Leto UtV Poltnlns plačana » gotovini V Ljubljani, v sredo, dne t. septembra 1937 Stev. 19* Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo t20Din Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111 Telefoni nredništva in nprave: 29-92. 29-93, 29-94, 29-95, 29-9* — Uhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račnn: Ljubljana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Ob časnikarski razstavi Leto in dan govori in dela časnikar za druge. Časnikarska razstava, ki bo danes odprta na velesejmu, pa daje slovenskemu časnikarju priložnost, da pred vso slovensko in jugoslovansko javnostjo spregovori tudi besedo o sebi in za sebe. Opozoriti želi našo javnost, kakšno je njegovo delo in kakšen jc njegov delež pri narodni kulturi. Ni neznana stvar, da je bil tudi med Slovenci časnikarski poklic in časnikarjeva oseba mnogokdaj sprejeta z gotovimi re/ervami in ne izključujemo, da se ponekod to še danes dogaja. Morda so borni začetki slovenskega časnikarstva temu vzrok, morda revne materialne prilike, s katerimi so se mnogi slovenski časnikarji in publicisti morali otepali vse življenje. Morda tudi način življenja, ki najbolj vidnega časnikarja reporterja sili, da je tako rekoč vedno na cesti, vedno za dogodki, da v vsako stvar vnos vtakne«, da išče povsod in kjerkoli informacij, ki jih publika drugi dan hoče imeti v svojem listu. Morda tudi zaradi 'tega, ker časnikarji navadno vidijo tudi oni del življenja, ki sc odigrava za kulisami, kar mnogim ni po volji in svojo nejevoljo kažejo v pikrih opazkah, ki jih naslavljajo na časnikarski stan. Tudi to ne izključil jemo, da se tu in tam vtihotapijo k listom ljudje, ki hi po svojih moralnih in umskih lastnostih nc smeli biti oblikovalci javnega mnenja. Tak primer vrže potem senco tudi na vse ostale, na ves stan in to tem bolj, čim bolj je ta stan viden in v ospredju javnega življenja. Toda na splošno moremo ugotoviti, da gotovi predsodki javnosti proti časnikarju v tisti meri izginjajo, kolikor je večji razmah publicistike in kolikor raste važnost časopisja, zlasti dnevnega časopisja. Ni ie kulturne smeri, ki ne bi poudarjala in nenenoma naglašala važnost časopisja, ln to popolnoma opravičeno. Časopis jc danes, ko je tehnika tako zelo napredovala, največja svetovna velesila, močnejša kot so oborožene armade. Časopis je dnevna lirana stotinam milijonov ljudi. Časopis oblikuje javno mnenje, sega na vsa področja in čitateij zahteva, da ga o vseh pojavih domačega in tujega sveta informira. Kdo pa je tisti, ki časopis oblikuje in ga polni? To je časnikar, ki mora po svojem poklicu budno zasledovati vse pojave življenja, živeti s časom in mnogokrat tudi pred svojim časom. In to ni vedno lahka stvar, ker zahteva mnogo duševne prožnosti in telesnih naporov. Dnevno mora iziti list, pa naj bodo uredniki dobre ali slabe volje, razpoloženi ali nerazpoloženi za delo, zasuti z udarnimi vestmi ali pa si jih morajo šele poiskati. Ne le, da je treba prenašati sitnost premalo skromnih poedincev in užaljenost občutljivih veličin; časnikar mora ostro prisluškovati utripu javnega mnenja in ga po svoji dolžnosti in vesti pošteno informirati in pravilno oblikovati. Ljudje so dandanes nervozni. Način življenja lc malokomu še daje priliko, da bi se posvečal znanstvenim razpravam in bedel nad težkimi dnevnik v kratkem in na poljuden način pove dnevnik v kratakem in na poljuden način pove 'tudi vse ono, kar je v kraljestvu duha novega in perečega. Zato mora časnikar mnogo brati, se za vse zanimati, biti povsod nekoliko doma, da more ustreči vedoželjnosti svojih bralcev. Ta vnekoliko doma< je seveda večkrat kamen spotike raznim strokovnjakom, specialistom in znanstvenikom, ki se radi pomilovalno nasmehnejo, če se časopis morda nekoliko nerodno zadene ob njihovo znanstveno »peciali-toto. Toda pri hitrem načinu dojemanja in oddajanja, s katerim mora delati časnikar, so neopažene znanstvene finese kaj razumljive in žal tudi netočnosti, katere pa bi vsakdo zagrešil, ko bi delal in živel v takem vrtincu, kakor mora časnikar. Hvala Bogu si tudi znanost in časnikarstvo vedno tesneje stiskata roki. Vsi večji, resnejši listi si pri rastočih nalogah, ki jih mora prevzemati dnevni tisk v javnem življenju, iščejo strokovnjakov za razna vprašanja in jih pritegnejo v svoj uredniški delokrog. Vsak boljši dnevnik razpolaga danes z uredniki, ki se po svojem poklicu stalno pečajo s političnimi, gospodarskimi. kulturnimi problemi, ki iz tehnike, sociologije, literarne kritike pa tudi filozofije morejo vsak čas podati uvaževanja vredno mnenje. Vedno bolj se širi tudi krog zunanjih sotrudnikov, strokovnjakov in znanstvenikov po poklicu, ki ne oklrvajo v dnevnem tisku po potrebi in želji izrabiti svoje avtoritarne sodbe o enem in drugem vprašanju. Dandanes se vršina dobrega dnevnika že radi zahtev časa vedno višje dviga in ni za nobenega vseučiliškega profesorja sramota, če se o njem ve. da s svojimi prispevki sodeluje pri enem ali drugem dnevniku. Tako postaja časnikarstvo od leta do leta pomembnejši kulturni činitel.j. Lahko bi rekli, da je večina politikov s svetovnimi imeni izšlo i/ časnikarskega stanu, kateremu so povečini tudi v poznejši, bleščeči karieri ostali zvesti. Vsaka kulturna smer se prizadeva, da spravi na lirednišku mesta svoje najspretnejše in najbolj razgibane delavce, ker jo časnik danes tista prižnlca, raz katere se dnevno govori deset-tisočem. Zato je interes javnosti, a še prav posebno časnikarskega stanu samega, da ima v svojih vrstah čim bolj izobražene člane, ki sc zavedajo velike moralne odgovornosti pred narodom in državo in ki imajo visok in čist pojem o svojem časnikarskem /vanju. Slovensko časnikarstvo se jc kot stan pričelo izraziteje uveljavljati šele r nastankom narodne države, kar jc povsem razumljivo. Od tedaj datirajo tudi njceove jvoklicne organizacije in posrečeni poskusi, da se v javnosti tudi kot stan bolj in bolj uveljavi. Toda časnikarska tradicija sega tudi med Slovenci vrv kot stoletje nazaj. Mnogo je pomembnih imen v našem slovstvu in splošni narodni kulturi, ki so bili časnikarji in ki so dostikrat v najtežavnejših razmerah pomagali ustvarjati narodno kulturo. Posebno je pomemben njih delež pri buditvi narodne zavesti in politi« nem prebujenju slovenskega naroda. Malo [e «Io-vrnskih narodnih delavcev, ki se nc lu vsa; priložnostno pečali tudi s časnikarstvom ali Pogodba, hi krije v sebi veliko nevarnost Če ne pride do vojne med Rusijo in Japonsko, bo Kitajska postala vazalna država Sovjetov Nenapadalni pakt med Kitajsko in Sovjetsko Rusijo je torej dejstvo. Stopil je že v veljavo in bo trajal pet let ter se bo podaljšal avtomatično vsakokrat za dve leti, če ga ne bi ena ali druga stranka šest mesecev pred iztekom odpovedala. Pakt nikakor ne [»omeni vojnega zavezništva ined Kitajsko in Sovjetsko Rusijo, če smemo verjeti kitajskemu zunanjemu ministru, ki je izjavil, da jiogodba nima nobenih tajnih dodatkov, ki bi bili naperjeni proti komurkoli. Pakt samo določa: Če hi ena izmed pogodbenih strank bila napadena od kakšne tretje sile ali sil, se ohveie druga pogodbena stranka, da tej sili ali silam ne pride na pomor ne direktno ne indirektno. V opravičbo tega pakta pravijo v Nankingu, da so se e Sovjetsko Rusijo o tej stvari pogajali že vse leto in da je glavni namen j>akta, da bi se Kitajska zavarovala nasproli Sovjetski Rusiji, da bi ta v sedanjem sporu z Japonsko ne skočila Kitajski v hrbet! Največji interes Kitajske v sedanjem trenutku je, da ne bi kitajski komunisti, ki jih j>od-pira Moskva, izrabili spora z Japonsko za to, da bi delali nankinški vladi neprilike. Kot koncesijo Sovjetski Rusiji je nankinška vlada |>o podpisu nc-napadalnega pakta izpustila vse komunistične kolovodje na Kitajskem. Gre za posest notranje Mongolije V Tokiu seveda tem razlagam ne verjamejo in so mnenja, da ta pogodba pomeni zmago proti- ,japonskih komunističnih elementov. V Tokiu odklanjajo tudi kitajsko tolmačenje pakta 7. Rusijo v tem smislu, da pomeni |>odlago za kolektivni varnostni sistem na Daljnem vzhodu »ploh, h kateremu bi mogla pristopiti tudi Japonska... V Tokiu so prepričani, da ne.napadalni jvakt med Kitajsko in Sovjeti vsebuje tajne dodatke, po katerih bo Rusija Kitajsko v sedanjem sporu z Japonsko podpirala s pošiljat vam i orožja in častnikov inštruktorjev. Pariški >,lour< poroča celo, da bo sovjetski maršal Bliirhor prevzel vrhovno vodstvo kitajske armade, če bi se kitajski generali ne mogli med 6ebo.j sporazumeti. Baje je bilo skozi Mongolijo odposlanih na Kitajsko že dvanajst velikih sovjetskih bombarderjev. Politika sovjetske vlade — pravi Jourc — ima namen, da bi se spor med Kitajsko in Japonsko kolikor mogoče zavlekel, tako da hj nastale komplikacije, ki bi Sovjetski Riisijj omogočile, da aktivno poseže v ta spor kot zaveznica Kitajske. Ta politika je razumljiva zlasti z ozirom na to, da so Japonci izzvali oborožen konflikt s sangajem samo zato, da bi se med tem časom mogli polastiti notranje Mongolije, kjer so danes že popolnoma v posesti province Čahar in silijo ie v najvzhodnejšo mongolsko provinco Su-jijan. Na ta način hi se Japonski kmalu posrečilo, da Rusijo popolnoma odreže od Kitajske, in zato se Sovjetom zelo mudi, da hi na kakršenkoli način Japonski skočili v hrbet, in sicer takrat, ko hi bilo čim več japonskih sil vezanih na različnih frontah proti Kitaju. Sovjeti čakajo na ugodni trenutek Pakt med Kitajsko in Rusijo, ki ga skušata obe stranki predstavljati kot nekak nevtralitetni pakt, ki naj Kitajsko obvaruje pred možnostjo kakšnega sovjetskega napada in narobe, pomeni vsekakor nov in resen zapletek sedanjega sjjora na Daljnem vzhodu. Zakaj očividno je, da ima nedolžna razlaga pakta samo namen prikrivati pomoč Sovjetske Rusije Kitaju. kadar bi za to napočil primeren trenutek. Vmešavanje Sovjetske Rusije v kitajsko-japonski spor pa bo avtomatično nastopilo takrat, ko se bo ta konflikt razširil na Mongolijo, to se pravi, ko bodo Japonci ob okupaciji notranje Mongolije zadeli na zunanjo Mongolijo, ki ne predstavlja ničesar drugega kakor rusko predstražo na poti iz Irkutska proti Pejpingu. Japonska to seveda dobro ve, kar pa ne bo imelo druge posledice kakor to, da bo skušala čimprej in s čim močnejšim sunkom prisiliti Kitajsko na kolena, še preden bi imela Rusija povoda riskirati vmešavanje. Da bi vmešavanje Sovjetov pomenilo tudi veliko nevarnost za razširjenje konflikta na druge velesile, ki zavzemajo napram Rusiji oziroma Kitajski in Japonski bodisi prijateljsko bodisi neprijateljsko stališče, ni treba poudarjati. V tem oziru je značilno, da so takoj po objavi kitajsko-ruskega pakta začeli italijanski in nemški listi, ki so doslej z ozirom na kitajsko-japonski spor zavzemali nekoliko rezervirano stališče, ostro napadati Sovjetsko Rusijo kakor tudi Kitaj, ki ga dolžijo, da se je vdinjal sovjetski politiki. Anglija ni zadovoljna V Ijondonu. kjer so na splošno orientirani proti Japonski, ki ogroža ogromne gospodarske interese Velike Britanije na Daljnem vzhodu, je vest o sklenitvi nenapadalnega pakta med Rusijo in Japonsko napravila neugoden vtis. Na eni strani se Anglija trudi, da bi iz k i tajsko-japonskega spora ne nastali novi zapletljaji, na drugi pa se boji, da ne bi la pakt jx>sj>ešil politike dveh blokov, boljševiškega in antiboljševiškega, tudi na Daljnem vzhodu. V Londonu tudi niso prijazni kompromisu med Kitajsko in Rusijo, ki je bil sklenjen na podlagi tega, da bodo fiostale kitajske komunistične čete proste za boj proti Japonski, kar pa bi utpgnilo v dogled-nem času imeti neugodne posledico za Kitajsko samo. Slučajno se to mnenje ujema z mnenjem nemških krogov, ki pravijo, da se bodo Sovjeti na eni strani zelo izogibali odkritega spora z Japonsko, na drugi strani pa Japonci ne mislijo na to, da bi Rusijo napadli. Edini pomen pogodbe s Kitajsko more torej biti samo ta, da postanejo Sovjeti nekak varuh te države, katero bodo skušali zaplesti v svoj sistem. Kitajska je prav za prav sama v svojo deželo poklicala sovražnika. »Volkisrher Beobachterc pravi isto. vendar pa meni. da bodo Sovjeti prežali na Tsako priliko, da izzovejo vihar, da hi mogli ribariti v motnem. Ruska pomoč Kitajski Pariz. 31. avg. A A. DNB. »Jour« objavlja vest, da bo sovjetska Rusija na |x>dlagi jvogodbe, ki jo je |vodpisala s Kitajsko koncem novembra, poslala Kitajski 120 lovskih letal, 100 izvidniških letal. 200 tankov, med temi 25 i/redno velikih. 5000 konj, 20 000 kamijonov. 2500 motociklov, 1500 vla čilcev za težke topove, poldrug milijon pušk. en milijon 200.000 granat in 60 milijonov nabojev /a puške. Prav tako bo sovjetska Rusija poslala na Kitajsko večje število prostovoljcev in vojaških strokovnjakov. Kitajska oo polovico tega naročila vsaj pri listih sodelovali. Časnikarska rHZstava ima namen da vse to delo v različnih dobah in nu na jmnogovrstnejših jtodročjih prikaže naši javnosti. Tega delo se slovenskim časnikarjem ni treba sramovati, saj govori za nje in njihovo kulturno pomembnost. plačala v zlatu, istočasno pa bo Rusija še dobila J—" —spodarsf " *------ ne za železni leznico s kitajskim železniškim omrežjem. razne ugodnosti in gospodarske koncesije. Dobila bo koncesije za železnico, ki naj veže sibirsko že- Amerika hoče ostati nevtralna Washington, 31. avg. AA. DNB. Senator Bo-rah v neki izjavi listom zelo ostro kritizira vlado, zakaj ni začela izvajati zakona o nevtralnosti v sporu med Kitajsko in Japonsko. Borah pravi, da ameriški narod sicer simpatizira s Kitajsko, toda nikakor noče, da bi ga kdo zavlekel v azijsko vojno. Japonci prodirajo v Mongolijo Tokio. 31. avg. AA. Havas. Agencija Domej poroča, da 60 mandžurske čete, ki sodelujejo z japonskimi četami, zavzele Gihceng, važno mesto v pokrajini Čahar. Umik ali zvifača? Tokio, 31. avgusta, bb. Danes popoldne sc sestane iaponska vlada k seji, da izdela koncept odgovora, ki ga bo ministrski predsednik princ Konoe podal na seji japonskega parlamenta dne 3. septembra. Iz vladnih krogov se čuje. da bo ministrski predsednik po tem razgovoru obrazložil položaj, ki je nastal po sporu med Kitajsko in Japonsko in po incidentu, ki je nastal z Veliko Britanijo. Japonska bo tudi predlagala, kako naj se spor tudi s Kitajsko v najkrajšem času reši. Japonci bodo predvsem zahtevali, da Kitajska vlada energično prepove delovanje protijaponskih klik ter tako omogoči vzpostavitev normalnih odnosov. Princ Konoe bo tudi poudaril, da Japonska v nobenem primeru ne želi poslabšati spora s Kitajsko, še mani pa si želi prave vojne z njo. Zahteva pa, da se japonski interesi na kitajskem skrbno zaščitijo. Razen tega bo japonski zunanji minister odgovoril tudi na britansko noto zaradi napada na angleškega poslanika, nakar bo Japonska odgovorila tudi diplomatskim potom. V političnih in vladnih japonskih krogih ie povzročil ton angleške note, ki je bila zelo hladna, zelo neugoden vtis. Angleška vlada v svoji noti očita Japonski, kakor da nalašč ogroža in uničuje življenje britanskih državljanov. Princ Konoe je poudaril, da se Japonska 6edaj bori za svoje življenje, ker je nevarno ogrožena in je tudi smatrala, da bo našla pri britanskih krogih več razumevanja. Nova japonska ofenziva Šanghaj, 31. avgusta, b. Japonci so danes izkrcali v Šanghaju nove čete. Od davi se sliši močni topniški ogenj na vseh bojiščih okrog mesta. Bržkone so Japonci začeli svojo napovedano ofenzivo. Letala so močno bombardirala poslopje mestnega poglavarstva. Letalski napad na Kanton Honkong, 31. avg. b. Včeraj popoldne so japonski bombniki hoteli bombardirati Kanton. Kitajske oblasti so takoj alarmirale prihod sovražnih letal in takoj poslale v borbo 6voja lovska letala. Po polurnem medsebojnem obstreljevanju 60 se Japonci umaknili. Vrgli so samo dve bombi na letališče, ki leži zunaj glavnega mesta. Med prebivalstvom je nastala precejšnja panika, vendar se je pa kmalu zope' pomirilo, ko je uvidelo, da so se morali japonski letalci naglo umakniti. Pomirjujoča vest London. 31. avg. AA. DNB: Predsednik vlade sir Neville Chamberlain bo danes še enkrat obiskal kralja in nato odšel na počitnice na Škotsko. Huda kriza belgijske vlade Konec nacionalne unije? Reksisti triumlirajo Brurcllcs, 31. avgusta, r. Belgijska vlada, ki ji načeluje Van Zeeland, je zašla v zelo težko, če že ne politično, pa vsaj moralno krizo. Javno mnenje v Belgiji ie računa s tem, da bo lan Zeeland s tvojo vlado moral odstopili ie p mesecu septembru. Zadeva je silna zaradi tega, ker so posebno ponekod računali na to, da ima v Evropi Van Zeeland tak ugled, da bo lahko izvedel težavno nalogo gospodarskega sporazumevanja. To nalogo so mu, kakor znano, dali na precej slovesen način v \Vashingtonu, ko je nedavno obiskal Roosevelta. Teiave v vladi so nastale zaradi lega. ker se je jamo začelo iu ilj ali, da se vlada udaja korupciji in da lo aela celo predsednik vlade Van Zeeland. Znani nasprotniki vlade so nekod staknili, da v knjigah belgijske Narodne banke ie zmeraj vpisujejo mesečno plačo, ki jo dobiva Van Zeeland kol guverner Sarodne banke, dasi ie nekaj let ne vrii več le sluibe. Finančni minister socialist de Man jc takoj uvedel preiskavo in naj\rrej ugotovil v bančnih knjigah, da v resnici ie zmeraj zapisujejo to plačo. Toda te plače Van Zeeland ni dobival, ampak so si jo razdelili ostali člani upravnega sveta Sarodne banke. Te zadeve je finančno ministrstvo kmalu objavilo, toda odziv med javnim mnenjem je bil tako mučen, da je najprej finančni minister de Man podal ostavko, kmalu nato pa so odstopili še vsi ostali socialistični ministri Van Zeelandove vlade. . Na la način bi bilo konec politiko takozvanc nacionalne unije, ki sedaj s koalicijo katoliške, liberalne in socialistične stranke vodi Belgijo. Na zadnji seji vlade, ki je trajala skoraj vso noč, je Van Zeeland podal zadostna pojasnila o razmerah v Narodni banki in de Man in njegovi socialistični tovariši so preklicali ostavko. Na seji je bilo le sklenjeno, da bo vlada šla pred parlament in tam vse pojasnila. Toda pri tem se Je zgodila nova nerodnost. Van Zeeland je v svojem listu »Independance belget objavil precej neprevidno, da je edini denar, ki ga je kol predsednik vlade dobil od Narodne banke, bil ostnnek plače, ki mu jo je banka dolgovala še iz dobe, ko je bil guverner Narodne banke Toda la denar mu je banka izplačala iz svojega posebnega, nejavnega računa. V vladi je zopet završalo in finančni minister de Man jc takoj izjavil, da ni vedel, da ima Narodna banka tudi neke posebne nejavne račune in mu pri njegovi zadnji reviziji, ki je bila v zvezi s prvo afero, tudi niso pokazali knjig o teh računih. Sicer socialis'i še niso izstopili iz vlade, ker je bilo na seji sklenjeno, da se vlada v vsej zadevi predstavi parlamentu in od njega zahteva ali obsodbo ali pa oprostitev. Sedaj je bilo samo objavljeno, da s« bo belgijski parlament sestal dne 7. septembra in na tej seji bo Van Zeeland govoril prvi in bo povedal vse, kar ve o ozadju te mučne afere. Za njim pa bo govoril finančni minister dc Man, ki bo razložil stališče vlade. Toda gotovo je te sedaj, da bo tudi v slučaju zaupnice v parlamentu vlada podala ostavko. Posebno socialisti baje žele, da bi sc ves notranje politični položaj razčistil tako, da bi lahko kralj poveril mandat za vlado kaki novi osebnosti. Razume se. da skušajo to zadevo izkoristiti reksisti, ki so zagnali silen vik in krik. Bruxellcs, 31. avgusta, b. Kljub vladnemu de-mantiju pričakujejo, da bo vlada demisionirala. Ministrski predsednik Van Zeeland je sklical snoči sejo vlade, na katero pa finančni minister ni prišel. Zaradi tega je Van Zeeland izjavit da bo podal ostavko vse vlade, ie bo finančni minister vztrajal pri svojem sklepa. Italija vabi Neguša Pariz, 31. avgusta, b. Jutranji listi pvoročajo, da je italijanska vlada ponovno poslala Negvišu povabilo, naj se vrne v Abesinijo, da tam kol men vazal sodeluje pri ureditvi nove Abesinije. Bivši abesinski cesar Haile Selasije, ki šc vedno upa na angleško pomoč, je italijanski predlog zavrnil. Nemirna Palestina Jeruzalem. 31. avgust«. AA. (DNB) V bližini Oljske gore v Jeruzalemu so snoči nevarno ranili nekega Arabca. V Tel-Avivu ie eksplodirala bomba in ranila dva Arabca in nekega V več palestinskih krajih so se zadnje dni pripetili izgredi, zato «o pomnožili policijske patrulje, ki neprestano kriiarijo po vsej deželi. Komunike konference Male zveze Popolno soglasje - Mala zveza presoja mednarodni položaj optimistično Strogo nevmešavanje in svetost pogodb Sinaji. 31. avg. AA. Danes popoldne se je vršila Četrta in sklepna seja 6talnega sveta Male zveze, nato je pa izšel tale komunike. Stalni svet držav Male zveze se je sestal ni redno zasedanje v Sinaji 30. in 31. avgusta 1937 pod predsedstvom romunskega zunanjega ministra Viktorja Antonesca. ki prevzame od tega sestanka funkcijo predsednika 6talnega 6veta za prihodnje leto. Jugoslavijo je zastopal dr. Milan Stojadinovič, predsednik vlade in zunanji minister, češko slovaško republiko pa dr. Kamilo Krofta, zunanji minister. 1. Podrobna izmenjava misli med tremi ministri tako glede sedanjega mednarodnega položaja, kakor glede posameznih problemov, ki se tičejo neposredno treh držav, je dala priložnost za ugotovitev popolne enotnosti nazirauja o vprašanjih, ki so jih proučevali, in popolno soglasje glede tega. da nadaljujejo in okrepe akcijo Male zveze v skladu s cilji sveta in s koristmi držav, ki ga tvorijo. Izvajajoč že 17 let popolnoma dosledno politiko, je Mala zveza odločena, da ji ostane zvesta. Trije ministri so zadovoljni, ker 60 mogli priti do sklepa, da vzlic raznim vznemirljivim dejstvom simptomi zboljšanja splošnega evropskega položaja, ki so ga poudarili že na svojem zadnjem sestanku v Belgradu, kakor vse kaže, dopuščajo upanje, da se bo dosegla pomiritev, ki bi ji mogla slediti doba pomirjenosti, v kateri bi bil zagotovljen mir v Evropi. Kakorkoli se bo razvil položaj, stalni svet Male zveze je trdno odločen zastaviti v6e 6voje sile in podpreti vsako akcijo, ki ji bo namen utrditev miru z zboljšanjem mednarodnega sodelovanja. 2. Stalni 6vet je odločen nadaljevati prav tako živo kakor v preteklosti svoje aktivno sodelovanje z DN tako na političnem področju, kakor na gospodarskem. socialnem in človekoljubnem. Politika držav Male zveze 6e bo tudi nadalje ravnala po načelih Pakta, ki tvori osnovo vsakega upanja za 6talnost in mir. Glede možne spremembe Pakta (»udarja stalni svet ponovno svoje stališče, da za to spremembo ni povoda, temveč da bi bilo v bodoče celo treba proučevati način, kako bi 6C izvedla osnovna določila Pakta in da bi se ta določila utrdila v 6kladu z izkustvi, pridobljenimi v preteklosti. 3. Glede pogajanj za sklenitev novega locarn-skega pakta vztraja stalni svet na 6vojem stališču, da ne bi noben nov j?kt pripomogel k učinkovitemu zasidranju mirti v Evropi, če ne ho v skladu s takšnim sistemom varnosti, ki bi hkratu zavaroval mir tudi drugod. 4. Stalni 6vet ponovno poudarja odločnost treh držav, da vztrajajo strogo na stališču nevmešava-nja. ki so ga zavzele že prvi trenutek nasproti dogodkom na Španskem, in da bodo tudi v bodoče dale svojo podpoio vsaki organizaciji nadzorstva, ki bi odstranila nevarnovst mednarodnih zaplet-jajev. Države Male zveze ostanejo zveste načelu spoštovanja neodvisnosti narodov, ki morejo ostati svobodni, v 6vojih državah naj 6i pa izberejo vladavino, ki jim ustreza. Ce se to načelo ne bi splošno spoštovalo, -se boje, da bi moglo priti do resnih zapletjajev, ker bi se na mednarodnem terenu srečala nasprotstva ideologij in doktrin. 5. Stalni 6vet je bil srečen, da je mogel ugotoviti. da 60 ameriške Združene države z uradno izjavo državnega tajnika Cordela Hulla od 16. junija t. 1. prispevale dragocen prispevek k miru in mednarodnemu sodelovanju, ker se je politika držav Male zveze vedno ravnala po načelih, ki jih je vlada USA proglasila na tako precizen in iskren način, pozdravlja stalni svet s tem večjo simpatijo Mullovo izjavo, ki daje možnost sodelovanja USA tako na jTolitičnem kakor tudi na gospodarskem področju med evropskimi državami in veliko preko-oceansko republiko. Stalni svet poudarja svoje po polno soglasje glede nedotakljivosti pogodb. Interesi miru zahtevajo, da je to tako in da se ne sme pojaviti nobeno vprašanje morebitne spremembe, katere pogodbe, še manj se pa sme takšno vprašanje urediti brez formalnega sporazumnega in prostovoljnega pristanka vseh prizadetih držav. 6. Stalni 6vet je posvetil posebno pozornost političnim in gosj>odarskim odnosom med država- POZOR! NOVOST ZA DANE je ..LASOOL". Kakor je hrana za telo, tako mora biti tudi hrana za lase in lasišče. Masaža z ..lASOOl-oai" uspešno deluje na suhe, cepljene, lomljive, požgane, pobeljene (blajhanc) ali pokvarjene od morske vode. — Po ..UlSODl-u" se Vam lasje popravijo, kakor da niso bili nikoli frizirani. Vsaka dama s pokvarjenimi lasmi naj se prepriča. ♦ Lepe frizure, trajna in vodna ondulacija, barvanje las i.t.d. Vam uredi po solidnih cenah Frizerski salon FRANJO ZABJEK LJUBLJANA-TRNOVO. Krakovski nasip štev. 26 mi Male zveze in drugimi državami donavske kotline in ugotovil enodušno željo, da bi 6e V6i ti odnosi razvijali v duhu medsebojnega zaupanja. Države Male zveze ne bodo zamudile nobene priložnosti, da dokažejo svojo dobro voljo v tem pogledu. 7. Stalni 6vet ugotavlja z zadovoljstvom, da je trgovina med državami Male zveze v 6talnem naraščanju. Prepričan je, da bo nedavno sklenjena trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Romunijo imela prav tako za posledico še občutnejše povečanje kupčij med obema državama. Po drugi strani pa ceni stalni 6vet vso aktivnost gospodarskega središča v Pragi in ugotavlja, da 60 se razni ugodni rezultati že dosegli ter izraža prepričanje, da je ta ustanova poklicana pokazati v bodočnceti čedalje koristnejše rezultate. Glede sodelovanja med podonavskimi državami je stalni svet proučil pripravljalna dela in določil postopek za dosego zadanih ciljev. Stalni svet spremlja z živahno 6im- vlade van Zeeland. da prouči možnost postopne ublažitve restriktivnih trgovinskih režimov. Prepričan, da večja svoboda v mednarodni trgovini mora ne samo povečati obseg trgovine in 6 tem splošno blaginjo, temveč tudi okrepiti občutek solidarnosti med narodi, izreka stalni 6vet upanje, da bodo rezultati te ankete rodili mednarodno akcijo, ki bi izposlovala gospodarsko razorožitev. V zvezi s tem želi stalni svet pudariti veliki pomen, ki ga pripisuje dragocenim nasvetom pisma, ki ga je Nj. Vel. kralj Leopold lil. poslal 23. julija 1937 van Zeelandu, prepričan, da bodo ti nasveti mogli obroditi zboljšanje mednarodnega sodelovanja na gospodarskem in finančnem področju. 8. Stalni svet je sklenil, da bo v kar najkrajšem času sklenil med tremi državami tudi konvencijo o legalizaciji dokumentov in njihovi doka-zilni moči; načrt o tem je predložila češkoslovaška vlada. 9. Prihodnji sestanek 6veta Male zveze bo me- esri.v^ vir?* r -,ga-ie pt^rj^0 5eCa 6?P(embra v ženevi o priliki zasedanja skup" I rancije in Velike Britanije predsednik belgijske I ščine DN Domači odmevi Kdo vodi akcijo proli sedanji vladi? Na shodu v Valjevu v kavarni »Zlatibor«, kjer so uprizorili nekateri plačanci opozicije nerede, je mini6teir Djuro Jankovič ostro kritiziral borbo proti konkordatu in dejal: »Tem ljudem stoji na čelu človek, ki ie trideset let ne pusti, da bi se politično življenje v naši državi razvijalo mirno in normalno. Vodi jo tisti človek, ki je ukinil politične in državljanske svoboščine in ki državljanom, ko je bil na vladi, ni dovolil, da bi govorili po svojem prepričanju in jih je celo kaznoval zaradi njihovega mišljenja.« Pri teh besedah so prisotni burno klicali: