za zavarovanje kredita se upoštevajo določila banke. Stroške odobritve zaračunava banka v skladu s tarifo banke. 9. Rok za oddajo prošenjje do 10.11.2003 na občino Luče, Luče 106, Luče. 10. Komisija za javne razpise bo najkasneje v 30 dneh po končanem razpisu sprejela sklep o dodelitvi posojil in ga posredovala vsem prosilcem najkasneje v osmih dneh. 11. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog ne bomo obravnavali. Občina Luče KINO NAZARJE Sobota, 18.10. ob 20.00 in nedelja, 17.10. ob 17.00: BUTEC IN BUTEC 2-komedija Režija: Troy Miller Igrajo: Eric Christian Olsen, Derek Richardson, Luis Guzman Vse od dne, ko sta se Harry in Lloyd spoznala, sta vedela, da bo njuno prijateljstvo trajalo do konca življenja. Začelo seje v gimnaziji že na prvi šolski dan. Harry namreč nikdar ni hodil v šolo. Lloyd, posvojenec šolskega hišnika, ki je živel v kletnih prostorih šole, je bil tako ravno prava partija zanj. Njunim butastim dogodivščinam v šoli ni konca in ker sta nekoliko omejena, ju hočeta pokvarjeni ravnatelj Collins in njegova ljubica, glavna šolska kuharica, gospa Heller, vpisati v program za učence s posebnimi potrebami, državni denar pa bi tako spravila v lastni žep. Nevede se Harry in Lloyd ujameta v past in se celo tako navdušita nad idejo, da začneta še sama pridobivati nove kandidate, ki bi se jima pridružili v programu. HOROSKOP ZA OKTOBER 2003 Oven Čeprav še ne boste povsem prosti in svobodni, boste vendarle lahko napredovali z več gotovosti in zaupanja. Vedeli boste, s kom se morate boriti. Vseh kart pa vam še ni treba pokazati. Precej boste odvisni, zato ne računajte na lahko in hitro zmago. Neugodno za rojene okrog 3. aprila. Bik ¥ Morebitne težave v prijateljstvih se bodo nenadoma razrešile in spet boste lažje sodelovali z nekom, ki se vam je precej izmikal. Izkoristite zadnje dni oktobra za nov dogovor. Vsem preti od 16. naprej nekaj negotovosti v ljubezni, saj se boste počutili preveč odvisni od partnerja. Dvojčka Dokaj prijeten in sproščen mesec, predvsem pa hiter. Napredovali boste brez zamud, zastojev in oklevanja. V drugi polovici meseca bo tudi nekaj več sreče v ljubezni. Bodite sproščeni in se ne vznemirjajte zaradi malenkosti. Bodite pa previdni pri urejanju pravnih zadev. Rak Če ste rojeni okrog 10. julija, bo postalo življenje tudi do vas nekoliko bolj zahtevno in brezkompromisno. Treba se bo zresniti in načrtovati dolgoročno prihodnost. No, na srečo boste pravne zadeve urejali brez težav. Ljubezen? V drugi polovici meseca vam bo Venera v škorpijonu prinesla nove priložnosti in srečo. Samo opogumite se. Lev Življenje bo brzelo mimo vas in tudi vi boste morali pohiteti. Na splošno bo to ustvarjalno in vitalno obdobje. Veliko časa boste posvetili drobnim opravkom, ki zahtevajo krajše poti, pisanje, telefoniranje. Še posebno uspešno v sredinskih dneh meseca. Ljubezen? Varujte se ljubosumja. O KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Zvonki in Čiti se obeta naslov regijskega prvaka Zvonka Kotnik s kokeršpanjelko Čito (skrajno levo) dokazuje, da pasma psa za dobre rezultate ni pomembna (foto: Duška Hrovat) loškega društva Pluton na Polzeli sta osvojili 2. mesto in sta pred finalno tekmo prvi v skupnem seštevku. Obe sta dokazali, da za dobre rezultate ni pomembna velikost psa, pasma ali kaj drugega, potrebna pa sta medsebojna navezanost in trening. DH Aktivnim članom Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline seje pred dvema letoma pridružila tudi Zvonka Kotnik s kokeršpanjelko Čito. Lansko leto sta opravili izpit ISP-A, letos pa sta že na najboljši poti, da postaneta regijski prvakinji v tej disciplini. Na zadnji tekmi na poligonu Kino- Devica Umirjen mesec. Ves čas boste maksimalno uporabljali možgane in ti vam bodo odlično služili. Kasneje vam bodo postale pomembnejše druge reči. Denarja bo kar naenkratveč, v srcih pa se bodo prižgali ogenjčki. Venera bo privabila v vašo družino izjemno privlačno osebo. Razmišljali boste. Vendar bo pri tem tudi ostalo. Tehtnica Romantičen vpliv Venere boste čutili vse do sredine tega meseca. Zdaj je čas, da povabite nekoga, ki vam je neznansko simpatičen, na zmenek. Potem bo nastopilo bolj komunikativno obdobje, polno živahnih razgovorov, poti in izmenjave informacij. Trajalo bo vse do 25. Kasneje se varujte kostnih poškodb. --------- Škorpijon Mars bo končno krenil naprej in to pomeni, da boste napredovali z več _________ zaupanja. Odlično za poslovne zadeve. Imeli boste moč, našli boste tudi ljubezen in potrditev. Ključni dogodki sicer nastopijo po 25. oktobru, ko se začne novo poglavje. Za vse pa velja: bodite odkriti in odprti. Strelec Posvetili se boste domu in družini. Če boste potrebovali nasvet in pomoč prijateljev, boste to tudi dobili. V začetku meseca vam bo naklonjena romantika, sredinsko obdobje pa v vsem, vendar na intelektualnem področju (šola, pisanje). Po 24. oktobru lahko nastanejo nesporazumi pri nakupih. Dobro preberite droben tisk. Kozorog Odločno boste krenili naprej. V službi novi dogovori, kijih boste rojeni v tretji dekadi realizirali takoj, drugi pa malce kasneje. Na splošno boste imeli veliko energije in volje za ustvarjanje. Sredi meseca bo prišla tudi priložnost za ljubezen. Po 24. se bodo dotlej zaprta vrata pričela odpirati. Vodnar Vaše zdravje bo občutljivo, še zlasti v drugi polovici meseca, zato poskrbite zase. Po drugi strani pa se boste zelo razveselili dobre družbe. Prišel bo star prijatelj. V zadnjih dneh meseca boste ustvarjalni, saj boste uspešno urejali neke stare družinske zadeve. Ribi Partnerstva bodo spet zaigrala pomembno vlogo. Po svoje odrešujoč ________ mesec, saj se bo razpletla marsikatera zanka in uganka. Še zlasti to velja za rojene v 1. dekadi. Zdaj boste lahko popravili napako, ki ste jo zagrešili nedavno. V ljubezni sreča po 12., še mnogo bolje na vseh področjih pa po 24. POKAL SLOVENIJE V MALEM NOGOMETU - OSMINA FINALA Toča golov in zaslužena uvrstitev Nazarčanov v četrtfinale Ljubljane. Ali se bo nazorska ljubitelji nogometa ne bi smeli zamu-nogometna pravljica nadaljevala je diti te izredno pomembne tekme, veliko odvisno tudi od navijačev, zato Franjo Pukart SMUČARSKI SKOKI Primož Piki v vrhu slovenskega skakanja Smučarji skakalci so z državnim prvenslvom v Mislinji zaključili poletni ciklus sezone. Veliki met je ponovno uspel najboljšemu ljubenskemu skakalcu Primožu Piklu, ki je v finalni tekmi zaostal le za svojim slavnejšim soimenjakom Peterko, dan prej pa je celo osvojil slovenski pokal. Primož Piki se nadeja, da bo z odlično formo iz letne sezone nadaljeval tudi pozimi Polne tribune nazorske športne dvorane so se veselile nove, velike zmage domačih nogometašev, ki so v osmini finala slovenskega pokala zanesljivo opravili s tekmeci iz Ajdovščine. Kar šestnajst golov, od tega enajst v mreži gostov, pove vse o razmerju moči na igrišču in uvrstitev ekipe KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc v četrtfinale pokalnega tekmovanja je povsem zaslužena. Po izredno dramatični prvenstveni tekmi pred šestimi dnevi v Ajdovščini smo podoben razplet pričakovali tudi v Nazarjah. Temu pa ni bilo tako, saj so motivirani domačini vrinili gostom svoj stil igre že od prve minute dalje in takoj se je videlo, da takšnega tempa Primorci ne morejo zdržati. V igro so se sicer vrnili z dvema goloma v enajsti minuti, vendar je bilo to tudi vse. Hud »presing« po celem igrišču ter hitra in uigrana igra dveh četvork je neusmiljeno polnila mrežo aj- Denis Delamea - trener in igralec KMN Nazarje s svojimi varovanci nadaljuje pohod proti vrhu (foto: F. Atelšek) dovskega vratarja in predvsem Adamič, Delamea ter Metulj so imeli pri tem glavno vlogo. Že danes v Nazarjah znova pričakujemo polne tribune športne dvorane, saj v nadaljevanju prvenstva prihaja v goste odlični Metropol iz Za »Pikotom« je res uspešna poletna sezona, saj si je z odličnimi nastopi v Celinskem pokalu najprej zagotovil reprezentančno mesto v bližajočem se svetovnem pokalu, svojo dobro formo pa je potrdil še na najpomembnejši tekmi državnega prvenstva in slovenskega pokala. Težki vremenski pogoji v Mislinji so dovoljevali dobre skoke le najboljšim in med njimi je bil vseskozi tudi Piki, ki je v soboto zmagal, v nedeljo pa seje, skupaj z reprezentančnim kolegom Benkovičem, uvrstil tik za Primožem Peterko. Vsi trije bodo tudi začeli zimski svetovni pokal in pravte prve tekme so vedno krojile usodo oziroma uspeh posameznikovvnadaljevanju sezone. Čeprav je Piki z uvrstitvijo na tekmo svetovnega pokala že dosegel svoj daleč največji uspeh, bo prav gotovo poskušal ponujeno priložnost kar najboljše izkoristiti, saj nima kaj izgubiti. In kaj o svoji uspešni poletni sezoni ter pričakovanjih v zimskem ciklusu meni Primož sam: »Dobra poletna sezona je vsekakor posledica odličnih priprav, predvsem treningov v Zakopanih. Forma seje stopnjevala iz tekme v tekmo in tako je bilo tudi v Celinskem pokalu. Pred norveško turnejo je prišlo sicer do manjšega padca te forme, vendar sem jo uspel dvigniti prav ob zaključku sezone, na odločilnih tekmah pokala in državnega prvenslva. Generalno lahko rečem, daje bilo to moje daleč najboljše skakanje v poletnem ciklusu in upam, da bom svojo dobro pripravljenost prenesel tudi na sneg. Od zimske sezone pričakujem uvrstitev na tekme svetovnega pokala in po možnosti tudi kakšno finalno serijo. Moram poudariti, da so vsi ti moji uspehi tesno povezani z dobrim delom v domačem smučarsko skakalnem klubu Ljubno BTC, kjer s trenerjem Janezom Debelakom delava predvsem na kondiciji, tehnika skakanja in sami skoki pa so pod nadzorom reprezentančnega trenerja Gorazda Pogorelčnika.« Franjo Pukart KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc: MNK Kix Ajdovščina 11:5 (6:1) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 300. Sodnika: Rudi Kokalj, Stanislav Globočnik. Delegat: Edvard Vranjek. Strelci: 1:0 Metulj (t), 1:1 Likar B.(tt), 1:2 Bizjak (11), 2:2 Metulj (16), 3:2 Adamič (18), 4:2 Delamea (18), 5:2 Delamea (19), 6:2 Delamea (20), 7:2 Vreš (24), 7:3 Bizjak (24), 8:3 Adamič (25), 8:4 Likar B. (30), 9:4 Adamič (31), 10:4 Kolar (32), 10:5 Likar B. (36), 11:5 Uršnik (37). KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc: Skok, Delamea, Adamič, Korun, Uršnik, Kolar, Šemenc K., Metulj, Vreš, Hren, Šemenc J., Zagožen. MNK Kix Ajdovščina: Vanceta, Likar S., Sukanovič, Bizjak, Pišot, Likar B„ Tanjič, Čermelj, Pejakič. Rumeni kartoni: Simon Korun, Andrej Kolar (KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc), Sandi Likar, Tomaž Bizjak, Tomi Pišot, Admir Tanjič (MNK Kix Ajdovščina). Igralec tekme: Denis Delamea (KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc) Rezultati osmine finala pokala Slovenije: Nazarje Glin IPP-AM Miklavc. Kix Ajdovščina 11:5 (6:2) Divača Logistika Pišot: Dobovec 2:4 (0:1) Tomaž: Puntar Alpkomerc 3:5 (1:2) Mavi Brežice: Red Bat 3:0 b.b. MNK Zalog P&l: Vitomarci Petlja 0:12 (0:6) Metropol: Gip Beton MTO 3:0 (1:0) Stročja vas: Oplast Kobarid 3:12 (1:6) Svea Lesna Litija: Napoli I. Pernica preloženo LOKOSTRELSKI KLUB MOZIRJE Mozirjani premočni na domačem terenu Prejšnjo soboto je bil Lokostrelski klub Mozirje organizator zadnjega letošnjega turnirja za Slovenski pokal na prostem. Na turnirju v disciplini gozdni krog na 24 tarč je nastopilo 47 tekmovalcev iz 14 slovenskih klubov, domačini pa so se izkazali s petimi prvimi mesti. Po posameznih kategorijah so zmagali: Dušan Perhač z najboljšim rezultatom turnirja (357 krogov od 360 možnih), Bernarda Zemljak P (339 krogov), Aleksander Ošep (343 krogov), Sebastjan Ošep (321 krogov) in Janja Perhač (290 krogov). Štefan Ošep, Miran Borštner in Primož Perhač so vsvojih kategorijah osvojili druga mesta. DP NOGOMETNI KLUB LJUBNO ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Še peta zmaga Davidovega hrama Rezultati 5. kroga: Ranč Burger: ŠD Mozirje 3:0 (pritožba), Solčava : MC Lipa 3:3, ŠD Raduha : ASC 2000 4:5, Davidov hram: ŠD Dreta Kokarje 6:2, Razborje: Veseljaki Frenkys Puba 2:1. Lestvica po 5. krogu: 1, Davidov hram 15,2, Razborje 13,3 MC Lipa 10,4. ASC 2000 10,5. Veseljaki Frenkys Puba 7,6. Ranč Burger 6,7. ŠD Raduha 4,8. Solčava 4,9. ŠD Mozirje 3,10. Kokarje 0. Franjo Pukart ROKOMETNI KLUB NAZARJE NAZARJE Nova rokometna poslastica V nazorski športni dvorani bo jutri, v soboto, 18. oktobra, ob 18. uri za ljubitelje rokometa na sporedu nova poslastica, saj bo zaradi prenove Rdeče dvorane Rokometni klub Gorenje Velenje povratno tekmo evropskega pokala pokalnih zmagovalcev z belgijskim klubom Initia H. C. Hasselt odigral v Nazarjah. Velenjčani srečanje pričakujejo mirno, saj so se iz Belgije vrnili s petimi goli prednosti (33:28). KF Ognjeni krst rokometašic Rokometna tekma mlajših deklic med nazorskim in velenjskim rokometnim klubom preteklo soboto v nazorski športni dvorani je bila po besedah poznavalcev razmer v tovrstnem športu skoraj zgodovinski dogodek, saj je bila to prva uradna tekma v dolini v okviru državnih tekmovanj. Gostje iz Velenja so ves čas imele veliko premoč, saj so že uigrana ekipa, kljub temu pa so Nazarčanke pokazale kar nekaj dobrih akcij, po katerih seje zatresel gol nasprotne ekipe. Žalčani boljši na ijubnem Pred kakšnimi sto gledalci so v 7. krogu prvenstva Ljubenci morali priznati premoč tekmecev na domačem igrišču. Žalčani so zmagali z rezultatom 2:5, strelca za domače sta bila Andrej Kos in Mitja Finkšt. Ljubenci so s tem porazom izgubili eno mesto na lestvici in so sedaj osmi. V sobotojih čaka še zadnja domača tekma v jesenskem delu prvenstva z moštvom Vranskega, kije v prejšnji sezoni izpadlo iz tretje lige. Obeta se zanimiv dvoboj lokalnih rivalov. Jože Grčar Lestvica po 7. krogu: 1. Rogaška Crystal 18,2. Mons Claudius 16, 3. Oplotnica 15,4. Kovinar Štore 11,5. Vransko 9,6. Tristar 8,7. MU Šentjur 6,8. Ljubno! 5,9. Vojnik 2,10. Laško 1. Po besedah Adija Goveka, predsednika RK Nazarje, se pri mlajših deklicah opazi napredek po dveletni vadbi, vendar je v tej fazi pomembnejše druženje in vzgoja kot pa sam rezultat. Tako deklice po okriljem Rokometnega kluba Nazarje, kije bil ustanovljen letos, nadaljujejo tradicijo moškega rokometa, ki seje pred leti igral v okviru savinjsko-šaleške lige, v njej pa so igrale ekipe Gornjega Grada, Luč in Rečice. V klubu je trideset registriranih tekmovalk v dveh starostnih kategorijah, ki svoj talent nadgrajujejo z znanjem trenerja Bojana Vol-erja. Ta seje kalil kot igralec pred dvanajstimi leti v prvi moški slovenski državni reprezentanci. A po Govekovem prepričanju naša dolina pre- more še večje število talentiranih rokometašic, zato so dobrodošle tudi deklice iz drugih zgornje-savinjskih občin. Kot pri vseh ljubiteljskih dejavnostih se tudi v nažarskem rokometnem klubu srečujejo s finančnimi težavami, vendar upajo, da jih bo mogoče rešiti ob pomoči širše skupnosti in tako igralkam omogočiti kvalitetno vadbo ter nastope na različnih tekmovanjih. Ligaške tekme bodo potekale v spomladanskem injesenskem delu v sedmih krogih, v katerih se bodo poleg Nazarčank pomerile še rokometašice Ruja, Radencev, Maribora, Celja, Velenja, Žalca in Zagorja. Marija Sukalo Mlade rokometašice RK Nazarje s predsednuikom kluba Adijem Govekom (skrajno desno), sekretarko Sando Djujič in trenerjem Bojanom Volerjem (foto: Marija Šukalo) aranziranje cvetja m ^ - Na trgu 2,3330 Mozirje daril Telefon: 839-46-75 Nudimo vam veliko izbiro: - lončnih krizantem - raznobarvnih močeh f - sveč... 1 ZBIRAMO NAROČILA ZA j 1. NOV6MB6RSK6 SUH6 in sveže aranžmaje j Delovni čas: vsak dan od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00; soboto od 8.00 do 12.00 ČRNA KRONIKA • GA JE IZGUBIL GOBAR? Nazarje: 10. oktobra je občan iz Nazarij v gozdu našel gsm aparat znamke nokia 3310. Naslov najditelja lahko oseba, ki gaje izgubila dobi na mozirski policijski postaji. • PES MORIL OVCE Rečica ob Savinji: V noči na 11. oktober je občanka z Rečice ob Savinji ostala brez treh ovac. Slednje so bile v ogradi, policisti pa so naslednje jutro ugotovili, da morilske sledi kažejo na psa. Njegovega lastnika še iščejo. • OBJESTNEŽ NA DELU Rečica ob Savinji: Neznani storilec je v noči na 12. oktober v steklena vrata bara As na Rečici ob Savinji vrgel leseno rogovilo. Vrata je stem zdrobil, v notranjost pa ni vstopil. Kljub temu je povzročil za okoli 40.000 tolarjev škode. • PREHITRO S SPLAVOM Radmirje: 12. oktobra okoli 16. ure seje pri spustu s splavom po reki Savinji pri Irmanovi brvi v Radmirju huje ranil 52-letni M. J. Do nesreče je prišlo pri trčenju splava v večji kamen. Jk 5° K 'imt CEMENTNINARSTVO 50 let TRADICIJE POLAK ŠTEFKA s.p. Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03 588 50 65 Strešna kritina POLAK izdelana po najsodobnejši švedski tehnologiji. Dimenzije strešnika so 33x42 cm, 9 kom/m2. V mesecu oktobru izredno ugodna cena betonske kritine POLAK. Im2barvne kritine samo 1.566 SIT. cementne barve pa samo 1.296 SIT, (z DDV) Ugodna cena tudi betonskih in opažnih zidakov ter dimnikov. Hvala za zaupanje! POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Matej Mljač s.p., Letuš 136, Šmartno ob Paki in CVETLIČARNA IRIS i - Tel.: 5 88 63 10, 041/682 369 OPRAVIČILO Joviča Stojanovič, Ljubija 52, Mozirje, p.d. kmetija pri Slonovih, izjavljam, da se opravičujem za izgovorjene besede in žalitve sosedom, in sicer: Pustoslemšek Frančiški p.d. Robida - njej in njeni družini, Brinovšek Alojzu p.d. Falentni - njemu in njegovi družini, Riga Antonu, Gračnar Antonu - njemu in njegovi družini in Kovač Mihu p.d. Buteju. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Odideš brez smehljaja brez solze in brez vzdiha, tako zvečer ugasne zarja tiha. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je zapustila naša draga Procka Francka Frančiška BREZNIK iz Luč (18.2.1914-26.9.2003) Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob njenem zadnjem slovesu stali ob strani, darovab za svete maše, cvetje in sveče, in jo pospremib na zadnji poti. Zahvala sosedom za nesebično pomoč, g. župniku Gračnarju za opravljen pogrebni obred, govornici g. Valčki za njene lepe poslovilne besede, pevcem in praporščakom. Osebju ambulante Luče, g. dr. Žuntarju, ter sestrama Verici in Mariji, kakor tudi strežnici g. Bredi, pa zahvala za skrb in nego v času njene bolezni. Sestri Kristina in Marija ter nečaki in nečakinje Bila pomlad je in bilo poletje, zoreli so in dozoreli klasi, siveli so in osiveli lasi. (A. Gradnik) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Marije MAROLT (1903 - 2003) iz Mozirja ki je le dva dni pred smrtjo slavila sto let življenja, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako vebkem številu pospremili na zadnjo pot ali nam izrekli ustno in pisno sožalje. Posebno zahvalo namenjamo g. dr. Kelemenu, ki je pokojni mami skozi dolga leta nudil prijazno zdravstveno nego na domu. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Sandiju Korenu za pogrebni obred in besede tolažbe. Prisrčna hvala g. Danici Napotnik za tople besede slovesa, pevskemu zboru za občuteno zapete žalostinke, praporščakoma DU in KS Mozirje ter Damjanu Žviplju za odigrano Tišino. Hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so našo mamo ob visokem jubileju, stoletnici, obiskali, jo počastili s cvetjem, prisrčnimi darilci in dobrimi željami. Spoštljivo zahvalo pa smo dolžni g. kanoniku Alojzu Žagarju, ki je mami vrsto let v najtežjih trenutkih življenja s človeško topimo stal ob strani. Hvala za darovane sv. maše, za čudovito cvetje, za organizacijo pogreba in številne sveče, ki bodo pokojnici svetile tam daleč, na drugem bregu novega življenja in ji blažile samotnost. Žalujoči vsi njeni KRATKOTRAJNA VEČNOST Obiskali smo star zakonski par, ki je skupaj že celo leto. - Kaj vaju je združilo, da sta se odločila, da se poročita na pragu svojih osemdeset let? Odgovarja žena Beti: "Moj Vanč je res že na pragu osemdesetih let, jaz pa sem veliko mlajša in bom na pragu osemdesetih let šele čez kak mesec." - Vanč, kaj vas je na Beti najbolj pritegnilo?" Vanč: "Predvsem to, da je veliko mlajša kot moje prejšnje žene, ki so že vse pod rušo." Beti: "Meni so postali všeč starejši moški. Vsi ljubčki, ki sem jih imela pred njim, so bili nezreli. Večina mi jih je ušla. Zato sem kar zadovoljna, da ga malo muči išias." NIZKOČelnEŽ Občinski svetnik bere ženi iz časopisa: "Tukaj piše, daje tisti politik, ki ima visoko čelo, bojda pameten." "Kakšni so potem tisti, ki imajo nizko?" vpraša žena. "Bojda so spretni govorci. Kaj misliš med katere spadam jaz?" Žena pogleda njega in njegovo srednje nizko čelo in izusti logičen zaključek: "Ti pa samo spretno govoriš okoli, kako si pameten." Poceni na prodaj - prvo jagodno vino brez alkohola! "Kako pa kaj zakonske dolžnosti?" Beti: "Vanč ima na srečo slab spomin. Vedno znova ga lahko premamim s tem, da sem še devica." "Kaj pa je razlog, da v zakonu vztrajata že dvanajst mesecev? Če smo pravilno obveščeni, so bili vajini prejšnji zakoni krajši." Vanč: "Nič ni, kar ne bi Beti naredila za mene. In nič ni, kar ne bi jaz naredil za Beti." Beti: "Tako sva dočakala prvo obletnico poroke. Sploh nič nisva naredila eden za drugega." PREDPRIPRAVE Vodja teoretičnega dela vozniškega izpita nagovori bodoče šoferje: "Zdaj pa še lekcija iz bontona za vse bodoče divjake na cesti, ki so med vami. Ponovite za mano: 'Dobro jutro, doktor!"' VROČI RazlOGI Lepa Zala pride vsa vročična k zdravniku. Pravi, da naj jo pregleda in ji da kakšna zdravila, ker se ji mudi v službo. Ta ji nameri 40°C temperature. "Nikamor ne pojdeš!" ji reče. "Ti si prava le za v posteljo!" "Oh, doktor," vzdihne Zala, "kaj si bodo pa v čakalnici mislili, če bova slučajno preglasna?" Tisti, ki so jim gasilci med poletjem vozili vodo, imajo popust pri gašenju&žara B Pojdi ti zdaj za nekaj časa spat, ju bom še jaz poslušala. ra ; Cvetke in koprive {-------------- BLAGOR MU, KI NI SLISAL Mirko Zamernik, poslanec v DZ: 'Nemidihatza ovratnik, koza nora...' Vinko Poličnik:, načelnik UE: 'Od višine se zvrti..." Darko Repenšek, državni podsekretar v MNZ: 'Lublanaje bulana..." (ODMIRANJE DRŽAVE PRESS) PLONKANJE Lojze Plaznik, bivši direktor ZKZ: "Marija, veš da ni lepo prepisovati." Marija Bezovšek, bivša pospeševalka: "Saj ne, samo gledam, če gredo tamladi po naših stopinjah." Štefka Goltnik, sedanja pospeševalka: "Dobro, da Marija ne vidi, da nosim njene čevlje. Samo nekoliko tesni postajajo..." (TRADICIJA S PONOSOM) ENA POLICAJSKA Pravijo, da vicev o policajih ni, ker je preprosto vse res. Resje tudi, da sta se rečiška trška policija na nedavnem Lenartovem sejmu glede na svoj stan obnašala skrajno nedostojno, kar dokazuje pričujoča fotografija. Obiskovalci so se menda nad njunim početjem masovno zgražali, sreča je bila le vtem, da v bližini ni bilo nobenega zmikavta, ki bi izkoristil trenutke brez reda na rečiškem trgu. (POGORELEC ŽE PIŠE UKOR PRESS) KOLEGIJ STARORIM. SVEČENIKOV ZVOK Z DOLOČENO VIŠINO VRSTA HROŠČA IZ DRUŽINE SLANINAR-JEV ARISTOFAN. KOMEDIJA TKANINA IZ INDIJSKE KONOPLJE SPOJINA BROMA IN KALIJA THOMAS NAST ANTON AŠKERC STOLETJE, VEK, ERA RUSKI HIDROTEM.. SERGEJ KRAJ PRI BREŽICAH NEKD. PAPEŠKI BAKREN NOVEC ŠVICARSKI HIGIENIK, PIONIR TURIZMA- ARNOLD NAJVIŠJI VRH PIRENEJEV V ŠPANIJI J3# MULJ NA DNU JEZERA ČRTOMIR NAGODE JEZERO V SEVERNI ITALIJI NABIREK, SEŽENJ, NPR. DRV HRVAŠKI PEVEC- PETAR MESTO V BAČKI, VOJVODINA IRSKA REPUBUK. ARMADA IGRA NA SREČO EISENHOVER- JEV VZDEVEK VIKTOR ADLER ENOTA ZA MERJENJE ENERGIJE ATOMOV HLADNO OROŽJE VRSTA JADRNICE V HOLANDIJI ANTIČNO IME REKE ANIENE Portal Savinjsko dolino MINI SLOVARČEK: EPULONES- kolegij starorimskih svečenikov ASIAGO- letovišče v Italiji ANNAN- škotski fotograf- Thomas ORTA- jezero v severni Italiji APATIN- mesto v Bački, Vojvodina EMBA- reka v Kazahstanu OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz 37. št. Savinjskih novic smo izžrebali tri nagrade, kijih tokrat prispeva Trgovina 2BIT iz Mozirja: 1. nagrado (bon v vrednosti 5.000 sit) prejme: Miran Poličnik, Novo naselje 7, Gornji Grad. 2. nagrado (bon v vrednosti 4.000 sit) prejme: Anja Rosenstein, Brezje 9a, Mozirje. 3. nagrado (bon v vrednosti 3.000 sit) prejme: Martin Cajner, Zadrečka 31, Nazarje. Dobitniki prejmejo potrdila o nagradah po pošti. Čestitamo! Walker Avto GALANT Slavica MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * Napovednik • Petek (17. oktober), ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Dobrodelni koncert ob 4. obletnici delovanja pevske skupine Pušeljc • Petek (17. oktober), ob 19.00. Športna dvorana Mozirje Mali nogomet (1. SLMN) - KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc: Metropol Ljubljana • Petke (17. oktober), ob 19.30. Narodni dom Celje Recital pianista Benjamina Govžeta • Sobota (18. oktober), ob 9.00. Šolski center Velenje 3. taekwon-do Velenje open • Sobota (18. oktober), ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje: Velenje (kadeti) • Sobota (18. oktober), ob 15.00. Športni park Foršt, Ljubno Nogometna tekma - NK Ljubno: NK Vransko (člani) • Sobota (18. oktober), ob 18.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma - Gorenje Velenje: H.C. Hasselt (Belgija) • Sobota (18. oktober), ob 19.00. Cerkev v Mozirju Koncert kvinteta Koledniki z gosti • Nedelja (19. oktober), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje: Koroška (starejši pionirji) • Nedelja (19. oktober), ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje: Vrhnika 96 (člani) • Torek (21. oktober), ob 17.00. Ljudska univerza Velenje Fotografska delavnica za amaterje - predstavitev programa • Torek (21. oktober), ob 20.00. Galerija sodobne umetnosti Celje Nastop kvarteta saksofonov Saksofobija • Četrtek (23. oktober), ob 19.00. Knjižnica za odrasle Velenje Zdravje: Predstavitev tahebo čaja ter način uporabe • Četrtek (23. oktober), ob 19.00. Likovni salon Celje Video instalacija “Podobe pozabe” Marka A. Kovačiča ŽIVALI - PRODAM Prodam kravo in telico za zakol. Tel. 03/5844-643 ali gsm 041/231-311. Telico brejo 7 mesecev in kravo brejo 5 mesecev prodam. Tel. 5835-117. Telico sivo rjave pasme, brejo 8 mesecev, prodam. Gsm 041/796-781. Prodam bikca (BBP) za nadaljnjo rejo. Tel. 03/5835-115. Teličko limuzinko staro 7 dni prodam. modre barve. Gsm 041/902-829. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 40. številki SN ime in priimek_____________________________________ NAROČ. ŠT. naslov___________________________________j j j j. j Gsm 031/296-670. ŽIVALI - KUPIM Kupim telička do 100 kg in kravo za pleme ali zakol. Tel. 01/8325-400, zvečer. AVTOMOBILI-PRODAM Prodam opel kadet 1.3,1.86, kovinsko Prodam nissan micro 1.0 Ix, 1.90, registriran, odlično ohranjen. Gsm 041/ 364-124. STANOVANJA, HIŠE, ZEMLJIŠČA Mlada družina najame stanovanje v Mozirju ali okolici, lahko tudi v hiši z ločenim vhodom. Gsm 031/346-177 DRUGO - PRODAM Prodam okna termo 900x1400, zamrzovalno skrinjo 2501 in peč na trdo gorivo 45000 kal. Gsm 031/679-027 Prodam 16 col cross zadnjo gumo. Cena po dogovoru. Tel. 03/83860-30. Prodam jabolka različnih sort (ozimnica, stiskanje) Gsm 041/762-775. Prodam ericson T200, T310 nokia, pioneer zvočnike, avto radio philips. Gsm 031/883-242. Ugodno prodam otroški avto sedež do 18 kg. Tel. 584-54-55 ali gsm 051/ 206645. Prodam 4 zimske gume 12 col, rabljene 1 zimo. Cena ugodna. Tel. 5841-068. Prodam skoraj nov kavč, ugodno. Tel. 03/5831-255. Čevlje za snowboard, burtonmoto, št. 43, rabljeni dve sezoni, dobro ohranjeni. Gsm 051/301644. Prodam neškropljena jabolka jonatan. Gsm 031/668462. Prodam štedilnik na trdo gorivo, vgradni, s centralno, travnik 60 a, telico. Možna kompenzacija. Gsm 031 / 880-791. Prodam okrogle silažne bale. Gsm 041/783-977. Prodam trda mešana drva (2-3 klaf-tre). Tei. 5831-363, gsm 041/944-159. DRUGO-KUPIM Kupim pšenico in koruzo. Tel. 5831-357, zvečer. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. MORDA STG ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. PESEK, GRAMOZ ALI MORDA UREJATE DVORIŠČE Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/651-196. Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. POSREDOVANJE V PROMETU NEPREMIČNIN Ne veste, kam bi se obrnili ko kupujete, prodajate, najemate ali oddajate hišo, stanovanje... Strokovno vam bomo svetovali in vam storitve tudi izvedli. BREMIS d.o.o., enota Mozirje, Na trgu 7 - Grabneijeva hiša, I. nadstropje. Mobitel 051/30-70-35 ali tel. 839-56-50. Bremis d.o.o.. Cesta Františka Foita 2,3320 Velenje. AVTOMEHANIČNE STORITVE DAMJAN ŠMIT s.p. Savinjsko c. 24, 3330 Mozirje (Bivši RSL servis) GSM: 041/403-181, TEL. 03/5-833-215 (§> □ © RF VAULT TRAFFIC leoA hm AVTO SOI SOLA MOZIRJE Anton Rosenstein s.p. Savinjska c. 25, Mozirje GSM 041 698 252 - TEČAJI VSAK MESEC - TRAKTORSKI IZPITI tečaj varnega dela s traktorjem se prične 27. oktobra ob 16.00 uri. Na podlaoi tega tečaja pridobite izpit za traktor. Informacije na telefon: 041/698-252 ANŽE AVTOSERVIS Janez Janže s.p. Letuš 81,3327 Šmartno ob Paki, tel.: 03/891-5081, fax: 891-50-60, GSM: 041/707-287 Najdete nas ob glavni cesti, med Letušem in Moziijem, pred gostiščem Pirnat. Lastnik servisa Janez Janže, ki skupaj s štirimi zaposlenimi nudi naslednje storitve za vaše vozilo: AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, KLEPARSTVO in LIČARSTVO, ZAVAROVALNIŠTVO (Adriatic), POSREDNIŠTVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIČNI PREGLED, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi zavore, sklopke, blažilci, filtri za različne tipe vozil) ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO RABLJENA VOZILA. PREDSEZONSKI POPUST IN VELIKA AKCIJA ZIMSKIH PNEVMATIK BRIDGESTONE (LASSA), KHUMKO, FULDA, GOOD YEAR IN OBNOVLJENIH GUM BANDAG !Tim Na zalogi tudi terenski in dostavni program. -----■ TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. Gotovlje 31, 3310 žaleč (obvoznica Žalec nasproti Petrola) Tei. trgovina:713 34 50, 52 faks: 713 34 54, servis: 713 34 56 Delovni čas: od 8. do 20., sobota: od 8. do 15. ure BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, IVI ALI GOSPODINJSKI APARATI ZELO UGODItN KREDIT za belo tehniko in televizorje gorenje na 6 ali 12 mesecev GORENJE, MARLES IN OPTIGOR NA NOVI LOKACIJI. NUDIMO VAM STROKOVNO SVETOVANJE, RAČUNALNIŠKI IZRIS IN MONTAŽO. O WT 981, kondenzacijski sušilnik perila, 5kg perila, 9 programov sušenja, elektronsko krmiljenje IZKORISTITE PRILOŽNOST ODPRODAJE OPUSTELEGA PROGRAMA GORENJE -1 Pralno sušini stroj ALISE CB 103 TR 1000 obr/min, 5kg perila, 2,5kg sušenja, 19 programov, razred učinkovitosti pranja A WT681,odzračevalni sušilnik perila, 5kg perila, časovno krmiljenje e_) Zamrzovalna omara CV 220 164 litrov, 142x54x55, energijski razred: A WT 781, odzračevalni sušilnik perila, 5kg perila, 9 programov sušenja, elektronsko krmiljenje VLJUDNO VABLJEN» V NÄÖ© KMETIJSKO PRESKRBO P®6r®v trg 7, S©mp®ter (v prostorih Km®äjsk® z&đrug® Ö®mp®ter) TELEFON: 703 ©4 7© FAKSs 703 84 ®® D®l®wii 5@S" p®n. - p®t„: ©d 8.00 d® 18.00 ur®B soh. ©d 8.00 d® 12.00 uf©> Celje - skladišče D-Per 7/2003 5000012489,39 COBISS o praznuje! Del, čas vsak dan med 7, in 19, uro ob sob, med 7, in 13, uro, MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV! S4M Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. SAM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje Telefon: 03/839 41 90,839 41 91 839 47 71; fax: 03/839 47 72 PRODAJNA AKCUA OD 10.10. DO 30.10. znižane cene številnim artiklom IZKORISITE UGODNOST: strešnik BRAMAC in opeka MODULARNI BLOK še po starih AKCIJSKIH CENAH do razprodaje zalog! V MESECU OKTOBRU UGODNA CENA NAGROBNEGA PESKA www.planet-tus.com Obveščamo vas, da se je hitri servis Vulco, Jože Novak s.p., preselil na novo lokacijo, na naslov Okonina 1 (ob regionalni cesti Mozirje - Logarska dolina). NOVO: Menjava katalizatorjev po konkurenčnih cenah Nudimo vam posebno ugodne ^ predsezonske cene zimskih gum. VULKANimSTVO IN AVTOOPTIKA NOVAK Jože Novak s.p., Okonina 9,3333 Ljubno ob Savinji Tel., Fax.: 03/5841-169.03/838-10-70, GSM: 041/783-661 DOSTAVA Z AVTODVIGALOM NA DOM! VABIMO VAS DA NAS OBIŠČETE! Kjer so zvezde doma Vabljeni tudi vi. Od 15.10. do 15.11.2003 Zabava za malčke in odrasle. Modna revija Jesen-zima 2003, ki bo 23. oktobra, ob 18. uri, brezplačni koncerti znanih glasbenih osebnosti 5. in 6. novembra med 15. in 20. uro; ko bodo nastopili Vesna Pisarović, BePOP, Pika Božič, Happy band, pa Čarodej Albin Anžel, Balonar Mihec, pripravili vam bomo degustacije, rolado, in še mnogo več. Za najmlajše bodo vsak petek in soboto potekale otroške ustvarjalne delavnice, poleg tega bo na ogled razstava kiparskih del... Poiščite letak s programom v Planetu Tuš Celje, izberite svoj najljubši dogodek in nas obiščite! Dodatne informacije boste dobili pri Jelki Žafran na telefonski številki 03/42 41 011. OSREDNJO KNJ. CELJE