Ooile - -ISM-mo Leto LXm., st, 184 V Ljubljani, četrtek 14. avgusta 1030 Cena Din 1.- Izhaja V6ak dan popoldne, IzvzemSl nedelje In praznike. — Inseratl do 90 petit a Din 2—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3_. večji inserati petit vrsta Din 4— Popust po dogovoru. Inseratni dauek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12__, za inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo fai upravništvo Ljubljana, Knaflova ul. 5 Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3136. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št 8.-- CELJE, Kocenova ul. 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. Jesenice. Ob kolodvoru 101. — — Račun pri pošt ček. zavodu v Ljubljani št 10.351. OBOROŽENA INTERVENCIJA VELESIL NA KITAJSKEM? Vznemirjenje zaradi napredovanja komunističnih čet — Med Ameriko« Anglijo in Japonsko se vrše posvetovanja o morebitni oboroženi intervenciji — Koncentracija vojnega brodovja v kitajskih vodah London, 14. avgusta. Po vesteh, ki prihajajo iz Kitajske, postaja položaj na Daljnem vzhodu zaradi uspešnega prodiranja komunistične armade čimdalje bolj resen. Anglija, Amerika in Japonska s skrbjo zasledujejo razvoj dogodkov, ki vedno bolj ogrožajo njihove interese. Med diplomatskimi zastopniki vseh treh držav se vrše zadnje dni živahna posvetovanja inizmenjave misli. Tokio, Washing-ton in London resno razmotrivajo,ali ne bi kazalo podvzeti skupno akcijo, eventualno oboroženo intervencijo na Kitajskem, da bi se vzpostavil red in zasigurala varnost evropskih naselbin in trgovine. Povod za to je dalo obvestilo kitajske vlade, da ne more več ščititi inozemskih državljanov, niti eksteritorijalne pravice tujih diplomatskih zastopstev. V Londonu, VVashingtonu in Tokiu smatrajo to za prvi znak grozečega razsula na Kitajskem, ki bi kakor zrelo jabolko padla v naročje boljševikom. To bi pomenilo najhujši udarec za Anglijo, Ameriko in Japonsko, ki so na Kitajskem interesirane ne samo politično, marveč še v večji meri gospodarsko. Tudi Italija želi sodelovati pri eventualni akciji velesil, vendar pa doslej ni bila pritegnjena k posvetovanjem. Ze sedaj so velesile v varstvo svojih interesov koncentrirale svoje vzhodno brodovje v kitajskih vodah. Pred Hankovom je sedaj 29 ameriških in angleških, 9 japonskih, 4 francoske in 1 italijanska vojna ladja, ki so v strogi pripravljenosti, tako da lahko vsak hip posežejo v borbo. Velesile motivirajo to koncentracijo svojega brodovja s tem, da morajo ščititi svoje državljane, ki so zaradi nemoči kitajskih oblasti docela brez varstva. Komunistične čete so ponovno zavzele Čangso in so sedaj obkolile tudi že južnokitajsko mesto Ki-angsi, ki je važno trgovsko središče. V mestu je le šibka posadka kitajske armade, ki ne bo mogla vzdržati komunističnega napada. Ce pade tudi ta postojanka, bo komunistom odprta pot dalje na jug, ker bodo z zavzetjem Kantčaua prišli v posest važnega železniškega križišča. Evropski naseljenci so mesto že zapustili, in se zatekli dalje proti jugu. Turško - kurdska „vojna" v Perziji Prva »vojna« poročila: 22 mrtvihin 11 ranjenih na turški, velike izgube na kurdski strani Teheran. 14. avgusta. Turške čete so za- ■ paničnem begu zapustili bojišče, a tudi tur-tedle sedaj tudi vzhodno pobočje Ararad I ške čete so imele večje izgube. Uradno pri-kamor so se zatekli Kurdi na begu pred znavajo 22 mrtvih in 11 ranjenih. V vladnih Turki. Glede na vojne operacije, ki se vrše krogih zanikajo, da bi vlada prejela od Turna meji, je perzijska vlada poskrbela za to. čije poziv za skupno akcijo proti Kurdom, da se je civilno prebivalstvo umaknilo v no- Zaenkrat perzijska vlada ni ukrenila še ni-tranjost države. Na meji je prišlo včeraj do česar proti kršenju perzijsko-turške meje, krvavega boja med večjim oddelekom Kur bo pa. kakor se zatrjuje, poslala Društvu dov in turškimi četami. Kurdi so izgubili v narodov formalni protest, borbi več svojih voditeljev ter so končno v Stavkovno gibanje v Franciji popušča Delavstvo se zopet vrača na delo — Izjalovljena akcija komunistov V delavskih okrožjih je zopet red m mir Položaj je popolnoma miren. Komunistični poskus, da bi priredili v Ro-baixu veliko demonstracijo, se je žalostno izjalovil, ker je prišlo na zbirališče samo 200 delavcev. V Reimsu je pričelo stavkati delavstvo v livarni, ker so podjetniki odklonili zahtevano zvišanje mezd, ki naj bi izravnalo odtegljaje za socialno zavarovanje. Iz istega vzroka stavkajo tudi kavarniški natakarji v Clermont-Ferrantu. Pariz, 14. avgusta, s. Stavkovno gibanje v severni Franciji vedno bolj popušča. V Lilleu, Robaixu in Tour-coingu, je zopet prišlo na delo 3500 stavkujočih, med njimi 2000 tekstilnih delavcev Razen tega je pričelo delati okoli 4500 delavcev iz Belgije, ki se do sedaj iz strahu pred komunističnim nasiljem niso upali prekoračiti francoske meje. Nova Zelandija in Anglija London, 14. avgusta, V newselandskem parlamentu je predsednik vlade Forbes odgovoril na vprašanje o stališču vlade do predstojeće imperijalne konference. V svojem odgovoru je dejal, da želi, naj bi ostala zveza z Britanijo čim tesnejša in intimna. Mi nimamo, je nadaljeval pred* sednik vlade, nikakih zahtev, pa tudi ne pritožb. Na konferenci bomo sodelovali z najboljšo voljo do domovine * matere in do sestrskih dominijonov. Newseland» ska vlada je prepričana, da so blagosta* nje, varnost in prospeh vseh delov angle* Ške zveze narodov odvisne materijalno od tega. da ostanejo člani trdne zveze po* sameznih angleških vlad. Razprave proti voditelju rumunskih »Železnih gardistov« Bukarešta, 14. avgusta g. Danes zvečer je bila razglašena razsodba v razpravi proti organizatorju protižidovske »Železne srardec Oiei Codreanu. Kakor znano, je bil Codrea.iu obtožen zaradi dveh proglasov, v katerih je poveličeval atentat na državnega tajnika Ancgelesca in pozival dijake na nove atentate. Razsodba je bila oprostilna. Državno pravdništvo je vložilo ničnostno Sritožbo, zaradi česar so Godreana obdrža-dalje v zaporu. Nov finančni skandal v Parizu Pariz. 14. avgusta s. Pariška policija je razkrila nov ogromen finančni škandal. Družba za prodajo posestev, ki je bila ustanovljena nekako pred tremi leti na Ri* vijeri in vzdrževala podružnico v Parizu, je zašla z deficitom več milijonov frankov v finančne težave. Družba je imela dovo* ljenje, da je prevzemala do zneska 5 mili* jonov frankov 50 odst. hipotekarično osi« gurane blagajniške bone. Namesto določe« ne višine, je spravila družba za 60 milijo* nov frankov takšnih bonov v promet, ki so kriti samo z vrednostjo posestev v izmeri 800 ha. Več bank, ki so sprejele te bone v blagajno, je vložilo tožbe. S podmornico na Severni tečaj Nevvvork, 14. avgusta, s. Polarni raziskovalec sir Hubert Wilkins, ki namerava, kakor smo že poročali, s podmornico doseči Severni tečaj, je položil za podmornico, ki mu jo je dala na razpolago vlada, 10.000 dolarjev kavcije. Iraški kralj gre v Pariz Berlin. 14. avgusta. AA. Iraški kralj Fej-zal je v torek odpotoval v Pariz. Kralj je o priliki svojega bivanja v Berlinu sklenil številne kupčije z nemškimi industrijskimi podjetji. Ti nakupi naj pospešijo gospodar* ski razvoj Iraka. Poljski protest v Berlinu Varšava, 14. avgusta, g. V političnih krogih se zatrjuje, da bo zunanji minister Zaleski, ki se bo jutri vrnil s svojega po* rovanja po Estonski, poslal nemški vladi noto, v kateri bo protestiral proti zad* njim izvajanjem ministra za zasedeno ozemlje Treviranusa, kolikor se nanašajo na Poljsko. Upor Afridov London, 14. avgusta g. Kakor poroča >Morningpost< iz K alku te, se je šele sedaj izkazalo, da so uporni Afridi pri zadnjem bombardiranju z zvijačo zavedli angleške letalce. S svojimi oblekami in turbani so maskirali njivo s sladkorno peso, česar angleški letalci niso spoznali, in zmetali na prazno polje na tisoče bomb. Medtem so se Afridi zbrali na drugem mestu v neposredni bližini mesta PeSavar ter prešli v napad. Nesreča z granato Bratislava, 14. avgusta d. Na artrljerdj* skem strelišču v Malacki, kjer so se nedavno vršili manevri topničarstva so našli trije otroci granato. Otroci so se pričeli igrati z granato in razbijati po njej dokler ni eksplodirala ter raztrgala do smrti dveh nesrečnih malčkov, d očim se tretji še bori s smrtjo. Tri težke nesreče Ljubljana, 14. avgusta. Včeraj popoldne se je pripetila v Škofji Loki težka nesreča, katere žrtev sta postala zidarja Josip Štajer, star 57 let in Franc Landerholz, zaposlena pri stavbeniku Malenartu v Škof j i Loki. Delala sta na neki novi zgradbi, ko se je nenadoma podrl stavbni oder in ju pokopal pod seboj. Na nesrečna zidarja se je zrušilo vse tramovje m deske. Štajer je zadobil težke zunanje in notranje poškodbe, Landerholz pa težke zunanje poškodbe. Oba so z rešilnim avtom prepeljali v ljubljansko bolnico. Niuno stanje je sicer resno, vendar zdravniki upajo, da bosta okrevala. Včeraj popoldne se je vračal posestnik France Kane iz Dravelj po Gosposvetski cesti proti domu. Blizu pivovarne Union je nenadoma začutil, da ga je v glavi zabolelo, istočasno se mu je pa tudi vlila kri. Uvidel je takoj, da je ranjen, sam je naglo obrnil voz m se odpeljal v bolnice. V bolnici so ugotovili, da ga je nekdo po neprevidnosti s flobertom obstrelil. Krogla mu je prebila lobanjo m obtičala v glavi. Kanca so v bolnici takoj operirali. Njegovo stanje je precej resno. Kdo je bil neprevidni paglavec, ki je streljal s flobertom, dosedaj še ni znano in poizveduje za njim policija. France Pibernik, 3-!etni sinček posestnika iz Suhodola pri Kamniku, je prišel z desno roko med slamoreznioo, ki mu jo je zlomila. Tudi njega so morali prepeljati v bolnico, * Sestanek Troclri - Čičerin - Lunačarski Posvetovanja sovjetskih državnik O čem razprav Praga, 14. avgusta, h. Po časopisnih vesteh so sovjetski državniki Tro-cki, Lunačarski in Čičerin v Franti-škovih Lažnih na zdravljenju. Listi dostavljajo, da se bo pri tej priliki vršila med njimi konferenca glede povratka Trockega v Rusijo. Kakor je vaš dopisnik ugotovil, so omenjeni trije državniki dejansko v omenjenem ov v Františkovih Lažnih v CSR ljajo, ni znano zdravilišču, od koder je odšel Lunačarski pred tremi dnevi v Prago, kjer je obiskal razne osebnosti ter se davi zopet vrnil v Františkove Lažni. Kolikor je resnice na vesteh, da gre za povratek Trockega v Rusijo, ni mogoče ugotoviti, ker so vsi trije državniki zelo rezervirani in nočejo dati nikakih izjav. Nova doba parlamentarizma v Turčiji Z ustanovitvijo nove stranke se je pričelo novo parlamentarno življenje — Program nove stranke Ankara, 14. avgusta. AA V sredo je bil v narodni skupščini uveden sistem dveh strank. Bivši turški poslanik v Parizu Fethy bej je prijavil svojo novo liberalno stranko ter predložil vladi njen program. Stranka, ki jo bo podpiralo 65 poslancev narodne skupščine, zahteva v glavnem sodelovanje z evropskimi državami in tesnejše zveze z Društvom narodov, dalje neomejeno svobodo tiska, znižanje davkov, splošno volilno pravico in naklonjenost do zunanjega kapitala. Oči-vidno je Kemal paša sankcioniral Fe-thvjev povratek v politiko in ustanovitev nove stranke, kar je tisk s simpatijami sprejel. Ankara, 14. avgusta. Ustanovitev Fethvjeve stranke in njen vstop v Jparlamentarno življenje je izzval v po* itičnih krogih živahen odmev. Dočim se je sprva domnevalo, da bo Kemal paša nasprotoval obnovi strankarske* ga življenja, je tal največji če* škoslovaški komunistični list »Rovnost« glasilo socialno-demokratske strnnke Kakor znano, so se komunisti in socii!* ni demokratje razšli pred več kot 10 leti. Zaradi tega razida je bila takrat socialni demokratska stranka zelo oslabljena. Z di» našnjim korakom brnskih komunistov So deloma popravljena napaka, ki so jo sro* rili leta 193) Trenutno sta ostali neod)o» ceni frakciii komunistične opozicije v Kladnu in Pragi, ki se dosedaj Se ni«o bo« tele zediniti s socialnimi demokrati. Kitajska ladja zadela na mi;io London. 14. avgusta, g. Kakor poročajo iz Kantona, je zavozila na reki Ha.-i-kijang kitajska motorna lanja na mino in zletela v zrak. 25 potnikov, večinoma žensk, je bilo ubitih. Sorzna poroči!a. LJUBLJANSKA BORZA D e v iz e : Amsterdam 22.7< 5, Berlin 13.4425—13.4725 (13.4575). Brusel- 7» .7. Budimpešta 9.884, Curih 1095.9, Dunaj 794.78—797.77 (79h.2S), l on d on 274.04 &> 274.84 (274.44). Ne\vyork 55J5& Paril 221.59, Praga 166.67—167.47 (167.07), Tisr 294—296 (295). INOZEMSKV BORZ'.. Curih: Beograd 9 1"275. l\;ri? 30.22, London 25.04125, NewVork 514.05, Bruteli 71.91, Milan 26.9^75, Madrid 56, >of;h ».733 Praga 15.245, Varšava 07.70, Budimpešta 90.19, Bukarešta 3.0625. Nova palača Pokojninskega zavoda Palača bo monumentalna stavba, moderen 8 in SnadstropnJ nebotičnik — Zanimive podrobnosti Ljubljana. 14. avgusta. O zgradbi ljubljanskega >nebotičnika< na ▼ogalu Dunajske ceste in Gajeve ulice smo kratko že poročali, danes pa priobčujemo podrobnosti o sami zgradbi, ki bo monumentalna stavba, moderen nebotičnik z 8 nadstropji, torej najvišje poslopje v Ljubljani. S kopanjem temeljev palače, ki bo last Pokojninskega zavoda v Ljubljani in ki jo gradi Ljubljanska gradbena družba, so že pričeli. Predno so začeli kopati, so seveda morali preiskusiti teren na stavbišču. Na več krajih so pod nadzorstvom univ. prof. Hinterlehnerja in inž. Foersterja navrtali teren in izvrtano zemljo preiskali. Vrtali so na 6 krajih. Pri luknjah 1 do 3 so do globine 7 metrov navrtali gramoz. To je za temelje dober teren, kajti tu ne bodo kopali nižje. Na kraju 3 5* do 7.10 m navrtali gramoz, od 7.10 do 13.30 pa ilovico, oziroma glino, pomešano s kamenjem. Nato je tenka plast mehkejšega laporja, v globini 13.30 so pa zopet naleteli na trši lapor. V luknji »6< so do 4.20 navrtali nasipine, od tu naprej do 11.80 ilovico pomešano z gramozom, od 12 m naprej pa trd lapor. Teren je torej za visoko zgradbo primeren, mestoma bo pa treba za podstavke zabiti hrastove pilote. Prvi ljubljanski ^nebotičnik? bo pravzaprav obstojal iz dveh vezanih stavb, oziroma objektov. Vogalni trakt Dunajske ceste in Gajeve ulice bo zavzemal osemnadstropni nebotičnik, ki se bo raztezal v kvadratu 19,70 X 19.70, druga stavba pa bo dolga 30 metrov ter široka 11.35. Vogalna stavba bo imela 12 etaž (klet, pritličje, 8 nadstropij, podstrešje in letna kavarna na strehi). Višina vogalne stavbe do venca bo znašala 35 metrov, od venca naprej, t. j. podstrešje in kavarna pa še 8 metrov. Načrti razdelitve prostorov vogalne ttavbe so nastopni: V pritličju bodo 4 trgovski lokali s skladišči v kleteh in v I. nadstropju. Skladišča v I. nadstropju so zato, ker so lokali razmeroma ozki. V II, III, IV V nadstropju bo v vsakem po 12 sob za pisarniške prostore, v VI pa dve stanovanji, eno obstoječe iz kuhinje in 4 sob, drugo iz kuhinje ter 2 sob in vseh drugih pritilklin. V VII in VIII nadstropju bosta dve trisobni stanovanji in eno stanovanje za samca. Podstrešje bo prirejeno za pralnico in sušilnico, tam bodo tudi shrambe za stranke ter podstrešno skladišče. Na vrhu podstrešja bo kuhinja za odprto letno kavarno, ki bo na strehi. Kavarna s terasami bo odprta samo poleti in iz nje bo razgled po vsem mestu. V drugi petnadstropni zgradbi bosta v pritličju samo dva trgovska lokala s skla* dišči v kleti, v pritličju pa bodo 4 pisarni* ške sobe s čakalnicami. Tudi prvo nad» stropje je rezervirano izključno za pisar* ne, tam bo 10 sob s čakalnicami. V II., III., IV. V. nadstropju bodo stanovanja za stranke s pritiklinami in vsem konfortom. NTa podstrešju bo tudi pralnica in sušilni* ca ter shrambe za stranke. Na strehi bo terasa na Gajevo ulico. toda samo na sprednjem delu. Nova palača bo zgrajena po načelih moderne arhitekture. Vsa nosilna kon* strukcija bo iz železobetona. Stene bodo vložene in ker nimajo nosilnega značaja, bodo najbrže iz votle opeke, znotraj izo* Hrane s heraklitom, zunaj pa obložene z mehkimi kamnitimi ploščami. Seveda bo* sta obe stavbi opremljeni s centralno kur« javo, lifti in »paternostri« tako se imenuje dvigalo, kakršno je v Kreditni banki. Načrte za ljubljanski nebotičnik je na* pravil znani arhitekt, mojster inž. Šubic. stavbo pa gradi kot rečeno Ljubljanska gradbena družba Kdaj bo poslopje pod streho in kdaj bo dograjeno, še ni znano. Palača bo veljala v surovem stanju, ozi= roma samo zidarska dela okoli 7 milijonov Din. Prvi ljubljanski »nebotičnik« bo me* stu gotovo v ponos, obenem bo pa izpol* njena vrzel na vogalu Gajeve ulice in Du= najske ceste, ki je zelo kvarila drugače le* po sliko tega dela mesta. Kongres občinskih nameščencev v Sarajevu vako je bila ustanovljena enotna organizacija občinskih nameščencev — Iz dravske banovine se udeleži kongresa 32 delegatov Ljubljana, 14. avgusta. Ideja za ustanovitev Saveza vseh organizacij občinskih uradnikov in nameščencev v Jugoslaviji je vznikla pred desetimi leti na sestanku srbskih udruženi občinskih »delovodij« v Beogradu. Toda niti ta, niti naslednji sestanek, zopet v Beogradu I. 1936, ki so se ga udeležili tudi Slovenci in Hrvatje, ni rodil uspeha. Šele ko je ljubljanska Zveza sklicala lani septembra meseca v Ptuj sestanek delegatov vseh jugoslovanskih organizacij občinskih uslužbencev in takoj predložila osnutek pravil, se je izvolil akcijski odbor, ki je pripravil vse za skupščino v Zagrebu. Slovenci so tako kot spretni organizatorji popolnoma uspeli Na skupščini v Zagrebu dne 19. januarja t. 1. so bila pravila sprejeta in izvoljena uprava »Saveza organizacija službenika gradskih in seoskih opština kraljevine Jugoslavije*. Za predsednika je bil soglasno izvoljen mag. nadsvetnik Fran G o v e-k a r iz Ljubljane, za podpredsednika mestni fizik dr. Josip Marošević iz Zagreba, za tajnika m blagajnika mag. višji oficijal Franjo Kramberger iz Maribora; v upravni odbor pa so delegirale svoje zastopnike organizacije v Zagrebu, Sarajevu, Brtolju, Somboru. Beogradu m iz vse Dalmacije. Jugoslovenski občinski nameščenci so strnili vse svoje organizacije v Savez za skupne akcije ne samo radi varovanja in pospeševani a svojih materijalnih interesov, nego tudi zaradi dviganja svoje moralne in intelektualne vrednosti. Občinski nameščenci žele, da se čim bolje in više kvalificirajo za izvrševanje nalog, ki jih mora izpolnjevati občina v sestavu upravne organizacije naše velike narodne in državne zajednice. Prožeti ljubezni in vdanosti do svoje domovine in hoteči, da izrazijo čustva in zavest edinstva, so ustanovili svoj jugoslovenski Savez, ki veže vse organizacije v enotno falango in daje njihovemu delovanju čim višjo skladnost, zlasti v pripravljanju zakona o občinah, zakona o finansiranju občm in zakona o moralnih pravicah m ureditvi materijalnih razmer občinskih —dgMPEPfc Te »razmere« so po raznih krajih države jako različne in marsikje še neverjetno reakcionarne, da, naravnost suženjsko bedne. Občinski uslužbenci so še marsikje igrača političnih pričkanj in spletk ter brezpravni služabniki neizobraženih mogotcev. Marsikje je stalnost občinskih uslužbencev še nerazumljiv pojem in o pragmatiki se trenutnim vladarjem občin niti ne sanja. Savez stremi za tem, da se prepuščajo v bodoče le popolnoma ari čim bolje strokovno kvalificirani ljudje v občinske službe, da se tem pragmatično zagotovi stalnost v službi in pokojnina po službeni dobi ter popolna neodvisnost od političnih in osebnih muh občinskih svetov. Savez stremi, da se uveljavi modern in praktičen zakon o občinah za vso državo, da se izenačijo pravice in dolžnosti vsem občinskim uslužbencem v državi, da se poskrbi za strokovno in splošno izobrazbo nameščencev ter se jih moralno in materijalno čim bolje usposobi za pravilno in objektivno, vseh vplivov svobodno občinsko upravo, zlasti še v poslih državne uprave, ki so poverjeni občinam. Neverjetni anarhiji in čudoviti primitivnosti po mnogih občinskih upravah mora prinesti v interesu države in obcanarjev novi zakon o občinah konec. Nestrpno ga že pričakuje velika večina občinskih uslužbencev po manjših mestih, trgih in vaseh. Baje ima ministrstvo že petero osnutkov za tak zakon, a doslej se ni bavila s tem bodočim zakonom niti Zveza jugosk>vensk'h mest (»Savez gradova Jugoslavije«), niti Zveza organizacij mestnih in občinskih uslužbencev Jugoslavije. Jasno je, da se brez sodelovanja teh dveh, direktno prizadetih in edino strokovno usposobljenih Zvez ne more uveljaviti zakon o občinah, ki bo zares dober in koristen ... V dneh 15. do 17. t. m. se vrši v Sarajevu kongres Saveza organizacij obč. nameščencev iz vse Jugoslavije, ki se bo ba-vil s temi vprašanji. Razprava o osnovi zakona o ureditvi osebnih in službenih od-nošajev uradnikov in službenikov selskih in mestnih občin, ki nimajo »prvostepene upravne vlasti« in razprava glede novega občinskega zakona bosta posebno važni. Dalje se bo razpravljalo o razmerah in težnjah obč. uslužbencev po vsej Jugoslaviji ter o celibatu in enakopravnosti občinskih uradnic s polno strokovno kvalifikacijo. Kongresa se po dosedanjih prijavah udeleže delegati in člani organizacij iz Ljubljane, Maribora, Celja in Slovenjgrad-ca, dalje iz Bitolja, Dalmacije, Sombora, Zagreba, Sušaka, Banjaluke- in Sarajeva. O poteku kongresa bomo še poročali. Iz dravske banovine se odpelje nocoj v Sarajevo 32 uradnikov in uradnic. Jakopič o Severjevili metodah V »Samorodnosti« št. 3/4 in 5/6 so bili objavljeni med drugimi naslednji članki: Ivo Sever: Berneker, Žmitek, Grohar — Tri tihe tragedije... (Iz Razgovorov z Riiiiardom Jakopičem.), Ivo Sever: Jakopič o Dolinarju, o bratih Kraljih, o Karli Bu-levčevi ir. o Pavlovcu (Iz »Razgovorov z Rihardom Jakopičem«.), Ivo Sever: Jakopič o kiparju Zajcu (Iz razgovorov z R. Jakopičem.), Ivo Sever: Slovenska moderna in mi (Iz razgovorov z R. Jakopičem.). Izjavljam, da sem gu I. Severju ponovno prepovedal objavo njegovega zapiska mojih spominov, ki sem mu jih pripovedoval jeseni 1. 1928. Ne meneč se za mojo prepoved in za moje svarilo, je objavil g. Sever v Št. 3/4 prva dva zgoraj navedena članka, nakar sem vložil tožbo proti njemu. Zadeva pa še do danes ni prišla do obravnave. Medtem je izšla že 5/6 št. »Samorodnosti-<. Trdovratno prezirajoč vse moje besede nadaljuje g. Sever svoje započeto delo. Z zlorabo mojega pripovedovanja in pačenjem mojih misli vstvarja neokusne senzacije, izpostavljajoč mene, moje tovariše in druge javni zabavi in žaleč jih na moj račun. Ce bi bilo že res, da morajo biti javna žaljenja in sem jaz tisti, ki naj nosi krivdo zanje, potem je moja in ne Severjeva pravica, da si jaz izbiram dotične žrtve in opravim sam ž njimi po svoji volji in na svoj način. Če gu Severju nikakor ne gre v glavo ta enostavna misel, tedaj ni druge pomoči kot sila. In če bo g. Sever občutil na sebi posledice svojega izzivajočega početja, potem naj se nikar ne moti, misleč, da nosi mučeniški križ na svojem hrbtu, — ne, njegov greh je to. Sicer mi pa ni prav jasno, kaj se godi z g. Severjem, da mora po vsej sili objavljati te v splošnem dolgočasne, le redko poživljene, deloma prisiljene, netočne tn spačene »razgovore;. Kar imam povedati javnosti o sebi, o svojih tovariših in o svojem razmerju do njih. za to pač ne potrebujem g. Severja. Mislim, da to lahko sam brez njegove pomoči lepše in resničnejše opravim. Ce sem nekoč gu Severju — na njegovo prošnjo — marsikaj pripovedoval, — kar bi bilo bolje, da bi ne storil — vendar nisem govoril kakemu pobalmu. ampsk resnemu človeku, k' hoče biti samorode!! pisatelj in kritik. Pa ne da bi bilo smešenje rnoje o^ebe in moje volje kaka kulturna nujnost Sever-jevega novoborskega programa? No. naj že bo. kakor koli. Izjavljam na kratko, da se s Severi evim početjem ne le ne strinjam, ampak, da take manire odločno obsojam. Zato tudi ne prevzemam odgovornosti za nobeno v omenjenih člankih objavljeno besedo. R. Jakopič. (G. Jakopič prosi uredništva ljubljanskih listov, da ponatisnejo to njegovo izjavo. Opomba ured.) ni NOGAVIČK !KUUC — Sekcija Z.NS. (Službeno.) Delegirata se k jun. pokalnim tekmam dne 15. t m. na igr. Ilirije: ob 9. uri Iririja : Svoboda gospod Dolinar; ob 10.15 Mladika : Hermes gospod Gzcemy. — Prvenstveno Elan : Javornik v Novem mestu dne 17. t. m. sodi g. CimpermaiL — V po-nedejiek dne 18. t. m. ob 20.30 se vrši plenarni sestanek sav. sodnikov v kavarni Evropa. Udeležba dolžnost. — Športniki, udeležite se mednarodne kolesarske dirke, ki se bo vršila jutri na športnem prostoru SK Ilirije in ki bo zelo zanimiva. Prijavilo se je že več dirkačev iz raznih krajev naše države in inozemstva. Ob 13.30 zbirališče na Sv. Jakoba trgu. Nato skupni pohod vseh udeležencev z godbo »Sloga« na prireditveni prostor. KOLEDAR Danes: Četrtek, 14. gosta 1930, katoličani: Evzebij, pravosiavni: 1. avgusta. Najd. Mak. Jutri: Petek, 15. avgusta 1930: katoličani Vnebovhod D. M., pravoslavni: 2. av-usta, Pr. m. s. Stl DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Opasni flirt Kino Ideal: Pustolovščina v deželi faraona. Akrobatske točke prof. Strohschneider-ja ob 20.30 pri realki. DEŽURNE LEKARNE Danes: Bahovec, Kongresni trg; Ustar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Sp. Šiška. Sokolstvo in lutkovna gledališča Pred kongresom, na katerem bo ustanovljena jugoslovenska lutkov na zveza Kdo bi pred štirimi leti misIH, da se bo v tako kratki dobi obistinila misel ustanovitve zveze, ki bi bila tudi glasnik stremljenja po novem poletu v sinje višave so-kolskega udejstvovanja. Z gorečo ljubeznijo stojimo pred našim kongresom za ustanovitev »Jugoslovenske lutkovne zveze«, v kateri naj bi bila združena in včlanjena ne samo sokolska lutkovna gledališča, temveč vsa društva, ki v svojem področju goje to umetnost. Prisrčno pozdravljamo to veliko idejo. S ponosom zremo obenem na to prekorist-no ustanovo za vzgojo naše mladeži, ki na? tudi tu dobi priliko, da pojekleni svoje značaje v borbenosti, bratstvu in ljubezni do naše svobodne narodne države. Sokol I na Taboru je odločilno in uspešno sodeloval pri ustanovitvi zveze in pomagal z vso prirojeno mu žilavostjo bratskim društvom in raznim drugim činiteljem. Z mirno vestjo lahko trdimo, da se zavestno porajajo drug za drugim nova sokolska lutkovna gledališča. Naš pokret je bil povsod pozdravljen z vročimi simpatijami, bodisi od strani sokolskih društev, kakor tudi od drž. oblasti in raznih ustanov. Priznati moram, da so se do sedaj odlično izkazali Sokol I na Taboru, Sokolske društvo v Mariboru in Ljubljanski Sokol. Nepregledno je udejstvovanje pri Sokolu. Trdno sem uverjen, da bomo tudi pri tem novem delu z dobro voljo lahko ustvarili prava čudesa Napravimo tedaj, bratje in sestre, korak naprej, ki nam more le mnogo koristiti v vzajemnem delovanju za dosego vzvišenega cilja. V krog morajo stopiti vsi, prepojeni z gorečo ljubeznijo in vzvišenimi ideali do ljubke mladine. Jugoslovensko sokolstvo je organizacija, ki ima polno takih požrtvovalnih članov. Zato je tudi poklicano, da s svojo energijo in delavnostjo započne pokret neprecenljive vrednosti. V vsakem sokolskem društvu naj se čim prej sestane krožek nadarjenih članov, ki naj jim bo poglavitni namen, širiti med članstvom to koristno, lepo in plemenito pridobitev na prosvetnem polju. S tem sredstvom vam bo dana prilika, da mladim živo prikažete :n pričarate junaštvo, trpljenje in podvig naših praded«v. Kajti naša preteklost je tako bogata na herojskih činih, da nam pač ni treba zateči se k drugim virom. V svoj program morami. : z -tudi to sredstvo mladinske vzgoje kot svetel vzor in vzpodbudo k spopolnitvi prosvetnega dela. Z malo več ambicije pristopajmo k še intenzivnejšemu delu, da bomo tudi v tem pogledu prednjačili. A kje je denar za vse to? Denar je res važen činitelj, važnejša pa je vsekakor trdna volja, vztrajnost in Sila-vos*. — Samo s temi lastnostmi bomo mogli dovršiti delo. ki bo koristilo še pornim rodovom. Danes nam je poglavitna naloga ta. da intenzivno delamo, ker nas loči od drugega našega kongresa zelo kratka doba. — Naš trud bo stotero poplačan, če se bomo podvrgli kritiki merodajnih činiteljev, pripravljeni in oboroženi z vsemi pridobitvami na lutkovnem polju. Sicer nam še mnogo manjka, preden bomo lahko z zadovoljstvom pokazal1! na svoj uspeh, toda glavna naša naloga je, dvigniti do skrajne meje in do slehernega kotička naše zemlje to prepotrebno panogo prosvetnega dela. Veselje do dela pa bo združeno z zavestjo, da smo ustvarili nekaj lepega in koristnega. Ne samo držati se strogo mej obveznosti. Geslo naše ie le naprej. Mnogo ie skritih talentov v naših vrstah za to panogo mladinskega vzgojnega dela. Le napre < novemu poletu in Sokol bo še bolj ponosna razprostrl svoja krila. Bratje in ^estre, na *e!o! Tekmuimo med seboj za veličino sokolstva tudi na tem področju. Končno prosim savez SKJ, bratske župe in društva, naj ži/o in vztrajno Bgltf« rajo za to vzvišeno idejo, zastavite Tcs svoj trud in ugled, da bo naš uspeli čirr večji in mladina z dobrimi lutkovnimi gledališči čim bolj osrečna. Joso Zidarič. Novice iz Litije Sokolski zlet — Podban dr. Pirkmajer v litijskem okraju — Litija zastopana pri odkritju Cankarjevega spomenika Litija. 13. avgusta. Litija živi v znamenju priprav za sokolski zlet, ki se bo vršil jutri na praznik. Po prijavah sodeč bo litijski sokolski zlet lepa manifestacija sokolske ideje v Zasavju. Posebno številne prijave smo dobili iz Zagorje. Trboveljski Sokol pa pošlje celo svojo nogometno sekcijo, ki se bo spoprijela z litijskim sokolskim nogometnim mo-štvom. Nogometna tekma bo kot prva točka ua sporedu petkove prireditve, ki se bo vršila na nogometišču v švarcevi hosti. 7* znižano vožnjo zadeva še ni urejena. Pravočasno so prosili za četrtinsko vožnjo za udeležence sokolskega zleta, pa so dobili prošnjo zavrnjeno. Nato so naknadno prosili za polovično vožnjo, odgovora pa še ni, čeprav je zlet pred durmi. Treba bi bilo dognati, po čigavi krivdi litijsko sokolsko društvo ni dobilo zaprošene vq*ne olajšave. Litijski okraj si je ogledal te dni pod-b?' dravske banovine g. dr. Pirkmajer. Pomudil se je tudi na banovinskim posestvu v PonoviČah, kjer ga je sprejel upravitelj g. Rupelj. Potem se je odpeljal z avtomobilom na Sv. Križ. V Dolan se je zglasil pri šolskem upravitelju g. Bajcu, ki mu je poročal o delu za ustanovitev nove Sole na Gradišču. G. podban si je v spremstvu banskega svetnika g. Lebinger- ja iz Litije ogledal tudi dolsko drevesnico, ki jo kmetje precej uporabljajo, in bo glavna zasluga te drevesnice, da se bodo I zboljšale sadne vrste v dolski okolici. G. podban je obljubil vso pomoč tako v zadevi gradiške šole, kakor tudi v zadevi podpiranja kmetijstva in sadjarstva. Iz Litije se je odpeljal proti Radečam. V nedeljo se je udeležilo precejšnje število L.itijanov Cankarjeve prošla v t na Vrhniki. G. Vojko šribar je zastopal litijsko sokolsko društvo, in je napisal v spominsko knjigo primerno posvetilo v imenu Litijanov. Vsa litijska družba se Je sestala kasneje na Mrem senčnem vrtu >PrI Kočevarju«, kjer vodi gostilno Litijanka ga. Koprivnikarjeva. Na litijskem mostu se je pripetila nekemu hla-pcu nezgoda. Peljal je več vreč koruze in ena se mu je odvezala. Koruzs se je vsula po mostu. _ Ano! Tole bo pj nekaj za mojo putko! — je dejala neks Gradčanka, videč na tleh raztreseno koruzo, ženica je odšla domov in kmalu je prinesla na most svojo putko. Spremljala jo je hčerka. Mati je stopila na eno stran mostu, h erka pa na drugo. — jDo nam ne uide po mostu«, je dejala Gradčanka in spustila iznod pazduhe pohlevno kokico, ki se je navdušeno lotila raztresene koruze. Ko se je do sitega nazobala, sta jo hoteli mati in hči ujeti, pa jo je spak zmotil, da se je pognala z mostu naravnost v Savo. Kaj jo je gnalo v smrt, ni m menda tudi nikoli ne bo znano. Sirota je namreč v kalni vodi utonila. SOKOL Sokolski nastop v Radomljah V nedeljo 10. t. m. je imel Sokol Ra* domlje na prijetnem Cerarjevem vrtu javno telovadbo. Razveselil nas je njen potek! Nikdar se sicer preje nismo bali, da bi radomeljski Sokol v onih težkih bor* bah z neprijatelji povsem podlegel, zadnja nedelja p« je pokazala, da je izšel iz vi* harja Silen, lepo organiziran, pravilno vo* den in obdan od že mnogih simpatij pode* želskega ljudstva.' V takih krajih je zlasti velik sokolski nastop v izdatno moralno pomoč domačim Sokolom. To so vsa okrožna društva dobro razumela, poslala so v Radomlje vse razpoložljive telovadce. Le Domžale, najbližji njih sosed, so odšle razen sem tudi še v Moste in n« izlet v Gornji grad. Po skušnjah se je formiral pester spre* vod po vasi z mengeško godbo na čelu. Ldeležilo se ga je 40 članov v kroju, 17 članic, 9 žen. naraščaja, 23 moške in. 31 žen. dece, skupno 120 oseb. Pri nas je že v običaju, da niti udeležniki niti publika od povork ne profitira. Zato naj povorke raje odpadejo, razen ob jubilejnih prili* kah! Telovadba se je točno pričela, gladko razvijala in posrečeno izpadla. Velika za* sluga gre slavni mengeški godbi, ki je te* lovadne točke izvrstno spremljala. Nasto* pik> je 9 žen. naraščaja, 15 moškega nara* ščaja, 19 članic, 23 moške, 30 ženske dece in 43 članov, skupno 139 telovadečih. Vse vaje so dobro potekle, najboljše pa vaje moškega naraščaja. Na orodju so nastopili člani z 2 vrstama na drogu in z eno na bradlji ter moški naraščaj iz Jezice na bradlji. Orodna je pokazala nekaj lepih in težkih sestav, nekaj pa bi jih bilo treba temeljiteje izvežbati. Po telovadbi so prišli vsi oddelki na telovadišče, nakar jih je pozdravil društve* ni starosta br. dr. Potokar. Svoj temperamentni govor je zaključil s pozdravom so* kolski kraljevski rodbini. Za njim je po* hvalil prireditev in navduševal k vztrajne* mu delu župni delegat br. dr. Karba 2e» leli bi, da prihajajo delegati višjih instanc na sokolske slavnosti v sokolskem kroju! Nato se je razvila prijetna zabava, za ostalo pa so dobro poskrbeli številni pavi* ljoni. Pri telovadbi so sodelovala \sa okrožna društva ter St. Vid in Ljubljana III s temle številom telovadečih: Ljubljana III 4, Moravče 7. Mengeš 12. Jezica 25. Domžale 27, Kamnik 27. Radomlje 29. Brez pomoči drugih eno samo podeželsko dru* Štvo ne more izvesti samo dostojnega na* stopa. zato ponovno pohvalimo požrtvo* \aIno bratsko pomoč, ki je najlepši izraz prepotrebne okrožne zavednosti. Zdravo! PREPROSTO VPRAŠANJE. Fičfirič: »Ali bi marali neumnega moža. ki pa je seveda jako bogat?< — Mlada natakarica: »Zakaj pa? Alt ste vi jako bogati?« Dnevne vesti — Udeležencem proslave 40-le t niče Sokola v Zagorju ob Savi. Udeležence proslave 40-Ietnice Sokola ob Savi opozarjamo, da je prometno ministrstvo dovolilo četrtinsko vožnjo na osebnih in brzovlakih od 16. do 18. t m. Na odhodnih postajah na) kupijo udeleženci polovične vozne listke z mokrim žigom, ki veljajo tudi za povratek. Legitimacije se bodo potrjevale na zletnem prostoru. — Napredovanje v državni službu Za višje tehnične svetnike so imenovani tehnični svetniki Srečko Juhn pri teni'ićrem oddelku banske uprave na Cetinju, tehnična svetnika pri vehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani Karel Orel in Leo Mencinger, tehnični svetnik pri tehničnem oddelku okrajnega glavarstva v Dubrovniku Rihard Klemenčič in tehnični ^veii-ik pri tehničnem oddelku banske uprave v Čara jevu Adolf š-tern. V višjo skupino so pomaknjeni tehnični svetniki Oskar Turan v Mariboru, Rudolf Gabrijel v Sisku :n A«oj-zri Hočevar v Ljubljani: za tehnič-ia svetnika sta imenovana višja tehnična pristava Viktor Piletič pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani in Emil Ličar pri tehničnem oddelku banske uprave na Cetinju. V višjo skupino so pomaknjeni tehnika Zoran Za-krajšek v Kragujevcu in Zvonimir Florijan v Zagrebu ter praktična tehnika pri okraj- Fran- D nem glavarstvu v Mariboru - : vec in Ludovik Jureš. _ Sprejem učenk v banovinsko kmetijsko solo na Mali Loki. Na banovinskem Dosestvu Mala Loka se otvori 1. oktobra drugi tečaj kmetijske gospodinjske šole, ki bo trajal 10 mesecev. Celotna oskrbnina znaša 6000 Din. Dve tretjini plača ban-.ka. uprava. Prošnje za sprejem je treba poslati do 10. septembra vodstvu banovinske kmetijske gospodinjske šole na Mali Loki — Zahvala naše Maniee. Vsem številnim fvatom, ki so mojo poroko s čestitim ženinom Abrahamom počastili z ustm. ali pism čestitakami, s cvetjem in drugimi darili, izre kam najtoplejšo zahvalo! Iskreno vas pro sim. da ljubezen in naklonjenost, katero ste izkazali meni kot dekletu, ohranite tudi poročeni ženi — Vaši Manici! — Poslodavcem. Na posebno odredbo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje smejo izdajati izjave v zadevi zaposlovanja inozemskih delavcev v smislu § 4 tozadevnega pravilnika le javne borze dela (centrale), nikakor pa ne podružnice, ekspoziture aH poverjeništva borz dela. Poslodavci na področju Javne borze dela v Ljubljani se zato opozarjajo, da je vse tozadevne prošnje vlagati pri Javni borzi dela v Ljubljani, ne pa pri podružnici v Mariboru in pri ekspoziturah v Kranju, Celju in v Murski Soboti. Vsako vlogo je v smislu določb zakona o taksah kolekovati po Din 5.— ter priložiti za rešitev kolek po Din 20.—. — Javna borza dela v Ljubljani. — Javen železničarski shod sklicuje oblastni odbor Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev v četrtek dne 14. L m. ob 18.30 uri v dvorani Okrožnega urada za zavarovance delavcev v Ljubljani in vabi železničarje, da se ga v čim večjem številu udeleže. — Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana. — Sprejem zdravnikov v mornarico. Komanda mornarice v Zemunu je razpisala natečaj za sprejem večjega števila zdravnikov za aktivne sanitetne častnike in kontraktualne zdravnike. — Asfaltiranje ceste Split-Trogir. Te dni prično asfaltirati cesto Split-Trogir. Asfaltiranje bo trajalo dve leti. Vsa cesta bo asfaltirana v širini 5 metrov. — Velika poplava v Količevem pri Domžalah. Snoči je nad kamniškim okrajem divjala silna nevihta, vso noč je lil dež kakor iz škafa. Zato so vse vode, zlasti pa Bistrica, močno narasle. Pri Količevem, kjer struga Bistrice še ni regulirana, je narasla Bistrica kakih 300 metrov od Bona-čeve tovarne, prestopila bregove in poplavila vso levo stran. V vodi je okoli 20 delavskih hišic, do katerih še dopoldne niso mogM, čeprav je voda že začela polagoma odtekati. V Bonačevi tovarni so morali delo začasno ustaviti. Škoda ni velika. Želeti bi bik>, da bi oblasti poskrbele, da bo struga Bistrice tudi pri Količevem regulirana, kajti v primeru večje poplave grozi temu kraju katastrofa. — Zopet sneg na planinah. Tako mu-aastega vremena in tako deževnega poletja, kakor letos, že dolgo nismo imeli. 5n dan ali največ dva v tednu sta lepa, drugače se pa vreme kisa in vmes imamo pogoste nevihte z nalivi. Tudi včeraj smo meli hud naliv, ki je trajal z malimi presledki več ur. Zvečer je tudi grmelo. Dolini je v dolinah močno deževalo, je v planinah snežilo, in davi, ko so se megle razpršile, smo videli vrhove Kamniških planin in Karavank v novi snežni odeji. Snega je zapadlo precej. Sega približno 3o polovice planin. — Obletnica blagoslovitve kapele in žeg-nanje na Krvavcu. Prejeli smo: V nedeljo 17. t m. bo leto dnu odkar je g. škof dr. Rozman blagoslovil planinsko kapelo na Krvavcu. Zato se bo letos in potem vsako leto obhajalo cerkveno žegnanje prvo nedeljo po praznfku VeMkega Šmarna. Letos bo na ta dan sv. maša z govorom in cerkvenim darovanjem za vzdrževanje kapele ob 11. dopoldne. Določili smo to sicer nekoliko pozno uro zaradi tega, da se bodo cerkvenega opravila lahko udeležili vsi turisti in izletniki, ki bodo prišli iz Ljubljane, Kranja in od drugod, bodisi z železnico aii z avtobusi. Vlak iz Ljubljane pride v Kamrrfk ob 7. zjutraj. Nato se pelješ z avtobusom do Stahovice, odkoder je na Krvavec samo še tri dobre ure hoda. Iz Ljubljane vozi tudi avtobus do Cerkelj, odkoder takisto v slabih štirih urah prideš do cilja. Ravno tako so ugodne zveze tudi za povratek. Za hojo navzdol računamo dve do tri ure. Krvavec je ob ugodnem vremenu zelo lepa razgledna točka in poleg tega lahko pristopen celo otrokom. Za spa oskrbnica. Vse prijatelje narave in naših planin vljudno vabimo. — P. B e n e š. — Nova tovarna v Sloveniji. Dobro znana Mlekarska zadruga na Vrhniki, ki izdeluje prvovrsten sir, je svoj obrat znatno razširila in ustanovila še tovarno za izdelavo sira Chalet Ta tovarna, opremljena z najmodernejšimi stroji, izdeluje pod vodstvom odličnega švicarskega strokovnjaka to vrsto sira pod imenom »Jugo-Chalet«, ki se je zaradi svoje izborne kakovosti, naglo udomačil v najširših krogih. Družba podjetja šteje 617 članov in je bila na ljubljanskem velesejmu že leta 1026-27 in 192S odlikovana z malo in veliko bronasto m srebrno kolajno. Tovarna ;'e največje, najmodernejše podjetje te vrste v Jugoslaviji. Zaradi tega lahko tudi oddaja svoje izdelke po brezkonkurenčnih cenah. Vele-kupci pa dobijo še posebne popuste. Razširjenje te tovarne je pomembno poseb::u še zaradi tega, ker je industrija te vrste slabo zastopana v dravski banovini. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo vreme še nestanovitno. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in večinoma tud. deževno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 34, v Beogradu 33, v Sarajevu 31, v Zagrebu in Splitu 27, v Ljubljani in Mariboru 21. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.8, temperatura je znašala 12.6. — Na prijateljevem pogrebu ga je za* dela kap. V Novemgradu je te dni Ivan Led-eri&ki zapeljal z dvorišča mlatilnico. Konja sta se nenadoma splašila, Ledenski je padel z mlatUinice na glavo in se ubil. drugi dan je bil pogreb, katerega se je udeležilo mnogo ljudi. med nj jugosl. sester in vrtna veselica na Poljanah. Prijatelj našega rista nam piše, naj posebno toplo priporočimo vrtno veselico, ki jo priredi gori omenjeno Kolo v nedeljo, 17. t m. pri Ožbinčku na Sp. Poljanah v Ljubljani. Kolo brezplačno vrši odlično človekoljubno delo podpiranja ubožcev in zlasti neimovitih otrok. Čisti dohodek te veselice je prav posebno namenjen božičnici ubožne dece in je upati, da jo posetijo vsi prijatelji naše mladeži. Začetek je ob 4. popoldne. —ij Opozarjamo na izredno zanimiv koncert, ki bo v sredo 20. t m. ob pol 21. v Filharmonični dvorani. Ta večer bomo imeli prvič priliko slišati angleške zbore in samospeve v originalu, podane od avtoritativne strani, od pevcev - Angležev. V Ljubljano prispe 54 članov raznih angleških zborov in sicer pripadajo posamezniki društvom: Kraljevsko pevsko društvo London. Londonski pevski zbor, Lestersko filharmonično društvo, Pevsko društvo Bach iz Newcastla, Politehnično pevsko društvo, Pev'sko društvo Aleksandra, Galsko pevsko društvo, Belmontsko pevsko postrežbo bo nad vse dobro poskrbela go- 1 društvo, Kraljevi glasbeni kolegij, Gvern- Ali je mogoče Trgovski pomočnik iz Zagreba nam piše: Zvedel sem, da je v Murski Soboti pri nekem trgovcu na razpolago služba. Takoj sem vložil prošnjo in dobil sem službo. Izrecno pripominjam, da sva se z dotičnim trgovcem v vsem sporazumela. Bil sem delj časa brez službe in zato sem bil tembolj vesel, da sem končno zopet dobil delo, da mi ne bo treba trpeti pomanjkanja. Bil sem že 14 dni zaposlen pri novem gospodarju, ko mi je nekega dne nepričakovano odpovedal službo, češ, da nisem zmožen madžarščine. Plačo sem dobil samo za 14 dni. Gospodar me je postavil na cesto, ne da bi se zmenil vsaj za kratek odpovedni rok ali da bi mi dal skromno odpravnino, da bi mogel vsaj nekaj dni preživeti brez skrbi za vsakdanji kruh. Vse to bi še razumel, da ni Murska Sobota v nacionalnem pogledu tako eksponirana in da nisem bil med onimi, ki so priborili te kraje Jugoslaviji. In zdaj se najde trgovec, ki živi od naših žuljev in na naših tleh, pa postavi domačina na cesto zato, ker noče biti madžaron in ker ne govori madžarsko. To je. nečuveno početje, nad katerim se mora zgražati vsa poštena ju-goslovenska javnost ...r In hoc signo vinces.. Celje, 12. avgrusta. Na novi palači Ljudske posojilnice v Celju so te dni postavili veliko razpelo s Križanim. V palači so razni uradi, posojilnica, odvetniške pisarne, zavarovalnica, lekarna, na dvorišču pa dvorana za gledališke in kino-pre&stave ter druge zabavne prireditve. Prišel je prijatelj iz Amerike in mi pripovedoval zanimiv doživljaj. Na 57. uli ci v New Yorkn je atopil v cerkev, da se mirno zamisli in tiho potoži Bogu svoje težave. Mesto svete tišine, ki običajno vlada v cerkvah, je presenečen slišal svT-ranje jazz-banda. Radoveden j« šel pogledat, odkod vendar ta Izrazito posvetna glasba. In videl je v isti zgradbi razkošne obednice, kripto cerkve pa je tvoril mre čen bar, kjer so kar na veliko ponujali za strupljajoče pijače in gola ženska stegna Na vprašanje so mu odgovorili, da so go spodje katoliški duhovniki prodali ves prostor okrog cerkve, pod njo in nad njo ne ki hotelski družbi. Oboji so pač napravili dobro kupčijo. Duhovniki so dobili lepe malijončke, židje pa reklamo za svoj bar in hotel. V cerkvi zdaj ponujajo versko tolažbo grešnim, obupanim in žalostnim dušam, pod njenim tlakom pa išče utehe razdraženo meso v razvratnih zabavah ... >Od takrat ne grem več v cerkev,« je dejal prijatelj. Ptrišel sem pred dnevi v svoje ljubo, lepo Celje in ko sem na mogočnem novem poslopju Ljudske posojilnice zagledal enako mogočno razpelo s Križanim, sem se spomnil prijateljevega pripovedovanja o njujorški cerkvi v 57. ulici. Tako nekako, kot sem zagledal mogočni križ jaz, se mi je zazdelo, je videl Konstantin razpetega Krista in z njegovo pomočjo premagal in poklal sovražnika. In po tem pokolju je nastaja zlata doba večnega klanja, večinoma v istem imenu in v istem znamenju. Nihče nI glasno pomislil, da je On prelil svojo kri za spravo med ljudmi. Vsak pozna to dobo iz svetovne zgodovine. Pa so minuli ti težki časi, prišli so težji, bolj strašni in krvavi. Na bojnih poljanah smo prelivali kri v svetovni vojni, kosti milijonov nedolžnih je morala sprejeti v svoje naročje mati zemlja, vse pa samo zato, ker je bilo zapisano v knjigah internacionalnega kapitala. Izpremenili so se čaei in ljudje. Ne korjemo se več za vero in prepričanje, bijemo se le še za mošnjo in denar. Znamenje križa je izginilo z bojnih zastav. Borba za zaslužek, za denar, za dobiček, za premoženje in izobilje je izpodrinila borbo za duševne blagre. Menjalnice so naše nove moHraice in svete hiše nas vseh, ki živimo v dobi ^tehničnega napredka«. Pred cerkvijo se že več ne ustavljamo a odkrivamo, pač pa t veo »pošt lj i vos t jo is z nekako pod-za vedno pobožnoetjo pogledujemo skozi vrata menjalnic in bančnih zgradb. Vsi čutimo na sebi moč denarja, ki draži in žar! skozi jeklene stene mogočnfft blagajn. Moderni so postali gotovi gospodje, ki imajo opravka z denarjem in ljudmi, preprostimi in ubogimi. Dobro pač poznajo denarja nepremagljivo moč in čar. Toda nihče bi jim končno tega ne zameril. Toda mnogo nas je še, ki nam je kljub vsemu ostalo znamenje Križanega sveto in ki vidimo v njem simbol one silne požrtvovalnosti, ki je sami nismo zmožni. Ostalo je to znamenje sveto nam, ki ne valjamo neprestano po ustih besed: vera, cerkev itd., ostalo pa je sveto tudi oni večini iz vrst preprostega, vernega in poštenega ljudstva, ki ji je bila cerkev vedno nekaj vzvišenega, svetega In ki je vedno z vsem spoštovanjem izgovarjala to besedo. Vsakemu otroku je znana svetopisemska legenda o Kristusu, ki je z bičem izgnal iz svetišča barantače in menjalce denarja, ker je svetišče hiša Gospodova. Danes pa nad menjalnicami in trgovinami postavljajo njegov lik, kot da so to hiše božje in to baš lik iz onega trenutka, ko je bil največji, ko se je žrtvoval za vse človeštvo. Vprašam vas, gospodje, k»i ste odločali o postarvitvi križa na to mesto: ali se zavedate, koliko ste s tem dejanjem profa-nirali lik Kristusov, ki je svet tudi vsem onim, ki ne verujejo Vanj, pa ga cenijo in spoštujejo, ker so Čistega srca; ali se zavedate, kako globoko ste ranili srca ondh, ki ne nosijo Krista samo na jeziku? — Ali pa smo naposled res že tako daleč, da bomo morali na menjalnicah gledata razpela, na cerkvenih oltarjih in božjih hišah pa kipe Merkurjev?— J. D. Še enkrat narodne noše Gospod urednik, bodite tako prijazni in sprejmite danes članek, ki Vam je bil namenjen že takoj po sprevodu gasilcev za časa velikih gasilskih prireditev. Odposlal pa ga Vam nisem, ker me je nekdo prehitel v >Slovencu« in napisal prav to, kar je občutil velik del množice, ki je gledala slavnostni sprevod. V ospredju so korakali resni možje m nekaj krasnih domačih in tujih narodnih noš. Vsem je odsevalo z obrazov nekaj sve čano resnega. Pa kako bi jim tudi ne, saj je bil to sprevod tistih, ki imajo med vse-m društvi najplemenitejši cilj, namreč pomagati bližnjemu. Kar naenkrat so pa prišle maškare. Kakih 30 korakov za prvim oddelkom je krevsalo staro, mršavo kljuse. Na konjiču je stal fantič, za katerega bi bilo vse bolj primemo, da bi šel igrat v cirkus klovna, kakor pa da se je produciral med tako resnim sprevodom. Ljudje so upravičeno pripominjali, da fant za to lahko na konju stoji, ker je konj tako mršav. In za njim: sledil mu je vreden drug. Da ne bo zamere in da bo pisec članka »V obrambo narodnih noš« poučen, mu to maškaro popišem. Dolgokraki mladenič je imel zelen telovnik, navadno, narodni noši neprimerno srajco, na nogah neko čudno obuvalo iz lesa in svinjske kože, ki naj bi se po njegovem mnenju imenovalo coklje. Na glavo pa si je poveznil star, širok ženski slamnik. io pokrivalo naj bi nadomeščalo starodaven gorenjski pastirski klobuk. Da je bila figura še bolj smešna, si je zataknil za slamnik nekaj trave ali kaj je že tisto bilo. Pa recite, če to ni bila maškara. Mladenič v čudni noši se je vedel skrajno neprimerno svečanostnemu sprevodu in razpoloženju. Takrat, ko sem si ga ogledoval, je stopical mimo hotela »Slon« in se pačil na demno in levo. Gospod urednik, ali ni to v čast Ljubljani in sploh vsem Slovencem? Kaj naj rečejo tujci, ki vadijo take duhovite običaje? Pisec v ^Slovencu« ima popolnoma prav, ko pribije, da mi našo lepo narodno nošo zlorabljamo. Skrajni Čas je, da se prt vsa*, slavno-sti, ali sploh pri vsaki prireditvi, kjer bodo zastopane narodne noše, določi posebna komisija, da pregleda vse, ki so oblečeni v narodne noše, kakor pestunja otroke, p redno gredo na cesto. Pa ne samo ena taka maškara, še več jih je bilo takih, ki so stopali našemljeni in do skrajnosti kvarili prelepo resno manifest aerjo. vi K. Pred glavnim kolodvorom Pod tem naslovom je priobčil »Ljubljančan« v »Slov. Narodu* dne 31. julija v rubriki »Besedo imajo naši čitatelji« dopis, kjer zahteva, naj se sedanja posta« ja cestne železnice izpred izhoda s posta* je preloži pred vhod v postajo, kar bi znatno olajšalo promet pred kolodvorom. Svojo zahtevo utemeljuje »Ljubljančan« s tem, da opisuje. kako daleč morajo ljudje nositi težko prtljago od tramvaja do vhoda, pa se jim zato pogosto pripeti, da zamude vlak. Dalje pravi, da bi bila preložitev postaje cestne železnice potrebna tudi zato, da se zakrije pogled na ko* lodvorsko ulico in odpre razgled na nove stavbe ob Masarvkovi cesti. Neštete trditve »Ljubljančana« pa ne drže. Kdor pozna promet v \elikih me* stih, ve. da so postajališča cestnih želez« nic vedno daleč proč od kolodvorov, kajti prostor pred kolodvorom mora biti koli« kor mogoče odprt in prost, ne pa zabarikadiran z vozili, ki se ne morejo svobodno gibati, kakor je to pri cestni žleznici. Le poglejte Dunaj, Prago ali vsaj Gradec, kje tam čakajo vozovi cestne železnice! Kdor se boji zamude vlaka, naj pač prej odide in naj ne čaka na zadnjo minuto. V Ljubljani pa kaže praksa, da prihaja ve« čina ljudi na kolodvor peš in za te pešce bi bili vozovi pred glavnim vhodom res nepotrebna ovira, kajti mudi se le lju» dem, ki odhajajo na vlake, ne pa onim. ki prihajajo, ker vlak je že marsikomu ušel, hotel pa še nikomur in nikamor. Kolodvorska ulica sama pa tudi ni še tako slaba, da bi jo bilo treba skrivati, pač pa je potrebna nekaj popravila, da bo kmalu izginil spomin na »Blatno vas«. Če bi torej res preložili postajo cestne železnice pred kolodvorom, bi imeli neko komodnost k večjemu tisti gostje hotela Miklič, ki imajo dobre oči. da bi lahko videli od mize na terasi, če je kakšen njihov znanec prišel ali ne, drugi pa nihče. Zato bi bilo najpametnejše, naj zaenkrat ostane vse, kakor je, dokler ne dočakamo večje regulacije, ker cestna železnica ne more imeti lepšega in pripravnejšega prostora kakor ga ima zdaj. Več Ljubljančanov. — Prošnja mednemu magistratu. V Go- rupovi ulici popravljajo hodnik in to priliko porabimo, da opozorimo mestni magistrat odnosno gradbeni urad na zanemarjeno * • ^ na nasprotni strani ob bili p-?ka g. Vidmarja, kjer stoje ob deževnem vremenu velike blatne luže. S pričetkom šolskega leta ta ulica zelo oživi in ljudje morajo do gležnjev gaziti blato. Dobro bi bilo. da bi se ta nedostatek čim prej odstranil. Iz Celfa —c Velik športni praznik v Celju. V Celju se bo vršila v nedeljo 17. t. m. velika kolesarska zvezdna dirka, katere se bodo udeležili tekmovalci na štirih glavnih cestah, ki se stekajo v Celju. Obenem proslavi agilni Klub slovenskih kolesarjev v Celju svoj 30-letni obstoj. Na predvečer 16. t. m. ob 20.30 uri bo v Prešernovi ulici pred mestnim magistratom r*Nbwcnadni koncert med katerim se bo vršila zanimiva in težka polževa dirka. Naslednji dan 17. t. m. bo najprej dopoldne sprejem dirkačev in gostov na raznih izhodiščih iz Celja, nato pa krenejo vsi športniki v slavnostnem sprevodu po mestnih ulicah. Ob 11. uri se bo vršila na Glaziji tekma za prvenstvo Juoslavije na 100 metrov. Cilj dirkačev pri jutranji zvezdni dirki bo: za udeležence iz §t. Jurrja ob juž. železnici ob 7. uri pred gostilno »Zeleni travnik« v Zavedni, za progo Maribor—Celje ob 8. uri pred trgovino Gams v Gaberju, za progo Ljtrb-Ijana—Celje ob S.30 pred hotelom »Skober-nei na Ljubljanski cesti in za progo Zagret)—Ljubljana ob 9. uri pred gostilno »Radej« na Bregu. Popoldne se bo vršila v Gozdni restavraciji velika športna veselica, na kateri bodo razdeljena odlikovanja in darila dopoldanskim zmagovalcem. Pri prireditvi sodelujeta vojaški kolesarski bataljon iz Ljubljane in železničarska godba iz Celja. Obeta se ogromna udeležba športnikov in občinstva. —c Pevski koncert »Oljke« v Laškem. Včeraj smo pomotoma poročali, da se bo vršil pevski koncert pevsk. društva »Oh-ka« iz Celja v kopališču v Laškem v četrtek 14. t. m. zvečer. Koncert se bo vršil v soboto 16. t. m. ob 20. uri v dvorani radio-termalnega kopališča v Laškem. —c Drevi ob 20. uri je v mali dvorani Narodnega doma sestanek za sestavo posebnega odbora za prireditev žalne manifestacije 12. oktobra t. 1. ob priliki 10-letni-ce nesrečnega koroškega plebiscita. —c Zaradi kaljenja nočnega miru je bi! aretiran predvčerajšnjim zjutraj okrog 4. ure v Gosposki ulici 36-letni tovarniški delavec Franc D. iz Kasaz, ker je vinjen na vse grlo vpil in rjovel po Slomškovem trgu in skozi mestni park čez brv in Pred grofpjo do Gosposke ulice, kjer ga je stražnik ustavil. Ko ga je posvaril, se je France moško odrezal: »Ce jaz ne spim, tudi drugim ni treba.« Primerna globa ga bo poučila o nasprotnem. 8 .8 Avgustu s Muir: 73 Krog zločinov Roman — Bilo je preveč temno, nisem ga. videl. Avtomobil se je kmalu ustavil. Izstopila sta in odšla v gozd. Vrnil sem se torej, da povem gospodu Sternholdu. — Ponovite to, — je dejal Caspian. — Zakaj sta izstopila in krenila v gozd? Stari Kemp je znova zmajal z glave. Tega nisem razumel. Zato sem se vrnil, da povem gospodu Sternholdu. — Ali mi lahko pokažete kraj, kjer se je avtomobil ustavil? Tudi jaz tega ne razumem. Ali ni bila slučajno z njima sloka ženska visoke postave ? — Ne videl sem samo moškega. Stari Kemp je stopical po cesti za vzravnano postavo profesorja Caso a-na m se ustavil na kraju, kjer se je b:l ustavil avtomobil. Pokazal je na zaraščeno stezo, vodečo s ceste v gozd. — Ce se ne motim, sta krenila po tejle stezi, toda za njima nisem šel. Vrnil sem se h gospodu Sternholdu. Kaj nisem ravnal prav? Povejte mi. mar nisem ravnal prav? Gaspian je odrinil starca in hitel po stezi v gozd. — Cemu bi hodila sem? — je vprašal bolj samega sebe nego starca, stu-pajočega za njim. V tej smeri ni nobene hiše. Elmbridge Hali je na nasprotni strani. — Obrnil se je, pogledal nezaupljivo starega Kempa in nadalje v? 1 «vojo pot. — Kmalu sta zagledala črne stebre mavzoleja rodbine Abbot na trati sredi gozda. — To je pust kraj, — je zamrmral Caspian. — Vrniva se. Morali ste se zmotiti, Kemp. Zadnjič se je ozrl. Za železno mrežo, ki je zapirala vhod v mavzolej, so bi:i stari nagrobni kamni, pod njimi pa grobovi ustanovnikov rodbine Abbot. Vsa trata je biia poraščena s plevelom in grmovjem. Napotiti se dalje v gozd bi po-memlo zabloditi. — Vrniva se domov, — je dejal Caspian, potem pa je naenkrat pogledal v tla. V blatu so se poznali sledovi ženskega čeveljčka. Pripognil se je, da si ogleda stopinje od blizu, potem pa je šel previdno naprej. Zagledal je nove stopinje, nove podrobnosti, ki so ga presenetile. Na kameniti plošči pod mrežastimi vrati so ležali drobni opilki. Vrata so bila si'o-ma zaloputnjena in sicer nedavno, kajti veter in dež bi bila sicer odnesla te sledove. Profesor Caspian se je vzravnal in poklical starega Kernpa, ki je še vedno stal na stezi. A za njim je odgovoril na kfre izpod vrat grobnice slaboten glas. Sladke sanje Tri ure pozneje je drvela elegantna Bmiizina po glavni cesti skozi Spping Forest, proti severnemu londonskemu predmestju. Blatniki so bili sivi od prahu, kajti avtomobil je prihajal iz Bir-minghama — celih sto milj — in vozil je od ranega jutra. V avtomobilu se jedel mož srednjih let, izrazitih potez na obrazu, visokega, ozkega čela in sivih, bistrih oči, tičečlh globoko pod gostimi obrvmi. Redki !:ud-je, ki so videli zaprašeni avtomobil, so poznali odličnega učenjaka, katerega predavanje je vzbudilo prejšnji večer splošno zanimanje znanstvenega in trgovskega sveta. Njegovo sliko so prinesli skoro vsi listi in v popularnejših organih tisr:a so veliki' naslovi oznanjali, da javnost nestrpno pričakuje avtoritativne izjave o novem odkritju sublimacije premoga, kater se je profesor Caspian v svojem predavanju samo mimogrede dotaknil. V uvodniku nekega lista je bilo rečeao, da ostane to predavanje v ospredju malov angleške znanosti. Avtoritativna izjava? Dobe jo, — je je zamrmral iprofesor Caspian smeje. — Morda jo dobe še prej nego pričakujejo- Odložil je novine in se obrnil k svoji sosedi. Ona je spala. Bila je naslonjena nazaj, njeno sloko telo je bilo onemoglo, glava nagnjena na stran, a temni kodri so ji štrleli izpod klobuka. Dolgi, črni kodri so počivali na njenih bledih licih tako. da so se zdela še boli bleda. Njeni zobki so bili beli ko sneg. ročica, počivajoča na sedežu, se je z nežno kožo in skrbno negovanimi nohti kar sama ponujala, da bi jo človek pobožal in poljubil. Profesor Caspian se je sklonil k nji in se naslajal ob pogledu na njo. Ni se pa dalo ugotoviti, ali mu je tako všeč njena lepota ali kaj drugega. Njegov obraz je ostal neizpremenjen. Dekle se je zganilo in odprlo oči. — Je vam zdaj odleglo? — jo je vprašal Caspian prijazno. — Hvala, počutim se mnogo bolje. — Molly Langtonova se je vzravnala in ozrla. — Saj bomo kmalu v Londonu, je-li? — Spali ste vso pot iz High Lodge in to me zelo veseli. Topla kava jo je okrepčala in ko si je malo odpočila pri zakurjeni peči. je izjavila, da je pripravljena nadaljevati pot do Londona. — Ubogo dete, prestali ste strašno izkušnjo, — je dejal Caspian. — Dolžim samega sebe. Zaupali ste mi svojo usodo, pa sem mislil, da sem storil že vse za vašo varnost. Bojim se pa, da sem podcenjeval moč vaših sovražnikov. Mollv ie povesila oči. — Kaj sem pa storila, da imam sovražnike? Ali mislite onega moža, ki je bil aretiran — Johna VVarnerja ... Član Vodnikove družbe, ali si že pridobil enega novega člana? čez štiri leta bo vojna? Izkušen nemški vohun je prepričan, da je nova vojna na pragu Pisatelj Heinz Ecke je izdal v za* ložništvu Vilhema Goldmanna v Leip= žigu knjigo, v kateri pripovedujejo štirje aktivni vohuni Nemčije, Angli* je, Francije in sovjetske Rusije o so* dobni mednarodni vohunski službi. V tej knjigi, ki ni posebno senzacijonal* na, so najbolj zanimivi oni odstavki, v katerih je govora o anonimnem nemškem vohunu. Mož je bil že pred vojno v službi poročevalskega oddel* ka berlinskega vojnega ministrstva, med vojno je bil dodeljen nemškemu generalnemu štabu in na njegovo povelje je posloval v neki nevtralni dr* žavi, zdaj je pa zopet v službi nem* škega zunanjega ministrstva. Zelo trezno opisuje preizkušeni nemški vo* hun sedanjo vohunsko službo in pra* vi, da po njegovem mnenju in izkuš* njah ni nobene razlike med agilnim vohunstvom zdaj in leta 1910, torej 4 leta pred začetkom svetovne vojne. Mož trdi, da šo že zdaj vidni prvi boji med diplomati in generalnimi štabi poedinih držav. Tekmovanje vohunov se je že pričelo. Vsaka vlada pričakuje od svojih vohunov, da ji preskrbe čim zanesljivejše informacije o arma= dah in morebitnih vojnih pripravah tujih držav. Povsod se vidi, da gre za zelo važne državne interese. Nemški vohun sam trdi, da dela, ki ga mora opravljati zdaj, ni mogoče primeriati z njegovim predvojnim delovanjem in da se zahteva od vohuna zdaj mno= go več, kakor v prejšnjih časih. Čimbolj se približujemo bodoči vojni, tem težje in nevarnejše je delo vohunov. Iz delovanja poedinih vo= hunskih oddelkov v evropskih državah sklepa izkušeni nemški vohun, da je nova vojna na pragu. Zanimiva je tu* di njegova sodba o vohunskem delo* vanju evropskih velesil. Pri tem je pa treba upoštevati, da je mož kot Ne? mec precej pristranski. Med drugim trdi, da so začeli poedini generalni štabi svoje vohunsko delovanje zopet širiti, ko je prišla v drugi polovici leta 1927 v Angliji na krmilo zopet kon* zervativna vlada in ko se je v Fran* ciji Poincareu posrečilo stabilizirati valuto. Anglija je organizirala poseb* no vohunsko službo v sovjetski Rusiji, pa tudi poedinih evropskih držav ni prezrla. Velik napredek francoskega militarizma, zlasti pa vedno boljša tehnična oprema francoske armade, je začela Anglijo vznemirjati. Letos je angleška vohunska služba v Franciji že tako agilna, da je začela francoska javnost energično protestirati proti nji. Pod drugo Macdonaldovo vlado se angleška vohunska služba v tujih državah bistveno ni izpremenila. An* gleško zunanje ministrstvo sicer o tem noče ničesar videti, toda evropska jav* nost ni tako naivna, da bi se dala pre= slepiti. Kdor je količkaj informiran o delovanju angleških poslaništev in konzulatov, mora priznati, da deluje angleška vohunska služba s polno paro. To velja zlasti za Francijo, Nem* čijo in Italijo. V Varšavi in v okolici mesta se počutijo angleški vohuni ka* kor doma. Zadnje čase je razširilo angleško vohunstvo svoje mreže tudi na Prago, Bukarešto. Angoro, Dunaj in Balkan, kjer ima posebno pisarno. Vse to se pa dela tako. da bi imela angleška vlada v kritičnem trenutku čiste roke. Francija je pričela svoje vohunsko delovanje 1. 1927 zlasti v Nemčiji in Italiji. Ko so sc pričela pogajanja o izpraznitvi Porenja, je bila vohunska centrala v Mainzu prenesena deloma v Švico, deloma pa na Holandsko. Fran* coska vohunska služba proti sovjetski R usiji ima centralo v Varšavi. Na Danskem, Švedskem in Češkoslova-škem ima Francija poleg svoje nor* malne vohunske službe še posebne agente proti Nemčiji. Na podlagi po* litičnih pogodb ima Francija najbolj utrjene pozicije na Poljskem, zadnje čase si pa utrjuje položaj tudi v Jucjo* slaviji. obenem pa podpira Bukarešto proti Italiji in sovjetski Rusiji. Iz tega si že lahko ustvarimo približno sliko bodoče vojne. Poljska postane franco* ska žrtev in se bo morala braniti na dve strani. Glavni vzrok bodoče voj* ne pa leži v Sredozemskem morju, na katerem so interesirane Italija, Jugo* slavija in Francija. Francija se pa do* bro zaveda, da ji bo v sedanjem polo* žaju težko boriti se istočasno na su* hem in na morju. Mussolinijeva poli* tika v srednji Evropi deli Francozom hude preglavice. Kako kradejo Ing. Tadeus Perkitnv je objavil v nekem poljskem listu zanimivo razpravo o tem, kako se na svetu krade. Mož je prepotoval skoro ves svet in zanimal se je, kako tatovi pri poedinih narodih kradejo. Ce pusti človek v indijski džungli hišo na stežaj odprto, kakor je navada, najde vse v nji nedotaknjeno, čeprav se vrne šele čez mesec dni. Ce stori to med črnci Suahele, ki so deloma že civilizirani na evropski način, ne bo našel čez mesec dni zrcala na steni ali noža na mizi. Utegne se mu tudi pripetiti, da mu puste zamorci prazno steklenico, v kateri je imel pripravljeno pivo za žejo. Ce pozabimo zakleniti stanovanje kje na Švedskem ali Norveškem, izgine morda v enem mesecu denar, ležeč na mizi. Ce pusti človek stanovanje odprto v Franciji, najde čez teden dni prazno celo oklopno blagajno. Na Šnanskem mu izgine že v 3 dneh ura in druge manjše stvari poleg posode, na Češkoslovaškem najde že drugi dam gole stene, pa tudi polomljeno pohištvo, na Poljskem pa najde že čez eno uro vse stanovanje prebrskano in polomljeno vse. kar se da zlomiti. Res je, da se krade povsod in vse, toda tatovi ne poslujejo povsod enako. Samo divji narodi tatvin ne pozna jO. Američan se enkrat v življenju temeljito pripravi na roparski napad, opleni vagon z dolarji in živi potem pošteno do smrti. Francoz vlomi enkrat v petih letih v blagajno in ukrade toliko denarja, da je preskrbljen do prihodmega vloma, spanec napade trgovca na samotnem kraju, potem pa hodi ponosno in samozavestno, kakor da se ni nič zgodilo. E)a bi si pa žene kradle dan za dnem perilo, ki se suši. da bi si sosedje kradli kokoši iz kurnikov. da bi otroci lomili veje z jablan in da bi ne bilo varno nič, kar ni na debeli verigi, to je tipično poljska lastnost. Ženske po pet meric školjk Dr. Hortense Po\vdermakerjeva iz Ziedinjernh držav se peča z amropolo-gijo in je preživela nedavno 10 mesecev na Novi Guineji. O ondotnih prebivalcih pripoveduje zanimive reči. Ona je bila prva beh ženska, katero so domačini videli. Zavidali so ji, da ima črno obleko, kajti sami nosijo samo nekakšne predpasnike čez pas. To pleme je bilo pred dobrimi 30 leti še •liudožrsko. Zdaj so pa to pohlevni ljudje in Američanki niso storili nič hudega. Njihovo naklonjenost si je pridobila z znanim trikom iz ameriških volitev — s poljubljanjem otrok. Kmalu so jo imeli tako radi, da se ji ni bilo treba ničesar bari. Po otoku je hodila •s svojim psičkom, ročno lekarno, tobakom in žogami, katere je dajala domačinom. Po povratku v domovino je predavala v Newyorku o svojih doživljajih. Na Novi Guineji so vojne na dnevnem redu. Domačini se spoprimejo z orožjem v rokah večinoma zaradi žensk in prašičev. Ce sosed okra de soseda,-* je vojna neizogibna. Starci se radi spominjajo prejšnjih časov, ko so premaganega nasprotnika pohrustali. Pravijo, da so bili to zlati časi. Ženske so na Novi Guineji poceni. Ce je še tako lepa, stane samo 5 meric školjk. Zakonska zveza se razdere tako, da žena možu vrne školjke. Mož ima lahko več žen m tudi žena več mož, toda mnogoženstvo in mnogomoštvo ne sme biti v eni rodbini. Mož sme imeti poleg žene tp več ljubic, žena pa ljubčkov. Mož ne sme govoriti s svojo taščo, o nji sploh ne sme javno govoriti, niti stopiti v hišo, kjer se tašča mudi. Otočani nimajo pojma o času, njihova razdelitev časa se ravna po luni. LJUBEZNIVOST. Gost: »Noj bi hotel biti, da bi mogel pojesti ta trdi biftek.« — Natakarica: »Tudi jaz bi rada videla, da se spremenit! v noja. Populila bi vam nekoliko peres, da bi si jih dala na klobuk!« Nad SO let izHustva v gradnji motoeihlov, Vsi modeli na skladišču: m * * Plačilne olajšave! Preho IOO svetovnih rekordov v letu 19Z9 S^SS^ceSeT M,08i' Nešteti uspehi pri svetovnih honhurencah v vseh delih sveta dohazufejOj da so A J S motorna kolesa konstrukcijsko na višku in prvem mestu. Brezkonkurenčne cene Generalno zastopstvo: O. ŽUŽEK, LJUBLJANA, TAVČARJEVA 11 Rojaki v Ameriki: Naznanjam Vam, da je prevzela veletvidka . Sanitol Chcm cal Products C«." New Tort Citv. 286 Fifth Avenue gen. depot cd nas proizvajanega zdravilnega čaja „Planinka", ki kakor znano čisti m obnav ja kn ter izborno učinkuje »jss—- '^1 prot s'abi prebavi. Interesenti, obrnite se "--—po brezplačne infoi maci je na gori imenovano veledrogeriio, ali pa direktno na proizvajalca: Apoteka fflr. I*. Bahovec. I>fnbi?ana. đ>uncti&&i veCe&ejtn (Wiener Wlet>&o) 7. do 13. septembra 1930, Rotunda do 14. septembra Posebne prireditve: f=?inn kožuhovinaste mode — Semenj za čevlje in usnje — Semenj za pohištvo — Reklamni semenj — Razstava >Krščanska umetnost« — Mednarodna radio razstava — Semenj za železno in patentno pohištvo — Pisarniška razstava — Razstava za živila in hranila — Semenj za stavbarstvo in gradnjo cest — Tehniške novosti in iznajdbe — Francoske, grške in indske kolektivne razstave — Kmetijski in gozdarski vzorčni semenj in m. avstrijski semenj za živino. Brez vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom svoboden prehod meje na Avstrijsko. Ogrski prehodni vizum dobite ob predložitvi sejmske izkaznice na meji. — Precejšnje vozne olajšave na jugosl., ogrskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranskem morju iu v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst in sejmske izkaznice (po Din 50) se dobe pri WIENER MESSE-A. G., WIEN VO ter med jesenskim velesejmom v Leipzigu pri poslovalnici tam, Oesterr. Messhaus in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska cesta 31, Josip Zidar, Dunajska cesta 31, pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji, Dunajska cest^ 1. Za stavbe vsakovrsten suh česan in žagan les, ladijska tla ceno oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta, telefon 2424. 60/T MODROCE la afrik močno Maso Dtu 240.—. spodnje modroce, mreže, posteljne odele najcenejše kupite pri RUDOLF SEVER Marijin trs 2 Zahtevane vzorce! 29 "I Zastopnike(ce) za vse večje kraje sprejme Narodna štedionica i založnt zavod d. d. Filijala Beograd, Kralja Milana ul. 13/1. Siguren mesečni zaslužek najmanje Din 4500.—. Želi se kapitala Din 1200.—. 68/T Uradnik večleten pisarnovodja v odv. pisarni in trg. podjetju, per-fekten slov., nemški in srbo-hrv. korespondent, knjigovodja, stenograf, strojepisec išče službe. Ponudbe pod »Perfek-ten< na upravo »Slov. Naroda«. 2211 > mM al i €>g1asi< Vsako beseda SO par. Plača mo lahko tudi v zmamkatk. Za odgovor znamko* - Afa vprašanja brc* znamk* ne ——• nrl0ni'nr-inmo - Naj manjAi otffoa Oin S-^-*> ..... Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtju in drugim težkočam želodca priporoča dr. G. Piccoli. lekarnar v Ljub-fiani. 58'T Zdravniška knjiga »Die Aerztin in Hause« z ilustracijo I. in II. del še popolnoma nove, v nemškem jeziku naprodaj za ceno Din 450.^—. — Vprašati: Domobranska cesta št. 7, I. nadstr., desno. 2198 Orožje in municijo za lov. šport in obrambo v vseh svetovnih znamkah po najnižjih cenah nriporoča puškama Fr. Sev-tik. Ljubljana, Židovska ul št_ 8- 61/T Zimnice (modroce) predelujem po 35 Din. Vsa druga tapnetniška dela po najnižji ceni. Pridem delat tudi na dom. Slavič Franc, ta* petništvo. Rimska cesta 5, Zabjak 14. 2219 Lepo posestvo ki obstoji iz vsakovrstnih gozdov, lahka zemlja, lep vi* nograd, njive in travniki, vse v redu obdelano ter prav do» bro poslopje, prodam pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Vprašanja s prilogo znamke za odgovor na naslov: Janez Kozinc. Zabjek*Sevnica. 2218 Več spretnih šivilj in učenk za perilo sprejmem. Naslov v upravi :»SIov. Naroda«. 2214 Pralnica likalnica in reparatura vsakovrstnega perila se priporoča. G. Vojska nasledn. S. Hafner, Wolfova 12, dvorišče. Čevljar, pomočnika dobro izurjenega sprejme Lu* ka Zupan, čevljarski mojster. Pristava 22 — pošta Križe na Gorenjskem. 2217 Majhno hišico z zemljiščem za trgovino ali gostilno v prometnem brez* konkurenčnem kraju kupim ali vzamem v najem. Ponudba na upravo pod »Cena in opis«/2220. Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno in po 'konkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBS družba z o. z. pleskarstvo in soboslikarstvo Ljubljana, Sv. Petra c. 33. Samo še danes ob 4., i/28. in 9.y4 uri! Naš rojak Svetislav Petrovič in lepa Lil Dagover v nemškem govorečem filmu ,0pasni /Hrt* Po motivih šlagerja »žena, ki te nikdar ne pozabi« Znižane letne cene! „Elitni kino Matica DVOKOLESA — TEŽA OD 7 KG NAPREJ aaj'.ažjeja m najmodernejšega tipa najboljših svetovrrib tovarn Otroški v©z:-£k_t od aa>prtpro Žaganju*. *m Za >Narodno tiskarno«: Fran Jezeršek, rm Za upravo In inseratni del Usta: Oton Christot — Vsi r Ljubljani.