New York, N. Y. October 30, 1924 — 39. oktobra 1924 35 PES KOT ZRAČNI LETALEC LOEBOV OČE JE UMRL VSLED ŽALOSTI NA ANGLEŠKEM Ilustrovan tednik za izobrazbo, gospodarstvo in zabavo slovenskih delavcev v Amerikii Entered as second class matter MarcH 12, 1924 at the post office at New York, N. Y., under the Act of March 3. 1879. London, Anglija, 30. okt. Pri današnjih volitvah je torv ali kon servativna stranka dosegla veliko zmago.. Njen .voditelj Stanlcv Bakhvin bo najbrže zopet mini¬ strski predsednik. McDonaldova stranka laboritov je ostala v manjšini. Konservativci bodo i- meli 370 sedežev, labo-riti pa sa¬ mo 160. —-o—- VOJNA SILA MALE ANTANTE Praga, Cehoslovakija. — Na¬ vzlic temu, da je čehoslovaški zu¬ nanji minister dr. Beneš na zad¬ nji konferenci Lige narodov sta¬ vil kot prvo zahtevo razoroženje narodov, vzdržuje Cehoslovaška in druge države, ki tvorijo Malo antanto, močno vojsko. Praška “Tribuna” objavlja številke gle(le vojaške sile naro¬ dov Male antante in pride do za¬ ključka, da itna Mala antanta dvojno vojaško silo Francije vsled česar je ž ozirom na med¬ narodni politični položaj prisilje¬ na tudi Francija imeti primerno število vojaštva. Kot piše “Tribuna”, ima Ceho¬ slovakija 120 tisoč stalne vojske, ki se more za slučaj vojne zviša¬ ti na miljon vojakov. Jugosslavija ima 135 tisoč vo¬ jakov stalne armade ter jih more v vojnem času zvišati tudi na en milijon. Romunija ima 125 tisoč vojakov ter jih more postaviti v vojno do dva miljona. Dasiravno Poljska oficijelno ni član Male antante, vendar ima ž njo dalekosežnc obveznosti poli¬ tičnega in vojaškega značaja ter ima 230 tisoč stalne vojske in v času vojne nad dva miljona voja¬ kov, bi bila Poljska v slučaju konflikta na strani Male antante. Te štiri države imajo pod oro¬ žjem nad 640 tisoč vojakov ter poskušajo z zunanjim posojilom urediti svoje finance. _—_—o- ZVEZA MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO Pariz, Francija. — Kot poroča “Le Matins”, se bo takoj po ure¬ ditvi ministrske krize v Jugosla¬ viji vršila konferenca med itali¬ janskim ministrskim predsedni¬ kom Mussolinijem in jugoslovan¬ skim zunanjim ministrom, da se sklene obrambna zveza med obe¬ ma državama. Glavni namen nameravane zve¬ ze je, da se vzdrži v Srednji Ev¬ ropi "status quo” ter uredijo razmere v Jadranu. -o-—• Razpust nemškega drž. zbora Berlin, 21. oktobra. -— Na pro¬ šnjo kabineta je predsednik E- bert danes razpustil nemški dr¬ žavni zbor, ki je bil izvoljen letos v maju. Volitve za novi državni zbor se bodo vršile v 6 tednih. Mornariški letalec poročnik R. D. Lvon ima policijskega psa, katerega pogosto vzame s seboj v aeroplan. Živali zračna vožnja zelo ugaja, kakor zamorete raz- videti iz gorenje slike. MESTROVIČ JE PRIŠEL Ivan Mestrovič, kj je na glasu kot najboljši sedaj živeči kipar v Evropi, je v torek dne 21. t. ur. prispel v Nevv Vo.rk s parnikom Duilio ter bo priredil razstavo svojih del v Aeademy of Art v Brooklvnu, N. Y. Že dolgo je Mestrovič gojil željo, da bi mu bila dana prilika razstaviti svoja dela v Ameriki. Ivan Mestrovič je prvikrat do.- bil priznanje, ko je leta 1911 raz¬ stavil svoja dela v Rimu. Njegov drugi uspeh je bil *r Londonu le¬ ta 1915. Od tedaj naprej je razpo¬ šiljal svoje kipe po vseh krajih Evrope. Mestrovič je bil rojen leta 1883 na otoku Drniš, kakih 35 milj od dalmatinske obali. V svoji mlado¬ sti je bil pastir ter je na paši pre¬ ganjal čas s tem, da je iz lesa rezljal razne podobe. Oče, opaziv- ši sinovo nadarjenost in veselje, ga je izročil v učenje pri nekem kamnoseku v Splitu, ko je bil star 15 let. Naslednje leto. je bil mladi Mestrovič že na potu v akademi¬ jo na Dunaju. Tu je preživel ne¬ kaj let v pomanjkanju in borbi za obstanek. Navzlic temu pa ga je njegov umetniški duh popeljal v Pariz, kjer je bil nekaj časa pri slavnem francoskem kiparju Ro¬ dinu. -o-—- DRAGA PROHIBICIJA VVashington, D. C. — Prohibi- cijski urad je naznanil, da je uve¬ ljavljenje prohibicije veljalo zad¬ nja 4 leta 37 življenj vladnih a- gentov in 50 miljonov stotrideset tisoč dolarjev. Agentje pa so usmrtili nad 40 kršilcev prohibicijske postave, obrežna mornarica pa 18. Proračun za leta 1925 znaša 10 miljonov šest sto trideset ti¬ soč dolarjev. REŠEN ARKTIČNI RAZ¬ ISKOVALEC Aberdeen, 21. okt. — Danske¬ ga polarnega raziskovalca Petra Freunchen, o katerem se že ni sli šah. tri leta, je našel trgovski parnik Sockengen na Bvlot o.to- ku v severnem delu Grenlandije. Prsti njegovih nog so bili zmrz¬ njeni in je bil zelo bolan. Dolgo časa so on in Eskimi ži¬ veli ob mesu morskega psa, se¬ vernega jelena in rib. Malo pred svojo rešitvijo je odposlal odde¬ lek svojih spremljevalcev s psi in sankami po pomoč, toda jih je vihar prignal nazaj. Freunchena je rešil kapitan P. H. Pedersou s svojim parnikom Sockengen, ki ima samo 100 ton. Na parnik jc vzel Freunchena in vse njegove spremljevalce ter pse in sani. Pri Cape York na Greenlandiji je pustil domačine Eskime, Freunchena pa je prepe¬ ljal v Upernivik, kjer ga je vzel parnik, ki je vozil na Dansko. -o-- Zaroke v kraljevskih hišah Rim, Italija. — Kot poroča list 11 Mondo, se je belgijski presto¬ lonaslednik, vojvoda Brabantski, zaročil s tretjo hčerko italjanske- ga kralja, s princesinjo Giovan- nino. Obenem pa se je zaročil tu¬ di italjanski prestolonaslednik princ Humbert z edino hčerko bel gijske kraljevske dvojice, s priu- cesinjo Marijo Jose. Princesinja Giovannina je sta¬ ra 17 let, vojvoda Brabantski pa 23 let. - o -— SLAMNIKARJI POZOR! V sredo 5. novembra ob 8. uri .zvečer se bo v dvorani na 62 St. Marks plače v Ne\v Yorku vršila seja. ki bo za vas velike važnosti. Pride naj vsakdo, ki mu je kaj na tem, da izboljša položaj svojega poklica. Straw Hat Union Chicago, 111., 28. oktobra. — "Kaj more prinesti bodočnost mojemu nesrečnemu bratu, kot kot grenkost in žalo.st, temo Tn obup!” Tako je pred šestimi tedni go¬ vori Jacob H. Loeb, stric Richar- * da A..Loeb, ki je bil tedaj skup¬ no z Nathanom Leopoldom zaa- di umora mladega Richarda-Fran, ksa obsojen na dosmrtno ječo. In včeraj je smrt rešila Alberta H. Loeb življenja, ki zanj ni več i- melo nikakega svetlobnega žar¬ ka. Umrl je v svo.ji hiši v Chica¬ go, lik, v siti hiši, v kateri sta oba morilca izdelovala načrt za grozni zločin. Hiša se nahaja ne¬ daleč od hiše Nathana Leopold iri Jakoba Franksa. Stari Loeb je imel srčno napa¬ ko, toda po izjavi zdravnikov bi mogel živeti še več let, kajti sta# je bil samo 56 let. Ko je izvedel, da je njegov sin Richard, njegov; najljubši sin izvršil umor, se je zgrudil in od onega dneva naprej je bil bolan. Nemogoče mu je bi¬ lo obiskati svojega sina v ječi in nikdar ga ni več videl. Gospa, Loeb pa je sina obiskala v cl>i- caški ječi in v Jolietu. Albert Loeb je bil podpredsed¬ nik poznane trgovine Sears, Roe¬ buck & Go in večkratni miljona r,. Pred kratkim se je mudil na svo¬ jem posestvu v Charleroix, Michu v upanju, da se mu vrne' zdravje. Toda odgnati ni mogel tuge, ki je grizla njegovo očetovsko srce. Stanje se mu je slabšalo dan za dnevom in pred dvema tednoma se je vrnil na svoj dom v Chica- o, da tam umrje. Zapustil je že¬ no in štiri otroke, kakor tudi tri brate. ZA LOEB-A IN LEOPOLD-A NI POMILOŠČENJA Chicago., 111. — Jakob Frank-s, oče Richarda Franksa, katerega sta brutalno umorila Loeb in Le¬ opold, je naznanil, da je določil sklad, ki naj bi se po njegovi smrti vporabljal za pobijanje vsa¬ kega poskusa, dobiti pomilošče- nje za morilca njegovega sina. “Morilca”, je rekel stari Franka, “ne smeta nikdar dobiti proste- sti. Pod usmiljenim governerjem in 'z zvitim odvetnikom bi se za nju kmalu dosegla prostost. Me vem, koliko časa bom še živel, toda tekom svojega življ.-nja bom pobijal vsak poskus, da bi se pra¬ vici napravila kaka škoda. Po moji smrti pa bo v ta namen na razpolago sklad.” - o - Proti Mussolinju Rim, Italija. — Za Mussolinija pomeni velik udarec zaključek zveze pohabljencev, da se ne bodo vdeležili proslave na dan 28. ok¬ tobra, češ da je ta proslava samo fašistovska zadeva. Stran 2 NAS DOM IZ NAŠIH NASELBIN I "niiiiiiiiiiniiiHiniiiiiiiiniiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiniifliiiuiufluniiiiiHiiiiiiuuimiiiifiiiiHiHRiiJiiiiiiiintiiiiiiiumiuiiiiniiiiiiiiiiKUHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiin? V Bridgeport, O. je 8. oktobra Umrla rojakinja Rozalija Glivar ter je bila 11. oktobra pokopana na Limvood pokopališču. Boleha¬ la je za rakom v glavi. Stara je bila 47 let. Doma je bila iz Treb¬ če vasi pri Žužemberku. Tukaj zapušča poleg moža še 9 otrok od 2 do 23 let. Pripadala je KSKJ. — 19. oktobra je vlak povozil 'Antona Leonarda. Star je bil še¬ le 26 let. V Deriver, Colo. se je 15. ok¬ tobra ponesrečila Katarina Vuk- šenič, vdova in mati 7 otrok. Za¬ poslena je bila v Bro.wn Pales hotelu in ko je prišla zvečer do- iftov, je šla na železniško progo pobirat premog. Nahajala se je med železniškimi vozovi v tre’- mttku, ko je potegnila lokomoti¬ va. Prišla je pod kolesa, ki so ji odtrgala nogo. pod kolenom. Pa tudi druga noga ji je bila poško¬ dovana. Najmlajši otrok je star šele poldrugo leto, najstarejši pa 16 in se nahaja v bolnici bolan za sušico. Otroke je vzelo mesto v svojo oskrbo. V Pueblo, Colo. se nahaja v Park View bolnišnici naš poto- ■ valni zastopnik Mr. John Petek. Operiran je bil na slepem črevesu - in na želodcu. Stanje se mu vra¬ ča na boljše ter zdravniki-upajo, da bo kmalu popolnoma okreval, kar mu tudi mi iz srca želimo.. V Clevelandu, O. je nek avto¬ mobil 25. oktobra zadel rojaka Franka Podobnikar, ko se je vra¬ čal z dela. Voznik avtomobila je Podobnikarja pobral in odpeljal ,V bolnišnico. — 20. oktobra sta dobila po.roč- : no dovoljenje Andy Peternel in Ivana Učovnik. V Forest, lil. se nahaja v bol¬ nišnici rojak James Kužnik, ki je , .dalj časa bolehal na jetiki V M rners Mills, Pa, sta se po¬ nesrečila- rojaka Josip Lampe in Vincenc Stražar. Lampe je po štirih dneh umrl v velikih mu¬ kah, Stražarju pa se stanje obra¬ ča na boljše. V Far ral, Pa. se je poročil Loj¬ ze Žičkar -z Miss Ano Žagar. V Livingston, 111. je 20. sep¬ tembra umrl rojak J. Sisek za je¬ tiko. Bil je član SNPJ in pevske¬ ga društva Naprej. V Joliet, 111. sta rojaka Jos. Rogina in Jos. Kralj s pestmi merila svet. Rogina je bil močno' poškodovan. Zadeva se bo porav- : nala na sodišču. V Leadville, Colo. je rojak Martin Marcela, podlegel srčni hibi. Bil je eden prvih naseljen¬ cev, Pripadal ni k nobenemu dru¬ štvu. V Melstrand, Mich. se je po¬ nesrečil rojak Anton Laurič. V gozdu je sekal drevo, ki ga pa je pri padcu tako nesrečno vdarilo, da mu je zlomilo, nogo pod kole¬ nom. — John Strugar je obljubil vedno "zvestobo Mary Strume. - ; —o—- Izgovor “Tukaj na cesti me ne smeš prijeti pod pazduho. Pomisli sa¬ mo, ako bi srečala mater!” “Potem samo rečeš, da sem jtvoj brat!” TVOJ LIST Vsi davni sni gube se v megli, spomini nekam so odbegli; iz srečnih, nežnih dni, se zdi. ničesar več ostalo ni. Pač eden list!. . . . Ljubezni vir kristalno čist ■se v/njem preliva, o sreči sladki sniva. * * * In v tihi noči, ko se vse pozabi, skrivnostno list me k sebi vabi in ko ga zrem, mi lice zažari, in v srcu mi ljubezen zagori. Mimi Arko - o- Zverinsko postopanje ital Jan¬ škega maršala z jugoslovanskimi državljani. Kakšno trpljenje se- katur in zaničevanja trpijo naši ljudje na meji, kaže sledeči slu¬ čaj : V soboto -20. sept. je 50 letni dvolastnik Andrej Milavec iz Pla¬ nine št. 62 nakladal na svojem drugem posestvu v Malnah št. 10 na italjanski strani s še dvema posestnikoma opeko. Ko je bil voz že naložen, je prišel do voza italjanski maršal Giuseppe Ro- tollo s petimi finančnimi straž¬ niki in vprašal po gospodarju hi¬ še št. 10, nakar pravi Milavec, da je on. Brez vsakih nadaljnih be¬ sed je nato maršalo Milavcu, ka¬ teri je stal na sredini, dal močno zaušnico. Seveda je to izzivalno, početje Milavca tako razburilo, da je maršalu klofuto takoj vrnil, nakar je skočilo pa vseh pet o- stalih finančnih stražnikov nad Milavca, katerega so pobili na tla ga suvali s čevlji, ne glede kam je priletelo, nato so ga suvajoč vlekli v rojstno hišo, kjer so ga močno zvezali, položili na poste¬ ljo in zvezanega zverinsko pre¬ tepli, tako, da mu je z več ran na glavi tekla kri. Tudi ko ga je dan pozneje v postonjski ječi na pro¬ šnjo žene preiskal zdravnik, je i- sti konštatiral, da je bila srajca po plečih od udarcev vsa krvava. Med tem zverinskim početjem je prihitela v hišo Milavčeva že¬ na, da reši moža, prijeli so pa tu¬ di tl j o ti junaki, jo davili za vrat, osuvali in vrgli čez prag lastne hiše.-Omenjeno bodi, da je Milav¬ čeva žena v šestem mesecu no¬ sečnosti. Ko so finančni stražni¬ ki nad zvezanim nesrečnežem svoje junaško delo opravili, so Milavca močno Zvezanega, golo¬ glavega in brez suknje odpeljali v Kačjo vas k zasliševanju in od tam v Postojno. Med potjo je prihitela 75 letna Milavčeva mati do sina, ter ga vprašala, kaj je vendar storil? Kakor hitro pa je Milavec odprl usta, ga je junaški maršalo zvezanega, od zadaj po plešasti glavi s palico udaril. Se¬ veda, ko je bil Milavec zaslišan, je bil vsemu le on kriv, dnsiravno so. bile pri celem aktu civilne pri¬ če navzoče, katerih pa ltaljaui e- Bostav-no niso lictelci zaslišati. Tudi se je drugi dan izrazil mar¬ šale, o b. ako ne b' bilo toliko lju¬ di navzočih, bi Milavca enostavno ustrelil, res saj bi itak priče manj. kale. Nesrečnež čaka sedaj v po¬ ri on j sk-h ječah “pra.vmne" italja- nske obsodbe. To barbarsko,, zverinsko in iz¬ zivalno početje "kulturne” Italije jasno kaže, kakšni reveži smo ob¬ mejni prebivalci, kateri' že šesto leto povojni mnogo več trpimo kako.r’ ob času vojne. Ljudstvo je sililo ogorčeno; vedno se nam o- beta. da bo meja kmalu rešena, po časopisih se pa bere o prijate¬ ljskih pogodbah med Jugoslavijo in Italijo., italjanski finančni straž niki pa med tem časom pobijajo naše ljudi zvezane v njih rojstnih hišah. ‘ RDEČA” GROFICA V pondeljek je prišla v Ne\v York grofica Katarina Karoly, žena bivšega ogrskega ministr¬ skega predsednika grofa Mihaela Karolvja, toda naselniške oblasti so jo. pridržale na parniku George VVashington, ker so oblasti dobi¬ le naznanilo, da je naklonjena boljševiškim idejam in da name¬ rava svoj čas v Ameriki porabiti za komunistična predavanja. Naselniški komisar jo je na¬ slednji dan na podlagi preiskave izpustil. Grofica se je smejala, ko so ji povedali, da so jo neka¬ tere osebe razglasile za nevarno in da je na Ogrskem poznana pod imenom “Rdeča Katarina”. Pri¬ znala je, da je socijalistinja, da pa se ne nagiblje proti komuniz¬ mu. V svoji lepi in moderni obleki grofica izgleda bolj kot kaka A- merikanka kot pa tujka. Prišla je sem z jugoslovanskim potnim listom, katerega ji je viziral ame¬ riški konzul v Londonu. V Ameriko je prišla na povabi¬ lo nekaterih Amerikank ter bo tekom treh mesecev svojega bi¬ vanja v tej deželi predavala o predmetih: Ogrska in evropski mir, zakaj sem izgnanka in po¬ slednje tri ogrske revolucije.” Na povelje iz Washingto.na je bilo na pomolu v- njeno varnost postavljenih 50 detektivov, ker je državni department dobil več pisem, v katerih se grofici grozi s smrtjo. V šoli Učitelj: Kako izgleda vol ? Tonček dvigne roko kot obi¬ čajno in učitelj pokliče: No, Ton¬ ček? dte zrcalo in se lu imaL, , NAZNANILO Globoke žali jamo vsem sor •in prijateljem, /čili poklical k sebi našc bu 'nega soproga, oziroma in jbrata VINCENCA SKRABAR Previden s svetimi zakramenti se je preselil v boljšo domovino v najlepši dobi 36 let dne 20. ok¬ tobra 1924. Pogreb se je vršil dne 23. o.kt. od slovenske cerkve v New Yorku na pokopališče sv. Trojice. Prav iskreno se zahvaljujemo g, župniku Father Ben. Snoj, ki je opravil zanj sv. mašo in ga spremil na pokopališče. Zahvalju¬ jemo se za prekrasne vence dru¬ žinam Frank in Lovrenc Gio.va- neli, Mr. in Mrs. Pirnat, Mrs. Mitzell, Mr. in Mrs. Ganscr, r ,- Hackebul, Mrs. Hanin-an, Mr. in Mrs. Grimm. Prav lepo se zahva¬ ljujemo za krasni venec 'delav¬ kam New England Hat - in počivaj nnrii. Žalujoči o tali: Agnes Skrabar, soproga, Vincenc siri, Mimi, hčerka, Lucija Skrabar Marjeta omož. Patelli, sestre, Lovro, brat v starem kraju. Brooklvn, N. Y. 28. oktob. 1924 HIŠA NAPRODAJ za 2 družini, z opeko- zidana, na ‘lepem prostoru. Najlepša prilika. Za pojasnila vprašajte na naslo¬ vu: Katarina Gabrič, 323 Alpha Plače, Ridgevvood, L. I., ali pa telefonirajte: Evergreen 0986. NAS DOM Stran S ; AMERIKANCI NA KITAJSKEM Slika nam predstavlja posadko ameriške bojne mornarice, ki v varuje ameriško naselbino v Šan¬ ghaju pred škodo po vojujočih sedanji kitajski meščanski vojni se strankah. Čuden dokaz Veliki angleški naravoslovec Huxley je nekega dne izrekel presenetljivo trditev, da se imajo Angleži za svojo zdravo, pleme zahvaliti starim devicam. Na vprašanje, kakšen dokaz more navesti za to nevrjetno tr¬ ditev je Haxley odgovoril: “Svojo veliko moč dobiva An¬ glež o.d dobre govedine. Vol naj¬ boljše uspeva, ako se ga krmi z rdečo deteljo. Detelja pa potre¬ buje za oplojenje žuželke, poseb¬ no čmrle. Največja sovražnica čmrls" pa je poljska miš. Kdo pa vživa poljsko miš? Mačka. .Naj¬ večja prijateljica, in gojiteljica mačke pa je stara devica. Torej je iz tega razvidno, da se imamo za svojo moč v prvi vrsti zahvali¬ ti starim devicam! Quod erat tlc- monstrandurn ! (Kar je bilo treba dokazati.) -o-- Trgovsko pismo Gospod Mendelsohn narekuje tipkarici naslednje pismo: Cenjeni gospod:^- Kdo mi je obljubil, da mi bo plačal vse do zadnje pare? V;i! —Kdo ni držal besede? Vi! —• Kdo je tedaj lo¬ pov? .... Vaš vdani Mendelsohn.. la) BBSBaSHgBSIlM Išl g Telef.: Orchard 2208. 1 Philip Stauber TOBACCONIST & IMPORTER tobaka, pip iz morske pene in jantarjevih ustnikov -Pošilja tudi po pošti- j§| 128 St. Marks Plače, blizu Ave A New York, N. Y. RASPUTINOVA SMRT Znano je, da je bil v jeseni 1916 umorjen v Petrogradu Grigorij Jefimovič, znan pod imenom Ra- sputin, ki je imel neverjetno moč in posegal celo v politiko. Zen¬ ske so naravnost norele za njim. Vdana mu je bila tudi pokojna carica-Aleksandra, ki ga je vedno povsod ščitila. O Rasputinovem tragičnem koncu prihajajo sedaj na dan podrobnosti, ki so bile do¬ slej večinoma neznane. Citatelje bo gotovo zanimalo, kako so od¬ stranili njegovi nasprotniki tega pred 10 leti naravnost vsegamo- gočnega moža. Dvorni krogi v Petrogradu, ki so videli v Rasputinovem vpli¬ vu propad Rusije, so postajali vedno bolj ogorčeni nanj. Misel, da bi “starca”, kakor so ga sploš¬ no nazivali, spravili s poti, se je prvikrat porodila . v jeseni leta 1916. v možganih takratnega ča¬ stniškega namestnika in carjeve¬ ga ordonančnega častnika kneza Jusupova. V novembru je bila pri poslancu Periškeviču, ki je bil vodja ruskega Rdečega križa, konferenca med njim in Jusupo- vim, katere se je udeležil tudi ve¬ liki knez Dmitrij Pavlovič. Skle¬ nili so, da spravijo' Rasputina, v katerem so videli veliko nevar¬ nost za deželo in dinastijo, s po¬ ti, in sicer z zastrupljenjem. V to svrho so nameravali povabiti Ra¬ sputina na večerjo k Jusupovu in ga pri tej priliki zastrupiti. Da bi bili svoje žrtve bolj gotovi, so sporočili Rasputinu, da se udeleži večerje tudi mlada grofica P. S. A., ki se mu je zelo dopadla. U- mor je bil določen za 16. novem¬ bra 1916. V stvar je bil zapleten tudi poročnik Lazarev in kasnej¬ ši poslanik vlade Korenskega, Maklakov. Rasputin je prišel res okrog polnoči h knezu Jusupovu, pri ka¬ terem so bili že zbrani zarotniki. Jusupov je prilil vinu, ki je bilo določeno za Rasputina, nekaj strupa, razen tega je bilo v slad¬ karije primešanega tudi precej ciankalija. Rasputin je najbrže ekaj sumil, ker se ni dotaknil pijače in jedi. Vsled tega so za¬ rotniki sklenili, da je treba hitro nastopiti, sicer jim žrtev uide. Knez jusupov je naenkrat poteg¬ nil iz žepa revolver in “starca” ustrelil. Rasputin je padel, oči- vidno smrtno zadet. Ko pa so. knez in njegovi gostje zapustili sobo, je prišel k sebi, vstal in se vlekel skozi celo vrsto sob in do¬ spel končno na prosto. Tu so ga pa morilci zapazili in Puriškevič je ustrelil še enkrat nanj in ga tokrat dobro pogodil. Rasputina ni bilo več med živimi. Truplo «o hitro zavili v p'i- p-vuljeiu.. rj m in ga 'v avtom j bilu prepeljali k Nevi. kjer so ga neopaženo vrgli v reko. Daši so morilci postopali z vso 'previd¬ nostjo, vendar niso mogli izbrisa* ti vseh sledov. Ob mostu in v ve¬ ži, kjer je bil Rasputin v drugič ustreljen, je bilo polno krvi. Ju- supov je koj nato ustrelil v veži svoje palače psa in kasneje izja¬ vil, da je pes vso vežo pokrvavib Iz raznih malenkosti, ki so jih morilci v naglici prezrli, je sum takoj drugi dan, ko so. pogrešali Rasputina, letel na kneza Jusu¬ pova, o katerem so vedeli, da je njegov najhujši sovražnik. Mla¬ di knez je sicer takoj poslal ca¬ rici Aleksandri obširno pismo, v katerem je zatrjeval svojo popol¬ no. nedolžnost na smrti Rasputi¬ na in je dejal, da ga omenjeno noč sploh ni bilo pri njem. Carica se ni zadovoljila s to izjavo in je takoj zahtevala natančno poroči¬ lo o dogodkih v kritični noči v palači Jusupovi. Knez je takoj odpotoval k svoji ženi na'Krim. Tudi veliki knez Dmitrij Pavlo¬ vič, poslanec Puriškevič in osta¬ li morilci, so naglo zapustili Pet¬ rograd, da se odtegnejo jezi ca¬ rice. Carica Aleksandra je medtem alarmirala vso tajno policijo Ru¬ sije, ki se ji je končno posrečilo najti truplo umorjenega Raspu¬ tina, ki ga je dala pokopati z vse¬ mi častmi. Notranji minister Pro- to. Popov je dobil nalog, naj sku¬ paj s poveljnikom orožništva ge¬ neralom Popovim vodi preiska¬ vo z vso energijo. Par dni potem pa je dobilo pristojno, oblastvo nalog, naj se vsa zadeva ustavi, kar se je tudi nemudoma zgodilo. l£ * * Sedaj ko živimo v dobi fašistov in ricinusovega olja (castoria oil), je zanimivo vedeti, da so kemični inženirji iznajdb novo uporabo za to olje in sicer zk mazanje voznih osi. Baje se to olje rabi na kitajskih železnicah. Ta vest pa naj ne bo otrokom v nikako tolaž¬ bo, ker je tega olja dovolj na svetuj da ga bode tudi zanje dovolj ostalo kljub novi obilni uporabi. -o- — “Mati!” je šepetal francoski pisatelj, Anatole. France pred svojo smrtjo, “bolan sem”.“Mati”. * * * Ne obupaj pri prvem udarcu! Čim več udarcev, večji odpor — večji pogum, kajti življenje je boj — in boj je življenje! * * * Valovi butajo ob čeri našega življenja, toda naš korak je obrnjen naprej. Bojazni ne poznamo; ker gremo solncu nasproti. NAS DOM Stran £ 1 Nasveti za dom ■ Čiščenje zlatnine in srebrnine Prstani, zapestnice, verižice in razni nakiti iz zlata ali srebra se lepo očistijo, na sledeči način: Nareži v toplo vodo nekoliko pralnega mila boljše vrste. Položi v to milnico stvari,* ki jih nameravaš očistiti in pusti jih če¬ trt ure notri. Potem vzemi meh¬ ko krtačico in jih dobro izčisti. A-ko so stvari zelo zaprašene in zamazane, prilij tej vodi par kap¬ ljic Salmijaka in nekoliko nastr¬ gane krede. Nikdar pa ne smeš rabiti za čiščenje dišečega mila, ki vsebuje dostikrat prav mnogo žveplenastih snovi, katere po¬ vzročajo, da postane zlatnina motna. Nato izplakni zlatnino še v mrzli vodi. Potem jo polo.ži med dve platneni ruti ter previdno in skrbno izbriši in obesi ali položi k topli peči, da se popolnoma v vseh delih posuši. Od vlage mot¬ na zlatnina se da lepo očistiti tu¬ di s čebulo, katera se prereže in ž njo 'obdrgne zlato. Namazano se pusti kaki dve uri, potem se pa zbriše z mehko volneno krpo ali z jelenovo kožico. Železne kline obvarujemo rje Žeblje ali razne železne kline, katere rabimo na prostem za su¬ šenje perila, hitro, napade rja. Te žeblje obvarujemo rje, ako jih razbelimo in močno razbeljene pomočimo v mrzlo laneno olje. Kako očistiš srebrno posodo? Srebrna posoda, ki se vsak dan rabi, se ohrani čista in svetla, a- ko jo deneš v primerno veliko po¬ sodo in poliješ z vrelo vo.do, v ka¬ teri so bile prekuhane krompirje¬ ve lupine. Čez nekaj časa omij posodo z mehko čisto krpo, po¬ mij še enkrat v topli vodi in z drugo mehko krpo posuši. Tako. ostane srebrna posoda vedno ka¬ kor nova. Kako očistiš steklenice? Za čiščenje steklenic, posebno temnih, nikdar ne porabljaj svin¬ čenega zrnja, ker pušča vedno v steklenicah nekaj svinca, ki ga odplavljajo nalite tekočine ter ga privajajo v naš želodec, kar zdrav ju močno škoduje. — Za čiščenje so dobre zdrobljene j a j č j e lupine. Izvrstni sredstvi sta tudi mlačen j e s i h in pesek. S to zmesjo poso- sodo dobro izmij in nato izplakni z mlačno vo.do. Tudi najbolj uma¬ zana steklenica se da tako hitro in dobro očistiti, poleg tega pa •steklo pri tem ne trpi. Neprijeten duh steklenic Iz steklenic odstraniš neprije¬ ten duh, če deneš vanje nekaj og¬ lja ter ga pustiš nekoliko časa natri in potem steklenice dobro izmiješ. Steklenice, ki jih rabiš za olje osnažiš čisto le z žaganjem. Napolni oljnato’ steklenico s top¬ lo vodo in z žaganjem ter jo dob¬ ro pretresaj, potem pa še izmij s toplo vodo, ki si ji pridjala neko¬ liko sode, ter splakni z mrzlo vo¬ do. Steklo postane popolnoma či¬ sto. Pranje svilnatih rut Svilnate rute se ne namakajo, prati se morajo posamezno dru¬ ga za drugo. V dve po.sodi se pri¬ pravi deževnica in v vsako izmed obeh se vlije nekoliko špirita. Ruta se naglo namili z dobrim milom ter lahko opere v obeh za to pripravljenih ve.dah. Potem se uravna v belo, čisto ruto, se malo pusti in lahno zlika z nepre- vročirn železom. .Svilnate rute še¬ pa pero tudi na drugi način: V kvart mrzle vode se vmešata dva [Teodorju Koppanyju se je po dol- rumenjaka. Ruta še v tej vodi iz- 'gih poskuših posrečilo presaditi oči ne samo pri živalih nižje vr¬ ste, temveč tudi pri podganah irt zajcih. Oko, ne samo da prira¬ ste na novem prostoru, temveč žival z novim očesom tudi vidi. pere in potem dobro, pre’plakne v čisti vodi. Uravna se v čisto ruto in se zlika. Presajanje oči Mlademu ogrskemu biologistu LAHOV želodčna grenčica izdelovana in na¬ polnjena v Zadru Dalmacija od leta 1861. Romano Vlahov Odlikovana z 20 zlatimi kolajnami Naprodaj v vseh drogerijah, delika¬ tesah in grocerijak Rabimo zastopnike za prodajo proti proviziji v vsakem mestu V. LANGMANN, INC. 97-99 Sjxth Ave., Netv York, LAHKO VZETI — TAKOJ POMAGA PROTI KATARU NA MEHURJU in pri vseh URINSKIH IZLOČBAH Vsaka pilula nosi ime 'Varujte se ponaredb! Dobi se pri vseh drugistih! Tel..: Orchard 2432 Mesar JOHN M E L C H N E R priporoča svoje vedno sveže in suho meso ter klobase 16 - lst Ave. New York, N. Y. 0» § "st % m % | g Slovenske grafofonske plošče Odeoiv 24001'— Pod oknom, — poje moški kvartet “Liubjana” .Pri zibeli, — poje moški kvartet “Ljubljana” 24002— Naš maček je ljubco imel, — poje kvartet “Ljubljana” Po celi vasi lučke ni, — poje kvartet “Ljubljana” 24003— Jadransko morje, — poje moški kvartet “Ljubljana” Čolničku, — poje moški kvartet “Ljubljana” 24004— Kako je Krjavelj hudiča presekal, — pripove.uje A. Verovšek Krjavelj na Slemenicah, — pripoveduje A. Verovšek 24005: —Podoknica iz “Teharski plemiči”, — poje operni basist Križaj Sezidal sem si vinski hram, — poje operni basist Križaj 24006 —O te ženske, — poje spevokoniik J. Povhe Ljubljanski postrešček, — kuplet, poje spevokoniik J. Povhe 24007— Oj ta soldaški boben, — kuplet, poje moški kvartet “Ljubljana” Slabo sveča je brlela. — poje moški kvartet “Ljubljana” 24008— Ko pridemo na sred vasi, — poje moški kvartet “Ljubljana” Prav lepo mi poje črni kos, — poje moški kvartet “Ljubljana 24009— Pogled na nedolžno oko, — poje moški kvartet “Ljubljana” Razstanek, — poje moški kvartet “Ljubljana” 24010— Oj zlata vinska kaplja ti, — poje spevokoniik Josip Povhe Izbrišimo to, — šaljiva, poje spevokoniik Josip Povhe 24011— Legijonarji (Boštjan Jež) — proizvaja A. Verovšek Legijonarji (Jež in Barba), — proizvaja A. Verovšek 24012— Joža s Polan za pričo pozvan, — Šaljiva, A. Verovšek Bog in osel ali vesoljni potop, — proizvaja Anton Verovšek 24013 —Miramarska mazurka, — igra ameriška godba Ohajska .krasotica, — igra ameriška godba 24014 —-Slovenska četvorka, — svira slovenska godba Bleški valovčki, •—• svira slovenska godba ^ 24015 —Ciganska sirota — poje moški kvartet “Ljubjana” Je pa davi slanca padla, — poje moški kvartet “Ljubljana” 24016 —Pozdrav z Gorenjskega, domači valček — svira slovenska godba Mariborski lendler. — svira slovenska godba Vse te plošče so bile rekordirane v starem kraju.-Izvzeti sta samo plošči št. 24013 in 24014, ki sta bili rekordirani tukaj. Cena posameznim ploščam je 75(1 (brez poštnine). Dobe se pri: Joseph Vogrič Inc. BOX 8, STATION D, NEW YORK, N. Y. Glavobol? Zakaj bi se ne dali pre¬ iskati, da bi se tako dogna¬ lo, ako Vaš glavobohne iz¬ vira iz prenapetih očesnih živcev. Po preiskavi Vam ,bom lahko povedal, ako bodo ti¬ ča la pomagala ali ne. - Dr. BENJ. SILVERSTEIN Očesni zdravnik Bible House, Soba 77 Astor Plače, med 3rd in 4th Aves., New York, N. Y. --o Telephon: Stuyvesar,t 5705. o-- Bil je prej na: 66 St. .Marks Plače - fc'444444444444444«4444444444444444444444444444444444«*£ I S n m % % I m 1 i I I * 1 GEORGE BRAGTIGAM 439 East No. 9th Str. New York, N. Y. POGREBNIK IN BALZAMIRAR Se priporoča Slovencem — —-Yorku- v New -Telephone Orchard 2495 - STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIR- CULATION, ETC., REQIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24, 1912 Of Naš Dom, published weekly at Nevv York, N. Y. for Oct. lst 1924. State of New York, Oo.tinty of New York:— Before me, a Notarjr Public in and for the State and county aforesaid appeared Mr. Ignace Hude, \vho, having been duly sworn according to la\v, de- poses and says that he is the business manager of the Naš Dom and that the following is, to the best of his knotvledge and belief, a trne statejment of the ownership, management etc. to wit: 1. Publisher: Naš Dom Publishing Co. Inc., 261 E. 10 St. N. Y. Citjr Editor, managing Editor, and business manager: Ignace Hude, 261 E. lOth-Street, New York, N. Y. 2. Oivner: Nas Dom Publishing Co. Inc. 261 E. 10 St. Netv York City M. J. Plese, M. D., 2399 .Silver St., Ridgewood, L. I. Jugoslav American.Corp. 1055 Forest Ave., Ridgetvood, L. I. M. J. Plese, M. D. pres. 2399 Silver St., Ridgetvood, L. I. 3) That the known bondholders, mortgagees, and other security holders otvning or holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities are: Mergenthaler LinotVpe Co., 29 Rverson St. Brooklyn,"N:Y. 4) That the two paragraphs pest aboe, giving the names of the ovvners, stock- holders, and securitv holders, if anv, contain not only the list of stockholders and security holders as they appear upon the books of the companv but also, in cases where the stpekholder or security holder appetrs upon the books'o~ fthe company ts truslee or in any other fiduciary relation, the name of the person or Corporation for ;whom such trustee is acting. is given: also that the said two paragraphs contain. statements embracing affiants'full knoivledge and belief as to the circunistances and conditions under which stockholders and security hold¬ ers who do not appear upon the books of the company as trustees. hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide ownerand this affiant has.no reason to believe. that any other person, association, or Corpora¬ tion has any interest, dir.ect or jndirect in the said stock, bonds, or other sgeur- ities than as so stated by him. Ignace Hude, business manager . Stvora to. and subseribed before me this lst day of October.,1924 Voldemar T. Kruglak, Notary Public. My commission exp. 3 30,. 1926 Stran 10 RAS DOM PRAVI Vsak dan se čita v časopisih, da je bil ta ali oni poslan za že¬ lezno ograjo. —• Rop, umor, po¬ žig — Zakaj,so to napravili? Včasih kdo pove. Včasih sodišče izvleče iz njih. In včasih ne povedo. Tudi jaz nisem. Vsi imajo kakšen izgovor. Jaz pa govorim o pravem, res¬ ničnem vzroku, ki je neposreden povod zločina, za katerea so bili obsojeni. Jaz nisem povedal vzroka, niti tekom obravnave, tudi ne v šti¬ rih letih zapora. Toda sedaj povem. Zakaj ? Prvič : ona je mrtva in ne mo¬ re ji škodovati. In drugič, zdaj, ko moreni govoriti, bi rad videl, da moji prijateelji o tem izvedo, Sicer ne datn svojega pravega i- mena, toda oni, ki me poznajo, me bodo spoznali po tej povesti. Jaz sem goljuf. Podpisal sem ček nekoga dru¬ gega za nekaj nad 2 tisoč dolar¬ jev; natančno $2183.85. Da, .podpisal sem na ček ime drugega ter sem ga vnovčil. Ko so me prijeli, nisem imel več denarja. Rekel sem, da sem ga zapravil. Bil sem blagajnik pri banki. Lepo delo pri banki, dobra plača, izvanredna prilika za napredova¬ nje. Oče in mati sta bila mrtva, jaz nisem bil oženjen. Za nikogar mi ni bilo treba skrbeti. Niti policija, niti bančni urad¬ niki niso mogli razumeti, zakaj sem to. storil. Rekel sem kratko, da sem po¬ treboval denar. Tako sem bil po¬ tegnjen iz človeške družbe. — Pet let! In srečen sem bil, da ni bilo več. Toda sedaj — bom povedal. Njeno ime je bilo Beatrice Chaflin. Bila je najlepša ženska, ki sem jo kedaj videl. Mrs. Beatrice Chaflin. To ime je bilo na njeni hranil¬ ni knjižici. Prišla je v banko k mojemu oknu in je vložila $25.00. Več ur po njenem odhodu so moje misli obletavale njeno lepo, vitko postavo. Kot roža je šla od mene, krvavo rdeča roža, v pol¬ nem cvetju, v popolnosti svoje lepote. Njen nasmeh je spominjal na solzo, o.koli bliščečih oči je leža¬ la tiha bolest. Ni bila več tako mlada; sodil sem jo na trideset. Toda navzlic temu je bila naj¬ lepša žena, kar sem jih še videl. Tedaj sem imel komaj 21 let. Bil sem lačen ljubezni; ravno v oni občutljivi dobi, kjer ideal mladosti premaga vse praktične pomisleke in ko je razlika v sta¬ rosti brez pomena. In tako sem se zelo zaljubil v Beatrice Chaflin mnogo prej, kot pa me je poznalaa drugače kot bančnega uradnika. V banko je pogosto prihajala in njene vloge in dvigi so bili ta¬ ko majhni, da sem čutil do nje usmiljeenje, pa tudi radovednost. Vložila je 5 dolarjev, dvignila jih 7. Prišla ni cel teden, ko sem hrepenel po njej; nato je dvignila VZROK dva dolarja in zopet vložila ene¬ ga. V tej stvari je moralo biti ne¬ kaj posebnega. V nobenem času ni imela več v banki kot 35 do- lar j ev. Ta okolščina in njena ponoše¬ na obleka ter dve deklici, kateri je včasih pripeljala s seboj, vse to je govorilo dovolj glasno o bo¬ ju za obstanek, katerega je po¬ lagoma izgubljala. Njeni prihranki so se vedno manjšali. Slednjič je imela samo še dva dolarja. In nekega jutra je prišla počasi omahujoče, zabreklih oci in je vprašala: “Ali — ali mislite, da bi mi ban¬ ka posodila 5 dolarjev do danes zvečer ? Nato je zarudela. To vprašanje je ranilo, njen ponos. Kar se pa tiče mene, se mi je smilila in jeza me je zgrabila, da so razmere to ženo dovedle tako daleč. Tako lepa, tako revna, tako po¬ trebna nekoga, ki bi skrbel za njo. Prositi 5 dolarjev posojila! Naglo sem ji podal 10 dolarjev iz svojega žepa. “Ne mudi se ; imejte jih, dokler jih rabite.” V njenih očeh je zabliščala sol¬ za hvaležnosti in četudi je bila v zadregi, denarja ni zavrnila. “Jutri vam bom vrnila,” je re¬ kla. Toda naslednjega dne ni prišla in pozneje zopet ne. Teden pozneje je prišla sklo¬ njena, obupana in'proseče rekla: “Ali mi morete posoditi še kaj denarja ?” V njenem glasu je bila prošnja skrajne potrebe. Seveda sem ji zopet dal. Koli¬ ko več bi ji bil še dal, ako bi ve¬ del, v kakšni zadregi je bila. In kaka sem hrepenel, da bi ji poma¬ gal — da bi njeno zlato glavo po¬ ložil na svoje prsi, ko bi mi hote¬ la povedati svojo povest. “Ali mi ne bi hoteli vse pove¬ dati?” sem jo vprašal. Za trenutek je molčala. “Da”, je rekla pa kratkem po¬ misleku, "Vi imate pravico za to vedeti.” “Tu pred banko — zvečer ob šestih ?” Prikimala je. Kako mi je utripalo srce one¬ ga srečnega dne. Povabil sem jo v malo restav¬ racijo, kjer sva mogla nemoteno govoriti. In govorila sva vtč ur. Njena povest je bila priprosta, pa žalo¬ stna. Njen mož Chaflin je bil vdan uživanju strupa morfija. Bil je umetnik in zaslužil je lep denar, ako je delal. Toda bilo je vedno enako: denarja ni bilo, mnogokrat niti centa. Niti za hrano, niti za mprfij. , Kadar pa je Chaflin delal, je za¬ služil na dan po sto. dolarjev. 50 dolarjev je obdržal za sebe, 50 pa jih je oddal ženi Beatrice. Več tednov že ni delal. Postal je nejevoljen, razdražen. Mučila ga je želja po morfiju, silil je v ženo in zahteval denar. Imela ni toliko poguma, da bi mu rekla “ne”. Nekdaj je bil mnogo obetajoč umetnik in na svojo ženo je/imel tako velik vpliv, da mu je storila vse, kar je hotel. Vse njeno življenje je bil ne¬ prestan boj in večna skrb, kako dobiti dovolj denarja, da kupi za svo.ji dve hčerki živeža in obleke. Zato je nosila denar v banko, da ga mož ni mogel dobiti. Potem jo je prosil in prosil, da mu je dajala in hodila na banko toliko^ časa, da je dvignila zadnji dolar ter mu ga dala vedoč, da ga bo dal za omamljivo “zdravilo”. O Bog, kakšna slabost! In pograjal sem jo radi tega, o- na pa je zaplakala. “Ne moreni drugače,” je ihte¬ la. In ravno zaradi te svoje last¬ nosti se mi je tako zelo. prikupila. Bila je tako zelo nežna; vse na njej je glasno klicalo po močni roki, ki bi jo - dvignila in držala. In jaz sem bil trden v sklepu, da se nekaj lahko stori, da se ne¬ kaj mora storiti. Rekel sem. da se mora najti e- na pot za izhod. • In odločen sem bil, da najdem to pot. Dogovorila sva se, da se tekom enega tedna zopet snideva. In sestala sva se in potem zopet ne- kolikokrat. Včasih v restavraci¬ ji, včasih v parku, v gledališču, kjer sva lahko, pozabila na vse težkoče in sva bila srečna. Vsak večer je minil na isti na¬ čin. Pripovedovala mi je vedno enake težave. Prisegel sem, da moram najti izhod. — Posojeval sem ji denar. In ločila sva se vedno z “na svidenje”. Morda boš mislil, da je bila iz- koriščevalka: Motiš se. Beatrice je bila najsladkejša, najčistejša, najzvestejša žena, ki sem jo vi¬ del. In kako. sem jo ljubil! Denar? — Dal sem ji vsega, razun, kar sem najbolj potrebo¬ val sam zase. Dajal sem ji in ve¬ del sem ,da jo bo ta narkotinist Chaflin prosil, jo rotil, in bo od nje zahteval denar, kadar bo pri¬ šla domov. Obljubila mi je, da bo denar rabila samo. za sebe in otroke, da ga bo skrila pred njim. Toda vedel sem, kaj se je vselej zgodilo. Ako je zahteval denar in ga je imela, ga je tudi dobil. Medtem me je zapeljivost žare¬ čih njenih oči čisto omamila. Svoj pogled sem pase! na njenih zla¬ tih kodrih in njenih krasno zao¬ kroženih ramenih. Nekega večera se nisem mogel več premagovati in sem jo pro¬ sil za poljub. Stresla se je. “Ne, Dick, tega ne!” je rekla. “Zakaj ne?” sem jo prosil. Silil ■sem v njo in jo prosil v vzneše- nih besedah ter sem ji zatrjeval svojo ljubezen, dokler je niso. ob¬ lile solze. “Moj dragi Dick — tega ne smeš ! Ne smeš ! Poljubila te bom — samo enkrat ■ — tukaj...” O veselje, o blaženost tega pr¬ vega poljuba! Ta razburjenost, ko se mi je izpolnila tiha želja, kako. zelo sem si jo želel imeti popolnoma za svojo last in imeti jo za vedno. In nato sem jo za. slovo polju¬ bi Judi jaz. To je bilo. vse. “Dragi Dick”, je vedno ponav¬ ljala, “karkoli je, moj mož je, to moraš vedeti. Tega ne smem po¬ zabiti, ker bi ne bilo prav.” Vedel sem, da me ljubi. Pove¬ dala mi je s svojimi očmi, v svo¬ jem obnašanju in na tisoč drugih načinov svoje prijaznosti in lju¬ beznivosti. Kaka blaženost — poljub za slovo! In živeti dneve v eni uri in te¬ dne v enem dnevu, čakaj e in hrepeneč pa dnevu, ko se zopet vidiva. Tako se je ponavljalo skozi 5 mesecev. Vedno sem Beatrice posojeval denar in vedno več denarja. Po¬ treben sem bil obleke — jedel sem v najcenejših restavracijah. Ta človek je bil neumen, si bo vsakdo mislil. Resnica je. Bil sem neumen in ravno tako Bea¬ trice. Nisem bil neumen, ker sem lju¬ bil ženo, temveč zato, ker sem ji dajal denar. Beatrice pa je bila neumna, ker je denar sprejemala. Dva neumna človeka, slabotna in žejna ljubezni, nahajajoča se v nevdržljivem položaju, ne eden, ne drugi imajoč dovolj moči in značaja izkopati se iz zadrege. Ničesar nisva sklenila, napra¬ vila nikakega načrta, storila ni¬ česar. (Dalje prihodnjič) - o--— RAZSODEN KRALJ Eden najuplivnejših ne\vyo.r- ških listov piše; “Mož, ki opazu¬ je znamenja časa in jih tudi ra¬ zume, je sedanji jugoslovanski kralj. V oni deželi je ravno sedaj vladna kriza in sem in tam se o- glasi kak glas, ki priporoča, da bi bilo v prid ljudstva, ako bi se sedanji vladni sistem nadomestil s kakim bolj modernim. Proti te¬ mu pa se kot en mož dvignejo reakcijonarji in zahtevajo, da se mora obesiti vsak zagovornik re¬ publike kot izdajalec domovine. Predložili so. mu tozadevni pred¬ log in kralj Aleksander je dal od¬ govor, vreden previdno misleče¬ ga človeka: “Od nobenega človeka ne za¬ htevam, da bi postal nezvest svo¬ jim principom. Živimo v novem času in vsaka dežela, pa če je mo¬ narhiji ali ne, mora svojemu ljud stvu priznati pravico vrjeti na re¬ publikansko vladno obliko.” Nikdar ni še noben vladar iz¬ rekel bolj kraljevske, pa za sebe tudi bolj varne besede.” - o - Življenska potreba . .Kmet pride v mesto in začuti potrebo, da mu je treba iti na skriven prostor. Stopi k stražni¬ ku, stopaje z ene noge na drugo. “Gospod stražnik, kje je kak prostor . ?” “Pojdite okoli prvega vogala na desno, pojem obrnite na levo, nato dve cesti naravnost in zopet okrenite na levo, tam boste ta¬ koj videli.” “Hvala lepa, gospod, sem že tam.” A AS DOM Stran 11 Vesti iz starega kraja Zverinstvo nezakonske matere. Orožniki iz Šabca so izročili be¬ ograjskemu sodišču delavko Ci¬ no Matič, ki je izvršila pred dnevi gnusen zločin. Ko.t izvoljenka Milana Velisavljeviča je rodila nezakonsko dete moškega spola. Dete ji seveda ni bilo po volji in zato je sklenila, da ga čimpreje spravi s*sveta. Pograbila je otroka in ga toliko, časa stiskala, da je iz¬ dihnil, nato pa ga je vrgla v Do¬ navo, ki ga je kmalu vrgla na breg in to prav v bližini hiše, kjer je stanovala brezsrčna mati. Lju¬ bimec nezakonske matere Veli- savljevič je vrgel nato okostje v jarek, kjer se navadno odlagajo smeti in kosti. Zvečer so. psi za¬ vohali jarek in otroka popolno¬ ma oglodali. Drugi dan so našli ljudje otrokove kosti raztresene tudi po, dvorišču. Uvedena je bila takoj preiskava in Milan Velisav- ljevič je bil takoj aretiran. Svoj zločin je priznal. Aretirana je bi¬ la tudi brezsrčna mati, ki jo bo gotovo doletela zaslužena kazen. kulturno historičnega pomena za srbski narod. V knjigi bodo na¬ vedena razna zgodovinska dejst¬ va. kakor tudi sklepi londonske miro.vne konference iz 1. 1913., ki je pripoznala samostan sv. Nau- ma tedaj Srbijj, ne pa Albaniji. Oče ustrelil sina, V Trnocah pri Lukovici se je odigrala krvava rodbinska tragedija. Posestnik Gnidovec se je vračal s svojim sinom s sejma v Mengšu domov. Oba sta bila precej vinjena in sta se med po.tjo prepirala. Prišedši domov, sta nadaljevala prepir, končno pa je sin odšel k svoji ne¬ vesti. Ko se je proti večeru vrnil domov in se vsedel za mizo k ve¬ čerji, je oče nenadoma potegnil iz žepa samokres ter ustrelil na sina, ki se je zgrudil v sence za¬ det mrtev na tla. Očeta so orož¬ niki aretirali. no je izvršil samomor, je napisal pismo, v katerem navaja, da je vzro.k samomora neozdravljiva bolezen. Kozolec je pogorel posestniku Ignaciju Bakšetu v Št. Jerneju na Ddlenjskem. Škoda je velika, ker je bil posestnik zavarovan samo za 100 kron. Zanetila je naj- brže zlobna roka. Krvava tragedija. Mladenka Marija Sehmied, stara 18 let, ži¬ veča v Čepinu je imela ljubavno razmerje z 18 letnim lv. Binder¬ jem, čemur pa so oboji stariši na¬ sprotovali. Končno se je Binder odločil, da popelje devojko na dom svojih starišev in da tam ž njo. skupno živi. Oba zaljubljenca sta pobegnila v Ivanovo sobo in se tam zaklenila. Ker jih drugi dan ni bilo na izpregled ter so bi¬ la vrata zaklenjena, so poklicali stariši policijo, ki je odprla vrata šiloma. Nudil se jim je grozen prizor: Dekle je ležalo na poste¬ lji in v prsih je tičal velik nož. I- van je klečal poleg nje, njegova glava je klonila na njenih prsih. Dekle je bilo mrtvo. Ivan, popol¬ noma zmešan je na vprašanje od¬ govoril : “Ubil sem jo sinoči, da ne pride živa iz moje hiše.” Med¬ tem se je nabralo mnogo ljudi in nenadoma je Ivan izginil. Pričeli so ga iskati in končno so ga našli obešenega v šupi. V zadnjem tre¬ nutku so prerezali vrv in mu re¬ šili življenje. Zdi se, da je skušal že ponoči izvršiti samomor, ker je imel žile na roki prerezane. Ko so ga peljali v zapor, je nesrečni mladenič stokal: Marija, krvavo srce moje. . . Marija kje si. . . Samomor 15 letne deklice. Pri čevljarju Sljeracu v Osijeku je bi¬ la uslužbena 15 letna Irma Papp, mladenka prikupne zunanjosti in postave. V zadnjem času je priče¬ la nositi svilene nogavice in laka¬ ste čevlje, vendar mojstru ni ho¬ tela navesti, kje da je dobila de¬ nar. Ker končno devojka ni mo¬ gla iz zagate, je izvršila samou- mor. Zadušila se je s plinom. Po¬ leg trupla je ležalo pismo, v ka¬ terem je rfavedla, da je denar do¬ bila c.d nekega neznanega gospo¬ da, kateremu je obljubila, da gre z njim v Zagreb. Ker ga je osle¬ parila in ni šla v Zagreb, je raje izvršila samomor. Policija sedaj “neznanega gospoda” išče. Drzen rop v Bakru. V noči od 30. na 1. okt. so trije maskirani razbojniki vdrli v uradne prosto¬ re kolodvorske blagajne. Navali¬ li so na dežurnega uradnika, mu nastavili samokres na čelo in mu zapovedali, da molči ter dvigne roke. Nato so ga zvezali in pobra¬ li iz ročne blagajne 8000 Din go¬ tovine. Prebrskali so vse ostale prostore, vendar niso našli niče¬ sar, kar bi jim prijalo. Zatem so pobegnili, pusteč uradnika zveza¬ nega. Čim so ropfarji pobegnili, je uradnik klical na pomoč, nakar je priletelo, postajno osobje. Alar¬ mirano je bilo celo mesto, toda ves trud, da se zločince ulovi, je ostal brezuspešen. Samostan Sv'. Nauma. Pred te¬ dni so beogradski listi in za njimi tudi ostali listi javili iz . Ženeve, da je društvo narodov potrdilo sklep poslaniške konference v Parizu, s katerim pripade histo¬ rično važni samostan Sv. Nau¬ ma Albaniji. Jugosl. zunanje mi¬ nistrstvo je prepričano, da samo¬ stan sv. Nauma še ni izgubljen in je sklenilo, vporabiti vsa diplo- matična sredstva za ohranitev tega samostana. Zunanje ministr¬ stvo sestavi posebno “modro- knjigo” v kateri bodo nanizani vsi važni historični in diplomatič- ni dokumenti, na podlagi katerih so. utemeljene naše zahteve glede tega samostana, ki je velikega Od generala do Frančiškana. — Bivši poveljnik trdnjave Ingol- stadt in poveljnik domobranske brigade na fronti, generalni po¬ ročnik vitez Reichlin von Mel- degg je bil sprejet kot brat laik v frančiškanski samostan Dietfurt a. M. Vlom v Litiji. Vlomilci so pose- tili tiho. Litijo v noči od 6. do 7. okt. ter vlomili v trgovino. Maksa Lajovica, od koder so odnesli raz¬ lično manufakturno blago v skup ni vrednosti 50,000 Din. Po različ¬ nih sledovih in znamenjih sklepa¬ jo,, da so vlomilci prišli v Litijo kar z vozom in da so na njem po¬ tem neopaženo odpeljali blago. Ker se bližajo mrzli zimski mese¬ ci, se mora vlomilska golazen preskrbeti s toplo zimsko, oble¬ ko. Ponočni rapad. Ivan Cizej iz Trnave pri Gomilskem je imel 7. oktobra v Celju opravke. Ko se je vračal ponoči z vozom skozi Levec pri Celju, so ga napadli ne¬ znani fantje ter mu z nožem pri- zadjali več poškodb na glavi in po rokah. Oddali so ga v celjsko jav¬ no bolnico. Spomenik avtorjem hfvatske himne izdeluje prof. RobertFran- geš v Zagrebu. Spomenik bodo odkrili ob priliki proslave 1000 letnice hrvatskega kraljestva. Duhovnik — berač. Član kon¬ gregacije lazaristov theol. dr. Krauss na Dunaju je na prigovar¬ janje kneza Thurn Taxis izstopil leta 1922 iz te kongregacije ter prevzel službo župnega upravite¬ lja “križanske" cerkve (nemške¬ ga vitežkega reda) na Dunaju. Leta 1923. je oslepel, na kar ga je red odslovil. Ker so prizadeva¬ nja Oslepelega duhovnika. prido¬ biti si preskrbnino, katere je imel poprej v svoji kongregaciji, osta¬ la brezuspešna, je vložil tožbo zo¬ per vitežki red, ki se pravkar ob¬ ravnava pri sodišču. Dr. Krauss je brez vsakih .sredstev in delane- zmožen ter mora beračiti, kar mu je celo neki visoki cerkveni funk- cijonar sam svetoval.. Senzacijonalen samomor. V O- jeku se je 3. okt. zv. ustrelil-v go¬ stilni Skokič 64 letni v pokoj eni stotnik Anton Jung, nahajajoč se v veseli družbi svojih prijateljev. Bil je mrtev na licu mestn. Pred¬ aš Slasten in prijeten okus in bogata, zlato-rujava barva naredi PRAVO KAVO, katero lahko vsak čas imate, ako pridenete Franckovo cikorijo navadni kavi, tako kot denete sol v jed. Vprašajte grocerista Za pravo Franckovo cikorijo— zavita je v štirioglatih j/j-lb. zavojih—Ena sama poskušnja vas prepriča. Pazite na kavin mlin. Na vsakem zavoju. tlRADE-MARiči HEINR. FRANCK SONS, Inc., FLUSHING, N. Y. Višek popolnosti v prekmorski službi Kakor vedno nudi tudi sedaj Francoska linija Sloven¬ cem najkrajšo pot in najboljšo službo za potovanje v domo¬ vino. Njeni parniki redno plovejo med N@w Yorkom in Havre Vsi potniki III. razreda so nastanjeni v prostornih kabi¬ nah z dvema, štirimi ali šestimi posteljami. Tekoča voda v vseh kabinah. III. RAZRED MED NEW YORKOM IN HAVRE STANE: na PARIS-u $100.—, na LA FRANCE $96.—, ne- ostalih parnikih $90.—. ŽELEZNICA V EVROPI STANE: Od Havre do Pariza $2.75, od Pariza do Ljubljane pa $112 j. Za vsa druga pojasnila se obrnite na Simeh Une COMPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE 19 State Street, New York, N. Y. ali pa pri njenih pooblaščenih zastopnikih. J Stran 12 NAS DOM Slika nam predstavlja odkritje ithovega zavoda. Spomenik je po- iRobecourt v Grecourtu na Fran- spomemka pomožni skupini Srni- Isnetek glavnega vhoda v grad [coskem. Pri vhodu so člani te po- j možne akcije in vsi so dokončali I učenje na Smithovem zavodu. TEŽKA RAZSODBA , Pred kratkim je sodnik Leslie He\vitt v Los Angeles obravna¬ val zelo zapleten in težaven slu¬ čaj. Moral je odločiti v sporu med dvema sestrama, mačeho in pra¬ vo materjo 5 letnega otroka. V svojih zahtevah sta bili tako o.d- Ipčni, da je neomožena sestra Loi brez obotavljanja pred sodi¬ ščem priznala svojo sramoto, medtem ko je mačeha Elsie, one¬ častila dobro ime svojega umrle¬ ga moža, trdeč, da ji je na smrt¬ ni postelji priznal, da je on otro¬ kov oče. Takoj, ko je bila ta trditev iz¬ rečena, je prava mati skočila po¬ konci, preteče s prstom- pokaza¬ la na sestro in zaklicala:. “To. je laž! Njen mož je mrtev. Ako bi bil živ, si ne bi upala te¬ ga trditi. Sama sem povedala ime otrokovega očeta in zato zahte¬ vam otroka za sebe.” In nato je bil razkrit izvanre- den slučaj. Pred šestimi leti je Loi zaupa- la svojo nesrečno skrivnost svo¬ ji orrroženi sestri. In da ohrani dobro ime svoje sestre, je Elsie pripovedovala svojim prijatelji¬ cam, da bo postala mati. In ko. je Loi res dobila otroka, ga je Elsie takoj vzela za svojega in znanci ter prijatelji so ji čestitali. V majhni vasi Wayside, Kans. je bilo vojaško vežbališče in ži¬ vahna Loi se je seznanila z mla¬ dim častnikom Frankom Melton. Združene države so šle v vojno. Elsie je med tem poročila mlade¬ ga soseda Earla Shanholtzer. Mel ton je moral v Francijo in Elsie je opazila, da je njena sicer živah¬ na sestra potrta in mislila je, da žaluje za svojim izvoljencem. Svoje tajnosti ni mogla obdržati za sebe ter je zaupala svoji se¬ stri. Njuna mati je bila priletna in bolehna; tega ni smela nikdar vedeti. Sklenili ste ,da bo Elsie naznanila, da postane sama mati. Bilo pa je potrebno, da izve o tem tudi Elsien mož. To sta tudi storili in mož je bil zadovoljen. Vsi trije so. se zaobljubili, da nik- do, razun njih samih, ne sme iz¬ vedeti o tem. Dogodke naslednjih 6 mesecev je opisala Elsie pred sodnikom na sledeči način: “-elela sem imeti otroka, toda nisem ga dobila. In čim bolj sem premišljevala pogodbo s sestro, tem bolj sem bila vesela in uver- jena, da mi bo usoda podarila o- troka. Dogovorjeno jc bilo, da otroka vzamem za svojega in da nikdo ne bo vedel za prevaro. Se¬ stri Loi je bila pri meni in sem ji pomagala prikrivati njeno sta¬ nje. En mesec pred rojstvom sva tajno odpotovale v Independence, Kans. Tam naju ni nikdo poznal. Imeni sva zamenjale. Jaz sem bi¬ la samka, moja sestra pa žena mojega moža Mrs. Shanholtzer. Otrok je prišel na svet. V knjige je bil vpisan kot June Shanhol¬ tzer. Ko je sestra toliko okreva¬ la, da je mogla na pot, sva se vr¬ nili domov v \Vayside in vsakdo je bil uverjen, da je deklica moja. Vojna je šla proti koncu, toda .Melton se ni vrnil. Brez dvoma je bil eden “nepoznanih vojakov”. Pred tremi leti se je Loi poro¬ čila s kapitanom Claytonom Pol- lan, ki je bil zelo bogat. Izpove¬ dala mu je svoj greh in Pollan ji ni 6amo dopustil, temveč ji je ce¬ lo dal na razpolago denar, da do¬ bi svojega otroka nazaj. Elsie je postala medtem vdova n se zopet poročila. Morala pa je slutiti, da hoče njena sestra ime¬ ti otroka nazaj, zato se je preseli¬ la s svojini možem v Duluth, Minn. ter pri sodišču dobila li¬ stine o. adoptiranju deklice. Loi je pri sodišču zahtevala, da se adoptiranje prekliče, toda sodnik je odločil, da je adoptiranje ve¬ ljavno, ker je mati oddala otroka že pri rojstvu. Da se izogneta govoricam, sta se Elsie in njen mož z otrokom preselila v Los Angeles, Cal. Loi jih je našla tudi tam ter pričela nov boj za otroka. Pri tej obravnavi je Elsie trdi¬ la, da je njen umrli prvj mož oče otroka. Loi je izjavila: “Neke noči —. bilo je na pred¬ večer Meltonovega odhoda v rFancijo—• sem se sestala z Mel- tonom in ker sem ga tako zelo ljubila, sem pozabila marsikaj, kar je ženski drago. Sel je in ni se več vrnil. Ko sem spoznala, da pod mojim srcem klije novo življenje, sem bila iz uma. Povedala sem sestri, da je Melton oče in Elsie je bila takoj pripravljena ob rojstvu pre¬ vzeti otroka, toda samo za toliko časa, da bom v položaju sama skrbeti za otroka. Mati sem in zato imam pravi¬ co do otroka. Ako je sodišče mnenja, da je Elsin prvi mož o- trokov oče, potem bi še le imela ona pravico do. njega. Pa to ni resnično. Toda je še višja pravica, ki go- vori, da je otrok moj — ta dekli¬ ca, ki je ležala v mojem naročju v onih kratkih, dragocenih urah po rojstvu, je moje meso in mo¬ ja kri — otrok moža, ki sem ga ljubila.” Sodnik Hervitt pa je navzlic temu odločil, da razsodba minne¬ sotskega sodišča ostane veljavna in da otrok pripada mačehi in ne pravi materi. —.-r>- .>• NAPETOST MED ZDRUŽENI. MI DRŽAVAMI IN PERZIJO Washington, D. C. — Med te¬ heransko in vrashingtonsko. vlada je nastopila velika napetost, ker perzijska vlada ni izvršila smrtne kazni nad tremi, ki so bili spozna¬ ni krivim umora ameriškega pod- konzula Roberta W. Imbrie v Teheranu. Zadnja poročila iz Teherana pravijo, da je bil vojak Morteza vstreljen, da pa je perzijski kabi¬ net pontjlostil poročnika Sevid Husseina, ki je bil voditelj druha- li. ki je pobila podkonzula, Hus- sein je bil pomiloščen na dosmrt¬ no ječo., kakor tudi tretji krivec, tudi neki častnik. Hussein je vodil množico, ki je razbila vrata bolnišnice, kamor je bil Imbrie po napadu prepe¬ ljan ter konzula pretepla do smr¬ ti. Mortezova krivda pri umoru je mnogo manjša ko.t pa Hussei- nova. -o-— FRANCIJA JE PRIZNALA RUSIJO Pariz, Francija, 28. oktobra. —• Francija je danes popoldne . for¬ malno priznala rusko sovjetsko vlado. Tozadevno obvestilo je bi¬ lo poslano, v Moskvo. ■———o-- PRENOS SIENKIEWICZEVE- GA TRUPLA Vevev, Švica. — Ignac Jan Paderewski, slavni poljski pija- nist, je bil glavna oseba pri cere¬ monijah, ki so se vršile ob priliki preno.šta trupla njegovega slav¬ nega rojaka, romanopisca Hen¬ rika Siekiewicza iz Vevey v Var¬ šavo, Dopoldne je bila slovesna maša- zadušniea, popoldne pa je bila v Jenish muzeju odkrita spo¬ minska plošča. Med navzočimi je bil pisateljev sin, mnogo Amerikancev in prej¬ šnji švicarski predsednik dr. Mo- tta kot zastopnik švicarske vla¬ de, V Vevey je .prišlo tudi več odličnih Poljakov, da spremijo Sienkiewiczevo. truplo na Polj¬ sko. Ob prenosu krste do železni¬ ške postaje je-godba svirala mrt¬ vaško koračnico poljskega skla¬ datelja Chopina. -o- SPOPAD KMETOV S SOVJETI Rim, Italija. — V južni Rusiji, zlasti v okolici Harkova, je prišlo do krvavih spopadov med kmeti in sovjetskimi emisarji, ki so sku¬ šali zapleniti žito za izvoz, na¬ vzlic temu, da je lakota v mnogih krajih. Kot pravi poročilo, so kmetje s poljskim orodjem pobi¬ li mnogo sovjetskih uradnikov, katere pa je maščevala rdeča ar¬ mada, ki je po.bila več tisoč kme¬ tov, kajti mesto bo zapisano la¬ koti, ako še kmetom vzame žito. -—o- Poglejte, kako nevestina mati joka! — Seveda, ker se ji smili njen bodoči zet.