v Obisk nadškofa in metropolita
^ Prejemnik Gallusove listine
^ Tridesetletnica Glasbene šole
^: Bron z evropskega borilnega tekmovanja
i z evropskega
i
Najprej
Vroče šale v vročem mesecu
Za
nami je vročični junij, kdo bi si bil mislil, kaj takega. In vendar so letos v Logatcu že o sv. Vidu rdeli paradižniki. Pod milim nebom. Natanko tako. Niso pa vkljub vročini rdeli vsi tisti javni in drugačni funkcionarji, ki jim grozi dezindeksacija njihovih bogatih plač, kar naj pomeni njihovo zamrznitev, namreč. Nič hudega se ne bo primerilo. Sicer pa naj le poprašajo upokojence, kako je z dezindeksacijo; pri zadnjih pokojninskih spremembah so upokojence dezindeksirali (beri:
oklestili) za eno celo pokojnino v letu, in če verjamete ali ne, še kar živijo (kolikor jih ne umre) ti upokojenci. Saj smo vendar socialna država.
In prav socialnosti vprid se pri nas dekriminalizira prostitucija, kar pomeni, da najstarejša obrt ponovno stopa iz ilegale in bo tudi socialno zavarovana. Tako bomo Slovenci neprimerno bolj pametni ali pa vsaj manj neumni - po prepričanju ljudskega izvoljenca v parlamentu.
Nikakor pa ni uspelo dezindeksirati ne dekriminalizirati ognjevke ali hruševega ožiga; črna pošast je pustošila sprva po gorenjskih in kasneje še po mnogih drugih sadovnjakih. Kot bi nam bile naravne nesreče pisane na kožo: nore krave, kloranfenikol, suša, ognjevka... Nekako se privajamo vsem tegobam,
dokler nam ne bo odzvonilo kot tisti lipi v drevoredu. Po novem pa bo zvonilo doslej prikritim grobiščem usmrćenih (ne pobitih!!!) po vojni. Žrtev revolucije tako in tako ni bilo, tudi revolucije ne, čeprav smo lep čas živeli od pridobitev revolucije; morda prav zato, ker ni bilo revolucije stojijo sredi prestolnice in še mnogokje spomeniki revoluciji. Le čemu neki?
Pač, vroče šale  v vročem
mesecu.
Imamo pa v Logatcu Tuš, novo vodstvo KS v Rovtah, celo LDS se je kadrovsko predrugačila, Ciorenjska cesta je spet gladka... Sam po sebi se ponuja čas počitnic, dopustov, kmečkih iger in veselic. Jeseni nas utegne nagovoriti kak referendum; ta pravih volitev pa prej ko ne ne bo. Bo pa dcvctletka.
Urednik
Dober dan - gospod župan
Do novih učilnic.
Ta čas prenavljajo prostore na dolnjelogaški šoli, kjer bosta urejeni dve novi učilnici s kabinetom in s potrebno opremo za jesensko devetletko. - Za gradbene posege v gornjclogaški šoli pa so potrebni še pritrdilni sklepi ministrstva za finance. Investicija načrtuje rušitev sedanje avle, gradnjo štirih učilnic s kabineti in knjžnice z multimedijsko učilnico pa tudi toplotno izolacijo strehe nad učilnicami in telovadnico. Ker bo investicija izvedena prihodnje leto, bo pouk dcvctletkc stekel utesnjeno, tudi z uporabo prostorov v Kulturnem domu. - Manjša adaptacija za pridobitev dodatnega prostora bo potrebna tudi v
"Za devetletko nastaja v Dolenjem Logatcu dvoje novih učilnic, "pravi zadovoljno ravnateljica Rupnikova.
Foto: J. Turk
Gorenjska cesta je spet lepo uglajena.        Foto: J. Turk
Hotcdršici. Največja težava pa se ponuja v prenatrpani šoli v Rovtah. Izbrati bo treba odločitev: ali ukinitev 3. oddelka vrtca ali nova lokacija za vaško knjižnico (možnost v nekdanjih proizvodnih prostorih Alpine).
Pokrajini še ni videti obrisov.
Doslej se za Notranjsko-kraško regijo zavzemajo župani Cerknice, Blok, Loške doline, Logatca, Pivke in Postojne. Da bi postali primeren sogovornik z ministrstvom za notranje zadeve, bi morali v regiji združiti kakih 90.000 prebivalcev. To bi lahko dosegli z vključitvijo šc Vrhnike, Idrije, Cerkna in Sežane. Razgovori so v teku.
Najprej
Vendarle konstituiran svet KS Rovte.
Zadnje dni vročega junija seje na pobudo župana Janeza Nagodeta sestal svet krajevne skupnosti Rovte in soglasno (od sedmerice članov sveta je bilo prisotnih pet) izvolil za predsednika sveta Petra Cigaleta (izvoljen v svet na nadomestnih volitvah), za tajnika pa Andreja Jereba, mlajšega. Nadomestne volitve so torej le obrodile sad.
Do sprememb prostorskega plana ni več daleč.
H kraju gredo priprave sprememb dolgoročnega prostorskega plana občine, saj so predlagane spremembe le usklajene med vsemi pristojnimi službami. Najtežja so bila namreč usklajevanja glede deponije komunalnih odpadkov, glede čistilne naprave, glede parkirišč za tovornjake in glede programske zasnove Grapovčnika -predvsem zaradi (nc)primernosti infrastrukturnih povezav. Za možnost hitrejših informacij tudi prek interneta se bo pripravila tudi digitalizacija prostorskega plana.
Podjetniški center v Logatcu.
Na zadnji seji odbora za malo gospodarstvo je Aleš Erčulj, namestnik direktorja Centra za razvoj malega gospodarstva iz Ljubljane, v prisotnosti predstavnikov območne obrtne zbornice predstavil idejo o lokalnem podjetniškem centru za pomoč pri ustanavljanju malega podjetništva, za reševanje posamičnih podjetniških težav in za pridobivanje sredstev prek razpisov, tudi za pomoč kmetijstvu. Erčulj je izrazil še svojo pripravljenost za pomoč pri ustanavljanju centra v Logatcu. Obtrrbčna obrtna zbornica bo ponudila prostor in tudi nekaj sredstev. Za začetek bi potrebovali 4 milijone tolarjev, ki bi jih poleg OOZ Logatec zagotovili še ministrstvo za gospodarstvo ali kaka druga institucija ter občina. Kasneje bi center posloval z lastnimi sredstvi.
Špela I stenic
Izza svetniških klopi
A«!
Premalo politične modrosti, da o kmečki pameti niti ne govorimo
Dobrobit občanov je v veliki meri odvisna od odločitev, sprejetih na občinskem svetu. Vsi vemo, da se lahko voz premakne samo, če vsi, četudi eni bolj, drugi manj, vlečejo v isto smer. Da se naš občinski voz premika mukoma, je pokazala tudi julijska seja občinskega sveta. Koalicija in opozicija sta še vedno (ali pa še bolj) na nasprotnih bregovih. Škoda, saj to ne prinaša nič dobrega nikomur, terja pa za sabo veliko sizifovega dela.
Odlok o zaključnem računu proračuna občine Logatec, ki ga je pregledal tudi nadzorni odbor občine, je bil s 13 glasovi za in S glasovi proti sprejet v prvi obravnavi. Za drugo obravnavo   se   bodo upoštevale
/J
Niti županovo prigovarjanje ni prepričalo opozicije.
pripombe iz razprave, Nadzorni odbor občine Logatec pa je dobil nekaj dodatnih zadolžitev.
S približno enakim številom glasov (11 za in 7 proti) je bil sprejet Odlok o spremembi odloka o gospodarjenju s stavbnimi zemljišči v Občini Logatec v drugi obravnavi. Edina sprememba se nanaša na število članov komisije, in sicer se število članov povečuje od tri do pet. Do priprave spremembe odloka je prišlo tudi na podlagi pobud opozicije, ki pa je na tej seji glasovala proti spremembi. Ni pa glasovala proti uvedbi postopka za imenovanje novih članov komisije (18 za, I proti). Prav zanimiv paradoks: glasuješ sicer proti povečanju števila članov komisije, nisi pa proti temu, da bi bil član razširjene komisije. Le kdo naj to razume!?
Še bolj zanimivo je bilo pri obravnavi in sprejemanju sprememb in dopolnitev Statuta Občine Logatec. Statut je temeljni splošni akt občine, lahko bi rekli »sveto pismo« za svetnike. Statut temelji na Zakonu o lokalni samoupravi, upoštevati pa se mora tudi Zakon o javnih financah. Ker pa se
Direktorica občinske uprave pojasnjuje spremembe statuta.
zakoni spreminjajo, je treba spremembe upoštevati in jih vgraditi v statut in druge akte; skratka, potrebna je uskladitev z zakoni. Statut je tako pomemben akt. da morata zanj oziroma za njegove spremembe glasovati najmanj dve tretjini vseh svetnikov, to je pri našem občinskem svetu najmanj 14 svetnikov.
Statutarno pravna komisija je pripravila predlog sprememb in dopolnitev statuta na osnovi zakonskih sprememb; predlog sprememb in
Izza svetniških klopi
dopolnitev statuta pa je bil na občinskem svetu zavrnjen! Tudi svetnik NSi, član statutarno pravne komisije, ki je na komisiji podprl zakonske spremembe, je na seji občinskega sveta glasoval proti. Le kako je možno, da svetnik na komisiji podpre predlog, potem pa glasuje proti lastnemu predlogu? Če bi bil predlog sprememb in dopolnitev statuta v prvi obravnavi sprejet, bi statutarno pravna komisija lahko pri pripravi predloga za drugo branje upoštevala vse pripombe, ki bi se nanašale tudi na vsebinske spremembe statuta (predvsem število komisij, odborov, število članov v njih, njihove naloge....). Take pobude je že predlagala SDS, vendar takrat niso bile upoštevane, ker se postopek še ni pričel. Zdaj, koje bilo omogočeno predlaganje pobud, pa sta stranki SDS in NSi glasovali proti sprejetju sprememb in dopolnitev. Za je glasovalo 13 svetnikov, torej en glas premalo. -Vendar je treba kljub temu zakon upoštevati. Tako bo občinski svet v bodoče odločal v skladu z zakoni (kar je. ker je moral, že do sedaj); statut pa ne bo usklajen z njimi.
Ker   niso   bile sprejete spremembe in dopolnitve statuta, se ne
Opozicija je "izkoristila" svojo priložnost.
da spreminjati niti Poslovnika.
Poslovnik pa ureja organizacijo in način dela občinskega sveta, ki bo pač tudi v bodoče delal v skladu z zakoni, samo da tega ne bo imel zapisanega v poslovniku oziroma bodo v poslovniku ostale zapisane stvari, ki niso usklajene z zakonom. Smešno, da ne rečem žalostno.
Sprejet pa je bil Odlok o dopolnitvi odloka o oskrbi s pitno vodo v prvi obravnavi in potrjen cenik Komunalnega podjetja Logatec za opravljanje storitev s področja javnih pooblastil.
Pri naslednji točki dnevnega reda seje svet odločil prekiniti sejo in
jo nadaljevati prihodnji teden.
Manjka nam ne samo politične modrosti, ampak predvsem zdrave kmečke logike. Vsi, ki so jih ljudje izbrali, da zastopajo njihove interese, bi morali to razumeti. Občinski svet ni in ne sme postati peskovnik na otroškem igrišču, kjer hoče vsakdo doseči uresničitev svojih želja, ne glede na posledice. Minili so časi, ko so se stvari urejale z glasom močnejšega, zdaj je treba upoštevati zakon. Ta pa mora veljati za vse enako.
Ta kratko pač potegnejo vedno ljudje, tisti, ki so dali svoj glas obljubam.
Alenka Gorza Jereb
Med seboj
o
o
Ta Kras je res krasen
Člani logaškega študijskega krožka smo doživljali Kras ob prebiranju Kosovelove poezije
V bralnem študijskem krožku »Beremo z Manco Košir« nas sodeluje letos - pod okriljem logaške Knjižnice -devet. Vsi člani krožka preberemo isto knjigo in se nato o njej pogovarjamo in izražamo vsak svoje vtise. S tem drug drugega bogatimo, se zbližujemo in se učimo spoštovati drugačno mnenje od lastnega. Na vsakem srečanju se dogovorimo, katero knjigo ali avtorja bomo obravnavali ob naslednjem snidenju. Navadno knjig ni dovolj, in sijih člani krožka med seboj izmenjujemo in tako vzdržujemo tudi vse bolj prijateljske stike. Lahko bi rekli, da smo postali prava ljubiteljska druščina kulture branja, in veseli bomo, če se nam bo v novem študijskem letu pridružil še kak nov član. Zagotavljamo mu, Ne bo mu žal.
Odkar sodelujemo v tem krožku, je v mozaik
našega življenja dodan nov svetel kamenček sreče. Neverjetno je, kako nas ta druženja bogatijo! Če si avtorja zamislimo kot prvo violino v orkestru literature, potem mu naše misli odpevajo kot strune druge violine. Včasih vtisi nas bralcev prehitevajo in kar ne morejo dočakati časa, da se izrazijo, ker je bralec to doživel in občutil prav tako in tako podobno izkušnjo... Spet drugič se mnenja krešejo in se čustva delijo. Tako čas, določen za naš večerni pogovor, prehitro mine in veselimo se že novega srečanja čez tri tedne.
Letošnjo bralno sezono smo sklenili s strokovno ekskurzijo na Kras ob navdihu poezije Srečka Kosovela. Ta izlet je bil za nas vse prava nagrada. Izpred knjižnice smo se odpeljali po stari rimski cesti če/. Ilrušico v Ajdovščino, kjer smo bili deležni gostoljubnega sprejema naše Alenke, duše logaške knjižnice, ki je tudi organizirala ves nadaljnji program dneva. Pod strokovnim vodstvom smo si ogledali staro srednjeveško mesto Štanjel s Ferrarijcvim vrtom in ob tem slišali marsikatero grenko o usodi tega skalnatega kraškega bisera. Kleni Kraševci, kot je tudi naš vodič po Štanjelu Jožef Švagelj, boleče doživljajo odnos do umirajočega starega mesta, (ianil nas je s svojim stavkom 0 tem, kako danes tu vztrajajo samo še »bedaki, reveži in čudaki«. Toda stvari se počasi izboljšujejo, tudi s
A/l d %5 ^31^ J
Študijski krožek pred kraško hišo v Štanjelu.
pomočjo evropskega programa Phare.
Po malici iz nahrbtnika smo se odpeljali v Tomaj, kjer smo v Kosovelovi hiši začutili utrip pesnikovega
življenja in nato v spominski sobi brali njegovo poezijo. Čeprav je v bližjem zvoniku že odzvonilo poldan inje bilo žgoče sonce na višku svoje moči, smo se po vroči asfaltni cesti vseeno podali mimo cvetočih gorečk na oknih tomajskih hiš tudi do Kosovelovega groba. Tam smo se poklonili njegovemu spominu z branjem njegove poezije. Ob tem smo še globlje doživeli njegove verze, ki nam jih je Alenka zapisala kot moto na vabilo za izlet: »Bori dehtijo, hori dehtijo, njih vonj je zdrav in močan. In kdor se vrne iz njih samot v. ta ni več bolan.« Zatem smo se popeljali skozi kraške vasi mimo tipičnimh »portonov« in »borjačev«.V vasi Coljava smo na turistični kmetiji okušali dobrote naših non.
Polni lepih vtisov smo se vrnili zelo zadovoljni domov. Doživeli smočudovit dan in upravičeno smo ga sklenili z mislijo Vinka Mocdendorferja: »...madonca, ta svet je res Helen.«
Tilka Jerič
Prebirajoč vrbovski časopis
V maju je ponovno izšel Krajevni informator, glasilo ŠKD Vrh Sv. Treh Kraljev - Odgovrni urednik Rafael Krvina - Tehnična urednica Anica Žust
Vrhovci imajo žc dalj časa svoj krajevni časopis, ki skrbno obvešča domače bralce o mnogočem, kar se dogodi med Lavrovcem, Račevo, Žirovskim Vrhom, Vrhom Svetih Treh Kraljev, Hlevnim Vrhom, Hlevišami vse do Sopota.
Letošnji Krajevni informator poroča o novem svetu krajevne skupnosti, ki mu predseduje Rafael Krvina, dalje o prednostnih nalogah kraja, o vračanju vlaganj v telefonijo, o novi strehi na tamkajšnjem župnišču, o večstoletnih dokumentih, ki bodo bogatili »Vrhovski arhiv« ( - nekateri so pisani celo na živalskem pergamentu), o cerkvenem zboru in njegovem i/letu, o prvem povojnem /upniku, o gasilskih dejanjih in načrtih, o bogatem delu Športno kulturnega društva Vrh, zlasti tamkajšnjih gledališčnikov in športnikov. Časopis ni obšel niti znamenite Mice na mejniku, niti povojnega dramatičnega odmiranja domačij in razseljevanja in tudi ne utrinkov iz šolskih klopi in ne pisma iz Rima dr. Milana Žusta pa tudi ne
Krajevni list z Vrhu Sv. Treh Kraljev.
ugibanja o imenu Selajna gora. Čisto na koncu se ponuja tudi vabljiva nagradna križanka.
Svoj hudomušni uvodnik pa'sklene urednik takole: »Nastala je nova številka časopisa, ki bo ponesla med nas iskrive in manj iskrive novice in zgodbe... Dobre stvari naj se obdržijo, slabe naj se umaknejo! Pa bo življenje lepo za šankom, v cerkvi, na polju, zvečer in čez dan, predvsem pa med nami, človek božji!«
m A š
Med seboj _
Kako naprej?
Srečanje logaške NSI z Lojzetom Peterletom, možnim kandidatom za predsednika evropskega parlamenta
Krajevni odbor Nove Slovenije v Rovtah je bil v soboto, 15. junija, organizator srečanja svojih članov in gostitelj občinskega odbora Nove Slovenije Logatec. Vabilu na srečanje sta se odzvala tudi Lojze Peterle, možni kandidat za predsednika evropskega parlamenta, na srečanje pa je iz tabora Slovenci po svetu prišel tudi Vivod, nekdanji predsednik izseljeniškega društva Slovenije v svetu. V pozdravnih besedah sta spregovorila Peterle o vključevanju v Evropo, Vivod pa o življenju izseljencev v Argentini in možnem vključevanju v trgovinsko izmenjavo s Slovenijo. Ob tej priložnosti smo Lojzetu Peterlctu postavili nekaj vprašanj, na katera nam je ljubeznivo odgovoril.
• Kritični pisci foruma Nove Slovenije pišejo, da je stranka notranje razklana in hi nujno potrebovala novo učinkovito vodstvo. Po vsej verjetnosti izhaja ta predpostavka tudi iz ankete Dela, kjer je stranka v primerjavi z aprilom izgubila kar 1,8 odstotka glasov. Kaj je po vašem mnenju vzrok temu?
Na nekatere pisce foruma in na javnomnenjske lestvice se ni mogoče ravno zanesti. Ob nastanku so Novi Sloveniji napovedovali, da ne bo prišla v parlament, pa se je zgodilo kar precejšnje presenečenje. Pisci foruma so, seveda, anonimni, in za tiste, ki govorijo o razklanosti stranke, bi podvomil, da so njeni člani ali simpatizerji. Če kdo tako misli, bi moral odpreti razpravo znotraj stranke. Kar zadeva majski rezultat, ga gledam v okviru trenda, v katerem pa Nova Slovenija ne pada. Pred nedavnim sem bral v Dnevniku drugačen naslov: Nova Slovenija prehitela ZLSD.
• Vlado Miheljak v Sobotni prilogi Dela 7. junija 2003 piše: »Politična Slovenija se je znašla v zelo zanimivem in .zapletenem položaju. Liberalni demokrati so postali zreli za politični poraz,
desna pozicija pa ni zrela za zmago... Kaj se iz takšnega položaja utegne izcimiti, je težko napovedati, a prav lahko bodo liberalni demokrati, kljub temu da delujejo utrujeno, naveličano, brezvoljno, se zapletajo v škandale in afere, dobili še en mandat. Zakaj? Ker opozicija, sicer željna oblasti, nima nobene ideje in predstave, kako bi osvojila oblast...« Ali njegovo mnenje drži?
Poslanec NSi Lojze Peterle - tudi predsednik evropskega parlamenta?
Miheljak včasih zadene, včasih zgreši, predvsem pa rad usmerja. Ne pričakujem od njega, da bi opoziciji pripisoval kakšno veliko moč, je pa zanimivo, daje LDS pripisal zrelost za poraz. Liberalni model vladanja se jc izčrpal in v marsičem izdivjal. Fantje vedo, da bo pri vsem plačanem PR težko prodajati zgodbo o uspehu, celo na splošno šibki slovenski politični zavesti. Za nadzor nad kapitalskimi tokovi so poskrbeli, za pozicije tudi. Po mojem kombinirajo na levici dva scenarija: urejen sestop in novi by-pass s kakšno novo stranko, ki bo prišla z novimi gesli. Mogoče bodo iz istega štaba ustanovili eno levo in eno desno stranko. Koalicija Slovenija kot edina resna opozicija ima na zalogi program, ki gaje začela izvajati leta 2000 inje v bistvenih postavkah ostal nedokončan. Seveda, je potreben posodobitve in podrobnejše razdelave. Treba bo upoštevati nove številke v zunanji
zadolženosti in v javnih blagajnah. Opozicija mora razumeti očitno pričakovanje spremembe tudi kot nalogo, da razširi svojo politično ter intelektualno bazo. Tega, kar je pustilo za seboj dolgoletno liberalno vladanje, se ne bo dalo popraviti v enem mandatu, zlasti ne na področju javnih financ. Žepi o/.kc skupine vladajočih so se močno napolnili, v žepih drugih pa ni čutiti pravega prirastka. Še nekaj (iz lastne izkušnje): ljudje bodo hitro pozabili, kdo je vladal prej, za slabe razmere bo hitro "kriva" nova oblast. Slovenska opozicija jc res pred odgvorno nalogo. Vesel sem, da je začela prestavljati v drugo. V enem letu lahko še veliko doda.
• Po dosedanjem pisanju medijev ste možni kandidat za predsednika evropskega parlamenta. Ali ima Slovenija sploh kakšen vpliv na vaše eventuelno imenovanje?
Seveda. Predvsem preko strank. Pomembno bi bilo, da bi kandidaturo podprle najprej vse tri stranke, ki so članice Evropske ljudske stranke. Verjetno bo prišlo zopet do nekakšne koalicije kot v prejšnjem mandatu, ko seje Evropska ljudska stranka povezala liberalci. Lahko bi se tudi s socialisti. Razplet bo najprej odvisen od volitev. Lahko pa povem, da prve omembe v časopisih delujejo dobro. Vsekakor bo to trdo delo.
• Veliko uspeha, gospod Peterle in lepa hvala za ta pogovor.
P.S.: V juniju seje izpolnilo Peterletovo optimistično napovedovanje, saj je iz ankete Dela 30. junija razvidno, daje NSi tokrat pridobila 4,4%.
Albin Čuk
ogaške......
Obogatite občinsko glasilo tudi s svojimi sporočili in s svojimi mnenji!
Gospodarske diagonale
Doskok Zlate gazele
Dan pred osrednjim slovenskim praznikom je v Logatcu svoja vrata odprl supermaket TUŠ. Opoldanskega odprtja se je udeležilo veliko ljudi od blizu in manj blizu, ki so si do trdne noči ogledovali nove trgovske prostore sredi Logatca, v njih nakupovali in si privoščili otvoritveno okrepčilo.
Svečanost so začeli logaški godbeniki ob plesu logaških mažoret. Slavnostni nagovor je zbranim namenil župan Janez Nagode. Poudaril je potrebo po izrabi priložnosti, ki se - zamujene - kar nočejo povrniti. Izrazil je veselje, da s Tušem ni bilo tako. Čeprav je bilo zamisli in pripomb o ureditvi krajevnega središča nešteto, se je občina odločila sprejeti to, ki je zdaj udejanjena: »Ko se danes ozrem po tem lepo urejenem prostoru, sem zadovoljen in srce mi igra ob misli, da nam je s skupnimi močmi uspelo narediti korak naprej pri urejanju našega naselja«. Župan je izrazil tudi prepričanje, da bo center popestril dogajanje v samem Logatcu, povečal ponudbo in konkurenco med podjetji, občanom pa izbiro. Nagovor je zaokrožil z željo po uspešnem poslovanju in s čestitko za dan državnosti, praznik, ki seje slavil dan kasneje.
Direktor podjetja Lngrotuš Aleksander Svetelšek se je v svojem kratkem, a izbranem nagovoru najprej zahvalil načrtovalcem in izvajalcem del ter logaški občini in Upravni enoti za sodelovanje. Zbranim je povedal, da se trgovsko podjetje TUŠ želi in zmore prilagajati kupcem in
krajem, koder ima svoje trgovine. Nd dobrega počutja v družabnem pomenkt vsakodnevnih nakupih. V imenu poc direktor izročil simbolični ček za milijon tof8jjg^®n)»y3j»Ci osnovne šole »8 talcev« Metki Rupnik kot donačTjS^anovo igrišče pri šoli. Ko se je zanj zahvalila, je ravnateljica povedala, da so igrišča nujno potrebna, saj je šola po postavitvi nove športne hale na mestu prejšnjih igrišč ostala brez njih.
Župan in direktor podjetja sta zatem prerezala slavnostni trak in odprla novo trgovsko središče sredi Logatca: supermarket, trgovino s čevlji, trgovino z oblačili ter frizerski salon in solarij.
Mažorete med množico ob odprtju Tuša.   Foto: J. Turk
V sklopu trgovin TUSje v Sloveniji 29 supermarketov, II drogerij, 3 eash & carry enote, 7H franšiznih poslovalnic, devet gostinskih lokalov, pet prodajaln s čevlji IN SHOE. ustrezen distribucijski center ; informacijsko podporo poslovanja na najvišji stopnji in moderen vozni park. /.uglednim poslovanjem in z doslednim sledenjem lastni viziji je TI <Š postalprepoznavno in cenjeno one v svoji panogi. Kot najboljše hitro rastoče podjetje je hi I 2001. nagrajen s prestižnim nazivom "Slovenska zlata gazela 2001", leta 2002 pa je postal Savinjsko-zasavska gazela. Med (prehrambenimi) trgovci na Slovenskem ima 12-odstOtni tržni delež, ki se stabilno povečuje.
Tuševo darilo za šolsko igrišče je podelil direktor Aleksander Svetelšek, sprejela sta ga pa župan Janez Nagode in ravnateljica šole Metka Rupnik. Foto: J. Turk
Direktor Aleksander Svetelšek je v pogovoru po odprtju trgovskega središča šc povedal, da kratkoročna razvojna strategija predvideva, da bodo v vseh slovenskih krajih, ki imajo nad 3000 prebivalcev, po tri trgovske hiše: Mcrcator, Spar in Tuš. Vsako od teh podjetij ima sicer svoj pristop, svoje posebnosti, svoj odnos do kupcev in tudi rahlo različen prodajni program od drugih. Vsako podjetje najde tiste posebnosti, ki ga ločijo od konkurentov. Za podjetje TUŠ je značilna izjemna prilagodljivost kupcem in posebnostim krajev. Zagotavlja jo tudi z najboljšim prodajnim osebjem, ki ga zaposluje dolgoročno. Konkurenčne cene zagotavlja s kar najmanjšimi možnimi notranjimi stroški. V Sloveniji želi TUŠ zadržati omejeni tržni delež, da bi se izognil nevarnosti prevelikih ali celo preveč tveganih vlaganj.
Janez (iostiša
»si a
Gospodarske diagonale
Do lepših poljskih poti
V soboto, 21. junija, je bilo na poljskih poteh Hotedršice kar se da živahno. Na pobudo nekaterih članov sveta KS Hotedršica so organizirali akcijo, da bi uredili najbolj kritične odseke poljskih poti v tej krajevni skupnosti.
Predsednik sveta KS Stanislav Nagode se je dogovoril z uporabnikom peskokopa Rajkom Žakljem, da omogoči pred dokončno sanacijo peskokopa razvoz nasipnega materiala na poljske poti. Uporabniki poti so se organizirali in poskrbeli za razvoz peska in ureditev poti. Odziv na akcijo je bil kar spodbuden. Poljske poti je bilo treba nujno nasuti in urediti, predvsem zaradi transporta s kmetijskih površin; pa tudi za sprehajalec in naključne uporabnike poti je prijetnejše, če so poti urejene.
Akcija seje zavlekla kar čez poldan in malica bi morala biti pravzaprav kosilo. Kakorkoli že, gospodinje so se organizirale in za vse sodelujoče pripravile malico ter kar bogato obložile mize z domačimi dobrotami. Hvala vsem, ki so sodelovale pri pogostitvi in poskrbele za potešitev žeje na delu.
Predsednik sveta KS se je zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in menil, da so vaščani tako izpeljali eno od aktivnosti pod okriljem krajevne skupnosti, in se priporočil za nadaljnje sodelovanje.
Dobra volja je najbolja. Foto: M. Dolenc
Zahvala gre tudi Rajku Žaklju za sodelovanje in njegovo »sponzorstvo« v tej akciji. Udeleženci akcije so bili zadovoljni z opravljenim delom in so se v sproščenem vzdušju in klepetu zadržali kar v pozno popoldne.
Mojca Dolenc
Certifikati za dopolnilne dejavnosti
Za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah so potrebna dokazila-
certifikati o strokovni usposobljenosti
Državni certifikati o strokovni usposobljenosti so potrebni vsem, ki želite v prihodnosti registrirati katero od naslednjih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah: predelavo sadja, peko kruha in potic na tradicionalen način (v krušni peči), predelavo mleka ali predelavo mesa. Za registracijo teh dejavnosti je med drugim potrebno tudi dokazilo o strokovni usposobljenosti: ali IV. stopnja izobrazbe kmetijske, živilske ali gostinske smeri ali državni certifikat.
Kako pridobiti državni certifikat?
Predložiti morate potrdila o opravljenih tečajih, rezultate in priznanja z ocenjevanj izdelkov ipd. Na podlagi predloženih dokazil komisija ugotovi, ali z listinami dokazano znanje zadostuje, in potrdi ustrezno poklicno kvalifikacijo ali pa vas napoti še na preverjanje znanja.
Za vsako od prej navedenih dopolnilnih dejavnosti bo organiziran petdnevni seminar, ki bo vključeval vsebine (teoretični in praktični del), potrebne za pridobitev certifikata. Na seminarju se boste seznanili tudi z zahtevami glede ureditve in opreme prostorov in z zdravstveno tehničnimi pogoji. Seminarji bodo obenem tudi priprava na preverjanje znanja.
Organizirani bodo seminarji za peko kruha in peči, potic v krušni peči, predelavo sadja, mleka in mesa. Najprej pa bosta organizirana seminarja za peko kruha in potic v krušni peči.
Podrobnejše informacije dobite pri svetovalki za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti po tel.: 041 310 187. Prijave sprejemamo najkasneje do konca julija 2003 na navedeno telefonsko številko.
Mojca Dolenc, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti
ogaške..
vabijo k dopisovanju!
Gospodarske diagonale
50-letnica KIJ Logatec -mimo vzpodbudnih rezultatov
V torek, 8. julija 2003 je bila sklicana 6. skupščina delniške družbe KLI Logatec - Tudi to pot kot doslej je bilo gradivo za skupščino na vpogled
na sedežu družbe
Le malo nekdanjih delavce v-delničarjcv KLI zanimajo podrobnosti o gospodarjenju največje logaške delniške družbe. Večina se ne potrudi, da bi si sama ogledala poslovna poročila. Prav zato pa smo iz njega povzeli nekaj podatkov, ki so bili obravnavani tudi na skupščini.
Skupščina delničarjev se je seznanila z letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom za leto 2002, z mnenjem revizorja in poročilom nadzornega sveta 0 preveritvi in potrditvi letnega in konsolidiranega letnega poročila za leto 2002, odločala 0 ra/.rešnici upravi in nadzornemu svetu ter imenovala finančnega revizorja za poslovno leto 2003.
V celotnem sistemu delniške družbe KLI Logatec je bilo konec leta 2002 zaposlenih 831 delavcev, od tega v matični dmžbi 648 delavcev.
KLI Logatec, kot obvladujoče podjetje družbe za lesno in strojno proizvodnjo, trgovino in inženiring, d.d., so v letu 2002 poleg matične družbe sestavljala še odvisna podjetja: OKNA KLI Logatec, d.o.o., KLI Handcls und Produktionsges, m.b.H., s sedežem na Dunaju, KLI Produkt, s.r.o., na Slovaškem in TIP TOP Kurnishings Corp. s sedežem v ZDA.
Kakovostni Klijevi programi še vedno premalo za uspešno bilanco.
V sistemu KLI Logatec sestavljajo delavci KLI 78% vseh delavcev, 17% delavcev predstavlja podjetje OKNA KLI, 5% pa podjetje KLI Produkt.
Rezultati gospodarjenja v letu 2002 niso posebno vzpodbudni. Recesija in vrsta stečajev v pohištveni industriji zahodne Evrope seje kritično odrazila v poslovnem rezultatu stavbnega pohištva. Prav tako prodaja na ameriški trg, kamor se izvaža 70% stolov, ni vzpodbudna, odraža pa se tudi v drastični pocenitvi dolarja. Ti vzroki so povzročili izpad dohodka pod načrtovanim, tako da ob zelo neugodnem razmerju stroškov in tečajnih razlik ni bilo dovolj za doseganje pozitivnega rezultata preteklega leta. Še zlasti pa je KLI
prizadela izguba v odvisni družbi KLI Handels na Dunaju. Neuspešna sanacija te družbe je kot posledica globoke recesije v gradbeništvu ter stečaju kupcev vodilo v odločitev o zapiranju te družbe.
Letos, ko KLI prazuje 50-letnico uradne ustanovitve matične družbe, bo prelomno leto, saj izguba 240 milijonov tolarejv ni vzpodbudna, družba pa bo soočena z nadaljevanjem recesije svetovnega gospodarstva. V KLI kljub temu načrtujejo 15% rast prihodkov ter 13% rast dodane vrednosti na zaposlenega. Ob tako težkih nalogah ne moremo pričakovati posebnega proslavljanja sicer pomembne obletnice obstoja.
A.Č.
ZAHVALA
za uspelo Poletje v Rovtah
Športno društvo Kovk je prvič organiziralo tridnevno prireditev v želji, da bi Poletje v Rovtah postalo tradicionalno.
Da pa je prireditev uspela, se Športno društvo iskreno zahvaljuje najprej vsem obiskovalcem prireditve, vsem, ki so tako denarno kot materialno pomagali, županu občine, in seveda, vsem članom društva in prostovoljcem, ki so svojim časom in delom pripomogli k uresničitvi projekta.
Na svidenje prihodnje poletje v Rovtah.
Športno društvo Kovk Rovte
Turistične panorame
W*m* ..... ..... i ..... ..........
Nekoliko deževno, a razigrano Poletje v Rovtah
Parada zabavnih skupin - Divji zahod po domače - Petje na vasi - Večer komedije - Igre brez meja - Veslica in še mnogokaj
Že od konca pomladi smo pričakovali kako kapljo dežja, ki bi namočila vrtove in njive in malce omilila vročino. A kaj več kot le nekaj kapelj ni padlo. Vse do Poletja. V Rovtah, namreč. ŠD Kovk Rovte je od 27. do 29. junija organiziral tridnevno prireditev, ki so jo poimenovali Poletje v Rovtah. Nanjo so vabili živo pisani-rumeni plakati in vabila. Poletje se je pričelo z zabavno glasbo. V petek zvečer so na Kovku zaigrale skupine BEPOP, Blade, Fetisha, Leaf-fat in Let 3. V soboto si je bilo mogoče dopoldne ogledati Divji zahod - predstavitev konjeništva: jahanje, podkovanje konj, predstavitev jahalne opreme...; za najmlajše pa so bile pripravljene otroške delavnice.
Lično pripravljen prireditveni prostor pred cerkvijo sv. Mihaela je napovedoval PETJE NA VASI. Nič kaj prijazno pa se niso kazali črni oblaki, ki so se z vseh strani zbirali nad vasjo. Prireditev je slovesno začel Pihalni orkester Logatec s poskočnimi koračnicami. Poslušalci so nekako dobili vtis, da se godbenikom kar malce mudi. Pogledovali so v nebo, poslušalci pa tudi. Bliskanje res ni napovedovalo mirnega večera. Po nagovoru župana Janeza Nagodeta so se poslušalci in nastopajoči med prvimi dežnimi kapljami prestopili v Dom krajanov in ga napolnili do zadnjega kotička. V nekaj minutah, ravno toliko, da so poslušalci med seboj malce poklepetali, se je Petje nadaljevalo. Najprej je otroški zbor OŠ Rovte pod vodstvom Mari Loštrek Žižek ubrano zapel dve slovenski narodni; z narodnimi seje nato predstavil tudi Duo Mir. Domači Trio Logarje zaigral skladbo Lipa zelenelajc in Madžarski ples, zapeli pa so še Mešani pevski zbor Logatec pod vodstvom Lovra Groma in domači cerkveni pevski zbor, ki ga vodi Janez Treven. Med petjem so se predstavili zanimivi gostje: Erik Potočnik je igral na škotske dude, rovtarski pritrkovalci so »zapenkali« nekaj zvonarskih, Jaka Strajner pa je s svojimi mladimi tolkalisti navdušil z igranjem na bobne. Povezovalka Tjaša Železnik je Petje na vasi sklenila z zaključnim pozdravom, nato pa sta se od Bog ve kod prikradla še dva bruhalca ognja. Dvorano je nekaj minut polnila močna svetloba (in toplota) ognja, ki sta ga umctclnika bruhala po prostoru. Svetleč zaključek prireditve, ni kaj!.
Pol ure kasneje seje v dvorani začel večer komedije z Damjanom Pernetom in Janezom Cankarjem, zabava pa seje za najvztrajnejše nadaljevala še v Klubu Montana.
Nedeljsko jutro ni obetalo kake hude vročine, še sonca ne. A je prirediteljem vreme le nekoliko bolj prizaneslo. Tako so popoldne pripravili igre brez meja in veselico do poznih ur z Veselimi Štajerkami. Če je srečelov prinašal lepe nagrade, pa ve tisti, ki je imel srečno roko.
Čeprav bi lahko bilo vreme bolj naklonjeno
Poletje in kmečke igre.
organizatorjem, je bilo Poletje v Rovtah poletno razigrano, bogato v svojem programu in veselo.
Mihaela Gostiša
Kmečki praznik
15. tradicionalni kmečki praznik bo na Medvedjem Brdu 3. avgusta 2003
KŠD Trate organizira že petnajstič prireditev Kmečki praznik, zato vljudno vabi ekipe iz bližje in daljne okolice, da se udeležijo prireditve, ki jo vsako leto obišče več tisoč ljudi. Rok za prijavo ekip jc do četrtka, 31 .julija, pri Davidu Žaklju, tel.: 041 638 278.
Program ekipnega tekmovanja (ekipo sestavljajo trije tekmovalci: dve ženski in en moški):
1. košnja (tekmujejo kosci),
2. grabljenje (tekmujejo grabljice),
3. pevski nastop (vsi člani ekipe zapojejo narodno s prirejenim besedilom),
4. tek s hoduljami (štafetni tek   tekmujejo vse ekipe hkrati),
5. ples (ples po izbiri organizatorja   ocenjuje se umetniški vtis).
Tekmovanje bo spremljala izkušena sodniška ekipa, njen član bo tudi Miro Cerar.
Pričetek iger bo ob 14.30, konec iger, razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo ob 18. uri.
Po tekmovanju bo za veselo razpoloženje skrbel ansambel »Čuki«.
Generalni pokrovitelj Kmečkega praznika je Gradbeno podjetje »Zakelj« Logatec.
Turistične panorame
Med kosci in grabljicami bo živo in
Na Medvedjem Brdu se bo prvo avgustovsko nedeljo že petnajstič razigral kmečki praznik
Ko zavijemo s ceste Logatec-Rovte vrh Židovnika levo, se nam po nekaj sto metrih gozda odpre pogled na razgibano pokrajino od Rovtarskih Žibrš do Medvedjega Brda, kjer so raztreseni zaselki: Gladki grič, Kamenikov grič, Lanevšc, Pikcljcc, Potok, Trate, Veharše in I ludi konec, Laze, Osojc, Planina, Srobotjc, Vavknov grič in Žejna dolina. Najviše stoje Veharše, 840 m nad morjem, najniže Hudi konec, 560 m nad morjem; vrh slemena (785 m) pa je daleč vidna cerkev svete Katarine.
Od tu pelje pešpot ali kolesarska pot do močvirske Žejne doline, po kateri teče Žcjski potok, ki sredi doline ponikne v Kmetovem breznu. Dolina je dom nekaterih ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Zanimivo je tudi Pucovo brezno, kamor ponikne Pikeljščica. V bližini so še danes ohranjene okamnele stopinje dinozavra.
In kar je najpomembneje ta čas: prvo nedeljo v avgustu se vaščani Medvedjega Brda in Rovtarskih Žibrš združijo ob kmečkem prazniku. Prizadevni organizatorji, ki jim ni žal svojega prostega časa in dobre volje, že od
Sredi tradicionalnih kmečkih starožitnosti.
konca osemdestih let prirejajo leto za letom tekmovanja v različnih kmečkih opravilih. Tudi letos bo na nedeljo, 3. avgusta, ob treh popoldne na Medvedjem Brdu spet veselo. Tekmovalne ekipe se bodo že petnajstič pomerile v košnji in grabljenju ter drugih zabavnih igrah.
Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi nekatere stare običaje in kmečke obrti ter izdelke domačih mojstrov, kmečke žene pa jih bodo pogostile z domačimi dobrotami. Program bo vodil Janez Cankar (Jože iz TV Dober dan) s skupino bratov Štrukelj. Po tekmovanju se boste lahko zabavali in vrteli ob zvokih ansambla Čuki, srečo pa preizkušali na bogatem srečelovu ter žrebanju presenečenj. Prva nagrada občinstva bo sedemdnevni dopust v Atomskih Toplicah, drugo nagrado pa je prispevalo Gradbeno podjetje Lnergo plan Ljubljana sedemdnevni dopust v Čatcških Toplicah.
Ekipe, ki si želijo zanimivega tekmovanja m druženja, se lahko prijavijo po telefonu 041 638 278 David. Tu so na voljo tudi vse informacije.
Pridite, ne ho vam zal!
Jubilejno kresnikovanje ^
Zbornik ob deseti kresni nedelji - Koncert domačih zborov - Blagoslovitev obnovitvenih del - Domača kmečka opravila - Zabava pozno v noč
Kulturno turistično društvo Hotedršica je 28. in 29. junija že desetič zapored uspešno pripravilo prireditev, poimenovano Kresna nedelja. Članice in člani društva pa tudi mnogi sorodno misleči vaščani so se že dalj časa skrbno pripravljali nanjo.
Za sobotni večerje bil napovedan koncert zborov iz 1 lotedršice na trgu pred cerkvijo svetega Janeza Krstnika. Žal, je večerni naliv nekoliko zožil število obiskovalcev. Dogajanje pa seje preselilo v župnijsko cerkev, kjer so se ob prijetnem kramljanju Darje Merlak predstavili Otroški cerkveni pevski zbor pod vodstvom Janje Dolenc in Tine Nagode, Mešani cerkveni pevski zbor Mozaik, ki ga vodi Stane Nagode, Mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom Jane Merlak in Moški pevski zbor, ki ga vse od ustanovitve vodi Matija Logar.
Nedeljsko jutro je pokazalo praznično podobo. Ob deseti uri seje na trgu pred cerkvijo zbrala množica ljudi. Nekaj dežnih kapelj nikakor ni motilo veselja ob blagoslovu obnovitvenih del na župnišču. Na začetku slovesnosti je
Mešani cerkveni pevski zbor Mozaik zapel pesem,
predstavnik gradbenega odbora Andrej Zelenec pa je v kratkem nagovoru povzel bistvene dogodke in pomembnejše podatke, nanašajoče se na obnovitvena dela. V spremstvu
Turistične panoram
narodnih noš in vaščanov je slovesni blagoslov opravil kanonik Franci Vrhunc. Za tem sta skupaj z domačim župnikom darovala sveto mašo. Po maši so se gostje in domačini ob dobrotah pridnih gospodinj in gospodarjev zadržali in poklepetali med seboj.
Že ob 12. uri se je z zapravljivčkom in konjsko vprego nadaljevalo praznično vzdušje. Kdor sije zaželel, si je lahko na ta način ogledal lepote notranjskega kraja.
Kar pisana druščina, navidez kot bi se pripravljal kmečki punt, se je zbrala ob 14. uri na dvorišču pred Habjanovo domačijo, od tod pa skupaj z nekaterimi obiskovalci v sprevodu odšla na osrednji prireditveni prostor pred domačo osnovno šolo.
Najprej so se obiskovalcem predstavili igralci gledališke skupine Kulturno turističnega društva, duo Mir z Medvedjega Brda, pevci domačega Moškega pevskega zbora in plesalci domače folklorne skupine. Ves program je povezovala Darja Merlak. Vsi nastopajoči so si v dar ob deseti obletnici prislužili zelo uporabno darilo: lesene grablje.
Drugi del, ki gaje do zadnje podrobnosti pripravil, vodil in strokovno razlagal Matjaž Petrovčič, pa je vseboval predvsem prikaz spravila košnje. Najprej so se predstavili kosci, domači gospodarji. Otroci so tako kot včasih za kosci »razmetali« redi, nato so se predstavile grabljice, domače gospodinje ter prikazale pripravo senenih kopic. Suho seno je treba spraviti, seveda, še pod streho. Nazorno je sledil opis lojtrnega voza, konjske in volovske vprege ter pravilno
naloženo in stlačeno seno na vozu, ustrezno povezano ter srečno suho pripeljano domov. Izdatna malica je prav tako del kmečkega obredja.
Nato seje povorka premaknila še k zabavnemu delu prireditve, na katerem je navzoče ob dobri hrani in pijači do poznih večernih ur zabaval ansambel Sedmi raj iz Zreč.
V notranjščini lovskega doma so si obiskovalci
Živopisne kresnikovalce je pozdravil tudi logaški župan (skrajno desni v zadnji vrsti).
lahko ogledali tudi razstavo slik s prejšnjih kresnih nedelj. Organizatorjem gre ob tem iskreno čestitati tudi za ličen zbornik, ki so ga izdali ob desetletnem jubileju.
Stanislav Nagode
Duhovni odsevi
»Vse zmorem v njem, ki mi
daje moč«
Geslo letošnjega novomašnika, salezijanca Draga Šenčurja - iz Pavlovega pisma FiI i pijanom 4, 13
Lepo pozdravljen novo-mašnik - brat Drago!
Nocoj so srca vseh tu navzočih radostna in vzhičena, znemirjena. Vzrok za tako doživetje si ti, Drago, ker si se odzval na božji klic in prihajaš med nas kot božji služabnik v gospodov vinograd Nekdo je zapisal tole misel: »Biti duhovnik
t~" ni kariera, ki hi nam omogočila udobno življenje, tudi ni nagrada za naše dosežke, ampak je služenje,
P   vstopanje v območje presevetega in
~c_ čaščenja Boga. (Iz nagovora župnika Janeza    Selana    ob sprejemu
o novomašnika pred župnijsko cerkvijo v Gornjem Logatcu.)
Iz življenjepisa novomašnika le to, kar sam pravi o sebi: »Rodil sem se tistega lepega jesenskega l. oktobra 1975 v Ljubljani kot tretji in za vedno najmlajši otrok mami Pavli in očetu Karlu. Za tem sem nekaj let »gor rasel« v Žibršah. Ko še nisem dopolnil treh let, mi je v prometni nesreči umrla mama. Čez nekaj časa smo, kot smo bili navajeni reči »dobili« mamo. Kot otrok sem preprosto mislil, da sem jo pač dobil oziroma da sem imel veliko srečo, da sem dobil tako dobro mamo. Šele v zadnjih letih sem čedalje bolj prepričan, da je bila tu zagotovo na delu božja roka, ki je dobro poskrbela
za nas tri otroke... «
Iz novomašnih slovesnosti.
Nova maša je praznik ne samo za domačo župnijo, saj običajno pride na tako slovesnost kar lepo število ljudi iz sosednjih in daljnih krajev. Tako so novomašnika že v soboto na njegovi domačiji sprejeli skavti in mladina pa tudi narodnih noš ni manjkalo. In otroci so mu zapeli, odrasli pa so se hoteli prepričati, če še vedno obvlada kmečka opravila, zato je moral sklepati koso, urediti grablje in nacepiti drv. Sobotni sprejem pred farno cerkvijo je bil množično obiskan. Tu ga je pozdravil gornjelogaški župnik Janez Selan, slavje pa seje nadaljevalo v cerkvi s sveto mašo
Duhovni odsevi
Navdušeni sobotni sprejem novomašnika. Foto: P. Gostiša
seje ta misel začela v meni porajati že tam v zadnjih razredih osnovne šole. Določneje pa sem o duhovni št vu začel razmišljati v osmem razredu. To
in pozdravnimi besedami. Kar po vrsti so k njemu pristopali skavti, predstavniki verskih organizacij, Karitasa in vaščani iz Žibrš ter mu prinašali darila in mu namenili spodbudnih besed.
V nedeljo se je novomašnik poslovil od domače hiše. V cerkev ga je spremilo številno sorodstvo, prijatelj
razmišljanje se je potem nadaljevalo skozi vsa leta srednje šole. V tem času sem namreč ves čas živel pri salezijancih, in tako imel ob njihovem življenju in delu veliko možnosti
in Žibršani. V nabito polni cerkvi sta' preverjati svojo odločitev in iskati
ga med drugimi v imenu župljanov pozdravila Alojz Molk in župan občine Logatec Janez Nagode. V somaševanju velikega števila duhovnikov in sovaščana kanonika Ivana Merlaka (ta je 15. junija dopolnil 80 let in mu ob tej priložnosti želimo še veliko zdravih in ustvarjalnih let) je Drago daroval svojo prvo sveto mašo. Mašni nagovor je bil zaupan njegovemu selezijanskemu bratu. Bogoslužje je spremljal domači pevski zbor pod vodstvom Janeza Nagodeta in organista Matija Rupnika skupaj s trobilnim kvartetom Logaškega pihalnega orkestra.
Iz pogovora z novo-mašnikom
Kdaj in zakaj ste se odločili postati duhovnik in zakaj ste se odločili za redovno skupnost selezijaneev?
Ko razmišljam o Božjem klicu, se mi večkrat prav Božji klic zdi nekaj tako skrivnostnega, nekaj tako globokega, da kar malce težko najdem besede, s katerimi bi ga opisal. Težko bi odgovoril, kdaj natanko sem se odločil za duhovniški poklic. Vsekakor
pravo pot v življenju. Zakaj sem se odločil postati salezijanec, kako sem prišel med salezijance? Čisto preprosto. V zadnjih razredih osnovne šole sem dvakrat odšel v Želimije k salezijancem na duhovne vaje, za katere nas je navduševal takratni župnik Janez Kompare. To so bile za tisti čas najbrž kar nekoliko drugačne duhovne vaje;
šlo je namreč za zelo pester program iger, veselja; smo pa tudi molili in razmišljali o bolj resnih, duhovnih stvareh. Tam sem tudi spoznal duhovnike, ki so se mi kot otroku zdeli nekoliko drugačni, kot sem jih bil sicer vajen. Vsekakor, bilo je več stvari, ki so me privlačile. - Ko sem potem prišel v Želimije, kjer je bilo takrat za slovenske salezijance malo semenišče, sem se počasi vživljal v življenje in delo salezijancev in se tako ob koncu srednje šole odločil za vstop v noviciat, to je leto priprave na življenje v redovni skupnosti.
Kdo je imel največ vpliva na vašo odločitev?
Na tem mestu bi težko izpostavil določeno osebo. Razmere v domači družini so mi zagotovo omogočale tudi razmišljanje o takšni odločitvi. Prav gotovo je imel za mojo odločitev kar pomembno vlogo tudi takratni župnik, ki je nas otroke dobro poznal in nas je kratko rečeno, imel rad. Tako je najbrž začutil, da nekaj nosim v sebi, in me ob tem zgolj spodbudil k razmišljanju o duhovnem poklicu. Pozneje pa me je uspel tudi pravilno usmeriti. V naslednjih letih pa sem svojo odločitev preverjal predvsem ob sobratih salezijancih.
Kakšna so občutja zdaj, ko ste iz škofovih rok prejeli mašniško posvečenje, kakšno odgovornost ste prevzeli s tem?
Moja občutja ob duhovniškem posvećenju so nepopisna. Človek kar
Novomašna daritev Draga Šenčurja s številnimi somaševalci. Foto: P. Gostiša
Duhovni odsevi
težko takoj dojame, da gaje Bog zares izbral za svojega duhovnika. Prevzemajo me predvsem občutki globoke hvaležnosti Bogu in vsem, ki so me podpirali in spremljali in me še spremljajo na poti duhovništva. Naj se vsem tudi na tem mestu iskreno zahvalim. - Duhovništvo prinaša veliko veselja. Duhovnik je v obhajanju zakramentov, še posebej svete maše, na neki način bliže Kristusu, ki ga daruje na oltarju in s katerim se tudi sam daruje. Obenem pa zagotovo duhovniški poklic prinaša tudi odgovornost, odgovornost do vseh, ki so mu zaupani. Duhovnikova prednostna naloga je voditi ljudi h Kristusu. Načinov in poti za njegovo poslanstvo pa je veliko.
Kakšna bo vaša usmeritev pri delu? Selezijanci se veliko ukvarjajo
z mladino; boste tudi vi postali aktivni vzgojitelj mladine? Kje vidite svojo aktivno vlogo pri službovanju?
Kot salezijanec sem se z večnimi redovnimi zaobljubami javno zavezal, da bom živel v pokorščini do svojih predstojnikov. Poleg tega, da se salezijanci prednostno ukvarjamo z mladimi, je ena od značilnosti našega življenja in dela tudi življenje v skupnosti sobratov. Tako se med seboj bogatimo, si pomagamo in v današnjem svetu razdvojenosti in individualizma s svojim življenjem na ta način tudi pričujemo. - Delati za mlade je namreč zelo širok pojem. Tukaj namreč ni nujno, da nekdo čisto konkretno dela z mladimi. Moji sobratje salezijanci ravno tako delajo za mlade, ko npr., ekonomi skrbijo za razne ustanove, ki služijo mladim, ko pišejo in pripravljajo
različne publikacije za mlade ... O svoji konkretni usmeritvi bi zaenkrat težko govoril. Z gotovostjo pa lahko rečem, da bosta tudi čas in razmere v njem sproti kazala področje mojega dela. Predvsem pa se mi pri mojem delu zdi najpomebnejc to, kar je rekel veliki vzgojitelj mladih in ustanovitelj salezijancev sv. Janez Bosko: pomembno je, da imamo mlade radi.
Ali že veste, kje boste službovali prvo leto svojega duhovništva?
V začetku avgusta odhajam kot kaplan v našo bližino, namreč v Cerknico, kjer salezijanci vodimo župnijo.
Novomašniku Dragu Šenčurju se zahvaljujemo za pogovor in mu želimo uspešno delo med Cerkničani.
Albin Čuk
r
o
*■ Dvojno praznovanje farnega dne
Dr. Franc Rode, nadškof ljubljanski in slovenski metropolit, blagoslovil prizidano kapelo -Popoldansko že dolgo ustaljeno družabno srečanje farnega občestva
Godovni dan sv. Petra in Pavla je bil za farno občestvo praznični dan: dopoldne zaradi obiska dr. Franceta Rodeta, popoldne zaradi farnega dne. Od lanskega božiča sem se verniki dolnjelogaške župnije udeležujejo bogoslužja tudi v na novo prizidani kapeli v cerkvi sv. Nikolaja. Poslopje je 29. junija blagoslovil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode med dopoldansko sveto mašo.
Ob koncu svete daritve so bile izrečene mnoge zahvale. Vsaka posebej je bila utemeljena in izrečena na pravi naslov. Najprej, seveda, zahvale vsem, ki so tako ali drugače pripomogli k postavitvi kapele, tudi logaškemu županu Janezu Nagodetu. Posebej omenimo nadškofovo zahvalo trem dušnim pastirjem: Tonetu Komparetu, ki je dvajset let župnikoval v fari, jo duhovno bogatil in začel odpirati navzven z ustanovitvijo katoliškega vrtca in domov za ostarele, njegovemu nasledniku, sedanjemu župniku Janezu Komparetu, ki v prizadevnosti in dejanjih ne zaostaja za predhodnikom, ter Robiju Friškovcu, duhovnemu pomočniku, ki zadnja tri leta bogati farno življenje v
bogoslužnem in organizacijskem pogledu. Neizrečene pa niso ostale tudi želje po prizidku še ene kapele, s katero bi se skupno potrojilo število sedežev v cerkvi, in po obnovi doma na Griču, ki bi omogočil ustrezne prostorske pogoje tako mladinskemu centru kot rekreacijski dejavnosti za potrebe domov, pa prostore za vrtec ipd.
i------------------1
Slovenija potrebuje dušo - torej, dajte nam priložnost!
Na dan blagoslovitve prizidanega dela dolnjelogaški farni cerkvi smo nadškofa ljubljanskega in slovenskega metropolita dr. Franca Rodeta poprosili za kratek pogovor, v katerega je gospod nadškof tudi radovoljno privolil.
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode. Foto: T. Rupnik
Duhovni odsevi
r i
Dolnjelogaška župnija se širi, v kraju je vedno več prebivalcev katoličanov. Je tako po vsej Sloveniji?
Dr. Rode: Število vernikov, ki obiskujejo nedeljske maše, je bolj ali manj stabilno. So pa župnije, kjer se z novim župnikom število faranov poveča. Za primer lahko navedem župnijo Bistrica pri Tržiču, kjer seje v treh letih po prihodu vašega rojaka g. Jožeta Gregoriča število vernikov potrojilo.
Blagoslovitev bogoslužnega poslopja najbrž ni Vaše prav pogostno opravilo, ali pač?
Dr. Rode: Pravzaprav smo škofje velikokrat vabljeni k blagoslovitvam bogoslužnih prostorov, cerkva, ki se obnavljajo, cerkvenim potrebam namenjenih zgradb, oltarjev... K sreči, pri nas ni tako, kot je, denimo, na Nizozemskem, kjer prodajajo cerkvene stavbe, ali v Franciji, kjer so cerkve ponekod na podeželju zaprte. Pri nas smo Cerkev, ki se obnavlja, širi, pridobiva vrednost.
Logatec je od osamosvojitve Slovenije naprej v državi kar nekako prednjači! z ustanavljanjem najprej katoliškega vrtca in zatem domov za ostarele. Menite, da so še možnosti nadaljnjega odpiranja cerkvenega občestva v civilno okolje?
Dr. Rode: Možnosti so. Nujno je, da kristjani, katoličani posegamo na civilno področje, da smo navzoči z domovi, vrtci, šolami, gimnazijami. To je ena osrednjih nalog slovenskih katoličanov.
Menite, da ho udejanjanje sklepov slovenske sinode in z njim sveti misijon »Gospod, poživi nas s svojo besedo«, ki bo na Logaškem od 17. do 26. oktobra, pripomoglo k rasti v veri?
Dr. Rode: Prepričan sem, da bo. Že to, da imamo ta programski dokument, je veliko. Nedvomno se bodo sklepi uresničili, to je naša naloga. Prepričan sem, da se bo Cerkev po dobi komunizma in nasilnega omejevanja vse bolj uveljavljala v tem prostoru tako na duhovnem kot na civilnem področju.
/V« pogled drvimo s polno hitrostjo v potrošništvo, v brezdušno hlepenje po materialnih dobrinah tukaj in zdaj. Duhovnost, prijaznost s soljudmi, iskreni »dober dan« se umikajo plehkosti, surovemu materializmu, brezosebnemu »imej se« namesto pričakujočega »na svidenje«. Skorajda vsaka beseda zoper razosehljenje ljudi in družbe, že skoraj vsaka usmeritev k preprostim izrazom srčne kulture je deležna zavračanja in hitro tudi kritizerskega obrekovanja. Bomo zmogli stati inu obstati - če smem uporabiti naslov Vašega programsko naravnanega dela?
Dr. Rode: Strinjam se z opisom situacije. Vsi čutimo, da naša družba potrebuje nekaj drugega. Predsednik države je dejal, da Slovenija potrebuje -dušo. To (dušo) Cerkev in krščanska kultura dajeta. Tudi eden od ministrov mije oni dan v razgovoru dejal, da pričakuje večjo zavzetost Cerkve na tem področju. "To želimo, samo dajte nam priložnost!" Na področju vzgoje nas država namreč še vedno odklanja, zavira. Področje vzgoje, v katerem ima družina zelo tehtno in odgovorno vlogo, je najpomembnejše za gradnjo družbe pravih, trajnih vrednot.
Pogovor je vodil Janez Gostiša
Popoldne so se na farnem dnevu predstavile skupine, ki delujejo v fari. Devetnajst jih je bilo: Miklavžev vrtec, skupina Nazaret, vdove in samske, otroški in mladinski zbor, kateheti, birmanski voditelji, starejši in mlajši skavti, Karitas, zakonske skupine, neokatehumni. Dom Marije in Marte, župnijski pastoralni svet, ministranti, gospodarska skupina in zakristani, fotografska delavnica, mladinska skupina ter mešani pevski zbor. Predstavitev je povezoval in usmerjal Milan Trobič. Že tako pestro dogajanje na trgu pred cerkvijo so obogatile pevke vrhunske pop skupine Katrinas. Za plesne in zabavne melodije je skrbela skupina Samokres. Še mnoge igre so se zvrstile, druženje se je izteklo v večer, vsaj nekoliko manj vroč, kot so bili večeri celega letošnjega junija.
Župnija se je predstavila. Foto: T. Rupnik
Ogromno organizacijskega dela je bilo treba opraviti, da seje praznovanje dobro izteklo. Upajmo, daje bil izkupiček, namenjen bodočim investicijam, ustrezen Sicer pa: brez denarja ne gre, ni pa najpomembnejša stvar v življenju. Preživeti popoldne med prijaznimi ljudmi, kjer bo ta ali oni zagotovo zate našel prijazno in spodbudno besedo, je dar, ki ga denar ne more odtehtati. Hvala vsem pripravljalcem in vsem, ki so karkoli storili za ta praznični dan.
Janez Gostiša
Troje aforizmov
9em pravi srečnež;
sprijaznil sem se z usodo, ki ni ravno
mila.
Qmrt je neločljiva sestavina našega razmišljanja
-  o nas in o tem svetu.
Človek je zaradi lahkoumnega razmišljanja težak.
Jože Jerina, ml.
rt
I__________
_____I
Kulturni razgledi
Živahen sklep pevske sezone -
združenega Mešanega pevskega zbora Logatee-Vrhnika
Koncert v Cankarjevem domu na Vrhniki
Združeni MePZ Logatec-Vrhnika je 17. maja povabil na kocertno sodelovanje Mešani pevski zbor »Svoboda« iz Stražišča. Ta je pod vodstvom Vladimirja Brleka izpolnil prvi del koncerta. Drugi del pa je pripadal domačinom, ki so kot vse doslej sledili dirigentski roki Lovra Groma.
Marinka
V goste h na Reki
Združeni MePZ Logatec-Vrhnika je pod vodstvom Lovra Groma 24. maja gostoval na Reki pri prijateljskem društvu MePZ Bazovica. V lepo urejenem Slovenskem domu Kulturno prosvetnega društva Bazovica je najprej /apel gostiteljski zbor pod vodstvom Franja Bravdica. Nato je svoj koncertni spored odpel gostujoči zbor, ki je zelo navdušil poslušalec; tem jc zbor naklonil še dodatke.
Marinka
Majski pozdrav v Domu starejših
Združeni MePZ Logatec-Vrhnika, ki ga marljivo vodi Lovro Grom, je prav zadnji majski dan pozdravil varovance Doma starejših v Logatcu. Koncertni nastop je v prijetnem kramljanju z Markom Skrijem povezovala pesnica Neža Maurer tudi z recitacijo svojih pesmi.
Marinka
Dvoje nastopov na en dan
Pevci in pevke MePZ Logatec so 8. junija dopoldne prepevali pod taktirko Lovra Groma pri nedeljski maši v .župni cerkvi v Begunjah na Gorenjskem. Župnik France Maček, logaški rojak in sam dober pevec, je bil pevskega obiska zelo vesel. Prijetno pogostitev pa je pripravila župnikova mama Alojzija, ki pridno gospodinji svojemu sinu, župniku Francetu.
Popoldne tega dne pa seje zbor v Volčjem potoku udeležil 7. srečanja pevskih zborov »Od Čedada do Monoštra«, kjer je prepeval med 24 zbori.
Marinka
»Čudovit je ta svet«
Ženski pevski zbor Tabor je pod vodstvom Zdravka Novaka z mladostnim koncertnim šarmom počastil svojo petletnico in predstavil
svojo prvo zgoščenko
Na pobudo iz učiteljskih vrst seje pred petimi leti udejanjila ideja o ženskem pevskem zboru v Gor. Logatcu. Zborovodja je bil pri roki in pri volji: Zdravko Novak, dolgoletni glasbeni učitelj na gornjelogaški osnovni šoli in, ob svojem času, zborovodja nekdanjega dekliškega zbora in kasnejšega Mešanega pevskega zbora DMG, s katerima je odmevno nastopal na Naših dosežkih na revijah nekdanjega ljubljanskega Pevskega združenja.
Jubilejni koncert, ki gaje bil zbor izpel 6. junija, je bil režijsko dobro domišljen in lepo izpeljan. Napovedovalca Barbara Novljan Mišic in Jože Gostiša sta ga ubrano tekoče povezovala. Vseh petindvajset pevk seje z dirigentom vred izjemno potrudilo in disciplinirano odpelo dokaj zahteven program, ki ni presegal zmožnosti zbora. Zbor je zvenel mladostno, se včasih približal zvoku zrelega mladinskega /bora, spet včasih /a/venel v polnosti ženskega sestava. Posebej všečen je bil spodnji altovski del z žametno širino lepe, prelivajoče se tonske upodobitve. Kar tri dodatke si je izploskalo poslušalstvo, ki jc 6. junija dodobra napolnilo avlo gornjelogaške šole, kjer jc bil koncert.
Pohvaliti bi morali še marsikaj in marsikoga: lepo prepletanje nastopa v živo s posnetki z nove zgoščenke zbora, ki je bila promocijsko predstavljena na koncertu, izbiro programa - kar nekaj sodobnih skladb in skladb tujih avtorjev - solistke Katjo in Urško Nagode, Špelo Kavčič,
ŽePZ Tabor ob jubileju.
Foto: F. Bogataj
Darjo Scliškar in Sašo Fefer ter Gordano Pire, pianistko Dragico Klobučar. Čestitati velja vsem 19 prejemnicam Gallusovih značk, ki jih jc podelila vodja logaške izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Nevenka Malavašič.
Na zgoščenko, naslovljeno »Čudovit je ta svet«, je ženski pevski zbor Kulturnega društva Tabor zapisal 18 skladb. Verjamem, da bo marsikomu, ki bo zgoščenki prisluhnil, polepšala dan, večer in znova še kak dan in večer, pa spet in spet
Zboru želimo ob naslednjih obletnicah še mnogo vzklikov: čudovit je ta svet.
Janez Gostiša
Kulturni razgledi
Vztrajno zvesti pesmi
Na letnem kocertu domačega Pevskega
društva invalidov in upokojencev je pripel tudi Mešani pevski zbor Društva upokojencev iz Ilirske Bistrice
Pevsko društvo invalidov in upokojencev Logatec je 13. junija v Narodnem domu pripravilo letni koncert. V goste so pevke povabile Mešani zbor Društva upokojencev Ilirska Bistrica.
Koncert je bil lepo izpeljan. Oba zbora sta v okviru svojih danosti dobro odpela vsak svoj program. Domači ženski zbor je pod vodstvom Karoline Mcdvcšček v dveh sklopih zapel 8 pesmi, prav toliko so jih zapeli pevke in pevci gostujočega zbora pod vodstvom Dimitrija Grlja. Ob koncu so vsi družno odpeli dve narodni: Travnički so že zeleni in Ko dan se zaznava (zapisana je tudi kol
Z letnega koncerta Pevskega društva upokojencev in invalidov. loto: D. Malavašič
Zvonikarjcva). Program je z dokaj skopo odmerjeno besedo tekoče povezal Albin Čuk.
Škoda, da koncertu ni prisluhnilo več poslušalcev. To bi si nastopajoči zaslužili zaradi pevskega dosežka in za vzor, kako je mogoče dejavno oblikovati čas, ki nam je odmerjen v tostranstvu. J ago
^    Svoj s ko
z
55
I J Se
»
«
vnemanje src
V Vočjem potoku so »vnemali srca« pevski zbori od Čedada do Monoštra
V prelepem okolju arboretuma v Volčjem potoku seje 8. junija odvijalo 6. pevsko druženje, podnaslovljcno »Od Čedada do Monoštra«. Nanj je pobudnik in organizator Peter Razpet povabil 24 slovenskih pevskih zborov od Benečije prek Slovenije in avstrijske Koroške do Madžarske. Doslej smo prireditev pod nazivom »Ko pesem srca vname« poznali s podnaslovom »Od Čedada do Logatca - stara keltika«.
Precej razpotegnjeno prireditev, ki kar ni mogla steči v pevskem smislu, saj so najprej nastopali sicer izbrani govorniki: prof. Janez Bitenc, Rudi Šimac, Tone Partljič, pa godba iz Stranj, duo z avstralskima rogovoma pa leseni rogisti pa Vrabčki... je začel domači moški zbor prvega slovenskega pevskega društva Lira iz Kamnika. Iz Logatca sta nastopila mešani zbor Pevskega društva Logatec pod vodstvom Lovra Groma in obrtniški zbor »Notranjska«, ki ga vodi Janez Gostiša.
Poslušalcev bi morda pričakovali kaj več, kot ji je bilo. So pa tisti, ki so prišli, doživeli posebno zanimivost, ki niti ni bila načrtovana. V nedeljskem popoldnevu so na poti k osrednjemu prireditvenemu prostoru lahko prisluhnili zborom, ki so se na nastop pripravljali eni pod kostanji, drugi pod smreko, tretji ob ribniku, četrti za mostičem... Morda bi kazalo kdaj takšno, naključno in spontano nastalo sočasnost izrabiti kot obliko takšne festivalske prireditve, kakršna je letos na svojski način "vnemala srca".     J. G.
Občuten kakovostni napredek
Obrtniški pevski zbori Slovenije so v Slovenj Gradcu prepevali na svoji 21. reviji
Na zadnji majski dan seje 12 zborov in pevskih skupin zbralo na letošnji slovenski reviji obrtniških pevskih zborov. Število je zadnja tri leta nespremenjeno: devet jc moških zasedb, tri so mešane. Prireditev je bila v akustično zelo prijazni avli 2. osnovne šole v Slovenj Gradcu.
Vsak zbor jc posamič zapel po dve pesmi, dve pa so zapeli tudi družno: koroško Stoji hartclc zagrajen in Zbor sužnjev iz Verdijevega Nabucca. »Notranjska« se je z zborovodjem Janezom Gostišem predstavila z dvema od treh letošnjih revijalnih skladb: Pctclinček je zapel, narodno v priredbi Hilarija Lavrenčiča, ter V tesni kletki, Cankarjevo besedilo, ki gaje uglasbil Rado Simoniti.
Letos jc bilo zlahka opaziti občuten kakovostni napredek vseh nastopajočih. Škoda, da so bili najboljši zasedbeno zelo osiromašeni, sicer bi bil skupni vtis še tehtnejši.   Kje bo prihodnja revija, je ostalo še nedorečeno.
IS
Kulturni razgledi
V objemu presenečenj
Od arabeske do ekspresivnih slikarskih upodobitev vesolja Moskve
Moskva je s svojo vcsoljskostjo presenetila mladega Vida Sarka (1975), daje zajel v risbe del odčaranih presenečenj silovitega pravoslavja in Stalinove izzivalne mogočnosti.
Od 12. do 29. junija so bile v logaški Knjižnici na ogled črno-bele in barvne podobe, kakor so se bile izrisale mlademu umetniku, akad. dipl. oblikovalcu, na dvojih popotovanjih po Moški v letih 2001 in 1002. Zaporedje izpovedi se izostrujc iz. utrinkov slikarjevega občutenega videnja. Naš pogled pa sledi risarski roki, kakor je sledila neukrotljivim linijam nepričakovanih presenetljivih krivin, ki so presenetile avtorja samega.
S presenetljive razstave Vida Sarka.
In pomenljivo: linije se krivijo, da se ne zlomijo.
Bo ostal mladi Vid zvest oblikovalstvu, kar mu je odmerila diploma, ali ga bo zaneslo k slikarstvu? Čemu bi odtehtaval prihodnost, ko je pa najlepše v objemu presenečenj, pravi Vid, ki si ta čas služi kruh na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani.
mAŠ
Dvajsetič ob vodnjaku
Spomini na preteklost naj hi bili vodilo Večerov pri vodnjaku. Obenem naj hi oh tem obudili tudi spomin na nekdanja kresovanja. Žal, tradicija kresovanja izginja in le tu in tam se v nekaterih krajih na kresno noč ob mraku pojavijo kresovi. Po starih šegah so kresovali takoj, ko se je močilo. Kresovali so po bližjih hribih ali na razpotjih in tam prepevali do polnoči.
Del teh spominov so tudi Večeri pri vodnjaku, ki jih leto za letom prireja MePZ Pevskega društva Logatec, v zadnjih letih tudi s sodelovanjem MePZ Ivan Cankar z Vrhnike. Letošnje srečanje, 21. junija, je potekalo že dvajsetič v slilkovitem okolju vodnjaka in čevčanske cerkvice.
Vaške klepetulje ob vodnjaku.
Celotno srečanje je pripravil in vodil Milan Trobič. Poleg domiselnega kvarteta glasbil iz okolice Ljutomera in tria pevcev iz Žažarja so najbolj pritegnile poslušalce »Vaške klepetulje« z Vač. Seveda, so se občinstvu predstavile še spretne roke predice iz Holcdršice in izdelovalk zobotrebcev z Dolenjske. S pecivom pa so se ponovno izkazale čevčanske žene; tudi zaradi njihovega gostoljubja jc prireditev resnično spominjala na nekdanja kresovanja.
Jubilejna 20-lctnica Večera pri vodnjaku je gotovo vzpodbudna, in prav je, da se bomo še naprej obletno zbirali ob vodnjaku, tudi zaradi spomina na kresni večer.
A.Č.
2
ca
Kulturni razgledi
Ovenčan z Gallusovo listino
Janez Gostiša je na majski - 35. reviji pevskih zborov prejel priznanje
Javnega sklada Republike Slovenije
Ob 35. reviji pevskih zborov na Logaškem sta bili podeljeni dve najvišji državni priznanji za življenjsko delo na področju glasbene in gledališke dejavnosti. Gallusovo listino, ki jo podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, za izredne dosežke ali življenjsko delo na področju glasbene dejavnosti je prejel Janez Gostiša. Linhartovo plaketo za življenjsko delo na področju gledališke dejavnosti pa je prejel Marcel Štefančič. To pot predstavljamo dobitnika Gallusove listine.
Janez Gostiša. Tisti sivobradi gospod, ki ga je moč srečati na kulturnih prireditvah na logaškem in še mnogokod. Znan in priznan slovenski glasbeni poustvarjalec na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Rodil seje 22. avgusta 1947 Logatčanu Vinku Gostiši in Rakovčanki Almi, rojeni Trobec. Glasba mu je bila položena že v zibko. V otroških letih je nastopal v otroškem pevskem zboru, se učil harmonike, kasneje pel v mladinskem zboru. S štirinasjtimi leti je začel prepevati v moškem zboru, ki ga je skoraj dve desetletji tudi vodil. Bil je med ustanovitelji Logaškega okteta (1971) in Obrtniškega mešanega pevskega zbora Notranjska. Osmerico je dolgo let uspešno vodil, z njo snemal za radio in televizijo, posnel tudi dve kaseti in toliko zgoščenk. Z obrtniškim zborom je posnel kaseto in zgoščenko, njegova dirigentska roka pa je zbor kakovostno pripeljala v sam vrh obrtniških zborov Slovenije. Glasbo, ki jo nosi v sebi, je kot zborovodja razdajal tudi zborom zunaj Logatca: Moškemu zboru Fran Gerbič iz Cerknice (1987-1995), Moškemu zboru Postojna (1993-1994), Moškemu zboru Snežnik iz Starega trga (1996-1997). Sam je prepeval v Mešanem zboru Lubnik iz Škofje Loke in MePZ Glasbene matice v Ljubljani. Od leta 1998 uspešno vodi Moški pevski zbor v Slavini, zadnji dve leti je umetniški vodja Trebanjskega okteta.
Leta 1995 je z ženo in otrokoma ustanovil družinski Kvartet
Janez Gostiša, dobitnik Gallusove listine.
Gostiša, ki je s svojim žlahtnim prepevanjem obšel že dobršen del Slovenije, dvakrat pa je gostoval tudi v Nemčiji. S Kvartetom je posnel kaseto in zgoščenko Če se bom ženil.
Njegovo glasbeno udejstvo-vanje sega tudi na področje intrumentalne glasbe. S štirinajstim letom je zaigral v priložnostnem ansamblu, potlej je četrt stoletja vodil različne instrumentalne ansamble (Pihalni orkester Logatec, Kmečko godbo...) in v njih tudi igral.
Svoje glasbeno znanje je prenašal na mlade s poučevanjem teorije, trobil, harmonike in kitare, bil član strokovnih ocenjevalnih komisij na harmonikarskih tekmovanjih, revijah mladinskih pevskih zborov, tekmovanju za izbor Najboljše polke in valčka leta 2002.
Ni le pel in igral, ni bil le zborovodja. Bil je tudi tajnik Logaškega okteta, zbora Lesarjev Slovenije, vpliven funkcionar Kulturne skupnosti in ZKO Logatec, podpredsednik Slovenske pevske zveze in član predsedstva Ljubljanske pevske skupnosti.
In še kaj iz pogovora.
V kateri vlogi se najbolje počutite: kot zborovodja, pevec, pedagog, instrumentalist?
Zborovodja.
Od kod tolikšna ljubezen do
glasbe?
Od doma, od zibeli naprej seje v družini in z družinskimi prijatelji pelo. Posluh sem imel, glas tudi. Ostalo so dodali šola in prijatelji, s katerimi sem se družil v fantovskih letih.
Je kateri od zborovodij/ dirigentov pustil v vas poseben vtis/ navdušenje/veselje do glasbe? Kako/ zakaj?
Sprva, seveda, kot mnogim v Logatcu, Alojzij Velkavrh, svoj čas zelo razgledan in smel zborovodja ter godbeni dirigent, pa tudi moj zasebni učitelj harmonike. Za njim Tomaž Tozon, zborovodja, ki zna jasno zvočno odslikavati besedilo, ga zna razložiti in pevca navdušiti za natančno domišljeno interpretacijo. Zborovodja, ki pevca kot na krilih pelje skozi pesem, ki vliva zaupanje, da se mu prepustiš in i/ sebe daješ tisto, česar se nisi niti učil, niti nisi slutil, da zmoreš. In to zna doseči z blago kretnjo, zbranostjo in nekakšnim razsvetljenjem, ki sije iz njegove zborovodske drže med nastopom.
Na kaj/koga ste v življenju najbolj ponosni?
Na družino: ženo in otroka, ki so z menoj zapisani glasbi.
S katero od glasbenih skupin ste najraje sodelovali?
Z vsemi rad. Najraje? Najdlje in tudi najbolj odmevno z Logaškim oktetom, zelo, zelo rad z "Notranjsko" in družinskim kvartetom, z logaško godbo, zabavnimi ansambli...
Bi lahko povedali kako prigodo, ki se Vam zdi še posebej zanimiva in se je zgodila na Vaši glasbeni poti.
Po končanem nastopu moškega zbora sem krajnemu pevcu z roko namignil, naj zbor popelje z odra. Ne vem, zakaj, ampak razumel meje tako, da seje publiki globoko priklonil.
Je Vaš prosti čas že vse življenje namenjen/posvečen glasbi? Imate čas še za kak hohi?
Prosti čas se lepo sliši, a se ga komaj ovedam. Rad hodim v hribe, kaj preberem.
Ali tolikšno glasbeno udejstvovanje (vaje, koncerti, turneje) utruja?
Kulturni razgledi
Dirigent Janez Gostiša s svojim zborom "Notranjska'
Za zdaj še ne.
Gallusovo listino prejmejo le redki glasbeni ustvarjalci v Sloveniji... Je to priznanje poplačalo Vaše delo in prizadevanja za ohranjanje lepe slovenske pesmi?
Sem samo titular tega priznanja. Namenjeno je vsem, ki smo družno marsikaj počeli v glasbi in v kulturnem življenju nasploh, in vsem, ki so mi to omogočali, pa sem bil zaradi tega dela mnogokrat odsoten. Največ, seveda, od družine.
Imate kako posebno življenjsko vodilo, ki bi nam ga zaupali?
Rad imeti ta božji svet in ljudi, s katerimi se prepleta življenjska pot.
Zahvaljujem se Vam za pogovor in Vam želim vsega dobrega na Vaši življenjski in glasbeno ustvarjalni poti. miša
Kakovostna glasbena razsežnost Verisa
Letošnji 3. logaški pomladni festival Veris v organizaciji Glasbene šole Logatec je izpolnil pričakovanja in navdušil poslušalce - Po besedah direktorja Matjaža Albrehta je letošnja izvedba in odziv nanjo dovoljšen in utemeljen razlog za njegovo 4. postavitev, še pestrejšo in
še kakovostnejšo - ob letu osorej
Festival z 19 prireditvami v 12 dneh, od 14. do 25. junija, smo v našem časopisu že napovedali. Izveden je bil skorajda v celoti; odpovedan je bil le en koncert. Nastopali so predvsem gojenci domače glasbene šole, njih učitelji v različnih zasedbah z gosti, tudi iz tujine. Nastopajoči so bili navdušeni nad koncertnim okoljem, še posebej tisti, ki so morda celo prvič nastopili v kateri od cerkva, ki so praviloma zvočno prijazne tako izvajalcem kot poslušalcem. Na prireditvah je bilo poprečno kakih šestdeset poslušalcev. Sam menim, da bi udeležba lahko bila številčnejša, saj so bile prireditve tako raznolike, da so lahko zadovoljile skorajda vse okuse, razen, seveda, okusov tistih, ki jim ni nič po godu in ki ne vedo, čemu bi sploh radi prisluhnili, in za katere se v tem božjem Logatcu »čisto nič ne
dogaja«.
Vsaka od prireditev bi bila vredna posebnega zapisa v časopisu. Žal, nam prostor tega ne dopušča. Se pa ustavimo vsaj ob dveh: ob jubilejnem koncertu Glasbene šole Logatec ob njeni 30-letnici in vokalnem koncertu kvarteta Fortissimo.
Jubilejni koncert ob 30-letnici glasbene šole je bil zasnovan kot trojna slovesnost: slovesna koncertna prireditev, izdaja brošure in predstavitev zgoščenke ob 30-letnici šole. Skupni naziv koncerta, brošure in zgoščenke je bil Con brio, kar je v glasbi izra/ /a ognjevito podajanje. Jubileju se je ta izraz zelo podal, koncertu samemu pa bi pristajal še kak drug, tak, denimo, ki bi označeval zares vrhunsko izvedbo.
Zares, kako je šola napredovala od prvih zastavkov v letu 1972/73! Kako dobro sta zaigrali že Katja in Patricija
Albreht na kljunasto flavto; obiskujeta pa šele glasbeno pripravljalni«)! Potem smo sledili skorajda vsem inštumentom, ki jih poučujejo v šoli, pa pevkam od najmlajših Laure Menard in Lee Nagode do že uveljavljenih Katje Nagode, Melite Mihevc, Tee M. Cigale in Mateje Perpar, od tolkalista Domna Brusa do kvartetov, ki posegajo po najvišjih priznanjih v državi: klarinetistov Roka Sekirnika, Roka Škrlja, Ajde Pupis in Jureta Roberka ali flavtistk Darje Kržišnik, Ane in Tine Skvarča ter Eve Petkovšek. Uživali smo ob zvokih klavirja, ki so jih izvabljale Lara Hvala, Janja Nagode ter Katarina Kurtjak v Romanci za klavir in kitaro. Brez tistega značilnega začetniškega »škripanja« violine v rokah Mojce Plut smo prek koncertno zahtevne izvedbe Lee Mihevc in violončelista Berta Logarja prešli do godalnega orkestra pod vodstvom Marjetkc Tekavc
Kulturni razgledi
Simfonični orkester pod vodstvom Matjaža Albrehta.     Foto: D. Malavašič
Mihevc. Od trobentarja Jerneja Muniha, trombonista Marka Šraja, flavtistke Monike Arhar in saksofonista Davorja Loštreka pa do sklepnega nastopa simfoničnega orkestra Glasbene šole Logatec pod vodstvom dirigenta Matjaža Albrehta.
Ne vem, kaj bi veljalo bolj pohvaliti: soliste na koncertu, njihove spremljevalce in mentorje, povezovalko programa Barbaro Novljan Mišic, lepo zasedeno dvorano Narodnega doma, urednico brošure Branko Novak, oblikovalca Igorja Resnika ali Vida Sarka, likovnega opremljevalca brošure in zgoščenke, urednika zgoščenke in vodjo projekta
Matjaža Albrehta ali tonskega snemalca Janeza Gostiša, ml. Nesporno gre pohvala vsem omenjenim in, seveda, Glasbeni šoli z vsemi zaposlenimi in vsemi gojenci vred za izjemno dobro opravljeno delo, ki rojeva velike tekmovalne sadove pa tudi takšne koncertne večere, kakršen je bil Con brio.
Izmed ostalih 17 prireditev naj zapišem še besedo, dve o koncertu vokalnega kvarteta Fortissimo, ki seje zgodil 22. junija v precej prazni cerkvi Rožnovenske Matere božje v Gor. Logatcu. V kvartetu sodeluje eden od učiteljev Glasbene šole Logatec, kar je bilo vodilo za nastope skorajda vseh
gostov v okviru letošnjega Verisa. Kvartet je v rednem sporedu odpel 14 skladb, ki se zvečine podajo majhni pevski zasedbi; nekatere med njimi se malo manj podajo sakralnemu prostoru. Kvartet zveni ubrano v tihem petju, pa tudi glasnejše mu ne gre v škodo. Glasovi se lepo zlijejo, jasno je prepoznavno široko pevsko znanje vseh članov. Intcrpretacijsko lepo domišljene in izvedene pesmi so poslušalstvo tako navdušile, da so izvajalce nagradile z navdušenim aplavzom, ki sta mu sledila še dva dodatka.
Sicer pa menim, da bi bil obisk te pa tudi večine ostalih prireditev letošnjega logaškega pomladnega festivala lahko številčnejši. Od vse trume kake poldruge stotnije dejavnih odraslih pevcev v Logatcu nas je bilo na koncertu lortissima, da bi nas skoraj lahko preštel na prste ene roke, na prste obeh rok pa zagotovo. Ne gre za očitek, gre za vprašanje: smo res sami sebi postali tolikanj zadostni, da velja le tisto, kar počnemo sami, vse, kar z enakim trudom, prizadevnostjo in morda še večjimi napori počno drugi, pa se nas nekako ne dotakne!?
Janez Gostiša
as
Iz sveta mladih
Velike dela uspeh
Učenjak je povsod učen, kralj je kralj samo v svojem kraljestvu.
Malajski (Indija)
Učenci vseh treh logaških osnovnih šol so tudi v tem šolskem letu dokazali, da ne kraljujejo samo v svojem kraljestvu. Številni so k osnovnemu znanju ob pomoči mentorjev dodajali ustvarjalnost ter požrtvovalnost. In rezultati? Dolgi seznami najboljših na različnih natečajih, srečanjih, šolskih, regijskih in državnih tekmovanjih. V šolskem letu 2002/2003 je OŠ Rovte obiskovalo 189 učencev, od tega je Županovo petico prejelo 6 učencev, 9 učencev izmed 386 je z Županovo petico zapustilo OŠ Tabor, 12 izmed 642 učencev pa OŠ »8. talcev«.
Če upoštevamo dejstvo, da govorimo o številu, ki ni večje od 1217, je slika uspešnosti učencev na državni
Spričevala so tu. Jih vidite?
Foto: J. Turk
ravni zavidanja vredna. Objavljamo le dobitnike zlatih priznanj in odličij na državnih tekmovanjih: iz logike -
z sveta mladih
Lokostrelski spopad v Kopru.
Foto: V. Meze
Mirjam Treven, 5.r., OŠ »8.talcev«; razvedrilna matematika Anja Petek, 8.r., Miha Sodja, 6.r, OŠ Tabor; Vegovo priznanje - Andraž Oblak, 7.r., OŠ »Tabor«; fizika Rok Škrlj, 8r., Domen Robek, 8r., OŠ »8talcev«; Preglovo priznanje Anja Petek, 8.r., OŠ Tabor; tekmovanje iz kemije - Tina Šfiligoj, 8.r., Sabina Bele, 8r., Mario Kurtjak, 8.r., Andrej Mihevc, 8.r., OŠ »8.talcev«; Cankarjevo priznanje - Jože Treven 7.r., Boštjan I,ukan 8r., Matej Celarc 8r., OŠ Rovtc; Anja
Petek, 8.r., OŠ »Tabor«; Tina Šfiligoj, 8r, OŠ »S.talcev«; angleški jezik Andrej Mihevc 8r, Tina Šfiligoj, 8r, OŠ »8. talcev«; zgodovina - Jurij Švajncer, 8.r., OŠ Tabor; Domen Roblek, 8.r. OŠ »S.talcev«; Vesela šola Petra Bezeljak ,4.r., Lovro Skvarča, 4r., Larisa Jereb, 5r., OŠ Rovte; Andraž Oblak, 7.r„ Rebeka Vegelj, 7r., Martina Hajdinjak, 7.r., Kaja Rupnik. 3.r., OŠ Tabor; Gašper Hodnik, 5.r., OŠ »8. talcev«; Spoznajmo sladkorno bolezen - Vesna Nagode, S.r., Rebeka Vegelj, 7.r., OŠ Tabor; Državno prvenstvo v lokostrelstvu (nekategorizirani; sestavljeni lok) - Jernej Ogrinc, 5.r., (1.mesto), OŠ »S.talcev«; Državno prvenstvo v lokostrelstvu na prostem Alenka Černe, 5.r., (1.mesto), Ožbej Istenič. 7r., (1.mesto), OŠ »S.talcev«.
Seznam učencev pove veliko. Če bi predstavili še srebrne in bronaste dobitnike ter uspehe učencev, kot so zmaga gledališke skupine »Sezuti čevelj« iz OŠ »8. talcev« na Festivalu gledaliških sanj v Ljubljani ipd., bi povedali še več. Če bi si radi uspehe podrobneje ogledali, vam jih bodo šole posredovale na svojih internetnih straneh ali pa osebno.
Čestitke vsem, ki ste v iztekajočem se šolskem letu sodelovali na katerem koli področju ter tako naredili prvi korak na eni od poti, ki pelje iz vašega kraljestva.
Bojana Pivk
Prisrčno sklepno rajanje
Učenci in učenke z osnovne šole iz Rovt so z radoživo prireditvijo
zapahnili šolska vrata
Oni dan sem dobila majhen zvitek papirja z ožganim robom. Obvestilo. - Sporočamo Vam žalostno novico. Šole je konec! - Uf, kar oddahnila sem si. Nič hujšega ni. Pravzaprav je bilo simpatično povabilo na zaključno prireditev ob koncu pouka na šoli Rovte.
Starši in ostali povabljeni so v ponedeljek, 23. junija, popoldne napolnili šolsko telovadnico do zadnjega kotička. Prireditev so oblikovali in pripravili učenci vseh razredov pod budnim očesom šolske svetovalne delavke. Vsak razred se je predstavil na svoj način; prvošolci so prikazali učno uro slovenščine, drugošolci so se predstavili v rimah, učenci tretjega razreda so plesali veselo polko, iz četrtega razreda so povedali nekaj prigod iz učne ure o dvoživkah, petarji so imeli modno revijo, najštevilčnejši šestarji so prikazali, kaj vse so počeli (beri ušpičili) v tem letu (v šoli in po njej), sedmarji so se pohvalili, kako fino je bilo na enotedenskem taboru. Med razrednimi predstavitvami pa je zapel tudi letošnji najboljši otroški zbor z Logaškega - tamkajšnji šolski zbor (v njem ubrano prepevajo učenci od prvega do petega razreda), zaplesali sta dve ritmično-gimnastični skupini deklet. Za zaključek pa so vsi: učenci in učitelji stopili na oder, se prijeli preko ramen in ob spremljavi dveh učencev (ki sta igrala na harmoniko in klarinet) veselo zažingali tisto znano Mi se imamo radi.
It
Mala oda radosti oh koneu šole v Rovtah.
Foto: D. Malavašie
Po čestitki ob dnevu državnosti so bili vsi starši povabljeni na pogostitev s sočnimi češnjami.
Učenci in učitelji so skozi vse leto intenzivno delali. In prisrčna sklepna prireditev je bila pravi odsev tega prizadevanja. Zasluženo naj jo mahnejo na počitnice...
G. M.
g
rt o
Iz sveta mladih
Iz šolskih glasil
Žarek besede že v osmo leto
Na šoli v Rovtah že osmo leto, kolikor je tudi stara osemletka, izdajajo svoje šolsko glasilo, ki pod skrbnim uredništvom Ljudmile Treven vsebinsko in oblikovno vse bolj žari v Žarku besede.
Pestra vsebina se vije skoz mlada veselja, skoz pesniške poskuse, skoz radosti živalskega sveta, skoz domače starožitnosti, tudi prek tegobnejših doživetij pa prek predstavitve krožkov, osmarjev, kronike pa vse do natečajnih prispevkov, objavljenih in razvedrilnih ugank. Slikovno gradivo pa domiselno in iskrivo spremlja domala vsa mlada ubesedovanja.
Naši dnevi tudi za vse druge dni Naši dnevi, glasilo osnovne šole »8 talcev«, nas popeljejo skoz pisna in slikovna sporočila piscev in slikarjev
od prvega do osmega razreda. Učenci osrednje in podružnične šole predstavljajo same sebe, svoje prijatelje, svoje dobrotnike, najljubše knjige, dogodke vseh vrst, se preizkušajo v verzih, rimanih in prostih, v intervjujih.
Na nekaj več kot sedemdest straneh zvemo tudi kaj lepega o eko šoli, o tekmovanjih, o sreči in srčnostih, ki dihajo v nas iz mladih src. Odgovorno uredniško delo sta dostojno opravili Tita Loštrck in Marinka Istcnič.
Drobtinice s Planin spet pred nami
Ob koncu šolskega leta so najmlajši iz POŠ Rovtarske Žibrše ponovno izdali svoje glasilo.
Bogato vsebino ponujajo pesmi, zgodbe o živalih in cvetlicah - o naravi, o drobnih vsakdanjih stvareh; ubesedene so ljubezni do mamic, do prijateljev, do šolskih potrebščin. Med posameznimi vsebinskimi razdelki so vstavljene celostranske slike, opremljene z nadpisi življenjskih resnic.
Naučil
če Se ^učiš živeti v ^Hvu žalostj^ 5ebosrečavedno^idralanekjedrugjc
, ,,,, ulai^'
In čisto ob koncu še prijetno ubrana spremna beseda prizadevne učiteljice Anice Žakclj, ki razmišlja o travniku našega življenja, na katerem zraste vsega: dehtečih trav pa tudi kaj malega osatja.
niAš
Iz sveta mladih
Počitnice so torej in...
Vrvež šolskega življenja okoli nas je zamrl. Še eno šolsko leto je za nami. Skoraj prehitro je prišel zadnji dan pouka v letošnjem šolskem letu. Na popoldanski prireditvi smo uprizorili našo novo igrico »O žalostni princesi in kolesarskem princu« ter vsem obiskovalcem poklonili drugo številko našega šolskega glasila Drobtinice s Planin.
Tudi ravnatelj nas je obiskal, otrokom je čestital ter jim podelil priznanja in pohvale. Seveda, smo se mu zahvalili, saj nam je vedno stal ob strani inje podpiral naša prizadevanja. Prav tako pa so nas vedno in povsod vzpodbujali tudi naši starši. Njim velja posebna zahvala.
Na koncu pa je prišlo še do izjemno lepega dogodka. Osmošolci so se poslovili od svojih varovancev s skromnim darilcem in prisrčnimi željami. Prepričana sem, da si bodo malčki za vedno zapomnili svojega zaščitnika.
Počitnice so torej tu, pred nami je poletje, lepo, čarobno in polno življenja. Izkoristite ga!
Anica Žakeij
^ Košarka za najmlajše
V juniju smo imeli na Vrhu Svetih Treh Kraljev košarkarski tečaj. Organiziral gaje ŠKD Vrh. Zbralo se nas je šestnajst osnovnošolskih otrok iz naše krajevne skupnosti. Učil nas je učitelj iz Žirov. Srečevali smo se dvakrat tedensko. Najprej smo delali vaje za ogrevanje, potem pa nadaljevali z igrami z žogo. Učitelj nam je pokazal pravilno voditi žogo po igrišču in metati na koš, da čim večkrat zadaneš.
Ko smo se srečali zadnjič, smo zaigrali zares. Vsi smo se naučili osnov košarke. Bilo je prav zabavno.
Nataša Kune, 4. r.
	
	Rogaške......
Obogatite občinsko glasilo tudi s	
svojimi sporočili in s svojimi	
	mnenji!
V logaški Knjižnici je zmeraj kaj novega
BENČIĆ, Ž.: S trnkom po Jadranu. - Bili so uporni: zaprti, izgnani, ubiti na suženjskem delu v koncentracijskih taboriščih. - CHOQUETTE,S.: Vaše srčne želje. - COLFER, E.: Artemis Fowl. -ČETKOVIČ VODOVN1K A.: Voščila - dotiki besed. DARMAN, N.: Blaženost bivanja. DE BOTTON: Kako ti Proust lahko spremeni življenje.
- ECO, U.: Kako napišemo diplomsko nalogo. -ESTES, C.P.: Ženske, ki tečejo z volkovi. -FRANČIČ, F: Princesa in smrt. - GALLOWAY, J.: Od joginga do maratona. - GLEB, M.: Postanite ustvarjalni kot Leonardo da Vinci. GOLOB, B.: Bodi svetloba. IR1GARAY, L.: Demokracija se začenja v dvoje. - Izreki svetih starcev. - JANKO SPRE1ZER, A.: Vedel sem, da sem Cigan - rodil sem se kot Rom. - Jedi z manj maščobe. - Kako se je začelo na Soči 1915 in končalo 1918. -KERMAUNER, A.: Dnevnik Hijacinte Novak. -LESSMANN, C. B.: Prepir, občutki in tesnobe. -MAISTER, R.: Kitica mojih. - MCLAUGHLIN, E.: Dnevnik varuške. MODERNDORFER, V: Omejen rok trajanja. - NOVAK, B.: Žarenje. -OSOJNIK, L. Nekoč je bila Amerika. -PAAS1LINA, A.: Zajčje leto. - PAPALIA, D.: Otrokov svet. PAVIĆ, M.: Skrinjica za pisanje. -PIRJEVEC, N.: Saga o kovčku. - Predšolski otrok danes. REICHENBERG, M.: Devet veličastnih: uvod v zgodovino filmske glasbe. - RESNIK, L.: V pajkovi mreži. - ROBERTS, N.: Plimovanje. -RUTAR, D.: Gospodar Harry: o naravi magičnega.
- SWINDELLS, R.: Zadeti. - ŠAVL1, J.: Slovenski svetniki. - ŠUGMAN, R.: Moj brat. - ŠVAJNCER, J: Maribor, mesto ob Dravi. - TROJNAR, F.. Moč osebne rasti. ULE, M.: Spregledana razmerja. -AN EKEREN, G.: 12 preprostih skrivnosti do sreče.
- VELJKOVIČ, B. K.: Čudež rojstva. - VOUK, E.: Album. - ZATTONI, M.: Rojstvo - družinska pustolovščina. - Zrcalo odraščanja: mednarodna sociološka raziskava o odraščajočih otrocih.
Več informacij dobite na spletni strani Knjižnice Logatec www.log.sik.si
Alenka Furlan
K.
Športni kalejdoskop
i\a evropskem prvenstvu -stopničke tudi za logaški Klub borilnih veščin
David Nagode in Leon Brenčič sta si priborila 3. mesto na evropskem tekmovanju v savateju
Klub borilnih veščin Logatec se je udeležil evropskega prvenstva v savateju (francoskem boksu) med 13. in 15. junijem v CivitaCastellana, 70 km severozahodno od Rima. Na tekmovanje je odšla ekipa s 5 člani, članico in trenerjem. Z občinskim kombijem (za kar se klub posebej zahvaljuje županu Janezu Nagodetu in Janezu Turku) je bila 700 km dolga vožnja kar dovolj udobna.
Uspešni v borilnih veščinah.
Naši fantje z dekletom so se izjemno srčno borili; naša najizkušenejša tekmovalca David Nagode v kategoriji 85 kg in Leon Brenčič v kategoriji 60 kg sta si priborila 3. mesto. Tudi drugi tekmovalci so se dobro držali, a zaradi pomanjkanja izkušenj na mednarodnih tekmovanjih niso vzdržali psihičnega pritiska, saj so prvič nastopili na mednarodnih tekmovanjih. Posebna pohvala pa gre Luku Korošcu, mlademu, perspektivnemu tekmovalcu in hkrati tudi trenerju pripravniku v logaškem Klubu borilnih veščin, ki seje dobro upiral izkušenejšim nasprotnikom v kategoriji članov 65 kg. Izjemno tehniko in borbenost je prikazal tudi
P* Slaven Ešegovič, saj seje navkljub svojim 15 letom enakovredno boril v kategoriji 70 kg s tekmovalci, ki so bili od njega starejši 10 in več let.
Vsekakor je bilo tekmovanje, na katerem je
c nastopalo 180 najboljših tekomvalcev iz vse Evrope, velik izziv za logaški klub, kije na svojem prvem mednarodnem tekmovanju imenitno zastopal klub, občino in Slovenijo.
Boris Obreza
»Optimisti« na mivki
Zanimiv otvoritveni turnir dvanajstih trojk na novem igrišču za odbojko na mivki - Začetni servis je pripadal nekdaj vnetemu rekreativnemu odbojkarju Bogdanu Cominu
Ob gornjelogaškem gradu je 14. junija odprl na navo zgrajeno dvojno igrišče za odbojko na mivki z otvoritvenim servisom Bogdan Comino, upokojeni profesor športne vzgoje, nekoč tudi vnet rekreativni odbojkar. Medtem ko seje vrstil turnir dvanajstih trojk - zmagala je trojka Odbojkarkega kluba Logatec, nam je predsednik Športnega društva Optimist Matjaž Mihcvc, sicer tudi gonilni motor pravkar izpeljanega projekta na mivki, zaupal nekatere zanimivosti.
Sedanji »graščak« Marko Smole je društvu dal v brezplačni najem prostor za 7 let, občutno pa tudi sponzoriral dela poleg občine in Valkartona. Celotna vrednost igrišč (velikost posameznega igrišča - z robniki 23x22 m, igralni del pa 16x8 m) z opremo (vgradili so 205 ton mivke!) velja več kot poltrctji milijon. Društvo samo pa je opravilo veliko prostovoljnega dela.
		
	m	
		
Otvoritveni turinir odbojke na mivki.
Optimist, ki bo poslej tudi vzdrževal igrišči, ima vse pogoje, da se vključi v Notranjsko rekreativno ligo. O siceršnji popularnosti odbojke priča ugotovitev, da ta šport, upoštevajoč tudi tekmovalni klub, druži danes v Logatcu že več kot sto članov.
m A .v
Športni kalejdoskop
Skoz lepote Severnega Velebita
Devetnajsterica Logaških planincev je v dveh dneh prešla lepote, kijih ponuja Severni Velebit
Zgodaj zjutraj 7. junija seje pod vodstvom Alenke Mrak odpravilo 19 planincev z manjšim avtobusom mimo Reke in Senja do nacionalnega parka Severni Velebit; vozilo seje zaustavilo pred vhodom v Velebitski botanični vrt na Zavižanu.
Po krajšem počitku in okrepčilu so jo planinci z opremo mahnili po Premužićevi stezi, zgrajeni v letih 1930-33; vije pa se po kamnitem kraškem svetu kakih 50 km. Planinci so si privoščili le dve uri hoje, da so med ogledovanjem Rožanskih kukov kamnitih vrhov prek 1600 m - dospeli do Rossijevc kolibe (bivaka) -1580 m. Po isti poti so se tudi vračali in se spotoma povzpeli na vrh (iromovače (1676 m), kije najvišji vrh Rožanskih kukov, od koder je lep razgled na gorske splete in na morje. Kasneje so se odpeljali do Oltarov, ker v planinskem domu Zavižan ni bilo dovolj prenočišč. Pred planinskim domom Oltari so si postregli s hrano in pijačo iz nahrbtnika (tudi s prineseno vodo).
Naslednje jutro so se po zajtrku odpravili izpred vhoda v botanični vrt na 6-urno krožno pot, ki jih je vodila čez orosenc travnike, imenovane tudi jezera. Dospeli so na Mali Rajinac (1699 m), najvišji vrh Severnega Velebita. Z njega se vidijo Hajdučki Kukovi, pašniki, travniki, poraščene gmajne in morje. Nadalje so po markirani poti dospeli na Zavižan (1594 m) pod južni rob Vučjaka. Še pred nevihto so si ogledali bližji Velebitski botanični vrt z velebitsko floro; odprli so ga 1966. leta.
Velebit v svoji zračni razsežnosti 132 km in s 107 knr nacionalnega parka velja Hrvatom toliko kot Slovencem Triglav. Planinska sezona traja celo leto. Vodo pa je treba prinašati s seboj, ker zaradi izrazito kraškega sveta in maloštevilnih izvirov primanjkuje vode.
Malo čez poldne so se planinci odpeljali proti (lomu; spotoma so se v morju še okopali. Zaradi velikega zadovoljstva nad tem dvodnevnim izletom so se brž odločili, da prihodnje leto obiščejo Srednji Velebit.
Marinka Petkovšek
ogaške
Zmagovalca košarkarskega turnirja Vrh 2003
- določil žreb
V nedeljo, 1. junija, se je na igrišču pred Podružnično osnovno šolo Vrh odvijal turnir v košarki.
Sodelovalo je šest ekip. Turnirje potekal v lepem vremenu. Takoj po začetku zadnje četrtine finalne tekme pri izidu 44:42 za domačo ekipo - pa se je ulil dež, zato smo tekmo prekinili. Kapetana ekip sta se odločila za žreb o zmagovalcu, saj ni nihče želel tvegati poškodb.
Žreb je zmago dodelil ekipi Gorenja vas I.
Srečko Krvina
Prijava škode
zaradi letošnje suše
Občina Logatec obvešča
vse, ki so lastniki več kot l ha njiv ali vrtov, 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov, 4 ha pašnikov, 0,25 ha plantažnih sadovnjakov,
0. 2 ha drevesnic, 8 ha gozdov ali drugih površin, ki jih je
v letošnjem letu prizadela
suša, da najkasneje do
23. julija 2003 prijavijo nastalo
škodo.
Na podlagi pravilno Izpolnjenih obrazcev, kijih Lahko dvignete na vložišču Občine Logatec, Tržaška c. 15,
1. nadstropje, bo škodo ocenjevala posebna komisija.
Občina Logatec
vabijo k dopisovanju!
Športni kalejdoskop
Kljub vročici
uspešen Olimpijski tek
Kar 700 tekačev in tekačic po dodobra razgretih logaških ulicah
Tekaški smučarski klub Valkarton Logatec je ob podpori podjetja Valkarton in Občine Logatec organiziral na letošnjo drugo junijsko nedeljo tradicionalni Olimpijski tek. Kljub napovedani tropski vročini seje teka udeležilo kakih 700 ljubiteljev teka. Večina njih se je spopadla s 3-kilomctrsko progo, prek 70 najbolj zagretih pa seje podalo na 10 km dolgo pot.
Olimpijski tek skozi Logatec.    Arhiv Notranjskih novic
Ker je prireditev rekreativnega značaja, je bilo na progi mogoče videti tekače zelo različnih starosti: od mamic z vozički do tistih starejših po letih, a mladih po tekaškem duhu. Vročina ni motila niti udeležencev niti gledalcev, ki so tekače vzpodbujali od starta pri Valkartonu in potem po ulicah Logatca vse do cilja spet pri Valkartonu.
Čeprav je šlo za rekreativno prireditev, so se predvsem udeleženci teka na 10 km spopadli s časom zares. Udeleženci so na cilju lahko takoj zvedeli za čas in mesto, ki so ga dosegli.
Med najhitrrcjšimi na 10 km so se zvrstili med moškimi: 1. Jožko Petkovšek 34,46; 2. Vasja Rupnik 35,14; 3. Tomo Petek 35,18; 4. Peter Kuzmin; 5. Igor Velikonja; med ženskami: 1. Irena Burgar 44,56; 2. Ana Šimenc 48,38; 3. Polona Brenčič 49,50; 4. Majda Pregcl; 5. Sonja Krapež.
Najhitrejši na 3 km dolgi progi pa so bili med
j
moškimi: 1.Tadej Kranjc, 2. Miro Petrovce, 3. Matej Šimenc; med ženskami pa 1 .Lrika Kune, 2. Janja Nagode, 3. Špela Nagode.
Roman Dodič
Na planincah lušno bili...
Ob srečanju planincev Notranjske - priznanja jubilantom in markacistom
Planinska koča na Vrhu Sv. Treh Kraljev je 18. maja gostovala srečanje meddruštvenega odbora (MDO) planinskih društev Notranjske. V lepem in toplem sončnem vremenu jc planince iz Polhovega Gradca, Šentjošta, Prcserja, Cerknice, Borovnice, Dobrove, Dragomera, Podpcči, Rovt, Loške doline, Svetega Vida, Horjula, Hotcdr.šice, Logatca in z Vrhnike najprej pozdravil predsednik Planinskega društva iz Rovt Janez Trcven. Bogdan Seliger, predsednik MDO Notranjske, pa je predstavil delo Planinske zveze Slovenije, planinskih društev in MDO. Nato je podelil priznanja MDO društvom, ki letos praznujejo okrogle obletnice: Logatcu za 30 let, Loški dolini za 20 let, Rovtam in Horjulu za 10 let delovanja, dvema markacistoma pa je izročil značko Markacist PZS; napovedal pa je enako srečanje za prihodnje leto v Cerknici.
O dejavnosti PD Cerknicaje poročal Miro Mlinar, kot predsednik novoustanovljenega odbora za varstvo gorske narave jc spregovoril še o dejavnosti tega odbora.
Na srečanje je med planinci-koledsarji prikolesarila tudi Alenka, predsednica PD Logatec. - V družabnem delu je šel vsem v slast okusen lovski golaž ob zvokih Hodnikove harmonike, ki seje oglašala še pozno v popoldanski čas.
Marinka Petkovšek
Brez njih ne 21
bi bilo ne urejenih ne označenih poti
Glavna dejavnost planincev-markacistov je čiščenje, urejanje in markiranje planinskih poti. Vsako leto, ko narava ozeleni, je treba pregledati poti, obnoviti markacije, posekati in obstriči veje in podrast, ki zakrivajo markacije. Popraviti jc treba tudi poškodovane poti in varovala, pregledati skrinjico z vpisno knjigo in žigom planinske poti ipd.
Skupina treh markacistov se jc tako 23. maja odpeljala z. vso potrebno opremo do Nove vasi na Blokah, da bi od tam opravili vsa potrebna dela na Notranjski planinski poti. Delojc bilo zamudno zaradi čiščenja mnogega podrastja ali pospravljanja vej posekanega drevja.
Na vestno in prostovoljno delo markacistov se, na žalost, največkrat niti ne spomnimo, ko hodimo sicer po lepo urejenih in označenih planinskih poteh.
Marinka
Ne nazadnje
Bralci pišejo
Skakalci nezadovoljni z razdelitvijo občinskih sredstev
Zelo uspešno delo v klubu v zadnjih letih potrjujejo vedno boljši rezultati na vseh tekmah državnega nivoja. Krona vsega pa sta bila dva državna naslova pri dečkih, starih do 14 in 15 let, ki ju jc osvojil Jaka Rus v sezoni 2002/03.
Že pogled na Sekirico daje videz urejenega, posodobljenega in vzdrževanega centra, za razvoj katerega, ne boste verjeli, nam komisija za dodelitev občinskih sredstev ni dala niti tolarja (veliko športov pa je dobilo športno dvorano, ki jo je zgradila občina).
Komisija tudi ni upoštevala dejstva, da so skoki na plastiko postali tudi letni šport, da imamo v poletni sezoni do 25 tekem, enako število pa v zimski sezoni po vsej Sloveniji. Spregledala je tudi dejstvo, da moramo 10 tekmovalcev trikrat tedensko voziti na treninge na večje skakalnice: v Kranj, Ljubljano, Zagorje, Beljak in Tržič. Zakaj nam ni priznala 800-urnega programa, ki je bil natančno dokumentiran, pač pa nam jc določila 650-urni program, ve le komisija sama.
V klubu redno delata dva amaterska trenerja (občasno tudi tretji), ki opravita letno skupaj 1400 ur. Ker pa občinski normativi zahtevajo, da naj za kandidaturo programa šteje skupina od 15 do 20 otrok, smemo v našem
primeru kandidirati samo enega trenerja. Vendar smučarski skoki so samo tekmovalni šport, kjer ne moremo računati na množičnost. Naš klub z 22 tekmovalci sodi med srednje velike na Slovenskem; upoštevajoč navedene normative lahko v Sloveniji »uspešno« kandidirajo samo trije skakalni klubi: Kranj, Ljubljana, Zagorje.
Ob pregledu dokumentacije je lahko komisija ugotovila, da so treningi opredeljeni v vadbenih enotah (vadbena enota = 1,3 ure; ne znamo pa si predstavljati natančnega opisa programa in planiranja v urah 30 min. poskokov, 2 uri skokov na skakalnici ipd). Poleg tega pa v nekolektivnih športih vadbena skupina šteje 6 do 8 tekmovalcev, če jih naj usmerjamo v kakovostni in vrhunski šport.
Vseeno pa se občini zahvaljujemo za sredstva, ki so nam zelo dragocena. Da pa bi bila sredstva pravičneje porazdeljena, predlagamo zaposlitev človeka, ki bi spremljal delo klubov, prisluhnil njihovim težavam ter predlagal pravičnejšo delitev sredstev ter nadzoroval njihovo porabo. Apeliramo na odgovorne, da je skrajni čas za spremembe pravilnika in vsebinskih točk.
Viktor Tršar, vodja trenerjev SSK Logatec
V okviru prireditve DAN BOROVNIC prirejamo klekljarice iz Borovnice in Logatca
RAZSTAVO KLEKLJANIH ČIPK
na temo » CVETJE V ČIPKI«
v stari avli OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica.
Otvoritev razstave bo v četrtek, 17. julija ob 18. uri.
Razstavljene čipke si lahko ogledate tudi v petek,
18. julija od 17. do 21. ure, soboto,
19. julija
od S. do 21. ure in nedeljo, 20. julija od 9. do 12. ure
Vabljeni!
Uspeh -tudi z vašo pomočjo
Ženski pevski zbor KD Tabor se
zahvaljuje za finančno in drugo pomoč pri izvedbi 5. jubilejnega koncerta OŠ Tabor, Občini Logatec, OI JSKD Logatec, Glasbeni šoli Logatec, Seljaku, d.o.o., Oblaku Commerce, d.o.o., Francu Rudlfu, d.o.o., Gozdarsko kmetijski zadrugi Logatec, Gostilni Baron, Gostilni Jeršin, Pizzeriji Zvonček, Slaščičarni Kljukec, slaščičarni Pri sladoledarju, cvetličarni .loli, cvetličarni Karmen in cvetličarni Petra.
Še enkrat - tisočkrat hvala!
Bojana Levinger, predsednica zbora
Ne nazadnje
ZAHVALA
Umrla je mama, babica in prababica
Pavla Mrak
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam izrazili sožalje in delili z nami žalost in bolečino ob najbolj bridkih trenutnih slovesa. Posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma Logatec, gospodu župniku Janezu Komparetu, pogrebnemu zavodu Menard, vokalnemu kvartetu, Robiju Albrehtu za zaigrano melodijo in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče za mašo, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinova Narcis, Lojze ter hčerka Marinka z družinami.
ZAHVALA
V 90. letuje preminil naš ata, mož, dedek in pradedek
Leopold Urh
Zaplana 53 - Jezerc
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za darovano cetje, sveče in izrečena sožalja in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo Zdravstvenemu domu Logatec, Pevskemu društvu invalidov in upokojencev Logatec ter pogrebni službi Menard.
Žalujoči: Polde in hčerka, Marija in vnuki ter pravnuki
Povabilo k vpisu gledališkega abonmaja
Spoštovani dosedanji in iepo pozdravljeni novi gledališki abonenti
abonmaja v Logatcu!
V petem letu logaškega abonmaja Vas, spoštovani ljubitelji gledališča, ponovno vabimo k ogledu gostujočih predstav iz različnih krajev Slovenije in, letos prvič, tudi iz tujine.
Do sedaj je program predstav pripravljala Silvia Ilič. Z njenim odhodom na drugo delovno mesto pa program gledališkega abonmaja pripravlja Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Logatec. V tem počitniškem času Vam predstavljamo gledališki izbor za sezono 2003/2004 in s priloženo prijavnico lepo vabimo k vpisu tako sedanje kot nove abonente. Vse predstave bodo v Narodnem domu v Logatcu.
/. predstava
Jean Baptiste Poquelin Moliere: UČENE ŽENSKE - gostuje ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE iz Ljubljane v petek, 24. oktobra 2003, ob 20. uri.
Režija: Grega Tozon. Igrajo: Marcel Štefančič, Tatjana Rebolj, Anja Garbajs, Nina Rotncr, Kajetan Bajt, Mileva Sovdat, Luka Kočevar, Bojan Vister, Taja Vetrovec,
Božo Okom, Luka Vasle.
»Komedija v petih dejanjih se dogaja v Parizu v hiši družinskega očeta Krizalda in njegove "intelektualne" žene Filaminte. Pred leti, ko sta bila še mlada in »enovita«, jima je uspelo narediti in vzgojiti Armando in Henricto. Med njima so različna nesoglasja. Jabolko spora pa povzroči ženin...« Skratka, igriva klasična komedija nenavadnih preobratov.
2. predstava
Marc Camoletti: PIŽAMA ZA ŠEST - gostuje Kulturno društvo MOJ TEATER v petek, 28. novembra 2003, ob 20 uri.
Režija: Marjan Bevk. Igrajo: Roman Končar, Nina Ivanič, Tina Uršič, Konrad Kondi Pižorn, Maja Končar, Tarek Rashid.
»Pižama« je bila v avtorjevi režiji premierno uprizorjena leta 1985 v »Theatre Michel«. V prvih dveh sezonah je doživela 650 ponovitev. V kristalno jasni zgodbi iz. našega vsakdana se v dokaj številni zasedbi nastopajočih
razvijajo številne hudomušne domislice, duhovitosti, hiperaktivni liki, ki so zaradi žlahtnih igralskih bravur in spontanega smeha vredni ogleda. 3. predstava
S. Lobozerov: KAKO BI SE ZNEBILI TUJCA
- gostuje Gledališče SATIR1KON v petek, 23. januarja 2004, ob 20. uri.
Režija: Viktor Ljubutin. Igrajo: Sašo Hribar, Viktor Ljubutin/Sebastijan Cavazza, Violeta Tomič, Vanja Slapar, Alida Bevk, Marjan Šareč.
Situacijska komedija z iskrivimi dialogi in prepričljivim humorjem. »V majhno vas pride slikar in se
Ne nazadnje
naseli pri kmečki družini. Na prvi pogled nič nenavadnega r če se ne bi razvedelo, da je...« 4. predstava
Jaka Stoka: MOČ UNIFORME - gostuje STALNO GLEDALIŠČE iz Trsta v petek, 27. februarja 1004, ob 20. uri.
Režija: Mario Uršič.
Glasbena komedija, burka tržaškega rojaka, je ena izmed temeljnih komedij »ljudskega« gledališča. S svojo neposrednostjo, nepozabnimi dramskimi liki in zapetljaji je osvojila vsa gledališča. Režirano z ironično distanco in očmi sodobnega gledalca.
Vpisovanje gledališkega abonmaja
Vpisovanje za abonente bo potekalo z izpolnjeno prijavnico po pošti na naslov JSKD Območna izpostava Logatec, Tržaška c. 13, 13 70 Logatec ali osebno v pisarni Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (Tržaška c. 13, 1. nadstropje) od 15. julija do 5. septembra 2003, in sicer: novi abonenti od 8. do 19. septembra, vsak delovni dan od 10. do 12. in od 17. do 18. ure; dosedanji abonenti pa boste svoj abonmajski sedež lahko obnovili po pošti z izpolnjeno prijavnico aH osebno v pisarni od 1. do 5. septembra, med 10. in 12. ter med 17. in 18. uro.
Če abonmaja ne boste obnovili do S. septembra, bomo razumeli, da ne želite ostati abonent, in bomo vaš sedež ponudili novim abonentom.
Cena abonmaja je 8.000 SIT, kar boste poravnali s prejeto položnico; možno je tudi plačilo v dveh obrokih.
Informacije o vpisu abonmaja so vam na voljo na tel. št. 01/759 06 10 ali po e-mailu: oi.logatec(a)jskd.si
Prijavnica
za gledališki abonma JSKD Logatec
Podpisanima: _
(ime in priimek)
stanujoč, a:_
(ulica, hišna številka)
številka pošte_
pošta:
Sem: dosedanjima aboncnt,-ka in želim obdržati svoj sedež
in želim zamenjati svoj sedež - vrsta:
novi,-a abonent,-ka
(ustrc/.no obkroži)
stol:
Želim naročiti
abonmajskih vstopnic po 8.000 tolarjev. Abonma bom plačal,-a
(število)
po prejemu položnice:
v enem obroku
(ustrezno obkroži)
Datum:
v dveh obrokih
Podpis:
Prijavnico pošljite na naslov: JSKD, Območna izpostava Logatec, Tržaška 13, 1370 Logatec i-------------------------------------1
Ne nazadnje
Da bo Grčarevec zaživel
Morda pa najlaže skoz društveno življenje
Nekoč je bil Grčarevec majhna vas s petindvajsetimi hišami, danes pa se je število hiš in prebivalcev več kot podvojilo. Spremenil se je način življenja in spremenile so se potrebe vaščanov. Kar pa je najbolj spodbudno, je mlad naraščaj. Kar precejšnje število predšolskih in šoloobveznih otrok ter zaposlene mladine kliče po svojem prostoru za zabavo. Pa tudi starejši ga potrebujejo.
Pred dnevi je Mojca napisala, da je Grčarevec kot speča Trnuljčica, da se v njem nič ne dogaja, in vsi vaščani se niti nc poznajo med seboj. Nič več in nikoli več!
Na plan je prišla ideja, ki so jo nekateri v vasi že dolgo časa prcmlevali med seboj. Društvo in prostor.
Zbralo se je nekaj nadobudnežev z norimi idejami, in vsi so se strinjali, da mora Grčarevec zaživeti. Začetek je težak, toda, če jih bo začelo deset, bodo prišli novi, in to bo to.
Svoji vasi bi radi dali nekaj življenja, zato naj bi ustanovili Kulturno-športno-umetniško društvo
Grčarevec. Vaščani bi v njem združevali različne interese in tako bi društvo postalo pobudnik in organizator mnogoterega dogajanja na vasi.
Prva ideja zadeva pridobitev zemljišča, na katerem bi se postavili otroško igrišče, balinišče in skupni prostori. Tu bi potekale različne dejavnosti, ki bi združevale prebivalce vasi. Določili so datum za ustanovni zbor društva. Vse se je
Grčarevec ne ho več speča Trnjulčica.
odvijalo z bliskovito naglico. Zgodilo seje.
Čeprav so dnevi, ko po travnikih nc manjka pridnih vaščanov in brnenja strojev in ko seno roma v svoje prostore, sc je zbralo kar lepo število ljudi. Tudi Micko je ugasil bečesko in se jim pridružil.
Izbrali so delovna telesa društva. Statut društva je bil soglasno sprejet in razdelili so si naloge. Naj se ve.
In tako so 19. junija ob 21. uri na kmetiji RUDOLF ustanovili Kulturno-športno-umetniško društvo Grčarevec. Čestitamo in srečno!
Po končanem sestanku je moral predsednik društva Bojan "dal' za pijačo" \
In 24. junija, na god Janeza Krstnika, pa so društveniki v večernih urah že pripravili kresovanje na Gutarjevem ovinku. Dober začetek. Društvo je ustanovljeno. Že dela in še dolgo ho delalo s pomočjo vaščanov, saj v sožitju in v prijetni družbi so dnevi lepši.
Oksa varuje bodoči društveni prostor.
Vili Či
ermvec
Ne nazadnje
Slovesen uvod v praznovanje 125-letnice gasilcev
Pravo gasilsko slavje, na katerem so sodelovala okoliška društva, seje pričelo 11 .julija z otvoritvijo prizidka k gasilskemu domu, ki so ga zgradili s prostovoljnim delom. Zato so bila ob tej priložnosti podeljena priznanja najpožrtvovalncjšim gasilcem. Predsednik GZ Slovenije Ernest Ocri pa je podelil republiška odlikovanja. Slovesnost je pozdravil tudi župan Janez Nagode, blagoslovitev pa je opravil župnik Janez Kompare; v kulturnem programu je
Otvoritvena svečanost. Foto: J. Turk
sodeloval Logaški oktet. Več o praznovanju v septembrskih Logaških.
A.Č.
IŠ.V v ~
Se na mnoga leta!
Ludvik Jančar, najstarejši poklicni šofer na Slovenskem, je natanko 11. julija ob petih zjutraj dopolnil svojih častitljivih 92 let.
Spoštovanemu Ludviku iskreno čestitamo in želimo klenega zdravja in osrečujočih upov z uredništva Logaških.
Ludvik Jančar RS:
V septembrskih Logaških se bomo z Ludvikom Jančarjem Sprehodili po njegovi zanimivi in obilni življenjski poti.
Pesem tudi med Argonavtskimi dnevi
Med Argonavtskimi dnevi so 15. maja v cerkvi sv. Lenarta na Vrhniki kocertirali pevci Mešanega pevskega zbora Logatec-Vrhnika pod vodstvom Lovra Groma z gosti - pevciMoškega pevskega zbora skladateljev Ipavcev iz Šentjurja.
Poslušalci so navdušeno pozdravljali izvedbe posameznih skladb. Še posebej so bili pozorni do gostujoičega zbora, kije moral ob koncu s solisti dodati še nekaj pesmi.
Marinka
Kdo hi vedel, ali je sredi junija padla lipa v Napoleonovem drevoredu od starosti, od onemoglosti, od žalosti ali od
vsega hudobnega!?
m
AS
Ne nazadnje
NAGRADNA KRIŽANKA
						KUN VIA	SUH« /visi. UMU	GESLO	sfiim"* iiiivi/«	utn« nasii.ia	IVAN CAICI		inakdmi »INtlBIl ti as »ii	II MSI c iumiir!« muhi	r1javna vooni ■I anini
MobiBobnarica+					»Srn										
					*iviija >«■«■■•										
					■ mirisu oaiic IIIHRINi						MIHA paiica iiAtnci mih/m				
					■ ■«11» um MKSII mari II	umit			jahansii mu					IUJU HIIIIUUIH	ranCki poiRjun
						■to Bi			IIMJUI truu					ini vas ni min	
				aaaimuM UM »DIM trasi						'"'"nT					
	■JU	»OSIM« jivinji	MI nuni							Slin« ■ «/!»					
	1011«	IMUI	iv« viii Al 1 IHfAi /iv							HA Jii IM					
iiMimu						MAMU*	am PIVIA mi						Cl rmanu		
MM						■ MtjM	čuvaj VlIUI						min UMU		
tu mm					1 juh .iam pioiajna »II ima				ovgj.oMoi /vi/m ume						
■IUJSII					(UM IIIAVIC						■tU aha				
■ Ml					■AHOCEIMIK						IAJJA				
	ITMM1FUU														
	»ta unč EVMK														
iiIIIm										um ram.					
U1MI						civimci iniitusii HM									
iasin« Ul umnu lAUf							VMI 1*1 «1 ■ IIC mCmsivi								
««J« KUK« IMUUI				ANEIlSII iinon iiuain »AiACRIA											
»l/l/EM ■ uc« Ml IDI iiiii					mah ■umt					BIROTEHNIKA CENTER LOGATE LOGATEC, NOTRANJSKA Tel.: 051 - 312 - 512					
■Miti« w					8										
Izpolnjen kupon izrežite in pošljite na Notranjske novice, Notranjska 14,1370 Logatec, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA LOGAŠKE" najkasneje do 15.8.2003. Imena izžrebanih nagrajencev bodo objavljena v naslednji številki LOGAŠKIH... in NOTRANJSKIH NOVIC. Nagrade poklanjata Birotehnika Oblak Tomaž s.p., Logatec in Notranjske novice.
1. NAGRADA: Mobi paket Bobnarica+
2.-4. NAGRADA: knjiga Slikovita Notranjska
5. NAGRADA: knjiga Pomlad, J. Švajncer
6. - 7. NAGRADA: glasbena zgoščenka
8. NAGRADA: multimedijska zgoščenka
9. -12. NAGRADA: polletna naročnina na Notranjske novice
KUPON
GESLO: IME, PRIIMEK:
NASLOV: Davčna št.:
Ne nazadnje
Nevarni potresni sunki, ki so dodobra stresli solo, so...
Potres VI. jakosti po M S K je oni dan dodobra stresel šolo »8 talcev« in...
Učenec in učitelje dolnjelogaške šole je 20. junija ob 10. uri in 21 minut presenetil potres s sunki, ki so dosegli VI. jakost po MSK. Prisebni učitelji so ohranili med učenci potrebno hladnokrvnost, kije onemogočila vsakršno paniko. Učenci so se zaklonih pod klopi, ki so jih hkrati porivali proti stenam stran od oken. Učitelji so se umaknili med podboje vrat.
Potresni sunki, ki so premikali pohištvo, so trajali debelo minuto, ki pa seje vlekla celo večnost. Kakor hitro so se tla umirila, pohištvo pa zaustavilo, so se učenci z učitelji umaknili brez poškodb na piano v pičlih sedmih minutah.
V zavetje med potresom.
Foto: M. Nagode
K sreči, je bilo tako tistega dne na zaščitno reševalni vaji, ki jo je načrtoval Miran Nagode, vodila pa ravnateljica; učitelji, ki niso imeli tedaj pouka, so opazovali dogajanje. Vaja je bila namenjena predvsem učiteljem, ki naj bi primerno vplivali na ravnanja otrok v primeru potresnih nevarnosti. Vodstvo in opazovalci so bili zadovoljni nad smotrnim ravnanjem vseh udeležencev vaje, ki pa za učence ni bila napovedana (o znakih za alarmiranje, o ravnanju ob potresu in o načinu evakuacije pa so bili šolarji predhodno poučeni).
Bog ne daj potresa, pa vendar, če do njega pride, je nadvse koristno vedenje o smotrnem ravnanju ob taki naravni pretnji. Šoli velja za to dejanje še posebna pohvala.
uR
O svetem Vidu že dozori kaka češnja v Logatcu, da bi dozorel paradižnik osorej pod milim nebom (ne v topli gredi!), pa se ne zgodi vsako leto, morda še vsakih 100 let ne. Na vrtu Poldke Treven na Partizanski 12 v Logatcu pa seje natanko to zgodilo. - Za logaško knjigo rekordov, a ne? mAŠ
Župan Janez Nagode je sprejel v prisotnosti svetnika Dušana Černigoja novega direktorja Območne gospodarske zbornice Ljubljana Andreja Šelugo (drugi z leve), kije nadomestil dosedanjega direktorja Miroslava Samardžijo (prvi z desne), ki odhaja v pokoj.
Foto: Arhiv Notranjskih novic.
I .ogaške, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Stefančič; oblikovalec (lonin R upnik; tisk: Grafika (iracer, d.o.o., Celje; izdano 3450 i/vodov. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15. 1370 Logatec: Ide Ion oh ponedeljkih, sredah in petkih od K), do 12. ure (01) 7590-626 ali (01 ) 7590-600, L-niail: logaške("'logatcc.si
Fotoobjektiv-nost
to opoziciju popustita
^'MM.-I VsKi/H()R PEVSKEGA DRUŠTVA LOGATEC
VABI
1 lil I;3F- '-i v soboto.
j liM it! -4     21 • KOŽNIKA2003 JOfeŽi. OB 20.30 URJ
NA 20. VEČF R
PRI VODNJAKU NA ČEVIC1
ROJSTNI DAN RADIA 94
V SODELOVANJU Z OBČINO POSTOJNA
TUDI LETOS V SREDIŠČU POSTOJNE
V SOBOTO
28. junija 2003
od 19-H dalje NI ODRO PRED RESTAVRACIJO JADRAN kahmen mm. tur« romeo s ram« dok h band
MAKI OP 2 riEJIK NOVA HODE SLAVKO IVANCIC MIRAN RUDAK BIUY S PRIVATE PARKING MONIKA POČELI POLONA SEBAST1IAK
rOXY TEENS PRAVA STVAR 00tsi0er PATRIOT VOODOO ROMPOMPOH FESTIVAL MODNA REVIJA rHUERSTVA VERA KONRAD, PLESNA SKUPINA PLESNE SOLE DISKA m te kdo
PRED STARO GIMNAZIJO pa: MS. rHANCA potocarja S p00l1pskimi TAKTI
m scvcn* VELIČASTEN
ttGNjeMier
POD POKROVITELJSTVOM ZAVMOVALNICC TRIGLAV d d OC POSTOIM*
0
VSTOPNINE NI!
Vsak po svoje: postojnski Radio 94 je slavil svojih 9 let, logaški NTR pa je šel oh svoji 9-letniei g(r)oharit.
"Prvič je torej zhor pri vodnjaku zapel junija I9H5 oh evropskem letu glasbe. " Tako piše v publikaciji Pesem je življenje, izšla oh Ifl-letnici MeP/. DMG Logatec. In zdaj računajmo: od I9S5 do 2003 se zvrsti nekako IH let. Do dvajsetletnice zmanjkala še dve leti - ali kako?
Tudi za nekdanji kramarjev hotel hi se moral najti kak "tuš".